V.U Št. 97. V Gorici, v soboto dne 6. septembra 1902. Tečaj XXXII, Izhaja trikrat na teden t Šestih Izdanjih, i»-sicer: vsak torek, ectitek in sobot«, zjutrauje Is« dnnje opoldne, rečemo ladanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter a .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pra-jemana alt v Oorici na dom pošiljana: Vse Ifto.......13 K 20 h. ali gld. ¦*«'» pol lota........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta ....... 3 „ 40 , , ^ 1-70 Posamične Številke starfejo 10 vin> '¦' '""*" *'-¦""• Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah ju sobotah, ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniltvo v Gosposki ulici Ur. 11 v Gorici v «Gori5ki Tiskarni« A. Gabršcek vsak lan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oL [t. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin* w ne oziramo. Oglasi i» paatsmle« s* raeunijo po pbtjt=«stah, če tiskano l-krat 8 ti',, i-Irnt 7 ter., Sokrat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Uredništvo se nahaja v GospcsM ulici It 7 v Gorici v I. nsdatr. Z nrednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici SL 11. Naročnino in oglase Je plačati loro Gorlea, »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no padajo v delokrog uredništva, naj se po&ljajo It orsTulStvo. »PRIMOREC«' izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in slane vse oto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Socja» in »Primorep. se prodajata v Goriol v to-bakarni Sohwars v Šolski tf',oi in JellerBits 7 Nunski ulici; — v Trstu v tobskarni Lavrenčič na trgu deUa Casorma in Pipan t ulici Ponte deli« Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Gor. Tiskarna« A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dr. Susteriič nevaren hujskač ljudstva. Kir sp jo bil jel pokazav.iti r.i islvo vidi v niein bojevnika za svete pravdo I.ud- stva, docim je v istini le zapeljivec istega, Sisbršiču je krnet v istini deveta briga,njemu je le za to, da bi gospodoval v zbornici, pri čemur bi v prvi vrsti ne pozabljal nase. Njemu je U> za gospod irslvo nad drugimi, I za lo mu je, da bi trosil deželni denar, pri- I dobljen z žulji kmeta, za svojo osušelo gospodarsko organizacijo, ter da bi kar ni Ud naprednjake. Iz tega pa bi mm d krati za celo deželo, kakor nastaja fcrah pri vsem, cesar se loti ta nesrečni človek ... V Vipavi je kričal med drugim (po .Slovencu"): ,S pestjo smo pokazali v deželnem zboru, da ljudskih pravic ne pustimo prikrajšavali. (Ob teh besedah naslane nepopisno odobravanje. Iz sto m sto grl doni: Prav sdo storili! Tako naprej!) Dr. Šusli-rSiC: S pestjo smo pokazali, da se ljudstvo ne da več slepariti in s pršijo bomo branili ljudsko pravice, če drugače no bo. (Gromovito odobravanje, (invorniku prirejajo zborovalci velike ovacijo.) Dr. Siishršič: Ne bo miru, dokler se hidslvu ne da pravica! (/.opetuo dolgotrajna odobravanje. Klici: „Ne smele odnehati'/j Itazuior, kakoršue ko bile V dež. zboru doslej, ne trpimo vet. Ljudstvo si pribori večino 1 (Klici:. Hočemo jo!) Liberalci pravijo, da ho napredni, in vendar pravijo, da je sedanje razni« rje v deželnem zboru pravo. (Klici: Za sužujo.4 d.lajo! Mi ne maramo biti sužnji liberalcev!") In ni čuda! Kdo pa je hberaleo ? Na kmetih je liberalce navadno eden največjih oderuhov, ali pa kak pijance. Ali se bo ljudstvo dalo od take bmd_* koniandirati ? (Tu nastane pravcati vilrir •mej zborovalci. Kmetje v z d i g u j e j o pesti in soglasno zadoni: N.«k sedaj us« 1 pogum ped uiClo ift pričeli >o zopet govorili, da se jim kmetje radi nas«g« postopanja smilijo. (Smeh.) VrA\ imate, da se smejet«?. Povsodi, kjer to pravim, se kmet;e smejejo, ker liberalce dobro poznajo in ker vedo, da bi, ako bi se jim kmet res smilil, ?.c tekom 10 let, odkar i m? j o (bbrt v rekah, I.diko kaj za kmeta storili. Večina deželnega zbora je odgovorna, da "krbi za potrebe dežele, ki pa niso n. pr. gledališče itd. Deželni denar se mora rabiti za namene ljudstva, za druge potrebo pa se ne sme porabiti niti en vinar. Ljudstvo t m a preveč nujnih potreb, da bi se denar porabil za gledališče*. Tako govori ta brezvestni Človek, tako hujska ljudi na boj v. liberalci s pestjo. Takega hujska Ca bi morali že zdavnaj spravili na varno, in to bi se bilo bržčas tudi ž>; zgodilo, da ga ne krije imuniteta, katera Se ni bila nikdar tako zlorabljena v škodo IjuiMva, kakor se to godi na Kranjskem od strani .katoliških« poslancev. Dr. ŠustorSiC kliče na boj s pestjo, govori o pravicah ljudstva ter mahi in lepe oicoli sebe, kakor to delajo dosledno ljudje, kateri se igrajo z blagrom ljudstva, zlorabec pri tem istega najobcutljivifte strani. Dr. SustersiC dobro ve, da on ne preobrne reda v kranjskem deželnem zboru glede na število poslancev posameznih volilnih skupin, on dobro ve, da z obslrukeijo more doseči le škodo kmetu, on ve, da gre-ii nad ljudstvom, ker isto zape,-hijc na boj s pestjo proti naprednjakom, ali dela to vseeno, ker mu ni za pravo narodno delo. Uu hoCo le mešati, dregati in zbaditi, da j«1 vse razburjeno, on pa na vrhu, kakor olje. Delali za krnela v pravem pomenu besede, se mu no ljubi, tako le pri razjarjeni masi ljudstva se dobro živi: delati ni treba, lahkega zaslužka pa ne manjka. Dr. Šuslersic je mojster v tem. — Najnesram-m-jSe v tem grdem Šustcršičevcm početju je pač lo, da hujska kmete celo proti kranjskemu dež. gledišču. Da je potrebno vsakemu količkaj kulturnemu narodu gledališče, o tem se ne bomo prerekali z nikomur, ali brezvestni klerikalci sistematično gojijo v kmetu sovraštvo do gledališča, ker ga paC hoCejo docela poneumnili, če*, kaj potrebuješ gledališče za zvelicanje duše!! Koncem svojega ImjskajoCega govora v Vipavi je pozval zborovatce, naj pribite dne 11. okl. v Ljubljano v sedež liberalizma in dež. vlade. Ta dan naj pokaže ljudstvo, da hoče in zahteva pravico -- splošno in enako volilno pravico. Dr. TavCar je dejal, da se bomo morali ponižno obnašati, jaz pa pravim, da se bodo morali liberalci ponižno obnašati. Izzivati se ne bomo dali od nikogar I (Gromoviti kriči: .Tako je! Mi pridemo!*) Po zborovanju priredimo romanje na av. Goro, kjer na grobu kardinala Missie pri-sezemo, da ostanemo njegovim načelom zvesti vsikdar! (Ponavljajoče se pritrjevanje.) Na grobu kardinala Missijc priredimo dne 13. oktobra tudi ljudski tabor in upamo, da se nam tedaj v obitem Številu pridružijo tudi katoliško-narodni goriški Slovenci. Mi hočemo pokazati, da smo pripravljeni ee treba, tudi z žrtvami iz-vojevati si pravice! Torej prihodnji mesec hoče imeti dr. Šustergic v Ljubljani velik tabor, na katerem bo grmel za splošno in jednako volilno pravico, katere pa on nikakor noCe videti v isti veljavi, kakor mi in vsakdo, kdor hoče ljudstvu res dobro, marveč on jo hoče izkoristiti le toko, da bi ljudstvo poslalo v deželni zbor še nekaj voft h farovžev komandironih »katoliških* mo2, s katerimi bi gospodoval kakor turški pasa po deželni liiai dr. Šustertic. To jo njegov cilj, in to pot naj bi mu pripravila splošna volilna pravica, Kmete vabi v Ljubljano, kjer naj nastopijo seveda s pestjo, iz Ljubljane pa gredo k nam na Sv. Goro, kjer priredijo tabor na grobu kardinala Missije, Ta brezvestnež govori po eni strani, da se mora kmclski denar porabiti le za prave namene kmeta, po dru,p pa ga Vabi na dolgo nepotrebno pot v Ljubljano in od tam še na sv. Goro. Stroški za vsakega posameznika bodo veliki — ?.li kaj mar to njemu, saj gre tu za njegovo čast in slavo! V to pa sme slovenski kmet že kaj žrtvovati, da pride lažje v nebesa!----------- Ta brezvestni hujskač, ki se je učil brezvestnega hujskanja in farbanja ljudstva pri jezuitih, namerava torej priti tudi sem na Goriško. Mi že danes protestu-jemo proti tej nakani, da bi zape-ljivci ljudstva s Kranjskega hodili v našo deželo dražit, delat prepir in razprtje ter vznemirjat naSe ljudstvo v deželi, katero je vsled hujskarij domačih klerikalcev že tako razdvojeno in trpi. Protestu-jemo proti tej nakani kranjskih klerikalcev ter poživljamo poklicane činitelje, da preprečijo namere dr. Susleršiča, katere se Kjrižarji. Zgodovinski roman v štirih delih. V(t\i>kt sphal II. srenklewtex. Pasi. Poilravsid. (MIo.1 »Sedaj bo tomu že jed no leto in devet tednov,* kar so naju povabili saksonski vitezi v goste. Pri njih jo bil na gostiji tudi neki vitez iz oddaljenega naroda-Frigov, ki prebivajo ondi ob morju, in ta jo im*I s seboj sina, za tri leta starejšega od ZbiSka. Enkrat jo jel ta sin Zbišku pri mizi nedostojno očitati, češ, da »ima niti brk, niti brade. Zbišek, dasi je nagle jeze, jo to mirno poslušal; končno pa ga je zgrabil za čeljust in mu izpulil brke. Na to pa sta se spoprijela ter se borila na življenje in smrt.« »Kako to, da ste se tudi vi vmešali v to?« vpraša gospod iz Dolgega lesa. »To je bilo vsled tega, ker se jo bil oče potegnil za sina, jaz pa za Zbiška, in tako smo se borili štirje p ved gostmi na poteptani zemlji. Dogovorili pa smo se, da oni, ki premaga nasprotnika, dobi tudi voz in konja ter služabnika premaganega. In Bog je nama dal srečo. Premagala sva ona Friga, kajpada z nemalim trudom, ker sta bila drzna in močna ter si pridobila lepi plen. Imela sta Štiri vozove in pred vsakim sta Lila vprv-žena dva konja, na njih štiri velike skrinje,! devet žduzabnikov in odlično bojno orožje, kakoršno j?e pri nas; lo s težavo dobi. Čeladi sva si sicer pobila v borbi, za to pa jo naju gospod Jezus razveselil z nečim drugim, kajti jedna velika skrinja je bila polna prekrasne obleke, med katero je bila tudi ta, katero je bil Zbišek ravnokar oblekel.* Sedaj sta jela kmeta iz krakovske okolice ter oni Mazurji Se z večjim spoštovanjem zreti na strica in na sinovca, gospod iz Dolgega lesa pa reče: »Vidite ju, da sta oba drzna in noustrafiljiva junaka.« »Sedaj verjamemo, da prinese ta mladenič svoji zaročnici obljubljene tri pavove kitice.* Matija pa se je smehljal, pri čemur je na resnem njegovem licu bilo zapaziti res nekaj lopovskega. Samostanski služabniki so izvlekli med tem iz jerbasov vino in kruh, služabnice pa so prinesle sklede, polne kuhanih jajee s klobasami, in po vsej sobi se je razširila vonjava po svinjski masti. Večina izmed navzočih, ki so postali gladni na poti, se je rinilo k mizam. Vsekako pa se nihče ni vsedel poprej, dokler se ni vsedla kneginja. Ona se jo vsedla na sredi pri največji mizi ter naročila Zbišku in Danuši, naj sedeta drug drugemu nasproti. Ob enem pa je dejala Zbišku: »Primerno je, da jesta z Danušo is jedne sklede, toda ne stopaj jej na noge pod klopjo, niti je ne drezaj s kolenom, kakor to delajo drugi vitezi, ker je še premlada.« Zbišek pa jej odvrne: Ne storim tega sedaj, milostjiva gospa, marveč še le čez dve ali tri leta, ko mi gospod Jezus dovoli, da izvršim svojo obljubo in kota jagodica dozori; na noge ji pa tudi ne morem stopati, ako bi tudi hotel, ker jej še vise v zraku.t »To je resnica!« reče kneginja, »vsekako pa mi jo kaj drago, da poznaš dostojnost.« Na to nastane tišina, kajti vsi so jeli jesti, Zbišek jo odrezal najlepše kosove klobaso ter jih nudil Danuši, ali jih jej naravnost tlačil v usta; ona pa je bila zelo vesela, da jej dvorjani tako zali vitez ter je jedla kolikor je mogla, pomežikajoč i. očmi ter smejajoč se sedaj njemu, pa zopet kneginji. Ko so bilo sklede prazno, so jeli samostanski služabniki nalivati sladko, duhtečo vino, a to moškim v večji, ženskam pa v manjši meri. Ko so raznašali orehe, prinesene iz samostana, je pokazal Zbišek znovic svojo moč. Imeli so tudi lešnike, ki so bili ondi kaj redki in dragi, ker so jih dovažali iz daljnih krajev. Gostje so segli hlastno po njih, tako, da se je Culo čez nekaj časa po sobi, kako so se drobile njih lupine pod močnimi zobmi. Toda Zbišek ni mislil ml -se, marveč je kazal rajše kneginji in Danuši svojo moč in zmernost, no hoteč se ponižati v njunih očeh do požrešnosti. Nabravši sedaj pa sedaj polno pest nikakor «e skladajo z zakoni. Oglašamo se pravočasno, ker nam je pri srcu blagor ljudstva, kajti ako se dovoli Šusteršiču tabor na grobu kardinala Missije, odkoder bi donelo besno sovraštvo med ljudstvo, potem ne .vemo, kaj se zgodi. Utegne pa se zgoditi, da vzraste vsporedno s tem pojavom protipojav, inutegnilo bi priti do tega, da bi nastal na Sv. Gori »tabor", katerega bi klerikalci živo Čutili do svojih zadnjih dnij. .Caveant consules!* Dopisi. S Spodnjega Kras«. — Kakor se -lisi, bodo vendar v Opatjemselu volili novo županstvo. Sicer čas bi bil, da se preustroji tista klerikalna banda. Že je 7. leto, ko sedi na stolu županstva tisti podrepnik nunčev, ki po farovžih krožnike liže. Sedanji župan je zasedel županski stol pred Šestimi leti. Borile so se stranke strašansko pri volitvah, ali g. nune Kos in njegovi podrepniki, z županom na čelu, so uporabljali vsa mogoča sredstva, da je volitev spadla po njih volji; imeli so dva svoja »izvežbanca", ki nista mirovala ne po dnevi ne po noči. Ker se je godila krivica napredni stranki, je vložila dvakrat ugovor na na-mestnistvo, katero je vsakikrat razveljavilo izvolitve, in pri tretjih volitvah je zmagala napredna stranka. Volitve so se vršile pravilno. Ker pa je klerikalna banda pogorela, so nagovorili nekatere raaloumne, naj podpišejo rekurz, dobro vedoe, da bo od na-mestništva o vržen, ali s tem da se obdržijo se nekoliko časa na svojih sedežih, kar se je tudi zgodilo..«. Za našega slavnega župana pa se Kos, ki ga je povzdigal v deveto nebo, sedaj, ko mu je sezidal palačo, ne zmeni več. Postal mu je prokleti hinavec. Take časti mu nalaga. Da pa občinstvo izve, kako dobro gospodari klerikalna stranka, kako dela v blagor občine, navedem, da je sedanji župan prejel od prejšnjega župana stotake, prihranjene v županstvu. Prihodnji župan pa bo podedoval po sedanjem okroglih 7000 gld. dolga. To vse na krščanski podlagi. Na sploh se težko pričakuje rešitev iz teh verig. Svetujemo prizadetim, da si izvolijo za župana iz svoje srede moža, razumnega in pametnega, da pridemo zo^t do kakega reda v občini. Končno svetujemo se črnemu Kosu, naj neha že s tistim svojim surovim rjovenjem in napadanjem v cerkvi, ker to se mora studiti že vsakemu. Cerkev že ni več hiša molitve nego zdi se nam bolj kak javen umazan lokal, v katerem žganjarji razsajajo. Torej. g. Kos, mirujte in vedite, kadar greste v cerkev, da greste v hišo božjo, in ravnajte se po tem! Pravicoljub. Domače is razne novice. Narodnemu skladu je daroval g. M. v 6. 10 kron. Hvala mul Osebne vesti. — Ministerski predsednik kot voditelj notranjega ministerstva je ime- noval stavbinska pristava Mor. Derossija in Sil. Pipana inženirjem v državni stavbeni službi v Primorju. Suplent na državnem gimnazijo v Kopru Viktor Mag nago je imenovan glavnim učiteljem na ženskem učiteljišču v Gprici. Cesar v Pulju. — V noči med i. in 2. t. m. so pričeli manevri. Prva in droga devizija ladijevja sta bila napadeni blizu Umaga od torpedovske flotilje, ki je pa bila odbita. Jednaki je bilo pri Rovinju. V višini Premontore so se vršile strelne vaje mornarice s povoljnim vspen*,:?*. Brodovje je od-pulo na to proti Malemu Lošinju, slovenskih tleh, zato bo vse bolj ,po ščavarsko". Nafti klerikalni kolovodje nimajo Časa za take reči. Zdaj se morajo pripravljati na slovesen sprejem dr. Žlindre, ki pripelje na Missijev grob svoje kranjske kmete, da bodo ondi prisegali, kako pobi^io liberalce. „Vestna* služba poUtibuJočIh naii-cev. — Nekdo piše: ,Š:?l! sem v hribe. V ročinjskem klancu sem srečal duhovnika, ki je potiskal kolo. Povedali .so mi, da je to tisti zloglasni nune Abram \r. Trente. — Peljal sem se po Ncdižki dolini. Tam doli blizu Podbonesca sem srečal Abrama na kolesu, ki je dirjal kakor furija. — S-I sem na Trbiž. Doli po strmem trnovskem klancu se je priponi Abram s kolesom v roki. — S?l sem v Trento k izviru Soče. V gostilni poleg Baumbachove koče je popiva! Abram. Hekh so mi, da je ondi navaden gost. V Soči so mi rekli, da je Abram vsak teden parkrat ondi. — V Bolcu se lju ije jezijo, da Abram ne zamudi nobene prilike, ko more priti utrjevat svoje učence v vztrajnosti sovraštva in jeze. — Neki din je bih v Kobaridu v*e črno nuncev iz celega okraja, — in tu je moral biti navzoč seveda tudi Abram iz daljne Trente. Vsak uradnik, učitelj itd. mora prositi in dobiti odpust, ako hoče na škodo službe zapustiti svoj kraj, — le premnogi naši ljubi nunci so tudi v tem oziru samostojni go-podje. Delajo brez nadzorstva, kar se jim zljubi; imajo mašo ali tudi ne, mašujejo na dolgo ali stisnejo r»„ kratko; zapustijo svoj kraj, kedar jim " oči v glavo, ne da bi storili vsaj tako gakor šaljivi vikar Š„ ki je oznanil v >rkvi tako: »Od jutri do sobote me ne \o doma. V tem času ni treba ne rodi?" ne umirati; kar vas je živih med tednom, •tdic ne pridete k maši, zato je nikdo ne bo pogrešal. Ako pa kdo hoče po vsej sili umreti, mu bo že pomagal kaplan iz... na oni svet. Amen.* Radoveden sem, kako more vesten duhovnik opravičili tako zanemarjanje službe, kakor dela trentarski Abram. Se bolj pa me zanima vprašanje: Ali so taki javni služab- res brez slehernega nadzorstva ? ..... Kaka morejo cerkvene oblasti zahtevati od drugih red, vestnost, ko je pri njih satu nered in samo brezvestno izpolnjevanje prevzele nalogo^' Apostoli sovraštva. Kakor vzvišeni so nauki Krislovi, tako nasprotno nizki so dandanes premnogi njegovi učenci. Mir, ljubezen, prizanesljivost med brati preveva vsi Kristove nauke, iz ust premnogih Njegovih naslednikov in onih hinavcev, ki »o prvim na suknje obeS.ijo, pa vre dan na dan le strupeno sovraštvo do bratov, ki so tako pre-drzni, da nočejo plesati py godbi v farovžih. Dr. Lampe, urednik .Slovenca', je govoril na zboru nekega društva in naglasa! ljubezen, pa ne ljubezni med IjrnMvi, ne mod sinovi celokupnega naroda, marveč edino le ljubezen meti tistimi ovcami, katere vodijo na vrvici politikujoči razsajači po farovžih. — Največji hujskač, na Slovenskem, dr. Žlindra, pa je tulil na shodu v Vipavi, da pravi, zvesti .katoličani" liberalcev sir »t m> sovražijo, ampak ¦ - z a n i č n j e j o. Torej »zaničevanje", kar je najpud.ejv mod podlostim!, to pridiguje dr. !y»d<*rSič newd-nim kranjskim kmetom. -— NiC čuda, .»ko so fanatizovani kmetje dvigali pesti, kakttr pravi ponosno ,S'.o vence*, da bi - • namla-fili te zaničevani« lih.Talce » In tak hujskač naj bi Se vodi! zalepljene tolpe kranjskih kmetov sem na Goriško, I. na Sv. Goro, kjer bodo na Missijevem grobu prisegali, kako bodo »tudi v očigled vobkih žrtev* pobijali te zaničevane liberalce V ! — Ali meni dr. /'indra, da liberalci nima,'o peslij 'i Ali meni, da bodo liberalci bfžah kakor plahi zajci s' — N<\ naj si dr. /umira zapomni, kaj je govoril, kajti nič dobrega ne bo sledilo. In ako doleti kaj tu li prvega kranjskega hujskača, morda telo na goriškdi t:Yh, kdo ho kriv V! — In taki ljudje hočeju bili Krislovi učenci'( Škandal za katoliško cerkev ! Slab zagovor. Gospod p pri JJo- rit-i* so končno le spoznali, da so grdo grešili, ker so na tako nesramen način napadli na^c narodno JVn-tvo v »Gorici* in .Pnin. I/stu*. Sedaj ho »V j o ;'.aguvar-.:U svo.o podlo pisavo s tem, tla pravijo, tla so bile imenovane nekoč v .Soči* .Voverj-ik-* ^--p-i li.vu? (Dalje v prilogi.) lešnikov ali orehov, jib ni grizel kakor drugi z zobmi, marveč 'ih je tri med prsti ter pobirajoč jedrca iz lupin, jih je polagal pred kneginjo in pred Danušo. Pri tem pa je dobil še drugo zabavo. Pokladal je namreč lupine na rahlo zaprto past ter jih s krepkimi prsi odpihaval celo do stropa. Danuša se je smejala tako, da mu je končno morala kneginja zapovedati, naj opusti to zabavo, boječa se, da deklici ne bi škodoval smeh. Videča pa dekličje veselo lice, je vprašrTu. »Nil, Danuška, ali je doUo imeti svojega viteza?« »O jako dobro!« odvrne deklica. In potem, dotaknivši se z rožnatim kazalcem belega svilnatega vitezovega oprsnika, je vprašala: »Ali bo jutri tudi moj?« »Jutri in v nedeljo in tako naprej do smrti,« odvrne Zbišek. Večerja se je nadaljevala, kajti po orehih so prinesli še sladke kolače, polne rozin. Nekateri izmed dvornikov so hoteli plesati, drugi so hoteli poslušati godce in. Danusinb petje, toda Danuši so se jela končno zapirati očesca, pokladala je glavico sedaj na jedno, pa zopet na drugo stran; še se je dva-, trikrat ozrla po kneginji in po Zbišku, odrgnila si z roko trepalnice in potem — oprši se z velikim zaupanjem ob vitezovo ramo, zaspala. »Ali spi?« vpraša ga kneginja. »Sedaj imaš tukaj svojo »damo.«« " - »Ona int je ljubša v snu, nego druga na plesišču, ¦-: odvrne Zbišek, sedeč ravno in nepremično, da no bi sprebudil deve. Toda Damiše ni sprebudila niti godba niti potjo pevcev. Nekateri so dajali takt godbi, drugi so vdurjali po kositrenih skledicah; toda čim večji je bil trušč, tem čvrsteje je ona spala s polu odprtimi ustmi, kakor ribica. Sprebudila se je še le tedaj, ko so na petelinovo petje in na odmev samostanskih zvonov vsi vstali ter zaklicali: »K zornicam! K zornicam!« »Pojdimo peš na slavo božjo,« reče kneginja. In prijevši Danušo za roko, odide prva iz krčme, za njo pa odide ves dvor. Noč je že bledela. Na vshodu se je jasnilo, nebo barvajoče se od spodaj z rožnato, zgoraj po z zelenkasto barvo; pod tem barvilom pa se je opazil ozek zlati prani, ki se je Siril neprestano. Na zapadu se ti je zdelo, da je bežal mesec pred to jaftno svetlobo. Ta odsev je bil čimdalje bolj rudast in jasen. Svet se je sprebujal, ves moker od sveže rose, radosten in spočit. »Bog nam je dal lepo vreme, toda sopara bo strašna,« reku dvorniki kneginji. »Nič ne škodi,« pomirja jih gospod iz Dolgega lesa. »Naspimo se v samostanu in proti večeru odrinemo v Krakov.« »flotovo zopet na gostijo.' »Ondi jo sedaj gostovanje na dnevnem rodit, a po porodu in po \itežkih igrah jih !»> še v.uV »I*omo videli, kako so ontit skaže Datuišju vitf .'..<¦ »Ht»j. to sta možaka kakor hra>!a ! Ali ste culi, kako sta se borila v oni borbi V< »Nemara se pridružita našemu dvoru, ker se še nekaj posvetujeta.« In ona sta se zares posvetovala, kajti staremu Matijeu ni bilo posebno po volji to, kar se je pripetih): korakajoč zadej v sprevodu, je nalašč odlašal, da je mogel z Zbiškom na samem spregovoriti. »UesmVa, to še ni ničesar. .laz se hočem nekako pririmti do kralja, bodisi tudi s tem dvorom in nemara vjamem nečesa. Jako rad bi imel nekak dvor ali gradič... Toda bomo videli. Dogdaneo hočem na vsak način odkupiti, kajti to, kar so imeli naši očetje, moramo tudi mi obdržati. Toda odkod vzeti ljudi'? Kar je opat dal, to vzame nazaj, toda zemlja brez ljudi ne znači ničesar. Toda pazi sedaj, kaj ti povem. Delaj komu obljube ali ne, vseknko pa pojili z gospodom iz Melština h knezu Vitoldu in potem nad Tatarje. Ako se ta dvigne pred kraljičinim porodom, ne čakaj niti vitezkih iger. marveč kar pojdi, kajti ondi se utegneš okoristiti. Saj veš, kako je knez Vitold darežljiv, tebe pa tudi že pozna. Ako se boš odlikoval, pa te gotovo bogato nagradi. (Dalje pride.) Priloga »Soča" it. 97. z dne E. septembra 1902. .škalljice* — ,ohne Aussicbten". Potem pa pravijo pobožnjaki pri .Gorici": »Tako plačuje »nežegnani* falot naSe narodne gospodične, ki nastopajo pri narodnih veselicah in sploh pri vsem narodnem delu, ki se Žrtvujejo in jako marljivo nabirajo darove za naSe učne zavode". Slab zagovor, prijatelji! Ko smo pisali o klavernih ple*snih vajah in veselicsh v naši katoliški čitalnici v Gorici, na katere so gonili dijake z gimnazija, je bilo res govora o .škatljicah", katere morajo reveži zabavati. Da se vrši to zabavanje »ohne Aussichten", to pa so besedice iz vrst katoliški - plesalk, samih.... Ali, dragi, taka-le plesna vaja v Čitalnici, to pae ni nikako narodno delo, da bi *e morate zgražati nad tem, ako se taka klaverna plesna vaja malo pokritikuje ter se pove, kdo in kako se je dJk ,i. S tem ni bil ulh*e napaden pri narodueia dela. Dalje pa je tisti slavospev o nastopanju pri narodnih veselicah, pri vsem narodnem delu, 0 žrtvovanju itd. skrajna pretiranost! Vrhu tega mkari misliti, da bi bili možje pri ,lic>riciM čakali doslej s svojo .ogorčenostjo", ako bi bili smatrali, da je .Soča1 napadla narodno čustvo. U ne, luarvK takoj bi bili udarili po nas; ker pa so vedeli, da one opazke ne tvorijo nikakega razzaljonja na-rot!nofr» zenntva. so molčali ter fteic sedaj privlekli to reč zi lase v javnost. (taspodje bi se radi izvili iz zagate, v katero su za*!i, pa so straMm nerodni, tako tK-fri*ke- l,udike pu-o^nl« e*, odkod* r bo skupen «jh'!-i v KauA \'tu*\ s-v ub Vdneiu, da prinese .-eho; vsak tlm društveno znamenje. Mor. bralno fn podporno društvo i>a«Tiau,a sv«rsm Članom, da bode !>ku|icn <;dhml v Kana! jutri nb H:t. Zbiralce na dvori^u » 1 t:::kom v Kanal, da bo zbirale na Kuta-rmjr-.em irgu. O.ihtd Učno t;pc'. ln>\ !x žapanlj« Kred pri Kobarida je priobčil ,t'rim. L.^5*' dopis n obcin:-kih vo-L!vah. Pravi, da s?> v apr;!:-i r.magali (Ja-brSčkcvŽ prnU*: (?. ?, n-irclno-n^prL-lua stranko), pa s;) bile »oliUe ruzveljav^ene. (Kakrtr v IMiendiergu UVo v Krodu ?o k"or'.j.:i!( t d»;ka.\i"; «v,.rsj brrzvestn.iM. Ko S!> pr>pad,r. «¦»; |.:ib'.i pntu*b-> *ami pr-i: svo---::;». p^i^jt^v^ VmIjVj komi*!,.* ,e lila v* a k '. v farovžu, kjer se je dobro pilo iti ;'uo dogovarjalo. Od tod je prišlo, d.t so dobili Slaro--e!ci več starašin ne^o navadno, ali - .kavči1 pa, le niso, Ker imajo največ stara«in, jim tiče tuli župan. To s.o Kre,»i zaslužili! Hoi'„a'U'i. ki so vedno Ali s Sedejem kakor jeden mtif\ so bili zdaj hudo ra/.cep-iji-ni. ,!'. L* t;e tolaži, da je bilo lo radi razdelitve nbrinskdi paznikov. No, isti razlog je veljal lani tudi, pa so šli vsejedno skoro vsi za Sedejem. Mi pa vemo, da so mnojTi liiožiki že spregledali, da v farovžu ni pravi? ljubezni za ljudstvo; zato so se okVnih naprcdue-jMi mož, ki hočejo vodili fivojo in .svojih sosedov srečo sami br<-z U~ rov?ke komande. Javili se, jasni! Narodno-napredna s-lranka ima prihodnost, — a Va?a jo preteklost in bridko osoljeua Kedanvo.st. In ak> zmagajo naša stremljenja v>;i' ztt Km U!, to ni; ne de: mi postavljamo tj priboduofcti trdne lemeljo! UoMpnd nune .laka Foiiot^ tuI^o tlita .ml^kcna npfc*, je «<; vedno naš stari prratc!;. I)olh'o ča«a je že, kar se je zadnjič o^asil. N>'». sedaj je hodil po kobarfckili l'ct<-kib in ujel je na št. 35. Andreja Sko-^ir,a, kaUri #e bi! uarofen na ,1'riinorta*. 1'rtM^ :a«a „>.¦ taoral obdelovali moža, predno se iuu ;e n ial, iio. kontno ^e ;e zmajral, naj-br.V z drnar.em, da -e naričil za Skočirja, »Iranor^ki VA* i:. s\o/v*a 2<"'P'A« Ko ;¦> tako pridobi* Sk*t'*ir.'a za sveto katoliško stvar, pa «*¦ > Jjkfc u-oJeJ ter nam napisal tako-1« d.p^t^ro: Ne posipajte mi ver tega umazanca v L io. Mari mi/- š" vedno svita osnsa zapoved -- ka„li iiL-binejra obr kovanja ali opravljanja ("menja visokih ali !ii?.kih oseb ne maram de!:-?.en bili. C'» je liberalcem to všeč meni pa ne. Ako ne morite drugače živeti kakor s tem, iU grob kopijt-te našemu ubogemu l,uJštvu vas z zaničevanjem pomilujem ob e.iem pa pravim i I>og daj boljše spoznanje. V Potokih, 1.9 1902. Andr. Skočir — 35. Preveč časti bi skazuli Jakcu, ako bi reagirali na to dopisnico ter zavrnili njegovo besedičenje na katoliški podlagi. Ne, Jakec tako daleč ne gremo, rečemo le, da kdor tako piše, je skrajno zloben in nepoboljšljiv grešnik ali pa je prismojen. G. Jakec, izbirajte I Vojaški begun. — V vrtu tik kolodvora je našel redar Perko zavoj, v katerem je bila obleka ter razni vojaški rekviziti in-fanterista Folgsama pri tuk. pešpolku §t. 47. Obvestili so o tem vojaško oblast, kjer seje izvedelo, da je Folgsam prejšnji dan pobegnil. Piše se Folgsam, ali kakor kaže, je kot vojak malo »folgsam". Začetek Šolskega let« na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Go-riici bode dne 16, septembra. Vpisovanje bode dne 14. in 15. septembra od 9.—12. ure prcdpoiudne in od 2.-4. ure popoludne v tamkajšnjem šolskem poslopji. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14. leto, ali vsaj 131/, leta svoje starosti ter so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo ali kak razred srednjih šol. Šolnine se ne plačuje. Pridni pa potrebni učenci dobe nekaj, državne,.podpore. Za vzprejem še zahteva: zadnje šolsko spričevalo, krstni list, spričevalo o stavljenji kožic in zdravniško spričevalo o zdravstvenem stanji dečka. Odpovedal se je časti mestnega svetovalca tukajšnji knjigotržec in tiskar gosp. Josip Paternolli. Že dlje časa je, odkar je nameraval odreči se starašinstvu, ali so mu prigovarjali, naj ostane. No, sedaj pa se je kljunu temu odločil za odpoved. So pač čudne razmere na goriškem magistratu! Lalgl Luzzattl r Goric!. — Koncem oktobra pride v Gorico znani laški ekonomist Luigi Luzzatti. Povabil ga je goriški župan; predaval bo o vprašanju malih stanovanj, katerih v Gorici v sedanjem času živo pogrešamo, s katerim vprašanjem pa se bavi sedaj poseben odsek, kakor smo že svoj čas poročali. Društvo ,1'roftrAMo". — V Gorici ustanovljajo Lahi društvo „Progrcsso\ Društvo bo imelo namen, olepša vati Gorico. Nekam čudno se sliši to-lo, da se društvo proglasi za ustanovljeno, ko dobi 40 članov, ki bodo plačevali 20 vinarjev na mesec, ter da troški za olepševalne namene ne smejo presegati r>00 kron. Društvo z olepševalnimi nameni v Gorici je bilo na mestu že pred leti in leti, ko ko prihajali tujci v lepem številu v naše mesto skozi celo loto ter ostajali tu čez zimo v velikem številu. Dandanašnji pa jih jo vedno manj, ker ne dobijo v Gorici potrebno udobnosti, kakoršua pritiče zdravilnemu kraju. Kiir se je v tem pogledu gtošilo od raznih stranij, tega ne popravi drušlvoce ,Pro-gresso*, ker v tako svrho bi bilo Ircba vse druge, vetje akcije! Želeti pa bi bilo, da so res kaj stori :*.a Gorico kot zdravilišče, zlasti sedaj, ko odpro nove železnice širok promet skozi našo deželo. Izpred hodulje. — Pred sodniki so stali Jos. Miklavtit, Ani. Priučit, in Hrcgantič Al., vsi mladi fantje iz Gor. (lerovcga. Šli so dne. 20. julija letos od doma zvečer v Št. IVrjan, kjer so prišli v prepir z nekimi Koj-štani, po imenu Kaf. Čadež, Ant. Lenardič, njegov brat in drugi. Ko so se spričkali, so šii fantje iz C-jrovega po kamenje, katero so metali v okno ter ranili krčmarjevo hčerko in Girara, uslužbenca pri baronu Tacco. Dobiii so za to Miklavčit. 5 mesecev, Prinčič r> in Mregantič 3 mesece trde ječo. Kanalska mladina priredi javni ples v nedeljo dne 11. septembra. Vo>ielega Uleta žalosten konec. — Plesničar Al., Kurlan Km. in Podgornik Al. so se peljali v torek v Št. Peter. Peljal jih je izvošček Al. Pavšift. Ko so se vrnili v mesto, so šli k »belemu zajcu* ter ukazal; vina. Kmalu nato je vstopil omenjeni iz-vožček ter zahteval plačilo za vožnjo. Tu pa jo zrogovilil Furlan ter celo udaril izvožčeka, o plačilu pa ni hotel nič slišati. Izvožček je takoj odšel, Plesničar pa je hotel potolažiti jeznega Furlana. Ali naletel je slabo. Furlan je pograbi! sohiico na mizi ter tolkel ž njo Plcsničarja po glavi in obrazu s tako močjo, da se je solnica razbila. Kdor mir, kaj dobi, pravi že star pregovor, ubogi Plesničar pa je bil dobil toliko, da so ga morali peljati v bolnišnico, kjer so mu dali potrebno zdravniško pomoč. Potem je šel domu. Furlan pa je šel še v drugo gostilno v Kapucinski ulici, kamor pa je prišel ponj redar. .Narodna Čitalnica" v Vipavi uljudno vabi na običajno veselico, katero priredi v praznik Marijinega Rojstva dne 8. septembra 1902. v svojih prostorih pri gosp. Pclrovčiču (prej Uršiču). Vspored: l. Godba na lok. 2. »Srečno novo leto', šaljiva igra v jednem dejanju. 3. Petje in godba. 4. .Prijetno iz-nenadenje*, burkica v jednem dejanju. 5. Ples. Začetek ob V*8- uri zvečer. Svira goriški Vidričev septet. Ustopnina: sedež 1 K. stojišče 60 vin., k plesu 2 K. Padel je kake tri metre globoko s škarpe pri delu na Vipavski železnici delavec Ivan Bosnik, 60 let star, ter še močno poškodoval na glavi. Pripeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. Nagloma je umrl Josip Kavs, delavec v Lebherzovi tovarni, star 60 let. Od dela zvečer je šel v gostilno pit četrt vina, odkoder je šel domov, večerjal ter šel mirno spat. Zjutraj ga je našla žena mrtvega v postelji. Tudi v Zdravščini se je pripetila nagla smrt, in sicer je umrla nagloma, zadeta od kapi, 51 -Sirnejo izvirno povest in važno berilo. ljubljanski grad In promet « tujci. — Ponatis iz »Gorenjca* St. 30,—31. V Kranju 1902. Založil pisatelj. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. Tako je naslov broSurici, v kateri je govora kakor pove že naslov, o ljubljanskem gradu in prometu s tujci. V brošurtci pa je govora tudi o ustanovitvi obeeslovanskega planinskega društva, v katerem bi se zvezali slovenski, če$ki, poljski, hrvatski, srbski in ruski tnrML V brosurici so tudi tepe sličice: Ljubljana, tjioii,Bohinjsko jezero, vhod v Postojinsko jsmk). Misli, sprožene v broSurici, so gotovo vretine uvm-Ževanja, zato jo priporočamo. Svilene bluz* gld. 2*35 in višje 4 metre — kakor tudi »IlenncLiergova svila*, črna, bela in barvana od tiU kr. do pM. I VG."» meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno poŠto. — Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. 6. Henneberg, tovarnar svile (teki. c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. (3) Objava. Podpisano vodstvo naznanja, da so prir-no šolsko loto na c. kr. pripravnici 7/A uritoljirica v Sežani dno l*i. aup-tomlmi t. 1. lst»»#u dno «0 lio«l«. vpisovalo iičo!i(!(), doTlo«, katori ho že B :vl:>, »rebrn« ura Renu, IS. 5 80; srebrna v Kitic* a. lit); budiuuk iz nik^a a. i-9&. TfTiika je Mllik^vana s e. kr. orlom; ima tla> in srebrne svetinje ix rai«tav ter ti«]**« ^nznainU. |.s*rm. Ilutrema c*ulk uiUnj! Trj>o\/5ko-obrtna re^i5troVaqa zadruga e neomejenim jamstvom v Gorici. i Hraniln« »tog« obrestuje po 4'/»*, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5*4. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgnbc obresti. — Remni davek platoje zadruga sama. Poselil« daje na poroStv« aH zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obroki!*, — proti vknjižbi varščine tndi na 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo 2a vsak delež po 1 krono na teden, t. j, 260 kron v petih letih. Po zaključku p^tletja znala vrednost deleža 300 kron. Stanje 1.julija 1S0S: D«l«4l: a) podpisani.........K lMimo-— b) vplačani.........» 574.1t6-8i Dana naaa]llc....... . . . » 1.175.397-96 Dopolnilni zaklad......> 196.45540 Vlaga................» 47*.OI9-66 ._________________^_________________ Lofmrlfsk« itvvllk«. j . 30 avgusta 19051. j Gradec.....,.....2 85 26 23 61 I Dunaj............ 40 82 4* 35 54 ( Tržne cena '$ ta 100 fcilov | Kav«; fantoa ....... K 180- do 200- I Sandomingo...... 26Q- - , 280 — f {»» :........ 250-- , 270-- Portonco ...... , 180*— . 280'__ Cevlon........ 360-- , 380'~ §»****.........., 87- , 89- | Petrollj y goda....... 37 — , 38-~ v zaboju......, 12-— , 12-40 HMlo surovo........t §.__ 2-20 : kobano........ 240 . 2-60 Moka: Ogerska. L ___IL 0 K 26 8«, tt, l K 26J0.II. S K 15 60. 1 » 3 » 25—, , 4 . 14.40 » & , 23 60, I ^ ^ It. 6 K 2180. ' Otr«bI d«W«.........K 10*40 do It-— | drobna.........g 10-40 , 11 — Tirslra nova........., U80 , 13-20 _ • »»"«........., 1*60 . 14-40 OfM..............13«- f 17« . Dunajska borza 4. septembra 1902. Skupni državni tioljf v noUh ... 101 irltf. SO kr. Skupni državni dolg v »rebru . ... 101 . 70 , Avstrijska zlata renta.......121 „ &r» , Avstrija kronsk* renta *% . . . 10») , l:i , Ogerska zlata renta 4 %......121 „ ir> , i Ogerska kronska renta 4L.....98 . - • . § Avstro-ogerske banane delni«.-« . , , 15 K K> vin. 1 Kreditne delnice.........689 , 6<» kron in prispevkom •'•<> knm za obleko. l'rcil»«»rt zii n> >lti?J»» imajo vpokoji-ni ziindiirji. IVo^iij« jo vložiti pri podpisanem župan.-tvu do 1». oktobru t. 1. Županstvo v Tolminu, ihic t, septembra l4Jo2. Zupan; Gabršček. birmance! \{ ai»:.»iii na nzi.nhj.«, ^lil.i i -;¦ hituh ur za .lf-.'ki» ' tl;l;l-..Ž,lli r. Dali ,!l Mivr /.¦I. «:i|T«-, lil 7. .hfiuu i nk|,.%,"fci,nn |.u ,.„ (j »J,|. :.(» \X\ na^iv; m jlVi' j... t» pH, iiii-a-oj. ?. .hviua «1». Im.-U.im ,,.,,,., 1(1 pJJ. :,. lr. na,.r..j. IW::< i:i.i«.- ?.» .-»-j ,-,!,¦ ,.» L• p!,|. „:t. k^l Pristno kranjski Laneno-oljnati firnež ADOLF HAUPTMANN v LJubljani. fovarna oljnatih barv, Orncža, laka in steklarskega kleja. Ihisirovaiii mitki so franko na iM/pohijfo. ž"i<7.i];iln, rctiiiiio in okrop- Vjffls&jiFk JZ\s±. Cd'Jt)fi- sredstvo, tvori krv in LL(LLLL *JfEi% *r' ir ?-'v<-'f'. >'' "kn^no in pre- flQJ iKiii.jaicuV. 1'oizvo so lahko o triu pri kakem zdravniku. (.lavna zalogu za Gorim: Mirodilnica Anton Jeretič" Sre&kanje nvprtkltviut 25. septembra 1902. Glavni dobitek kra. 30.000 k™ Olmuškc razstavne srečko, ,. „„, '"'i;?*"!"«, v ,•. »i po 1 krono PlncherJ?, mrnjalnb'«* * (iurlci. Vsi dobitki s^ i/planijo od prodajalcev z 10 * odbitkom v ««ito\lni. Božjast Kg minut, desni pa. od zdnlaj gori. Čistilna voda > > L 0 0 „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Mailonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. #^*##^^####*#* Blag. gosp. Piccoli, lekarnar Ljubi n . Pri nekej gospej, katera je trpela dolgo časa na nervoznosti, sem vporabljal z izvrstnim vspehom »ase železnato vino. Prosim torej, pošljite mi nadaljiiih šest steklenic imenovanega vina. Dr. L. Farber c. kr. štabni zdravnik. Raitelj šter. 19. V Gorici, 6. junija 1901. Je v razprodaji v lekarnah v Gorici, Tol-miau, na Primorskem, v Trsta ataciji a K 240 steklenica. 73 . Dunaj-Trst m obratno. Brzovlak Čas odhoda 1 Požtni vlak | Cas odhoda *i Osebni vlak , I* ost; ij « 1 llrz.FiI.it !«-|.'i!li vl.lk ; ('in, »iiiicii. ki 0. .-tir.i 1 O.ili. 8-251 8-15 1"I0| 840| r»T>o U«fr.! 1 ...Hi. J) ,ui a j . . . .E,.i«. 1 !,ir, s-.-mi 707 ff>:. '7-50 11-35 1101 5*12 1 1-501 60J. T Maribor . . . . A •;-39 6-22J 2-311 1213 9-13» 319 1-26 1-05 [ ft-08 5-40J tffžKV 4 31 j m 9-35 h«f» ti U) \.'.l» 2-47; '2-22 |t!42 8- tfSRi 5-24 :--io 7--I0J .V27 12-56 !»-3!i 414 3-48 vm 10-08 7«4 (Vije . . . 1-3:' I-30 7.-21 2T:fl J 9 5!) 7"3'» — 4"01 2*04 1022 fi'l4| 7.37 Lasu tir . in; 5-02 '.''-'^ 9 1 i 7'I5 — 4*10 2*14 10-32 «¦98 7-47 Minski !o|>!i i- . . j 1-07 4-r.t 217 STiS- 7.05 4-48 4-25 S*5)i 1107 7'03 759 1 Zidani inosl 1 »¦ 12-57 1-fi 2"0-'> 1 S'12 «i-.".5 __ — 3'07 11-18 719 8-10 i Hr.ulnik . . MS 1 Ml S 30 6 H — 4-40 1 »" 15 11-26 TM)\ 8 18 Trl>nvlj«> . . 12 23 4 01 !".!¦.! s ur. .i'3'.' — 44 rr.',-l 5 33 bbl 535 : 432 12-43 935 9-30 ,i",l) Mu lili-i „., Hh. 11-50 tt-29 2-53 1215 6-16 5-22 5-59, 5-40 4-54 12-58 1030 7451 n,x (.1..I1. 11M5 [IS.'. 2 37 U-2i > 6 01 i:'i5 — — 1 5-29 1.32 H'30 S-20 A Horovnica . ¦ Lo-at<'<-. . . T riamna . . • - f ¦.M!« 1(1 fr.i 5V'| ^¦22 6-b3 6-31 1 6101 212 1245 9- . . .T 10-U) 143 lu-23 4-''7J 751 — i — i 6-27 j 2*29 t 15 917 i ... i.:;o lom 1 to.-.j 7 3-» — 6-ot 6-40 241 1-42 9-3! lt;ikok . . • • •¦ Hl-il 1-21 9-591 3--J7J 7"26 7-28 v-ioi 701 301 2-21 9Ttf j fostojina 9 10-3-2 10-10, 1.01 9-lo| 3-151 7-07 — — 1 i 7-12' 3-12 2-37 10-07 1 1 1'rcslrani'k . 12T.0 !)-25l 2'51 j >VM V-b-l 7-S3 1 8-10! 333 3-20 10-20| 1 Šl. IVl.>r . [10-14 9-52 12--1U 9-14 'J 35J »i- i 2 — — 8-26 I 3-49 3-52 ˇ JSor. Lož«.'« ¦ • T — 12-17 8-47 t-51 8-2S 8-01 1 8-59 409 4-35 Divafa . - ... 9*35 9-!8 iti-56 S-1«! 1 -((*»| 8-40 8-13 | 9-13 1 4-22 5-—j m Sežana . . ¦ Opf-ine . . • - - 9-15 o-- !nti5 "-.vi; 12 33| — — 1 9-24 | 433 5-19 • 1 11-20 7-411 12-02| 9-31 i 4-40 5-33| Thosok . . y Naln-cžina . 1 11 131 919 8-38 9-57 j 505 610 8-50 8-32 [10-51 7-15| 11-09 U-40 9—| 10-25 I 5-35 6-56 ilr.h. T r s t . . . o,* j S-I5J 8- J 9-55 6- j 9-45| Istri in Dal- ^^#^**##t#*i^## Lekarna Gristolnlelji v Gorici Prave in edine želodčne Kapljice z znamko sv. Antona Fadovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-, kosljiva — Teka-| pljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (\awtvena 2„Rmj«,. kmrjenj že%^ee stor6, da zgine v kratkem času omotica in zivofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store*, da elovek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorict r^arol PraščiK. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu St. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmahec, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via (iiardim. 8 priporoča pristna bela Jč^Sjijst brl»klh»dal fn črna vina "^r^^^ ¦Mrttamhlh irt iz vipavskih, 4^8ff ifttarsklh furlanskih, V vinogradov. Ilo,*.»ii> 9 r ;-..''iW' i.ul ; f ynl> veli :i»\ iti «-j-ar|.iji..*.-- jri|.r.ui; u j:imJ»i:i» i.M.-kiitii ' z.-» v ui „'iin. l«:i;-:, m m.jr-r m i;..r..t.. ..l.I.-k,- -.- j.roil.ijajo »'iko [.» <- z ih-./i lir-..,in-< ii. r,i--- ;-..;a ^.ika k. iikur.-«. a. OWrk- v-ak« ircil.- ...1 n .1«. 9 t-l K 2 tO in ii;» 15 . 15 il-V . . , 15- • isr..!^......:>l ;ii'.i9» tltilju'« *. 'ir;-» . -J-"! ft 'D vrhi.i1 hiiki !.!:»."• . . ' 4 3 ntatra 20 cm ' ,'ru.fM uli ll.-.tr..M t.»t:,i-.«!M i- v Ji.JH. <.\A<\n, prilll-MIri K.i V .ikr,'» .'" n.tl I HUIIIO »1* lllt, iAA**A!«\A*| ^1 Samo 5 kron stane* i1.-, ktj,' jia.fiiioj^M, pri i?;- le'ovariju poAko.iovari^a, !»-.p«»- loalolnaga mila in sitor dokler zaloga »lupu^ra. RazpoSfija proti povzetju ali naproj poslanim zneskom A. Felth. Dunaj, V 2 Matzleins-doierstrasse 70 rnz-ia*: i',;k-w«s .: *r^5-r .t:L N» ivovski raz«uvc n }!..) r»>n-i *r»U»:t •••»••»••c»»aai >•••••• m • • • Christofle & C^ c. in kr. dvorni založniki lo«r«a lanu tinni Heinriehhof Dunaj I. Opern Rlng 5. Težko posrebrnjeno ||| namizno orodje In posodjei vseh vrst lis (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbira najlepših modelov. ilsr-Ilustro ven cenik na zah te vanje.-Tm Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. KM Tovarna uzoraih telovadnih pnprav JOS. YINDYŠ-A, v Prapl na Smlhovu f Praha-Scii.-hovj Vin-!.r.^-»-i u!. ¦*• .":¦;. *!¦'. k popolnemu ueornpmu prirejovanju sokolsliili in šolskih tolotadnir po najnovr;i:l; \-ti;. '•inxa:b. in 5 raik'.!.!nili *s»>"j^,'. V ta »Slikar ;*• na r.trj ;':*.i^.» wn'.,M s •'>[¦¦ r ¦'-• ., ah »i-ri.-ai ii. n.i.'i!. in ;r, zn.^kzV. 'i^^U\'.;?, ;i>,Sn i le:-, i>:i« z.'I,» srr.crn*. i'. i."u.p «p ti* na j::s-c':io obroke jo Si"'vi in zi..olat V.«. /fovadne priprave 50 vedno y zalegi. C.(>n:ki. {'roraCuni iu nafrti :.i ;-ii'.a»- [•¦"., '. :i<2;iit-e foS;lja na zahtevo lir*~r.j !»>'n-.> ia }t!."'n'np p.'o*lc. 3 Poprav« Uvrtule pe asjnltjlh c«r»r. 1 „Pri Velodromu" 1 [goriško pivoj I na prodaj 1 I po 16 kr. liter. j