ŠT. 11 Kamniški občan LETO XXXIV KAMNIK, 8. JUNIJA 1995 Uspešna (nedokončana) 5. seja občinskega sveta Med prvimi imamo občinski statut in proračun Čeprav je bilo na začetku 5. seje občinskega sveta 24. maja nekaj polemike zaradi razširitve dnevnega reda v zvezi s progra- mom sklada stavbnih zemljišč in s problematiko urejanja Šutne, je bila tokratna, lahko rečemo ma- ratonska, seja (trajala je skoraj 12 ur) uspešna. Svetnikom je na- mreč uspelo sprejeti občinski sta- tut kot temeljni pravni akt občine ■n občinski proračun za letošnje leto. S tem seje kamniška občina uvrstila med prve slovenske ob- čine, ki imajo pod streho ta dva dokumenta. Razširitev dnevnega reda s problematiko izgradnje Šutne, ki jo je predlagal Milan VVindschnu- fer, so svetniki zavrnili, ker ni bilo predloženega gradiva, program in finančni načrt sklada stavb- nih zemljišč, ki naj bi jih kot po- sebno točko po predlogu istega svetnika obravnavali posebej, pa so obravnavali v okviru občin- skega proračuna. Na pred- log Vide Romšak pa so z dnev- nega reda umaknili imenovanje predsednika in članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ker da je treba predlog še kadrovsko uskladiti. Z nekaj pripombami svetni- kov Ocepka, Hočevarja in No- vaka, da se dane pripombe mo- rajo upoštevati, ne pa nanje od- govarjati, zakaj jih ni bilo mogoče upoštevatije svet določil vsebino pripomb in predlogov, ki so bile v času javne razgrnitve dane k spremembi planskih aktov in k osnutku lokacijskega načrta za Zgodovinski obisk v Komendi stran 4 Zmagovalci Anapume spet doma stran 10 Odprto pismoSDSS županu o Šutni stran 9 avtocesto na odseku Vransko - Blagovica. Brez razprave je občinski svet sprejel sklep o načinu financira- nja političnih strank v občini Ka- mnik, po katerem strankam za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet pripada iz občin- skega proračuna po 30 tolarjev. Pred prekinitvijo seje v poznih večernih urah so svetniki obrav- navali predloge sklepov o ime- novanju predsednikov in članov štirih odborov občinskega sveta, vendar nobeden >?med predlo- gov ni dobil zadosti glasov, tako da odbori, kot posvetovalna te- lesa občinskega sveta, niso bili imenovani. Enako usodo je doži- vel tudi predlog za imenovanje upravnega odbora sklada stavb- nih zemljišč. Od kandidature pa so na seji sveta odstopili: An- drej Skodlar, kandidat za predse- dnika odbora za podjetništvo in turizem, Rudi Meršak, kandidat za predsednika odbora za varo- vanje okolja, in Branko Božič, kandidat za predsednika odbora za družbene dejavnosti. Dobro pripravljen predlog statuta Ugotovitve svetnikov, du je predlog statuta zelo dobro pripravljen in majhno število amandmajev kažejo, da je ko- misija za pripravo občinskega statuta na več kot 20. sejah pod predsedstvom Janeza Je- gliča vsestransko dobro opravila svoje delo pri pripravi »občinske ustave«. (Nadaljevanje na 2. strani) "Spet bomo pasli," pravi pastir Peter, ki sredi majskega cvetja že čaka, da bodo čez kak teden na Veliki planini spet zazveneli prvi kravji zvonci. Kdaj občinski praznik? Komisija Občinskega sveta občine Kamnik za določi- tev datuma občinskega pra- znika v sestavi Marjeta Humar (predsednica), Janez Majceno- vič, Branko Božič, Tilka Jesenik, Polde Mihelič, Janez Repanšek in Rafael Sitar je na svoji 1. seji obravnavala dva predloga. Po pr- vem predlogu naj bi za občinski praznik izbrali 21. junij, dan usta- novitve narodne čitalnice v Ka- mniku, po drugem pa 29. marec, rojstni dan Rudolfa Maistra. 1. PREDLOG 21. JUNIJ - USTANOVI- TEV NARODNE ČITAL- NICE Prve čitalnice so nastale na Slovenskem leta 1861 v Trstu, Ljubljani in Mariboru. Na Go- renjskem so prvo čitalnico usta- novili 1862 v Skofji Loki in v za- četku leta 1863 tudi v Kranju. Tudi v Kamniku so čutili po- trebo po ustanovitvi čitalnice, vendar vse do leta 1866 niso imeli sposobnega organizatorja, ki bi lahko združil narodno za- vedne, prebujajoče se meščane. Sredi tega leta pa se je preselil v Kamnik advokat dr. Valentin Prevc, ki je postal idejni pobu- dnik in organizator narodnega gi- banja v Kamniku. S Prevcem je prišel v Kamnik tudi njegov kon- cipient pesnik Simon Jenko, ki se je navdušeno priključil narodno zavednim izobražencem. Skupaj z odločnim in delavnim Jane- zom Debevcem, kamniškim po- štarjem, jim je uspelo hitro širiti krog narodno zavednih kamni- ških meščanov. 18. marca 1868 je deželna vlada v Ljubljani po- trdila pravila kamniške čitalnice. Za prvega predsednika so izbrali Janeza Debevca, za podpredse- dnika dr. Valentina Prevca,za taj- nika pa Simona Jenka. Narodna čitalnica v Kamniku je naletela že v začetku svojega delovanja na mnoge težave in ovire. (Nadaljevanje na 2. strani) Naslednja, 12. številka Kamniškega občana bo iz- šla v četrtek, 22. junija. Prispevke sprejemamo do srede, 14. junija; oglase, za- hvale in obvestila pa do torka, 20. junija. Meščanska korporacija registrirana Končno je le narejen pomem- ben korak na dolgi in mukotrp- ni poti k oživljanju delovanja Meščanske korporacije Kamnik, ki jo je že leta 1990 začela in dolgo vodila predvsem Ivanka Novak. Upravni organ državne uprave, izpostava Kamnik, je iz- dal odločbo o registraciji te skup- nosti. V njej je trenutno včlanje- nih 62 članov, ki imajo skupaj nekaj čez 80 deležev od skupno 194. Odločba naj bi s 30. majem postala pravnomočna. S to registracijo je tudi pre- cej poenostavljen postopek spre- jemanja upravičencev, ki v prvi fazi zaradi različnih vzrokov niso mogli postati člani. Vse tiste, ki iz- polnjujejo pogoje, namreč lahko v skladu s statutom Meščanske korporacije sprejme v članstvo gospodarski odbor. (Nadaljevanje na 2. strani) SRČEK Kamnik, Glavni trg 8 tel.:831-520 Osebna in poslovna darila za vsak žep! » Ugodno: kovčki in torbe samsonite in delsey (na več čekov) * Ure: seiko, lorus, casio, star, stenske in namizne ure, otroške ure * Denarnice, pasovi, torbice in druga usnjena galanterija * Avtomobilski modeli burago za zbiralce * Za podjetja in obrtnike posebna ponudba poslovnih darili Še vedno smo edina trgovina v Kamniku, Id Je odprta tudi v nedeljo od 15. do 19. ure. Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila velika izbira kopalk Raisins, Član velika 'ubira poletne obutve KNJIGARNA IN PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL/FAK 817-321 Akcija! UGODNA PRODAJA STENSKIH UR IN BUDILK. AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Buč 20, Laze v Tuhinju teL/fa* 847-124 IZKORISTITE POCENI DRUŽINSKO POTOVANJE V GARDALAND 2. julija. VOZIMO TUDI NA NAKUPOVALNE IZLETE V ITALIJO IN NA MADŽARSKO. Vozimo po domovini in tujini po naročilu s 35- in 52-sedežnimi avtobusi. L Mednarodni bienale KVARILA 11. Maj - 11. Avgust 1995 Grad Zaprice . Galerija Mihe Maleša Občina Kamnik . Sekretariat za družbene dejavnosti KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 8. JUNIJA 1995 Kdaj občinski praznik? (Nadaljevanje s 1. strani) Ob ustanovitvi je štela čital- nica okoli 50 članov, že leta 1869 pa se je njihovo število skoraj podvojilo. Slavnostnega odprtja Čitalnice 30. maja 1869 se je ude- ležilo veliko Kamničanov in ro- doljubov iz Ljubljane in drugih krajev. V obdobju po ustanovitvi so si v kamniški čitalnici prizade- vali za čim bolj razgibano dru- štveno življenje. Čitalnica ni bila le središče kulturnega in družab- nega življenja v mestu, ampak je imela velik pomen tudi za naro- dno in politično prebujanje Ka- mnika. Takratni župan Janez Ke- celj je bil po rodu Slovenec, ven- dar se je povezal z Nemci in tudi celotna občinska uprava je bila precej nemškutarsko usmerjena. Kljub takim razmeram se je čitalnica v kulturnem in dru- žabnem življenju razvijala. Po- membne so postale besede - prireditve z dramskimi uprizo- ritvami, recitacijami, petjem in glasbo. Po letu 1868 je čitalnica pripravila vrsto besed, tudi do 12 letno, že 17. avgusta 1869 je nastopil tudi čitalniški pevski zbor, ki je sodeloval skoraj pri vseh prireditvah. Iz tega zbora se je leta 1882 razvilo prvo sa- mostojno slovensko pevsko dru- štvo Lira. Poseben pomen so na besedah dajali tudi gledali- škim igram. Prva kulturno-poli- tična manifestacija čitalnice je bila 27. julija 1873 ob razvitju društvene zastave. Pomembna je bila tudi čitalni- ška knjižnica, ki je imela sprva le skromen knjižni fond, naročene pa so imeli tudi domače in tuje časopise. Narodna čitalnica v Kamniku je bila kljub različnim oviram ves čas od ustanovitve do prve sve- tovne vojne, ko je njena dejav- nost skoraj povsem zamrla, sre- dišče narodnostnega prebujenja in boja ter kulturnega delovanja. Iz nje so izšla vsa kamniška kul- turna društva. V veliki meri je bila zasluga čitalnice, da je Ka- mnik postal pravo slovensko me- sto. 2. PREDLOG 29. MAREC, ROJSTNI DAN RUDOLFA MAJSTRA General in pesnik Rudolf Ma- ister je bil eden največjih mož slovenske moderne zgodovine. Rodil se je 29. 3. 1874 v Ka- mniku. V enciklopediji Slovenije je predstavljen takole: »Zaradi zgodnje očetove smrti je po 6. razredu gimnazije v Ljubljani vstopil 1892 v dveletno domo- bransko kadetnico na Dunaju. Leta 1895 je postal poročnik, nato opravil več šol za častnike, na vojaških vajah pa spoznal večino slovenskega narodnega ozemlja. Po demonstracijah sep- tembra 1908 v Ljubljani ga je armada premestila v Przemvšl v Galiciji, kjer je napredoval v sto- tnika in postal poveljnik podča- stniške šole. Hudo je zbolel; še ne povsem ozdravljenega so pre- mestili v črno vojsko. Služboval je v Celju, po začetku 1. svetovne vojne pa v Mariboru, kjer je kot major postal poveljnik črnovoj- niškega okrožnega poveljstva.Tu je bil povezan z vodilnimi slo- venskimi poveljniki in ob koncu vojne sodeloval z Narodnim sve- tom za Štajersko. Svet ga je po- višal v generala. V Mariboru, ka- terega mestni svet se je odločil za priključitev k republiki Nem- ška Avstrija, je imel Maister na razpolago le malo slovenskih vo- jakov in častnikov. V svoje čete je vabil slovenske vojake, vojake nemške narodnosti pa odslavljal. Pod pritiskom številnega voja- štva, ki se je vračalo s fronte skozi Maribor zaradi stavk soci- aldemokratskih železničarjev, je razglasil mobilizacijo na obmo- čju Štajerskega obmejnega po- veljstva, kateremu je poveljeval. Narodna vlada v Ljubljani ni podpirala Maistrove iniciative, kljub temu je ustvaril novembra 1918 slovensko vojsko na svojem območju z okoli 4000 vojaki in 200 častniki pa tudi prvo sloven- sko vojaško realko. Dne 23. 11. 1918 je s svojo vojsko razoro- žil nemško varnostno stražo, voj- sko nemškega mestnega sveta, ki mu je bila podrejena, in jo raz- pustil. Tako je postal edini voja- ški dejavnik v Mariboru. Zase- del je slovensko narodno mejno območje na Štajerskem, po ka- terem je po sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo skoraj v ce- loti potekala tudi državna meja. Z avstrijskim območnim povelj- nikom je 27. 11. 1918 sklenil pogodbo o črti med svojo in avstrijsko vojsko na Štajerskem in Koroškem. S tem je pripra- vil izhodišče za zasedbo Koro- ške, vendar mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredo- vanja. V slabo zasnovani sloven- ski ofenzivi na Koroško konec aprila in v začetku maja 1919 je Splošna ambulanta dr. Ahlin Splošna ambulanta dr. Plešnar Cvirn OBVESTILO PACIENTOM Zaradi dopustov bo v juliju in avgustu velja! enoten urnik za paciente dr. Ahlina in dr. Plešnar Cvirnove in sicer: ambulanta Kamnik ambulanta Laze ponedeljek 11-15 16-19 torek 7-13 sreda 13-19 četrtek 7-11 12-14 petek 8-13 Istočasno obveščava, da nove paciente še vedno vpisujeva. Informacije po T: 061-831-598 dr. Dragotin Ahlin dr. Damjana Plešnar Cvirn Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajalci) Bistrica, d.o.d.. Kamnik. Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mcjač. oče. Ureja uredniški odbor; (■Isivni in odgovorni urednik Krone Svetelj. Strokovna sodelavka Veta Mcjač. lektorica Breda Pođbrež- nik Vukmir. Tehnični urednik Bojan Knavs. Na podlagi /akona o l'l) in mnenja Urada vlade /a informiranje (šl. 23/23 1 -M.1 / dne 15. % 1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3. za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi I 1.2110 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), te!./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o.. 50140-003- 53S72. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO, Ljub- ljana. bilo Maistru naloženo, naj pri- pravi obrambno črto. Ko je ko- nec maja 1919 prišlo do jugoslo- vanske ofenzive na Koroško, je Maister uspešno vodil enega od petih napadalnih odredov, La- botskega. Po zmagi in premirju je prevzel poveljstvo Koroškega obmejnega poveljstva. Njegova oblast je zajemala cono A plebi- scitnega ozemlja. Maister je bil izvoljen za častnega predsednika Narodnega sveta za Koroško. Z različnimi akcijami je želel pri- dobiti prebivalstvo, da bi pri ple- biscitu glasovalo za Jugoslavijo. Dne 18. 9. 1919 se je moral po sklepu plebiscitne komisije kot takratni poveljnik policijskih sil z njimi vred umakniti s Koro- škega. Leta 1923 je bil v nejasnih okoliščinah upokojen kot divizij- ski general, odlikovan z redom belega orla z meči. Maister je bil tudi pesnik. Leta 1904 je izdal zbirko Poezije, leta 1929 pa Kitica mojih. Tudi nje- gove pesmi izražajo ljubezen do slovenstva. Vabimo vse občane, ki želijo posredovati svoj predlog, da to storijo do vključno 22.6.1995 na naslov: Občina Kamnik, Odde- lek za družbene dejavnosti - Ko- misija Občinskega sveta občine Kamnik za določitev občinskega praznika. Predsednica MARJETA 1 UJM AR Meščanska korporacija registrirana Vrtičkatji srbno obdelujejo zemljo ob OŠ F. Albrehta. Marsi- komu to delo prinaša veselje in sprostitev, pa še nekaj material- nih koristi ob dobri letini! V. MEJAČ (Nadaljevanje s 1. strani) Tako lahko torej vsi tisti, ki so se začasno odrekli pristopu, ker še niso imeli urejene do- kumentacije ali tega niso mo- gli priti podpisat na sodišče zaradi bolezni ali drugih vzro- kov, postanejo člani korpora- cije brez posebnega podpiso- vanja na sodišču. Podrobnejše informacije lahko dobijo pri odvetniku Borutu Podgoršku ali pa tudi na skupščini. Gospodarski odbor namreč sklicuje redno skupščino Me- ščanske korporacije, ki bo v sredo, 14. junija letos, ob 18. uri v dvorani nad kavarno VERO- NIKA v Kamniku. Vsi upravi- čenci naj bi sicer dobili pisna vabila, vendar se lahko kaj za- takne pri seznamu, zato velja tudi ta članek kot vabilo. Skupščina bo imela običajni dnevni red, od katerega bo ver- jetno najbolj zanimiv program dela. TU namreč vse čaka še ogromno dela. Po eni strani bo potrebno urediti še cel kup osebne dokumentacije, da bo čim več deležev prišlo v prave roke in da bodo ti ostali v Ka- mniku in ne pripadli državi. Po drugi strani pa bo potrebno čim prej pripraviti in vložiti vso potrebno in nepotrebno doku- mentacijo, da se začne posto- pek vračanja odvzetega pre- moženja. Rok vložitve je na- mreč zelo kratek. 4. februar 1996 je glede na vse trike, ki si jih izmišlja država, da ji ne bi bilo potrebno vrniti nacio- naliziranega premoženja, zelo blizu. Premoženje Meščanske kor- poracije je bilo po razlastitvi razdeljeno na veliko upravljal- cev. Last korporacije namreč niso bili samo gozdovi v Ka- mniški Bistrici (tudi skoraj vsi objekti in vse zemljišče, ki si ga tam lasti KOZOROG, so bili v bistvu korporacijska last, pa zemljišče spodnje postaje gon- dolske žičnice, zemljišče pla- ninskega doma v Kamniški Bi- strici itd.), ampak tudi celo- tno področje obratov KAL- CITA, celotni Vegrad, pa Žale izven starega pokopališča, ce- lotni mali grad, razen kapele in ravninice za njo, nekdanje sejmišče, kjer je sedaj stari Al- prem, del ETE oziroma SVI- LANITA in tudi sama občin- ska savba na Glavnem trgu 24 je bila med drugimi korpora- cijska last. Tisti, ki poznajo se- danje denacionalizacijske po- stopke in prakso, ali pa so jih izkusili na lastni koži, vedo, ka- kšno mukotrpno delo še čaka korporacijo pri uveljavljanju njenih pravic. B. POLLAK Direktor Agroemone pojasnjuje - odgovor V šesti številki Kamniškega občana 23. marca 1995 je bil obja- vljen članek »Direktor Agroe- mone pojasnjuje«. Ker sem čla- nek predvsem zaradi opozoril javnosti uspel prebrati šele sedaj, bi bralcem Kamniškega občana tudi sam rad posredoval nekaj pojasnil in dejstev, ki jih članek prikazuje drugače od resničnosti. Zadržal bi se le ob tistem delu članka, kjer se me predstavlja kot osebo, ki za 3100 m2 v dena- cionalizacijskem postopku vrnje- nega kmetijskega zemljišča zah- teva 1000 DEM ali 80 kg mesa najemnine. Resnica je razvidna iz zbirke listin, priloženih moji tožbi Agroemone d.o.o. Domžale za sklenitev najemne pogodbe in določitev višine najemnine. Iz te dokumentacije je razvidno: 1. Nikoli nisem pristal, da bi se določila najemnina, ki mi jo po- nuja Agroemona d.o.o. Domžale v višini 70 DEM. 2. V postopku sem nekajkrat znižal svoj predlog za določitev najemnine tako, da je zadnji, po- sredovan na razpravi dne 21.11. 1994, t. j. precej pred objavljenim člankom, znašal le 36.100,00 SIT ter celo odstopil od plačila naje- mnine za leto 1994. 3. Žal postopek pred sodiščem še vedno ni končan, saj Agroe- mona d.o.o. Domžale niti za ped ne odstopi od svojega predloga, da bi skupaj določili ekonomsko najemnino, sprejemljivo za obe prizadeti stranki. Samega sebe sprašujem o vzrokih, ki jih je g. direktor Agro- emone Domžale imel, da je 4 (štiri) mesece kasneje objavil na- pačna dejstva. Očitno sem tudi sam med ti- stimi, ki ne zna vrednotiti la- stnine, ki so jo morali naši pre- dniki z odrekanjem in varčeva- njem drago plačati. Zato bi že- lel bralcem Kamniškega občana* brez namere, da bi kogarkoli za- vedel pri njegovi pravici dogo- varjanja o višini najemnine in le v razmislek, ko se tudi sami so- očajo s podobnimi težavami, po- sredovati dve primerjavi. Upravni organ Občine Ka- mnik je v odločbi, s katero je bila njiva vrnjena nekdanjim lastni- kom, določil vrednost nepremič- nine v višini 633.392,00 SIT. Če bi kdorkoli med nami razlaščenci vložil tak znesek v banko, bi zanj prejel 8% letne obresti v višini nekaj čez 50.000,00 SIT. Koliko nas je, ki bi lahko zanikali, da ta znesek ni pravi za določitev na- jemnine? Mnogi bi verjetno celo trdili, da je tako izračunani zne- sek najnižji možni in bi ga morali povečati vsaj še za davek, ki ga moramo letno plačati državi. Ali pa nekoliko poenosta- vljeno, sicer pa vendarle: večina nas, razlaščencev, na kamniških Žalah plačuje najemnino za gro- bove tistim, ki jim je bila la- stnina odvzeta. V mojem primeru za grob, velik približno 10 m2, brez kakršnihkoli ugovorov pla- čam letno najemnino v višini ne- kaj tolarjev več kot 5.800 SIT (71 DEM). Kajne, zelo blizu tistega, kar mi Agroemona d.o.o. Dom- žale ponuja za 3100 m2 veliko parcelo, na kateri celo pridobiva dohodek. Naj končam z zavestjo, da kot vodja Področnega odbora ZLRP za občino Kamnik nisem odgovo- ril na vrsto trditev in vprašanj, ki so bila zastavljena nam, razla- ščencem, v omenjenem članku. Zato mi dovolite, cenjene go- spe in gospodje in predstavniki Agroemone d.o.o. Domžale - va- bim Vas, da se kjerkoli in kadar- koli srečamo na tiskovni konfe- renci in konstruktivno pogovo- rimo o odprtih vprašanjih, pose- bej še, ker Področni odbor ZLRP niti jaz osebno do danes od Vas ni prejel nobene pobude za tako srečanje. Res, za nobeno stran ni dobro, da se srečujemo le na so- diščih. JOŽE GABROVŠEK Matična knjižnica Kamnik Obveščamo krajane Šmarce, da je knjižnica v kulturnem domu odprta vsak ponedeljek od 16. do 19. ure. Zaradi prehoda na računalniško izposojo smo s polic na oddelku za odrasle začasno umaknili precej knjižne zaloge. Bralce prosimo za razumevanje, saj prehod zahteva vnos velike količine podatkov o knjigah. BmiinimiifiHn 61241 Kamnik, Maistrova ulica 7 RAZPISUJE za šolsko leto 1995/96 ŠTIPENDIJE ZA PRIDOBITEV POKUCA: - TESAR - IV. stopnja strokovne izobrazbe - ZIDAR - IV. stopnja strokovne izobrazbe Kandidati naj vlogi za pridobitev štipendije (obr. 1.51) priložijo še naslednje listine: - kopijo spričevala 8. razreda osnovne šole, - izjavo, da ne prejemajo druge kadrovske štipendije, - potrdilo o vpisu v šolo, - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Popolne vloge oddajte osebno v kadrovski službi podjetja SGP »GRADITELJ« KAMNIK, Maistrova 7. KAMNIK, do 15. 7. 1995. Dodatne informacije dobite na tel. 817-121. Zaželene so informativne predprijave, osebno ali pisno na naslov podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru 1995. wmmM J MUr* JMHMHBRMriMHBP1« J Kamnik, Maistrova ulica 7 OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO KV STROJNIK V BETONARNI Kandidati morajo poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. IV. stopnja strokovne izobrazbe - elektrikar 2. eno leto delovnih izkušenj 3. starost do 30 let 4. poskusno delo 60 dni Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: SGP Graditelj, Kamnik, Maistrova ulica 7. Nepopolne vloge bomo zavrnili. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po končanem zbiranju prijav. 8. JUNIJA 1995 v zrcalu dveh tednov KAMNIŠKI OBČAN Uspešna (nedokončana) 5. seja občinskega sveta Med prvimi imamo občinski statut in proračun (Nadaljevanje s 1. strani) Poleg enega lastnega amand- maja, ki jasneje opredeljuje ob- činske davke in dajatve, je komi- sija od osmih amandmajev, ki jih je prejela pred sejo sveta, podprla amandma Zelenih glede oprede- litve oblikovanja vaških in četr- tnih skupnosti (kar omogoča tudi zakon) in črtanja volilne komi- sije kot organa občine. Ni pa pod- prla amandmaja župana Smolni- karja, da bi tudi na naslednjih vo- litvah izvoljeni župan lahko izbi- ral med profesionalnim in nepro- fesionalnim opravljanjem te dol- žnosti. Prav tako ni sprejela nje- govega amandmaja, da bi občina lahko, ne pa obvezno, kot to do- loča zakon, imela enega ali več podžupanov. S tem bi po mne- nju komisije onemogočili nado- meščanje župana, ki je po sta- tutu namenjeno podžupanu, ki ga seveda predlaga župan, imenuje pa občinski svet. Župan je nato amandma umaknil. pa je, upoštevajoč mnenje komi- sije, zavrnil. Nato je občinski svet statut občine Kamnik soglasno sprejel. Na predlog predsednika Podbrežnika pa je tudi sklenil, naj občinska uprava do objave sta- tuta v Uradnem listu RS pripravi seznam vseh še veljavnih občin- skih aktov, ki so bili sprejeti v preteklem obdobju. Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik se je ob spre- jemu statuta zahvalil komisiji za dobro opravljeno delo. Občinska vreča bo tehtala poldrago milijardo SIT »Pri pripravi proračuna so v celoti upoštevana osnovna izho- dišča zakona o financiranju ob- čin,« je pri obrazložitvi dejal Bo- jan Mlakar, ki je v imenu žu- pana kol predlagatelja proračuna pojasnjeval temeljni občinski fi- nančni dokument. Prihodki pro- računa bodo letos znašali pred- vidoma 1.534 milijonov SIT, kar Vinko Ovijač in Tone Špenko iz Most v živahnem pogovoru o svojem »kontraamandmaju« v zvezi s komendsko telovadnico in kamniškim kulturnim domom kot odgovoru na amandma LDS o '»oščanskišoli S strani komisije tudi ni bil Podprt amandma svetnika Hoče- *arJa, da naj bi statut določil zbor Pajanov kot najvišji organ v kra- sni skupnosti, ne pa svet KS. ^Pfejemljiv tudi ni bil predlog KS K°menda, ki mu je pritrdilo tudi nekaj drugih KS, da naj bi krajev- n"n skupnostim po potrebi omo- gočili redno zaposlitev tajnika. V razpravi na seji (po starih Predpisih je bilo moč amandmaje Y^agati še na sami seji), je Vida Komšak vložila amandma s pod- pisi desetih svetnikov, da naj bi v ^-rn' z občinskim statutom usta- novili dve KS: Spodnja Črna in -gornja Črna. Za njo je podoben amandma predlagala tudi Mar- ■!e,a Humar in sicer, da naj bi se 12 dela KS Kamnik Center usta- novila KS Žalec, vendar ga je ka- sneje umaknila. Komisija amand- maja Romšakove ni podprla, ker Je Pri opredelitvi krajevnih sku- pnosti v statutu izhajala iz zateče- nega zakonitega stanja. V Črni pa 0s'ej v skladu z zakonom in sta- in> občine obstoja le ena KS. je za 82,5 milijona več, kot je bilo predvideno z osnutkom pro- računa. Za toliko večji prihodki so bili ocenjeni na osnovi predvi- dene 15% rasti cen v primerjavi s povprečjem v lanskem letu. Med prihodke proračuna pa so všteti tudi prihodki sklada stavbnih ze- mljišč. Seveda pa je za vse porab- nike proračunskega denarja po- membno, kolikšen delež bodo prejeli iz občinske vreče. Pre- dlagatelj je pri tem ponovil iz- hodišča, ki jih je predstavil že ob obravnavi osnutka. Omenimo naj, da bodo imele prednost že začete investicije in redno vzdr- ževanje komunalnih naprav. Sicer pa se deleži, namenjeni posame- znim področjem, glede na osnu- tek niso kaj dosti spreminjali. Tako bo največji delež (45,5%) namenjen programom družbenih dejavnosti, sledi komunalno ce- stno energetsko področje s 15%, sklad stavbnih zemljišč z 8,6%, občinska uprava z 8,5%, stano- vanjska dejavnost z 8,5% dele- žem itd. Morda še podatek, da bo za občinske investicije namenjenih 362 milijonov SIT ali 23,6% ce- lotnega proračuna. Od tega bo šlo 209 milijonov za naložbe v šolstvu in otroškem varstvu (OŠ Šmartno, kamniški vrtec itd.), 107 milijonov pa za investicijsko vzdr- ževanje v krajevnih skupnostih. Čeprav je proračunske stroške težko primerjati z lanskimi, je za- nimiv podatek, da so proračunski odhodki približno za odstotek in pol nižji od lanskih. Pred začetkom seje in med proračunsko razpravo so poslan- ski klubi in posamezni svetniki dali (če smo prav prešteli) 27 amandmajev za spremembo v glavnem odhodkovnega dela pro- računa oz. za drugačno razdeli- tev proračunskega denarja. Kljub sklepu prejšnje seje občinskega sveta, da bo svet odločal samo o amandmajih, ki bodo navajali tudi vir za pokritje dodatno zah- tevanega denarja, mnogi predla- gatelji tega niso upoštevali. Po končani dolgotrajni raz- pravi je občinski svet sprejel 16 amandmajev, sedem jih je zavr- nil, sedem svetnikov pa je svoje amandmaje umaknilo. Med sprejetimi amandmaji ve- lja omeniti amandma sklada stav- bnih zemljišč, po katerem so se proračunski prihodki zmanjšali za okrog 78 milijonov SIT, kolikor znašajo ostali prihodki sklada. Ta sredstva bodo šla neposredno v sklad, medtem ko nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč ostaja izvirni prihodek proračuna (56 milijonov SIT). S sprejetimi amandmaji so sve- tniki po pol milijona tolarjev do- datnih sredstev namenili za na- kup knjig v Matični knjižnici, za obnovo cerkve na Žalah, cerkve v Mostah, cerkve v Tunjicah, itd, 1,7 milijona pa so namenili tudi za ureditev pokopališča v KS Ka- mniška Bistrica. Svetniki so prerazporedili tudi denar, namenjen pospeševanju kmetijstva, tako da so za poso- jila kmetom namenili 5 milijonov namesto 3,5 milijona SIT. Nekaj prerazporeditev so napravili tudi pri sredstvih za plače občinskih funkcionarjev v korist sredstev za plače upravnih organov. Z amandmaji dopolnjen prora- čun je nato občinski svet soglasno sprejel. F. SVETEU sprašujete, župan odgovarja Priznanje svetnikom za soglasno podporo proračunu Kako ocenjujete potek spreje- manja prvega občinskega prora- čuna nove občine Kamnik v ob- činskem svetu? Ali bo sprejeti proračun »pokril« vsa področja, za katera je dolžna skrbeti občina kot lokalna skupnost? (K. O.) Kot mi je znano, smo Kamni- čani med prvimi občinami v Slo- veniji, ki smo sprejeli oba te- meljna akta za delovanje nove občine - občinski statut in pro- račun. Zato sem se ob njihovem sprejetju zahvalil in izrekel priz- nanje vsem svetnikom, ki so vztrajali do poznih nočnih ur in so soglasno sprejeli tudi občinski proračun. Svetniki so se namreč zavedali, da pomeni sprejem obeh aktov dejanje, ki bo zago- tovilo čimprejšnje normalno de- lovanje občine in seveda tudi ob- činske uprave. Moram pa tudi reči. da občani tudi pri sedanji okrnjeni sestavi občinske uprave niso čutili večjih težav in za- pletov. Glede obsega proračuna lahko rečem, da smo šli v tveganje. Fi- nančno ministrstvo nam je na- mreč določilo okvire za sestavo proračuna, ki so določali za 18% nižjo zagotovljeno porabo od lanske. To vsoto bi lahko pove- čali za 5%. Proračunska razpra- va pa se je nagibala k temu, da bi se približali proračunskemu memorandumu. Zalo smo pred- log proračuna glede na osnutek zasnovali na 15%, ne pa na 5% povečanju. Seveda je to neko tveganje, tako zame kot izvrše- valca proračuna kot za svetnike. Take odločitve nam niso nareko- vale večje zahteve porabnikov proračuna, pač pa smo sodili, da bo ta, za 10% večja, dinamika glede na predviden porast cen realno tudi dosežena. Kaj pa se bo dogajalo z novimi nalogami občine, pa je še odprto vpraša- nje. Predvidevam, da bo ob sprejetju državnega proračuna prišlo še do vrste dodatnih obre- menitev oziroma zmanjševanj. Na prihodkovni strani se nam lahko škarje še malo zaprejo. O obsegu finančne izravnave s strani države lahko povem sa- mo to, da bodo sredstva za grad- njo osnovne šole v Šmartncm in vrtca v Kamniku zagotovljena s to izravnavo, ne bosta pa po- sebni postavki v republiškem proračunu. Ob za eno četrtino manjšem deležu dohodnine, ki ostane ob- čini, računam, da so naše naloge po obsegu manjše le za eno peti- no. Vlog za razna pokrovitelj- stva, sponzorstva in podobno je veliko. Vsi se namreč obračajo na občino, ne pa na državo. Ver- jetno je bil marsikdo užaljen, ker sem moral zaradi tega, ker še ni bilo proračuna, vrsto vlog zadr- žati. Njihovo število pa se je po sprejetju proračuna še povečalo. Mislim, da je bilo prav, ker so svetniki ob obravnavi osnutka proračuna sklenili, da ne bodo upoštevali amandmajev za nove ali povečane proračunske zah- tevke, če ne bodo navedeni viri, od kod vzeti denar. Glede na osnutek je bilo naj- pomembnejše sprejetje amand- maja, po katerem bodo ostali prihodki sklada stavbnih zemljišč pritekali ne v občinski proračun, pač pa na račun sklada stavbnih zemljišč. Nadomestilo za upora- bo stavbnih zemljišč pa bo priho- dek integralnega dela proračuna. Kdaj bo končana likvidacija Rudnika kaolina Črna? Likvidacijski postopek v Rud- niku kaolina Črna poteka že od leta 1991. Pristojni republiški organ je marca 1991 ugotovil, da je rudnik možno zapreti do kon- ca 1993. leta. Ker likvidacija še vedno ni končana, poteka pa tu- di prodaja posameznih objektov, po zakonu pa naj bi preostalo premoženje pripadlo občini, je vprašanje, če občina spremlja potek likvidacije in kdaj bo ta dejansko končana? (A. O.) Postopek redne likvidacije Rudnika kaolina se je začel z od- ločbo Skupščine občine Kamnik 24. 11. 1989. Rudarski projekt za izvajanje del »Zapiralna dela Rudnika ka- olina Črna - Kamnik (jama)«, ki ga je izdelal Rudarski institut Ljubljana, je 12. 2. 1992 potrdilo Ministrstvo za energetiko. Dela so se začela 1. 4. 1992. Likvidacij- ski upravitelj Jože Kramarič o poteku likvidacije redno obveš- ča Okrožno sodišče v Ljubljani in Ministrstvo za gospodarske de- javnosti (mesečno, tromesečno in letno). Do leta 1993 je bila o no Župan Tone Smolnikar teku likvidacije redno obveščena tudi občina. Iz poročil Republi- škega rudarskega inšpektorata je razvidno, da so dela opravljena skladno s projektom zapiralnih del in tehničnimi normativi. Za- piralna dela jame Črna so v glav- nem končana. Iz potrdila Uprav- ne enote Kamnik 10. 2. 1995 je razvidno, da so bili izvedeni vsi zavarovalni ukrepi, ki izključuje- jo kakršnokoli nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali. Do konca leta 1995 naj bi bila sanirana tudi separacija, kar po- meni, da bi bila likvidacija lahko končana do začetka leta 1996. Po projektu zapiranja rudnika so predvidena še nekatere dela do leta 2010, ki jih po pogodbi izvaja Institut za geologijo, ge- otehniko in geofiziko iz Ljublja- ne. Nadzor nad temi deli naj bi imela občina Kamnik. Postopek likvidacije poteka po programu brez večjih težav in ča- sovnih zamikov. Zal je sanacija dolgotrajna in se ne da primerjati z ostalimi likvidacijami. Istočas- no se rešujejo tudi kadrovski pro- blemi, predvsem z iskanjem no- vih zaposlitev za trenutno devet zaposlenih delavcev. Na sliki: Sanacija rudniške se- paracije bo končana do konca le- tošnjega leta. Od sanatorjev bi bilo zanimivo slišati, če namera- vajo ohraniti kak spomin na več kot dvestoletno tradicijo rudar- stva v Črni, kot so to storili v Idriji. vodja strokovne službe ZKO Kamnik poudaril, da Kamnik na- posled le uresničuje namero, da ro- jaku Zupanu posveti ustrezno me- sto v kulturnozgodovinskem spo- minu in celoviteje predstavi nje- govo glasbeno zapuščino. Kamnik 'e namreč tudi eno redkih slo- venskih mest, ki premore nadvse dragoceno umetnostno in kulturno dediščino. Zupanova glasbena zapuščina v pdnjem času le oživlja in prav je a*o, saj je živel in deloval v Ka- mniku in Komendi skoraj petdeset *l- Zanimivo je, da so vse njegove s*ladbe iz Kamnika in okolice izgi- ne. Tako je bila »Sonata v C-duru« najdena v rokopisni zbirki orgel- skih skladb v frančiškanskem sa- mostanu v Klanjcu (Hrvaška), aria »Omni die dic Mariae« v arhivu frančiškanskega samostana v No- vem mestu, aria »TU devieto mor- tis« pa v arhivu ljubljanske Stol- nice. Kamničani sebi in Evropi doka- zujemo, da smo bili v preteklosti, že v 18. stoletju, v glasbeno umetno- stnem smislu del te Evrope. Žalo- stno je bilo, da Zupanovih del tudi rojaki tako dolgo nismo poznali in zato smo tega oživljanja še tembolj veseli. Izjemno vlogo pri ohranja- nju in oživljanju te glasbene de- diščine ima Milko Bizjak, razisko- valec in publicist Zupanove glas- bene zapuščine. Botroval je tudi koncertu na Tunjicah. Še več, za- služen je tudi za to, da so številna Zupanova dela ugledala luč sveta v notnih izdajah na laserskih ploščah in da se njegova dela predstavljajo tudi v živo. Ob koncu koncerta se je Tone Ftičar zahvalil vsem nastopajočim za lep koncertni večer, hvaležnim poslušalcem, ki so napolnili pre- krasno in akustično tunjiško cer- kev in nenazadnje tudi domačemu župniku Pavletu Juhantu, ki je že večkrat pokazal razumevanje za kulturo. Zahvala je bila namenjena tudi sponzorjem tega pomemb- nega koncerta - Občini Kamnik, Razvojnemu zavodu Domžale in Boutiqueu MI-FOR iz Kamnika. VERA MEJAČ nim« projektom. Vsekakor je pri- reditev na solidnem kvalitetnem nivoju, kar gre zasluga tako doma- čim kot tujim avtorjem. Ob raz- stavi je izšel tudi bogat katalog s štiridesetimi barvnimi reproduk- cijami in besedili organizatorjev in žirantov. Katalog je izredno kvali- tetno in domiselno oblikoval ing. arh. Marjan Kocjan. Seveda bi pri podrobnejši razčlenitvi prireditve naleteli tudi na večje ali manjše pomanjkljivosti, ki pa naj bodo opozorilo naslednjim manifestaci- jam. Sočasno z bienalom je v Male- ševi galeriji v Kamniku še razstava dvajsetih Maleševih akvarelov, ki datirajo od leta 1920 do 1974. Tudi prvi bienale je posvečen velikemu slikarskemu mojstru, našemu ro- jaku Mihi Malešu. Razstavljala so izbrani, na- grade podeljene, razstava je na ogled; zaželimo torej I. medna- rodnemu bienalu akvarela v Ka- mniku še dolgo in uspešno življe- nje. DUŠAN LIPOVEC Ritem srca Benjamina Žnidaršiča V sredo, 17. maja, je bila v ka- mniškem domu upokojencev pri- srčna slovesnost, ki je povsem na- polnila domsko dvorano z oskr- bovanci in številnimi gosti. Komaj nekaj let v Domu živeči, verjetno najmlajši oskrbovanec Beno Žni- daršič, je predstavil svojo pesni- ško zbirko z naslovom Ritem srca. Beno je tudi naš stalni sodelavec, ureja pa tudi Veroniko, glasilo sta- novalcev Doma upokojencev. Zbirko pesmi, ki je odraz av- torjeve življenjske poti in njego- vih preizkušenj je občuteno pred- stavil urednik Družine Jože Pa- vlic. Nekatere pesmi pa je zbra- nim predstavil tudi Žnidaršič sam, uvod in zaključek knjige pa je po- sredovala medicinska sestra Ema. Ves program predstavitve zbirke pa je bil prepleten z naro- dno pesmijo in melodijami pevke Jožice Kališnik in citrarja Mihe Dovžana. Med gosti je bil tudi Carl de Villavicencio-Margheri s so- progo, predstavnik Malteškega viteškega reda za Slovenijo, ki je v slovenščini čestital Benu Žnidar- šiču k uspeli zbirki pesmi in ga po- vabil oktobra na kulturno priredi- tev v Hamburg, kjer naj bi svojo zbirko tudi predstavil. Hkrati pa je ponudil stanovalcem Doma tudi sodelovanje bolniškega mal- teškega reda. Njegova predstav- nica Saša iz Komende je bila tudi navzoča na prireditvi. Sodelavcu Benu ob izidu prve pesniške zbirke iskrene čestitke! Bralcem predstavljamo uvo- dno pesem Grem s svojim kri- žem. F. S. Jože Pavlic (v sredini) je predstavil zbirko Ritem srca Benjamina Žnidaršiča (na desni) Benjamin Žnidaršič Grem s svojim križem Po poti grem in gledam naokrog, vsi okrog mene zbirajo se v krog, s pogledom vame strmijo, kojih pogledam, kot kipi se zdijo. S križem svojim po poti grem naprej, po poti, ki večnima mej, ki drugih nima več smeri, ki v srcu pušča le sledi. V čem sem drugačen od drugih, od tistih, ki okrog mene zbirajo se v krog, ki gredo s svojim križem lahkih nog? Ne bojim se jih - ljudi, mogoče križ moj bode jih v oči, mogoče moje življenje brezizhodno se jim zdi, ker križ je velik in opazen, še ni rečeno, da je prazen... Matična knjižnica Kamnik Ali imate kakšno knjigo o Kamniku? »Ali imate kaj o igralki Mariji Vera?« »Ali imate življenjepise vseh znamenitih in pomembnih Kamničanov?« »Delam diplom- sko nalogo iz turizma, zato me zanima zgodovina kamniškega turizma.« »Potrebujem podatke o Mokriški jami.« »Razisku- jem zgodovino športnih društev. Imate kakšne podatke o tem?« »Za seminarsko nalogo delam kamniško kulturno-zgodovinske spomenike. Prosim za takšno knjigo.« »Ali imate kakšne po- datke, kdo je bil Ljudevit Stia- sny?« Vse to in še veliko več nas sprašujejo bralci. Njihova rado- vednost ima različne vzroke: šol- ske in študijske obveznosti, ra- ziskovalna dejavnost, ljubitelj- sko ukvarjanje z zgodovino ali pa preprosta vedoželjnost, ki je mnogokrat premalo cenjena, a dobrodošla lastnost. Povedati pa je treba, da se mnogokrat znaj- demo v zadregi, saj ni ustrezne literature, ki bi vsebovala želene in iskane informacije. Mnogo- krat so informacije tudi razdro- bljene, teže dostopne. Tako ime- nitne knjige kot je Politični okraj Kamnik iz davnega 1929. leta av- torja Franceta Steleta naše me- sto skorajda nima, saj ta umetno- stno-zgodovinski priročnik z ob- čudovanja vredno natančnostjo podajo informacije o spomeni- kih v kamniški okolici. Vendar pa avtor sam v svojem uvodu pravi: »Tako naj bo ta topografija poleg tega, da dokument, tudi momento!« Ravno zato so zelo dragocene vse knjige in vse tiskano gra- divo s trajno informativno vre- dnostjo, ki nas tako ali drugače seznanjajo z našo lokalno zgodo- vino. Še vedno velikokrat - ven- dar zaradi dragocenosti izvoda le v čitalnici - izposodimo Stiasnv- jevo knjižico Kamnik, zemljepi- sno-zgodovinski opis (1894), saj ima delo kljub starosti zaradi Preddiplomski koncert Anje Skalar Priljubljena Anja Skalar nav- duši še tako zahtevnega poslu- šalca. V organizaciji Zveze kulturnih organizacij Kamnik je violinistka Anja Skalar v dvorani Veronika, 24. maja, nastopila na svojem preddiplomskem koncertu. To je bil tudi njen prvi samostojni re- cital. Isti diplomski program je izvajala 31. maja na Srednji glas- beni šoli v Ljubljani, kjer je zaklju- čila 4. letnik. Številni poslušalci so z navdušenjem spremljali vio- linsko koncertiranje mlade, obe- tavne Kamničanke in se ji zahva- ljevali s prisrčnim aplavzom z že- ljo, da ji bomo v Kamniku in drugje še večkrat lahko prisluh- nili. Anja Skalar, rojena leta 1977 v Ljubljani, se je igranja violine začela učiti pri svojem dedku prof. Maksimilijanu Skalarju, dolgole- tnem priznanem violinskem peda- gogu in odličnem izdelovalcu vio- lin. Nižjo glasbeno šolo je obisko- vala v Kamniku. Med šolanjem se je udeležila tekmovanj mladih vi- olinistov v Kopru in Italiji. Višje letnike nižje glasbene šole je na- daljevala v Ljubljani pri prof. Ci- rilu Veroneku. Po končani ose- mletki se je vpisala na gimnazijo v Kamniku in Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, vendar se je po dveh letih odločila le za študij glasbe. Njena učiteljica je prof. Mo- nika Skalar, docentka na Akade- miji za glasbo v Ljubljani in kon- certni mojster Simfoničnega orke- stra RTV Slovenija. Ob klavirski spremljavi prof. Božene Hrup je zaigrala Tarti- nijevo Sonato v g-molu Didone abbandonata, Ramovševo Korač- nico in Mendelssohn-Bartholdv- jev Koncert za violino v e-molu. Za solo violino pa se je pred- stavila z Bachovo III. Partito in Wienawskijevo Etudo štev. 4. Anja Skalar izhaja iz rodu, ki je ne samo v Kamniku, ampak tudi v širšem slovenskem in celo mednarodnem prostoru pomen- ljivo zaznamoval violinsko glasbo. Omenila sem že njenega dedka in teto Moniko. Tudi njena mami Darka Skalar je profesorica vi- olončela in predšolske glasbene vzgoje na Glasbeni šoli Kamnik. Še dve njeni teti sta priznani glas- benici in živita v tujini: Sabina Skalar je koncertni mojster Citty Ballet Orchestra in violinski pe- dagog v New Yorku, Olga Skalar je prav tako koncertni mojster in violinski pedagog v Bonnu. Tudi Olgina hči Barbara je študentka podiplomskega študija violine. Anji Skalar želimo uspešno na- daljevanje študija glasbe in seveda bogato glasbeno pot! VERA MEJAČ preglednosti in širine obravnave izjemno vrednost. Prav tako še mnogokrat prelistavamo katalog Kamniškega zbornika, v kate- rem najdemo prenekatero zani- mivost, vendar pa je po člankih in razpravah teže iskati informa- cije. Zato mnogokrat odkrijemo skoraj pozabljeni zaklad - kol npr. Cevčev članek o Veroniki z Malega gradu, ki prinaša 10 variant Veronikine zgodbe z na- tančno navedbo virov, ki so prav tako lahko smerokaz za naše nadaljnje raziskovanje. Zato so zelo dobrodošle knjige, izšle v zadnjem letu, ki nam razgrinjajo Kamnik in Kamničane. Toplo pozdravljamo zbirko Znameniti Kamničani, ki nam je prinesla Izbrane pesmi Antona Medveda s spremno študijo dr. Emila Ce- sarja. Na takšno objavo čaka še nekaj Kamničanov. Tej domo- znanski knjigi postavljam ob bok zanimivo in - v to smo prepri- čani - iskano knjigo Bojana Pol- laka Naravne znamenitosti Ka- mniško-Savinjskih Alp na ka- mniškem območju, ki je v naši knjižnici precej izposojana. Prav tako tudi monografijo Sv. Pri- mož nad Kamnikom Ferdinanda Šerbelja, ki je nastala predvsem po zaslugi založnika prof. Milana Šuštarja. V naši knjižnici zbiramo vse gradivo o lokalni zgodo- vini. Temu rečemo domoznanska zbirka, vendar pa je žal še pre- cej v »surovem stanju«, marsikaj pa tudi manjka, kljub temu pa se počasi le urejuje. Ravno ob tem zbiranju zazeva praznina v obravnavi kamniške preteklosti in sedanjosti. Zato bi bila več kot dobrodošla ideja o ponovni oži- vitvi Kamniškega zbornika! Po- dročij, ki se ponujajo v obdelavo in razmislek, je dovolj, najbrž pa je dovolj tudi ljudi, ki bi jih znali strokovno in primerno priobčiti v nekdaj živem in še vedno zelo iskanem Kamniškem zborniku! 8 KAMNIŠKI OBČAN pogledi 8. JUNIJA 1995 Naj ljudsko izročilo ne zatone v pozabo Preučevanje slovenskega ljud- skega slovstva je v zadnjem Času spet dobilo nov zagon, saj se v njem na poseben način zrcalita na- rodova zgodovina in življenje. Če- prav najstarejši motivi ponavadi presegajo narodnostne meje (sle- dimo jim lahko po vsej Evropi, Sre- dozemlju in daleč v Azijo), jih je vsak narod preoblikoval po svoje, jih prepletel s svojo domišljijo, tra- dicijo, izkušnjami in razmerami, v katerih je živel. Ljudsko pesništvo je predvsem po zaslugi sistematič- nega dela Karla Štreklja zbrano že skoraj sto let, njegovo delo so po- zneje nadaljevali še Ivan Grafena- uer, Milko Matičetov, Zmaga Ku- mer in drugi. Drugače je s proznim izročilom. Zaradi nestalne oblike je zgodba vsakič malce drugačna, odvisna od pripovedovalca, njego- vega značaja in celo trenutnega raz- položenja. Seveda tudi zapisi pra- vljic, pripovedk, bajk in legend se- gajo daleč v preteklost, tja do Val- vasorja. Na širšem kamniškem ob- močju omenimo le Janeza Trdino iz Mengša in Gašperja Križnika iz Motnika, danes pa dr.Toneta Cevca in dr. Marijo Makarovič. Vse to sicer bogato gradivo pa je ostala bolj ali manj raztreseno pa časo- pisih, revijah ali posameznih knji- žnih poglavjih, le manjši del je iz- šel v posebnih knjigah. Zadnja leta pa pri založbi Kmečki glas izhaja knjižna zbirka Glasovi, namenjena prav zbiranju in objavljanju slo- venske slovstvene folklore. Projekt vodi dr. Marija Stanonik, doslej pa je izšlo devet knjig s pripovednim izročilom iz devetih slovenskih po- krajin. In zdaj smo pri povodu za tale članek: v okviru projekta Glasovi je prišel na vrsto tudi širši kamni- ški okoliš. Pravljico o Veroniki z Malega gradu poznamo, večina ve tudi za nekdanje jezero, ki se je raztezalo od žalskega hriba do Ne- velj, vendar to še zdaleč ni vse. Tu so še legende o nastanku sveta ali Če poznate pravljice, pri- povedke in druge zgodbice in se vam zdi škoda, da bi zatonile v pozabo, jih za- pišite ali pa sporočite svoj naslov. Gradivo na kamni- škem in domžalskem obmo- čju zbira Vlado Motnikar, Bevkova 10, Kamnik, tel. 811 449 oziroma Ljubeljska 25, Ljubljana, tel. 551360. posameznih skal, jam, sotesk in dru- gih naravnih oblik, pa pravljice o ajdih v tunjiških hribih, o grašča- kih ali o Vodiški Hanci. Kateri sve- tniki ali angeli so hodili po naših krajih? Kaj se je dogajalo na me- stih, kjer stojijo cerkve in kapelice? Kako so kraji dobili svoja imena? Koga je prišel skušat hudič in kako ga je ta ukanil? Kako se ubraniti pred coprnicami? Kaj pa razna pra- vljična bitja: vile, škrati, zmaji, hude babe ipd.? Kaj skrivajo meninski gozdovi? Kje so zakopani zakladi? Kaj vse so doživeli mlinarji, kovači, oglarji? Kako so ustno izročilo pre- šli zgodovinski dogodki in osebno- sti: od Atile in kralja Matjaža do Pe- tra Pavla Glavarja, Turkov, rokov- njačev, kamniških purgarjev, skala- šev in dogodkov zadnje vojne? Za- nimive so tudi poučne in vzgojne zgodbice, tudi kakšna bolj popo- prana je dobrodošla, pa šaljive po ■ vedke, lovske storije, vraže, basni, anekdote... skratka vse, kar se pre- naša iz roda v rod ali od ust do ust. VLADO MOTNIKAR Nekateri dogodki v Kamniku in okolici v letih 1941-1945 v luči arhivskega gradiva (2) (Nadaljevanje iz prešnje številke) Menim, da bi bilo nujno storiti tole: 3. Čim prej objaviti celotno gra- divo, ki ga je zbrala Komisija za ra- ziskavo povojnih množičnih pobo- jev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Posebej obja- viti tista dva dokumenta, ki se - posredno - nanašata na dogajanje na Kopiščih v maju 1945. 4. Strokovno obdelati gradivo, ki ga navajam pod tč. 1. Znotraj tega bi bilo treba odgoviriti na naslednja vprašanja: 4. 1. Kako je mogoče, da doku- menti pod 1.1. obravnavajo skoraj izključno samo tri aretirance in ob tem poudarjajo predvsem izdajal- stvo enega? V besedilu sploh niso omenjeni drugi aretiranci in zdi se, da tudi povojna zaslišanja (v letih 1946 - 48) niso hotela (znala? mo- gla?) razkriti njihove vloge v orga- nizaciji kamniške OF. Kako je mo- goče, da ni nikjer niti enega samega namiga, daje valu aretacij v decem- bru 1943 sledil še en val aretacij v januarju 1944 tako, da so bili areti- ranci v Begunjah zaprti hkrati. Za- kaj ni nobenega namiga o seznamu članov OF v Kamniku, ki ga je na vse kriplje iskal - a ne našel - Ge- stapo med prvim in drugim valom aretacij pozimi 1943/44. Ta seznam je bil skrit v stanovanju gospe L. B., vendar ga Gestapo ob aretaciji L. B. ni našel. Iz njenega zapečatenega stanovanja sta ta seznam izmaknila M. K. in B. K. 4. 2. Poročilo iz začetka junija 1944, ki ga je sestavil E-d, je treba objaviti v celoti. Ustrezno bi veljalo komentirati tisti del, ki zadeva so- delovanje partizanov z Gestapom, ter del, ki nosi naslov Afera kamni- ške OF. To bi bilo nujno zaradi re- habilitacije ustreljenih talcev ter za- radi novejših podatkov o stikih med partizani in Nemci v letu 1943 z namenom, da bi skupaj sodelovali proti morebitni invaziji zaveznikov v Istri. Vsekakor bi bilo nujno od- kriti pravo identiteto obveščevalca, ki se je podpisoval kot E-d, ter ugo- toviti pravi vzrok, zaradi katerega ga je OF - kot se zdi - likvidirala. Hkrati bi bilo treba objaviti zapi- snike povojnih zaslišanj Rehbacha in Rosumeka. 5. Strokovo obdelati gradivo, ki ga navajam pod tč. 2. ter morebi- tno sorodno gradivo. Tako bi dobili nove podatke o delovanju partizan- ske justice v času, ko se OF ni boje- vala le proti Nemcem, temveč tudi proti (domnevni? resnični?) Beli in Plavi gardi (npr. glej seznam, ki ga je sestavil pooblaščenec OZNE za Kamnik in okolico dne IS. 11. 1944). V tem gradivu so tudi imena, psevdonimi in partijska pripadnost številnih obveščevalcev iz Kamnika in kamniške okolice. Če še živijo, bi nam lahko dali dragocene podatke o delovanju v tistem času. Znotraj tega bi bilo treba prou- čiti tole: 5.1. Vedeti moramo, da sta bila L. M. in S. K. (glej 2. 1. in 2. 2.) pomembni osebnosti v OF. Vzrok za njuno likvidacijo in mnoge druge likvidacije bi veljalo raziskati bolj nadrobno. Iz zgradbe obeh zapisni- kov o zaslišanju se vidi, da to ni nikakršen zapisnik (prim. zgradbo zapisnika, opisanega pod 2.5.), tem- več obtožnica. Ni jasno, ali sta se L. M. in S. K. lahko branila in ali sta pred pred svojo smrtjo priznala obdolžitve. Dejstvo, da so Nemci odkrili grob justificiranih in da so trupla fotografirali, se ujema z go- voricami, da so bili navedeni ubiti na grozovit način. 5. 2. Objaviti obe pismi, ki jih je pisala gospodična P. P, in razi- skati ozadje predlagane, a neuspe- šne zamenjave obeh zajetih Nem- cev za aretirane KamniČane. Kako to, da so partizani dr. PUhringerja in njegovo nepomembno tajnico raje ustrelili, namesto da bi ju zamenjali in tako rešili vsaj 10 Kamničanov iz zapora v Begunjah?5.3. Proučiti obsežne in številne sezname belo- in plavogardistov in gestapovskih agentov ter ugotoviti merila, na te- melju katerih so bili ti seznami se- stavljeni. Če sodimo po nekaterih imenih, se zdi, da so bili ti seznami pripravljeni za obračun po koncu vojne. Proučeno gradivo se ujema z (vendar ne dokazuje) domnevo, da je bilo množično pobijanje ljudi v kamniški okolici v mesecih nepo- sredno po koncu vojne leta 1945 le nadaljevanje miselnosti, ki se je med komunisti razvila že med vojno. S tem je deloma pojasnjeno tudi tragično medvojno delovanje domobrancev ter njihova povojna usoda. SKLEP: Vse bolj se zdi, da Ka- mničani ne bomo imeli posebnih razlogov za kako bučno praznova- nje obletnice konca druge svetovne vojne. Lahko pa storimo tisto, kar nismo storili še nikoli doslej: da se vsi spomnimo, da ima vsak človek - pa naj bo bel, rdeč, črn ali rjav - pravico do spodobnega groba. Ta pravica je eden temeljev človekove humanistične tradicije. Je spoštova- nje tega temelja danes, leta 1995, še vedno prehuda zahteva? ZAHVALA: Zahvaljujem se uslužbencem Zgodovinskega ar- hiva mesta Ljubljana za hitro, učin- kovito in natančno dostavo arhiva Občine Kamnike. Na koncu ven- dar nikakor ne nazadnje, se želim zahvaliti gospe Ireni Mrvič, vodji Arhiva MNZ v Ljubljani. Njena po- moč in ljubeznivost sta mi omogo- čila dobiti kar dober vpogled v do- gajanja v Kamniku v letih med za- dnjo svetovno vojno. MARJAN KORDAŠ Papirnate in zlate tablice Kako na kamniški občini najprej spoznaš, za katerimi vrati sedi občinski, kje pa državni uradnik? Enostavno: občinski uradniki, vključno z županom, imajo na vratih papirnate nalepke, državni uradniki pa zlate tablice. Župan pa pravi: »Kaj moremo, če pa nam je država pobrala ves denar.« Radi imajo politiko Ko so občinski svetniki brez razpra ve in soglasno spre- jeli sklep o financiranju političnih strank, je bilo iz svetni- ških klopi slišati komentar: »To je dokaz, kako radi imamo politiko.« Stoji v planini (bogata) vas Občinski svetniki so morali pri zahtevkih za doda- tna sredstva iz proračuna povedati, od kod vzeti denar. Končno so le našli postavko, za katero skoraj nihče ni vedel, kajpredsta vlja. Eden je vprašal, kaj to je. Pa ni dobil odgovora. »TU pa ne bo problema,« so si mislili in kar nekajjih je predlagalo, najse njihovamandma »financira« iz postavke Stoji v planini vas... Ena, dve ali tri Črne? Ob trditvi svetnice Romšakove, da imajo v Črni dve krajevni skupnosti, Zgornjo in Spodnjo Črno, so postali občinski svetniki kar malo zbegani, saj niso vedeli, ali to drži ali ne. Pa so pogledali v pripravljeno proračunsko gradivo in so postali še bolj zbegani. V njem namreč piše: »Sredstva za KS Črna so razdeljena na KS Črna (Zgornja) ter KS Čma (Spodnja)«. Pa se znajdi, če se moreš! (je) Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba v občini Kamnik vabi na predavanja, ki bodo potekala v prostorih Krajevne skupnosti Šmartno in sicer: v sredo, 14. junija, ob 9.30 ZDRAVILNE RASTLINE IN NJIHOVE UČINKOVINE v torek, 27. junija, ob 9.30 KONZERVIRANJE ZELENJAVE Predavala bo Helena Mrzlikar. Posebej vabljene kmečke žene in dekleta. Vabimo vas k akciji ŽIVIMO S PODEŽELJEM. Informacije na Kmetijski svetovalni službi v Komendi, tel. 841-003. .i,- .. ..... ..... ...'.'.....-...... wrTTrTT^TTrTTT.'y .■ .■■ ...•-■.-..-..'■.-.■ *!f*7**?. Pisma, mnenja, odmevi - Pisma* mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi ~ Pisma, mnenfa* odmevi ■1i»llillHilHUi»»milliMiUJ>il MMMMUMMMMMMMMMiMMMMMMMMMMM Škoda, da nimam svoje strele! Ko bodo v grob me djali, sto let bom tiho spal, da večne bo se znalo, kje grobek moj je stal. ( (S. Jenko) V domači vasi sem imel soseda, ki je vsakokrat, ka- dar mu je kdorkoli zagodel kaj takega, da gaje finančno ali kakorkoli prizadelo, zagodel: »Uh, ko bi jaz imel svojo strelo!« TUdi jaz večkrat tako rečem. Nedavno sem spet imel vzrok za to. Preden napišem zakaj, bom citiral aforizem Vlada Bulatoviča: Beograjčane napro- šamo, naj živijo, kakor vedo in znajo. Na pokopališču ni več prostora. (Z. Petan, »Ta pametne«) Na kamniških Žalah res še ni taka stiska, vendar če bi moj tast, tašča in žena vedeli, kako bom jaz še po več kot 28-ih letih od njihove smrti zato od Komunalnega podjetja Kamnik finančno tepen, gotovo ne bi hoteli umreti. Tudi večina zdaj na Žalah počivajočih Kamničanov tega ne bi sto- rila, ampak to preložila na boljše čase. Kdor mi tega ne verjame, naj si ogleda tragične položnice, ki jih te dni dobivamo tisti, ki imamo v »najemu« prostor za grobove na Žalah. Predlagam, da Komunalno podjetje Kamnik na položnicah zraven zneska, ki naj ga pla- čamo, namesto »Prosimo, da najemnino poravnate v 15 dneh,« napiše »Naše iskreno sožalje«. Če pa že prostor za grobove tako drago plačujemo, naj se »najemnina« spremeni v lastništvo in se nas plačevalce (ali pa pokoj- nike) spremeni v lastnike in to vnese v zemljiško knjigo. Saj grobove sami urejamo. Kdor pa uporablja mrliško vežico in ostale storitve, mora to posebej plačati. V Kamniškem občanu sem prebral, da se je go- spod Tone Štele uprl plačevanju tako drage najemnine, ker smo najemniki prostora za grobove pred leti s Komunalnim podjetjem Kamnik podpisali desetletno pogodbo o najemu in zato tudi plačali. Iz te pogodbe pa je Komunalno podjetje Kamnik napravilo povsem neprikladen papir za »zahrbtne namene«. Res nismo ne pravična ne pravna država. 11 Če bi bil S. Jenko pokopan na kamniških Žalah, zdaj gotovo ne bi več pel «... sto let bom tiho spal«, ampak bi se gotovo oglasil in protestiral proti takemu oderuštvu. MIHA KOZOLE Kdo naj bi upravljal CATV sistem? III Na moj članek v 9. številki Kamniškega občana je v 10. številki v rubriki »Pisma, mnenja, odmevi« odgovo- ril g. Milan Završnik, lastnik Impulza No. 1 d.o.o. G. Završniku kar ne morem verjeti, da še ni videl tistega dokumenta, to je predloga Akta o ustanovitvi Zavoda..., ki mi gaje ob zbiranju podpisov v Mekinjah izročil inkasant vzdrževalnine catv sistema. Veseli pa me, da se g. Završnik strinja z mojo ugo- tovitvijo, da tak način ustanovitve omenjenega zavoda, kot sem ga opisal (izključno na osnovi meni izročenega predloga Akta), ni primeren in da bi moralo lastninje- nje catv sistema potekati javno, s čistimi računi. Žal pa se ne morem strinjati z njegovim izvajanjem, kdaj nekdo postane lastnik oz. nelastnik neke stvari. Po mojem je bistveno, ali si se pri vplačilu za nekaj, npr. za pridobitev priključka za elektriko, vodovod ipd., pogodbeno zavezal, da ob vplačilu pridobitve ne uve- ljavljaš svojega lastninskega deleža pri tej napeljavi. To je običajno, ko se nekdo priklaplja na že zgrajen sistem, npr. na javno električno omrežje, ki ga je zgradilo neko javno podjetje (npr. Elektro Ljubljana) ali tudi pri priključku na javni vodovod. So pa tudi čisto drugačni primeri. V nekem kraju so si krajani na povsem lastno pobudo in s povsem la- stnimi prispevki in delom zgradili vodovod. Ta je potem povsem v njihovi lasti, zato morajo tudi sami skrbeti za njegovo vzdrževanje. Mnenja sem, da je bil podoben primer izgradnja kamniškega catv sistema. Pri takih izgradnjah se običajno še posebej zelo požrtvovalno angažira nekaj posameznikov. Tudi pri izgradnji catv sistema (omrežja) je bilo tako, zato gre tem ljudem prav gotovo vsa zahvala in priznanje. Članek v 9. številki K. O. sem napisal samo zato, da bi bile stvari v zvezi z upravljanjem catv sistema pošteno in racionalno urejene. O tej zadevi naj bi odlo- čali za sedaj samo sovlagatelji v izgradnjo tega sistema (ustrezno višini njihove vloge). Le ti naj bi na kar naj- bolj demokratičen način odločali npr.: o vzdrževanju si- stema,o eventualnem širjenju oz. dograjevanju sistema, o izboru prenašanih TV programov in o finančnih odločitvah, o preprečevanju vsakršnega monopola pri posredovanju TV informativnih in drugih programov oz. pri lokalnih TV postajah, o zagotavljanju enakih pravic javnega obveščanja vsem občanom (približno takšnega, kakršnega imamo sedaj pri »Kamniškem ob- čanu«), o eventualnem prenosu lastninskih pravic na Zavod oz. v zasebne roke, o tem, kdo jih bo zasto- pal pri ustanavljanju Zavoda in v upravnem odboru Zavoda, o racionalnem zaposlovanju potrebnih ljudi za dobro delovanje catv sistema (torej o čim manjših stroških poslovanja), o tem, da ne bi morali koristniki catv omrežja kar naenkrat plačevati poleg redne na- cionalne RTV naročnine še kako dodatno naročnino (morda tudi med stroški vzdrževanja catv omrežja) za morebitne zasebne televizije oz. pokrivati kakšne stroške za izvajanje lokalnega TV programa ipd. Članek sem napisal tudi zato, da bi bili vsi tisti, ki naj se odločajo o zgornjih stvareh s svojim podpisom, pravočasno, razločno, pregledno in predhodno o tem obveščeni. Le tako bodo lahko vedeli, kaj podpisujejo. Mislim, da 12. maja izvedena ustanovna skupščina Za- voda za razvoj kabelsko satelitskega TV sistema ni bila ustanovljena na podlagi zadostnega števila pravilno pri- dobljenih podpisov. Tistih glasov, ob katerih ni bilo točne navedbe, za kaj vse je bil ta podpis dan (vsaj v mojem primeru na mekinjskem koncu naj bi bilo tako), ne bi smeli upoštevati. Obstaja tudi vprašljivost legalnega za- stopstva predstavnikov, ustanoviteljev na tej skupščini in vključitev združenja kabelskih operaterjev Slovenije v upravni odbor. -Verjamem v naše sodstvo, ki bo te stvari zagotovo natančno preverilo in bo potrditev ustanovitve tega Zavoda izvršena le v primeru, da so bile vse stvari pred samo ustanovitvijo korektno pravno izpeljane in našim ljudem razločno in pravočasno obrazložene. MILAN WINDSCHNURER Ob rob razkopani Šutenski cesti Vse več je bučnih razprav novih idej, predlogov, nasvetov za rešitev ceste na Šutni od Samčevega pre- dora do Usnjarske ceste. Ne samo po strokovni plati, vpletle so se celo politične stranke, ki baje hočejo z vmešavanjem v to zadevo pridobiti nove volivce. Prav zaradi te pestre upravičene in neupravičene kritike ter komentarjev hočem tudi sam dodati nekaj misli. Ta odsek šutenske ceste je danes razkopan, dela po- tekajo. Buldožar je odkopal star cestni kanal, verjetno še iz konca 18. ali iz začetka 19. stoletja. Podrli so opečni obok kanala in sedaj zevajo kamnite stene kanala in čakajo na nadaljnjo usodo. Že pogled na razkopano zemljo in material pove, da arheologi tukaj ne bodo po vsej verjetnosti ničesar našli, kar je nekoč skrivala ta cesta. Poleg kanala so se pokazale litoželezne vodo- vodne cevi, ki so bile položene za časa župana Josipa Močnika 1.1904. Vsakdo lahko presodi, da so te cevi dotrajane. Položene so nove cevi za vodovod in za plin. Delajo se priključki na obeh ceveh. Kot ljubitelj zgodovine sem posebno pozorno gledal del ceste, kjer je trgovina »Peko«, če bi mogoče zasledil temeljni zid nekdanjih šutenskih vrat, ki so omenjena v zapisih in dokumentih. O tem zidu ni duha ne sluha. Pri nekaterih hišah, kjer so cesto izkopali do teme- ljev hiš, sem opazil, da imajo te stare hiše tako slabe temelje, da je čudo, da še stojijo. Spomnil sem se na promet v obeh smereh, ki je bil še posebno močan po II. sv. vojni, ko so tod vse do odprtja povezovalne ceste na obvoznico vozili 7- ali 10- tonski kamioni in kako so se tresle hiše in kako je žvenketalo steklo na oknih. Ti so krajšali življenje teh starih šutenskih hiš, ki so za nas, posebno pa za tujce, enkratni okras mesta. Kako bo, če pride potres, si lahko mislite. In danes so se pojavile spet mlade generacije Kamni- čanov, ki želijo, da se cesta odpre vsaj za enosmerni promet. To, kar kaže danes razkopana cesta na Šutni, dovolj jasno govori, da je edina rešitev in še to zača- sna, da cesta služi samo pešcem, če hočemo vsaj še za nekaj desetletij ohraniti te čestitljive stare hiše. Spomi- njam se, da je pred leti predsednik okraja Boltar že imel načrt, da se na spodnji Šutni vse hiše enostavno podrejo. Kakšna primitivna ideja, ki, hvala bogu, ni bila uresničena. Kako me moti, da vsako nedeljo in praznik pa tudi ob delavnikih prav pred cerkvijo kar na pločniku stojijo parkirani osebni avtomobili! Ali ni dragi Bog ustvaril noge ljudem in živalim za gibanje in ne za vožnjo v vozilih. Starejše vernike, ki še komaj hodijo, mladi vozijo v cerkev, pa dobro vedo, da delajo prekrške. Kako zgrešena je mentaliteta teh voznikov. Parkirišča naj bodo izven starega mestnega jedra, ni- kakor pa ne v njegovem centru. TUdi Kamničani imamo parkirišče ob športni dvorani na Šutni in ob samostanu v mestu. Ali jih dovolj uporabljamo? Z ostrimi kaznimi naj se prepreči divja parkiranja! Cesta na Šutni naj bo urejena in pripravljena kakorkoli že, vendar samo za dovoz in za peš cono! Bodimo strpni in ne mešajmo še politiko v ta pro- blem! To so misli, ki so me prešinjale ob pogledu na razkopano cesto na Šutni. Stari Rimljani so rekli: Quid- quid agis, proudenter agas et respice finem! Karkoli delaš, delaj preudarno in misli na konec! To naj velja tudi za šutensko cesto! DR. NIKO SADNIKAR 8. JUNIJA 1995 pogledi KAMNIŠKI OBČAN Nasilje nad otroki Pedagogi z O. Š. 27. JULIJ so povabili v goste psihologinjo Katarino Lavš, da bi njim in staršem povedala nekaj svojih misli o nasilju nad otroki. Ker so razmišljanja ga. La- vševe tako človeško topla, tako zelo uporabna v vsakdanjem življenju in obenem povedana tako preprosto, jih nekaj ponu- jam v razmislek tudi vam. Dobili smo se nekaj dni pred veliko nočjo, zato je bil tako na- ravnan tudi uvod: »Vsi znamo skuhati šunko, bolj ali manj spretno pobarvati jajca, ko pa je treba pripraviti dobro potico, nas nekaj že po- dvomi v svoje sposobnosti. Pri vlogi staršev pa se nam po- raja še mnogo več dilem. Za- radi lastne stiske, utrujenosti ali nemoči dostikrat reagiramo napačno. Zato je prav, da ob- staja pravica otrok za zaščito pred nasiljem. Noben otrok ni LAST staršev, še manj last države! Vsak otrok je samo- svoja osebnost! IMETI RAD IN SPOŠTOVATI OTROKA TAKŠNEGA, KAKRŠEN JE, Z VSEMI POSEBNOSTMI, je največji preizkusni kamen staršev- stva, ki potrebuje za svojo vlogo dovolj moči, poguma in pred- vsem ljubezni! Ljudje smo najvišje razvita živa bitja, a kljub temu je naš mladič-otrok najbolj odvisen od staršev. To pa nam ne daje pravice, da bi izkoriščali nje- govo nemoč! Vsi smo bili en- krat otroci, pa žal prehitro po- zabimo, kolikokrat smo bili ža- lostni, kolikokrat so nas odrasli prizadeli. Dobro bi bilo, ko bi se na lastnih bolečih izku- šnjah učili drugačnega staršev- stva. Kot včasih tudi danes ni svet samo grd, je tudi lep in manj lep, naše oko pa je postalo slepo za lepo. Bodimo prijazni do sebe in tudi pri drugih od- krivajmo in pohvalimo prijetne, pozitivne lastnosti, kar še po- sebej velja za otroke (kar nas moti pri otroku, partnerju, na- tresemo kot iz rokava, pri na- Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabimo vas... Nedelja, 11. Junija, ob 10. url Dom na Kisovcu SREČANJE NA PLANINI ob kulturnem programu KD »Planšar« in gostov. Vabljeni prijatelji planin, planšarskih izročil in prijetne pla- ninske družbe. Petek, 16. Junija, ob 20. url Velika dvorana KINO DOM, Kamnik ROČK KONCERT SKUPIN: ARCHE, ROBI PIKL BAND IN ANA PUPEDAN Vabljeni! števanju vrlin pa dostikrat po- trebujemo premislek!) Danes se mnogokrat sprašujemo, kaj bi v času povečanega nasilja še lahko naredila šola. Toda šola je za to, da posreduje znanje, če pa dobro uči, obenem tudi vzgaja, nikakor pa ne more na- domestiti doma! Dom je dom, tja se vračamo, ko zatajita dr- žava in cerkev. V domu vladajo čustva, tam se učimo prilagaja- nja, odpuščanja in človekolju- bja, žal pa tudi negativnih Ču- stev. Profesor Brajša trdi, da se vse vojne začenjajo v domačih kuhinjah, sobah. Nedvomno se tudi vzorci vedenja oblikujejo v družini. Otrok, ki je tepen, ker ne izpolni naše zahteve (ki lahko sploh ni jasna ali obra- zložena), bo tudi sam reagiral nasilno do vrstnikov, češ če ne gre zlepa, bo šlo pa /grda! Grobost je ena oblika nasilja, druga pa je preveč ljubezni, to- liko preveč, da duši, da niti di- hati ne moremo po svoje. Najpreprostejše zdravilo za skoraj vse težave je - POGO- VARJANJE! Naučiti se mo- ramo pogovarjati (ne v eno- zložnicah in ne samo v velel- PESEM Misli so vse. Verjemi to ali ne. Naredi včasih majhen test, izprašaj res iskreno si srce, poglobi v skrito se zavest. Misli so vse. Takrat ko polne so življenja, dobrote, ljubezni in veselja, k tebi vse se zgrinja, takrat ti vsak nasmeh pošilja. Ljudje potrebujejo tvojo vedrino, po besedi sproščeni hrepenijo, izkoristi svojo pozitivno energijo, daj jo še drugim obilo! Saj ni tako težko. Poskušaj, poskušaj, vedno znova, pa bo šlo! Sej jo, Če le moreš, kamor te zanese pot, gostoljubje našel boš povsod. Lepa beseda, pravi nasmeh, vse to razdajaj na svojih poteh! Verjemi, misli so vse. Kadar pa se le zgodi, da nerga v si in nič se ti pra v ne zdi, takrat se raje umakni, pojdi vase, saj potrebuješ čas tudi zase. Če preveč je negativne energije, še sonce pred tabo se skrije, takrat od tebe vse beži, samo še nergači za družbo so ti. Misli so vse. Skušaj usmerjatijih pozitivno. In čutil boš NARAVO silna Tiho vate naselila se bo sreča, čutil okrog sebe boš srca ljubeča. Čutil boš, kako je v harmoniji vse s teboj, čutil boš, kako lepo ti je s SEBOJ. MARINKA (SELA PRI KAMNIKU) nih stavkih) in poslušati, nau- čiti se moramo povedati, kaj želimo, pričakujemo od dru- gih. Ne moremo pričakovati, da bodo drugi brali naše misli. Za manj grobosti in nasi- lja ter za več spoštovanja in več boljšega sožitja pa bi mo- rali uporabljati tri čarobne be- sede: PROSIM, HVALA in OPROSTI! Verjeti bi morali v tri največje vrednote življe- nja: LJUBEZEN (spoštovanje vsega okoli nas in v nas, rado - stiti se, kadar nam je nekdo na- klonjen, da nas ima rad in nas sprejema takšnega, kot smo), UPANJE (da bomo zmogli, da bomo kaj spremenili, zaupanje v otroke) in VERA (vera v kar- koli, saj tudi iz čisto majhnega zrnja nekaj zraste). Nekatere stvari v življenju se splača početi, druge pa je VRE- DNO početi, predvsem v svoje dobro in v dobro naših otrok. Ne postavljajmo si previsokih ciljev. Za začetek zadostuje, da si vzamemo čas za premislek vsakokrat, ko ne želimo, da bi bila jezik ali roka hitrejša od možganov!« HELENA STERLE Odprto pismo občinskega odbora SDSS županu o Šutni OO SDSS Kamnik je v par- lamentarno proceduro Občin- skega sveta občine Kamnik že poslal predlog Odloka o spremembah odloka o uredi- tvi cestnega prometa v občini Kamnik. Spremembe se na- našajo na spremembo prome- tnega režima v območju cen- tra mesta s posebnim poudar- kom na uvedbi enosmernega prometa ter parkiranja na Šu- tni. Seja občinskega sveta, ki je bila 24. 5. 1995, je bila prekinjena ob 23.30, tako da osnutka odloka nismo uspeli predstaviti svetnikom in ti niso uspeli o odloku razpra- vljati in glasovati. Nadaljeva- nje seje je predvideno 28. 6. 1995. V tem času dela na Šutni napredujejo. Občutek imam, da se poskušajo vsa dela izve- sti v času, ko občinski svet čaka na obravnavo osnutka odloka. Na ta način želijo za- govorniki zaprte Šutne prido- biti dodatne argumente v par- lamentarni razpravi, da bi Šu- tna ostala zaprta ulica. Soci- aldemokrati zato predlagamo, da investitor poskrbi za takšen plan dela na Sutni, da se pred 28. 6.1995 pločniki in cesta v sredini Šutne ne izvedejo, saj bi bilo to v popolnem naspro- tju s predlagano rešitvijo ure- ditve enosmernega prometa. Spoštovani župan! Naš do- pis vas želi opozoriti na vašo trditev, da se dela na Šu- tni izvajajo tako, da bosta po izgradnji možni obe rešitvi. Žal izvajalci del vašo trditev vztrajno zanikajo, saj izvajajo dela v skladu z izdanim grad- benim dovoljenjem za zaprto ulico. Še vedno je čas, da se izvedejo spremembe projekta, da bo Šutna brez pločnikov, ki bi bili dvignjeni nad cestiščem. Takšna sprememba pa bi se povsem skladala z vašo zami- slijo, da se prometni režim na Šutni lahko vedno spremeni iz zaprtega v enosmerno odprti, s čimer bi tudi občina v največji meri sledila potrebam življe- nja in razvoja mestnega jedra. Upamo na polno razumeva- nje in vašo podporo, predvsem pa želimo, da skupaj z vami uredimo življenje v Kamniku po potrebah ljudi. JANEZ REPANŠEK, predstavnik Odbora za odprtje Šutne in Igor Podbrežnik, predsednik OOSDSS Kamnik rT---------':!'''''":'"""'"" '." " ":'■':'"'"'"""" V.......'" " "'""''""'" '''":":'".".''''." " "''." " " "....."':''" " ":":":" £:":V':':".'":'?" !-V-V:,-,.V "":':'':'' !:'':'■!"-! '■'■'•■' ' ':"■' 'I":'':' I" '"V " I':' -'■"':"''.''"'".': '■':"' VI':':V':':'''.' odmevi odmevi Pisma, odmevi •- Pisma, mnenja, odmevi ■■ Tiiiinuin 70 let gasilstva na Duplici (2) Opis v 9. štev. Kamniškega občana rabi nekaj po- jasnil. Pravilno ime za tovarnarja Remca je Vladimir in ne Franc. Lastnik tovarne ni bil nikdar Dupličan. Bil je Ljubljančan, stanujoč na Kersnikovi 7. Rem- cevi otroci so se šolali v Ljubljani in so hodili na Duplico le za konec tedna in počitnice. Remec je imel stanovanje v tovarni do začetka tridesetih let, nato si je zgradil vilo. Tako stanovanje kot pozneje vilo je Remec uporabljal, kadar je neposredno vodil ali nadzoroval tovarno, pa tudi za konec tedna sem ga kdaj pa kdaj videval z ženo in otroki. S pisecem F. Sveteljem se ne morem strinjati v trditvi, da bi bil požar »Mhčove« bajte leta 1924 pravi vzrok za nastanek gasilstva na Duplici. V tistem času so si bile hiše na Duplici daleč narazen, pa tudi tovarna je osamljena stala ob Bistrici. Glavni pobudnik za nastanek dupliškega gasilskega društva je bila vsekakor Remčeva skrb za tovarno in tudi Okorn je bil v skrbeh za mlin, žago in trgovino. Na Duplici pravzaprav ni bilo nikogar, ki ne bi z navdušenjem poprijel za idejo in za delo pri društvu. Čeprav imam enako gasilsko fotografijo v družin- skem albumu, sem bil prav ganljivo vesel tako članka kot fotografije, kajti mladostni spomini so vedno lepi in ugasnejo šele z našim odhodom iz čutnega sveta. Kdo je imel glavno besedo pri gasilskem društvu, je lepo videti s fotografije: v sredini med devetimi sedečimi gasilci so poveljnik gasilcev - glavni obra- tovodja tovarne Remec, poleg sta na levi in desni pomembna tovarniška mojstra - podpoveljnika. Ne glede na to, da je Remčeva skrb za njegovo tovarno ustvarila pogoje za nastanek gasilskega dru- štva na Duplici, je novo društveno življenje kar prebudilo zaspano vas. Vsako leto smo imeli veliko vrtno veselico; v naslednjih letih je začelo delovati športno društvo Virtus, Pri Planavšku so se zbirali pevci in na Duplici so gostovali razni dramski krožki. P. S. Med velike požare na Duplici smemo šteti žalosten konec Okornovega mlina in žage sredi tri- desetih let, ki sta stala pod »Hiltonom«. ALBIN VENGUST Op. urednika: Po arhivskih podatkih je bil sola- stnik tovarne tudi Vladimirjev brat Franc Remec Treba je ustaviti vsak pljunek Pišem v zvezi s člankom »Se enkrat o monografiji Sveti Primož nad Kamnikom« (KO št. 8,30.4.1995). Ko sem ga prebral, sem bil še kako šokiran. Ne bom ponavljal krepkih izrazov in sočnih metafor, ki so po vseh človeških merilih nedostojni in tudi povsem neprimerni za članek, ki se pojavlja na kulturnih straneh nekega časopisa. Če so prizadele mene kot človeka, kako mora biti šele tistemu, kateremu je bilo to namenjeno, povrhu vsega pa napisano še v množičnih občilih. Nočem, da bi me razumeli napak (to nekaterim uspeva zelo pogosto!!). Nalašč ne omenjam nobe- nih oseb, saj nimam namena nikogar obsojati - tudi nikogar ne poznam. Se pa nikakor ne strinjam z načinom pisanja, ki ga je pisec omenjenega članka uporabil, saj vsaj na treh mestih žali in ponižuje drugo osebo. Po mojem mnenju nima za to nobe- nega razloga, ki bi bil opravičljiv pred bralci Kamni- škega občana (če gre za neke osebne razloge, naj tudi celotno zadevo rešuje osebno, ne pa v Občanu). Žal se pisec tu oddaljuje od temeljnega krščan- skega in tudi občečloveškega poravnavanja sporov: NE OBSOJAJ GREŠNIKA.TEMVEČ GREH, ali drugače: KRITIZIRAJ DEJANJE IN NE ČLO- VEKA. Ljudje smo menda kulturna bitja, zato tudi spore poravnavajmo nam dostojno - kulturno! Pa še nekaj. V stari nemški vojski so imeli pravilo, da tistega, ki se je pritožil takoj po prigodi, ki ga je užalila, KAZNUJEJO. Užaljeni vojaki so morali vso zadevo najprej prespati in se umiriti. Jutro je pametnejše od večera in tudi nobena juha se ne poje tako vroča, kakor se skuha (ljudska modrost). Zato je vedno dobro počakati, da se čustva pomirijo in se slika zbistri.Tako so odločitve lažje in bolj razsodne, pa tudi izognemo se besedam ali dejanjem, ki bi jih kasneje lahko bridko obžalovali. In zdaj k stvari, zaradi katere pravzaprav pišem. Objava tega spornega članka je v ostrem nasprotju s Kodeksom novinarjev Slovenije, sprejetim leta 1991 v Gozdu Martuljku, ki v 8. členu pravi: »Novinar varuje človeško osebnost (podrčtal B. G.) pred ne- upravičenim in senzacionalističnim razkrivanjem v javnosti.« Prav tako je v nasprotju z novinarskim kodeksom objavljanje napadov, razžalitev, neosnova- nih obtožb, laži in kletev (prim. čl. 9). Naj navedem še besede Mance Košir, ko nam je na predavanjih na Teološki fakulteti komentirala ta člena: »Novinar mora spoštovati človekovo osebo in ščititi njegovo dostojanstvo in integriteto. Treba je ustaviti vsak pljunek, pa naj leti na kogarkoli. Naslednjič lahko prileti nate.Tak pljunek je nekje lahko začel vojno...« Tu se obračam na odgovornega urednika, ki mu je novinarski kodeks zagotovo znan. To, da je dotični članek uvrstil v Kamniški občan v taki obliki, po mo- jem ni bila pravilna poteza. Če pa je avtor članka mo- goče izrecno nasprotoval kakršnimkoli popravkom, ga preprosto ne bi smel objaviti. Pa se j a ne bomo že v Kamniškem občanu šli »rumenega tiska«?! Gospod urednik, novinarski kodeks Vas moralno zavezuje, še bolj pa Vas zavezujemo ljudje, ki beremo Kamniškega občana. In ni nam vseeno, kaj beremo in kako je nekaj napisano, vsaj meni ne!! BOŠTJAN GROŠELJ Pripombe na odgovor Staneta Simšiča g. Jerneju Steletu V predzadnjem odstavku sprašujete g. Steleta, kaj bi bilo z nami, če ne bi bilo NOB in če bi slovenski narod še obstajal. Mislim, da se moramo za obstoj in preživetje zahvaliti Angloamerikancem in Rusom, Veliki koaliciji, ki jim je uspelo s skupnimi močmi premagati nacizem, še prej pa fašizem. Tov. Simšič pa bi se moral vprašati, kaj bi bilo z našimi komu- nisti, če ne bi bilo partizanov. Vemo, da so komuni- sti prevzeli vso oblast in po koncu druge svetovne vojne prišli iz naših gozdov in skrivališč ter zasedli politične in gospodarske položaje ter vladali petdeset let in še sedaj naprej. Pri tem pa so izvajali teror nad našimi Slovenci, ki se niso strinjali z njihovo komunistično teorijo. Za mnoge Slovence je pomenil komunizem ravno tako človeško zlo kot nacizem in fašizem. Pri vsem tem je pa velik absurd, da imamo za predsednika države človeka, ki je bil sekretar tiste politične stranke, ki je izvajala teror in nasilje nad Slovenci. Do zdaj se še nihče ni opravičil trpečemu slovenskemu narodu za zločine, ki so jih napravili komunisti in njihovi pajdaši (udbovci). Naj bo to v opomin in svarilo našim mladim lju- dem, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo. MILAN BITENC Predlog za gospodinjsko kmetijsko gozdarsko in vrtnarsko šolo Za razvoj oz. bodoče dogajanje v kamniški občini želim predlagati, naj se ustanovi šola za gospodinje, kmetovalce, gozdarje in vrtnarje, saj ima naša občina razgibana naselja s kmetijami na ravnini in v hribih. K temu naj bi vodilo tudi spoznanje, da je delo na zemlji, pa tudi rokodelstvo vendarle osnova za življenje v najhujših časih. Mislim, da bi bila primerna lokacija za tako šolo kar področje KIK, če ni že preveč zastrupljeno. Šo- lanje bi lahko potekalo tudi praktično. Zemljišče ima dopoldansko sonce, ki ga rastlinstvo najbolj potre- buje. Pridelke bi porabili za svojo prehrano, delno pa morda prodajali v svoji trgovini. Smodnišnica naj bi se, če že mora biti, vendarle preselila nekam v bolj nenaseljeno področje. Odraščala in živela sem kar dolgo časa na manjši kmetiji in vem, kako dobro bi bilo, da bi obogatili z znanjem in kulturo tudi kmeta in kmečke gospo- dinje. Vem, da na kmetijah še marsikje ne znajo pravilno obrezovati sadja, da ne mislijo na kompo- stiranje, ampak vse kar požigajo, pa tudi biološke pridelave hrane ne poznajo dovolj. Ta predlog se mije utrnil ob novici, kako zasedena je gospodinjska šola v Repnjah in tudi v Avstriji, kamor lahko svoje otroke pošiljajo le finančno spo- sobnejši starši. Predlagana šola bi tudi lepšala in bogatila kamni- ško občino, mar ne! MARIJA CERKVENIK 10 KAMNIŠKI OBČAN planinstvo 8. JUNIJA 1995 Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XXXIV Rdeči kup v Planjavi Velik steber značilne rdečkaste barve in z okencem pod vr- hom v jugozahodni steni Planjave (2394 m), tik nad markirano potjo, nmv približno 2050 m. Že ko gremo od Pastirjev proti Kamniškemu sedlu in se oziramo v Planjavo, nam pade v oči posebna stenska oblika, ki se tudi zaradi drugačne barve loči od osnovne stene. To je Rdeči kup. Še boljši je videti z označene poti na Planjavo, ko pridemo čez zelenico na rob \Visiakove grape in ga vidimo v celi ve- likosti. Pot se mu še bolj pri- bliža, ko se spusti v Wisiakovo grapo in se nato dvigne po dru- gem bregu. Tu lahko občudu- jemo njegove približno 100 me- trov visoke rdečkaste stene sko- raj nad našimi glavami. Na sa- mem vrhu ima okence, veliko nekaj manj kot kvadratni me- ALp^ sporim meovim sp0rt mm športne opreme ' PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936 Nudimo vam: GORSKA KOLESA IN DODATNO OPREMO TER SERVIS GORSKIH KOLES NAHRBTNIKE, PLANINSKE ČEVLJE, OBLAČILA, ŠPORTNE COPATE IN TRENIRKE VSE ZA TENIS, V SERVISU PA VAM TUDI NAPNEMO LOPAR S KVALITETNIMI STRUNAMI UGODNO! IGLU ŠOTORI FINSKEGA PROIZVAJALCA HALTI IN SPALNE VREČE. ter. Tega zagledamo šele, ko se vzpenjamo proti Sukalniku. Planjava je zgrajena v glav- nem iz apnenca in dolomita, medtem ko je pa Rdeči kup ne- kaj posebnega. Podoben je pe- ščenim stolpom grške Meteore, vendar je drugačne barve. Sesta- vlja ga skupaj sprijeto kamenje, ki ga veže strjena rdeča prst. Zato skoraj nima špranj. Votli- nice in razpoke so nastale tam, kjer je izpadlo kamenje ali pa je počila cela gmota. Zaradi svoje sestave dolgo ni privlačeval alpinistov, čeprav so nanj po njegovi SV strani ple- zali že leta. Vendar ta smer ni doživela veliko ponovitev. Ver- jetno je tudi smer, ki sta jo leta 1993 splezala Franček Knez in po značilni poklini v desni strani stolpa, dobro vidni tudi s steze, in poimenovala Krvava solza, ne bo. DOSTOP: Skoraj do vznožja stolpa pridemo po označeni poti, ki vodi s Kamniškega sedla na planjavo v približno tri četrt ure. Pot je mestoma zahtevna in opremljena s klini in jeklenico. Če nismo vešči hoje po zahtev- nih gorskih poteh, je potrebno spremstvo primernega vodnika. Če pa hočemo priti do sa- mega vznožja, potem moramo zapustiti označeno pot ali v grapi, ki jo pot prečka, in iti plezaje po njej navzgor, ali pa pri spominski plošči pone- srečenemu zagrebškemu alpini- stičnemu pripravniku Mihoko- vidu, kjer gremo po grušču pod steno levo navzgor v grapo. V obeh primerih je priporočljivo, če smo v spremstvu ustreznega vodnika. Ni pa to nujno, če smo le dovolj izkušeni, pazljivi in odnehamo, dokler se lahko še varno vrnemo. Rdeči kup si lahko ogledu- jemo še z drugih strani, ven- dar vse to zahteva obvladovanje plezanja najmanj III. stopnje. Možno se je povzpeti tudi na sam vrh Rdečega kupa, vendar to zahteva že obvladanje pleza- nja IV. težavnostne stopnje. V tem primeru je nujna primerna oprema, priporočljivo pa je tudi spremstvo ustreznega vodnika (GV). B. POLLAK Rdeči kup se dviga Zmagovalci Anapume spet doma Kamniški alpinisti so dali mo- čan pečat celotnemu sloven- skemu odpravarstvu tako v or- ganizacijskem kakor tudi v sa- mem izvedbenem delu in prispe- vali velik delež k uspehu našega alpinizma v visokih gorah. Naj od vseh tokrat omenim samo To- neta Škarjo, ki je sicer Mengšan, vendar zvest kamniškemu alpi- nističnemu odseku vse od petde- setih let naprej. On je bil namreč letos vodja uspešne slovenske al- pinistične odprave, katere glav- nina se je v soboto, 27. maja, vr- nila iz Nepala na brniško letali- šče. Odprava je šla na pot ko- nec marca s ciljem priplezati na vrh 8.091 m visoke Anapurne in z njega opraviti tudi smu- čarski spust. Njeni člani so bili poleg Škarje (vodja) in Dami- jana Meška (zdravnik) še Andrej in Davo Karničar iz AO Jezer- sko, Janko Oprešnik iz AO Im- pol, Viki Grošelj iz AO Ljublja- na-matica, ki bi se z vzponom na vrh močno približal svojemu cilju = stopiti na vse osemtiso- čake, Stipe Božič iz Splita, Carlos Carsolia iz Mehike in pa Tomaž Humar iz AO Kamnik. Torej več kot ena petina članov je bila iz kamniškega AO! Anapurna je bila prvi vrh nad 8.000 m, na katerega je stopila človeška noga. Leta 1950 sta to storila Francoza Herzog in Lac- henal. Anapurna pa je tudi za- dnji od 14 osemtisočakov, na ka- terega so se povzpeli slovenski alpinisti. Prvi je bil Makalu leta 1975. Rabili smo torej dvajset let in ogromno naporov, da se lahko uvrstimo med redke narode na svetu, katerih alpinisti so priple- zali na vse osemtisočake. Z Anapurno so se naši alpini- sti poskusili že večkrat, vendar jih je vse do letos uspešno za- vračala. Tudi tokrat se je branila z visokim snegom in slabim vre- menom, vendar so bili naši alpi- nisti vztrajnejši. Na vrh sta prva prišla oba brata Karničar, ki sta nato smučala prav z vrha, dokler ni na višini 4.600 m zmanjkalo snega, in Mehičan. Slabo vreme je preprečilo še kakšen vzpon, vendar je Tomažu Humarju vse- eno uspelo, da je 6. maja letos stopil na sam vrh. Z vzponom na Anapurno se je zaključilo določeno obdobje slovenskega himalajizma, dose- žen je bil eden od zastavljenih ciljev - priti na vse osemtisočake. Vsem alpinistom, ki so to poma- gali narediti iskreno čestitamo, posebej pa še obema članoma odprave iz kamniškega AO -To- mažu Humarju in Tonetu Škarji. BOJĆ Pred vrnitvijo v dolino Uspel Rokovnjaški pohod Planinska tura na Stol Izredno zahtevnega Rokov- njaškega pohoda se je 20. maja 1995 udeležilo približno 130 pla- nincev in planink. Vsi so se spo- padli z velikimi napori in ovi- rami. Svoj pohod v organizaciji MDO Ljubljana smo pohodniki pričeli na Trojanah v soboto, 20. maja, ob 19. uri. Napotili smo se proti planini Lipovec nad Tuhinj- sko dolino. Strnjena kolona se je zatem spustila strmo navzdol proti Špitaliču, kamor smo prišli že v temi. TU nas je pričakalo ne- kaj krajanov, ki so nas zvedavo ocenjevali, če bomo kos naporni poti. Vremenska napoved ni bila ohrabrujoča zaradi napovedanih padavin, kar je bil glavni vzrok za nekoliko skromnejšo udeležbo. Skoraj polovica udeležencev je bilo Kamničanov. Po krajšem od- moru smo pot nadaljevali proti Menini. Krajši počitek smo si pri- voščili na Slopeh. TU nam je ra- dodarni domačin postregel z žga- njem. Naslednji postanek je bil pri baraki pred Bibo planino. Or- ganizatorji so nam postregli s ča- jem, angleškim sendvičem in tudi kavico je bilo mogoče dobiti. Pri planinski koči na Menini planini so se nam priključili planinci iz Gornjega grada, ki so nam ka- zali pot vse do Črnivca. Dolga pot po Menini planini, ki se je vlekla kar nekaj ur, je bila vse prej kot lahka. V trdi temi se je dolga kolona utripajočih lučk kar hitro gibala naprej. Noč je bila zelo hladna, vmes je med vetrom priletela tudi kakšna snežinka. Rokavice so bile kar dobrodošle. Na Črnivec smo prišli v jutranjih urah 21. maja, kar utrujeni, toda odločeni hoditi do cilja. Čaj, krofi in tudi sendviči ter banane so nam dali novih moči. Kmalu smo se odpravili dalje. Nekoliko spremenjena pot proti Kranjskemu Raku je bila sicer krajša od lanske, a nič manj na- porna. TU smo imeli le krajši po- stanek. Na cilj na Kisovcu smo prišli v dobrih 13. urah in preho- dili okrog 50 km dolgo pot. Le redki udeleženci (4 ali 5) so od- stopili zaradi napora. Sprejem na Kisovcu je bil lep, saj nas je čakal dober golaž, pozdravit pa so nas prišli tudi nekateri kamniški pla- ninci iz doline. Razpoloženje je bilo prijetno. Vsi pohodniki smo prejeli diplome za udeležbo. Ne- kaj pohodnikov med nami se je udeležilo vseh pet pohodov. Organizacija pohoda je bila zelo dobra. Za varnost so skr- beli vodniki, zdravniška služba, zveze in enota TO. Glavni spon- zor Jata in drugi so zagotovili vse potrebno za tako naporno pot. Pohodniki ocenjujemo, da so organizatorji tega pohoda pod vodstvom MDO in Petra La- vriča vložili ogromno truda v ta pohod, zato zaslužijo vse pri- znanje. Med organizatorje prište- vamo tudi Maksa Prelovška in mnoge druge neimenovane. Za marsikoga je tako naporna hoja bila kar precej težavna, zato so imeli organizatorji prav, ko so opozarjali na dobro telesno pri- pravljenost. Rokovnjaški pohod je za Kamničane poseben izziv, zato so se ga udeležili v tako veli- kem številu. Med njimi je bil tudi naš 80-letni Nace. STANE SIMŠIČ Kar nestrpno smo pričakovali pohod na goro Stol v Karavan- kah, visoko 2236 m. V soboto, 27. maja, zgodaj zjutraj smo se odpe- ljali proti Žirovnici. Več kot 80 planink in planincev iz Kamnika je krenilo proti Valvasorju. Ta del poti ni bil preveč naporen. Glavna tura se tukaj pravzaprav šele prične. Večji del udeležen- cev je nadaljevala hojo strmo cej vztrajni. Prešernova koča na višini 2193 m je bila polna pla- nincev. Tega dne je bil organizi- ran vsakoletni spominski pohod na boje iz NOB. Proti vrhu Stola smo se odpravili kmalu, zato ker smo se po vrnitvi želeli še za ne- kaj časa ustaviti. Še slabih 20 mi- nut smo rabili do vrha. TU na sle- menu se nismo dolgo zadrževati, ker je pihal mrzel veter. Obisko- MOLOCO SPORT KAMNIK Glavni traf2^Kafft|ik (poleg občine) tel.: 817-1 VEUKA IZBIRA Ki - SCOTT, SCHVVINN, M, BATTAGLIN - KOLESARSKA OBLAČILA CICLOMASTER, VETA, SI - BRYNJE OF NORWAY, - HAMAX (varnostni segfži za' - TVVINLAB (energijski Uvitam RED BULL - NOVO: ROLERJI V PR0L0C0 ŠP0I SVETUJE SLOVENSl Delovni 6as: pon.-petek: 9M2" In 15M9" sobota 9M3" DRUŽINO!! ;COLNAGO, CARRERA OPREMA: SHIMANO, odvijajo znoj) kolo in v avto, otroške čelade) nafttki ameriškega prolzv.) - DOBRO KOLO!!! KOLESARSTVU! VABLJENI! SCOTT, IARIN v Sloveniji Počitek na Prižnid navzgor. Za krajši počitek smo se ustavili na »Prižnici« in že smo hiteli proti vrhu. Od Valva- sorja naprej smo rabili skoraj tri polne ure napornega vzpenjanja. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bilo deloma sončno, le sem ter tja je iz globeli zapihal mrzel veter, kjer je bilo še kar nekaj snega. Med pohodniki je bilo več takih, ki so se za to turo odločili prvič, zato so morali biti kar pre- valcev Stola je bilo veliko. Vsako leto se tega pohoda udeleži ne- kaj tisoč ljubiteljev gora in tudi tokrat je bilo tako. Pogled z vrha in od Prešernove koče je slikovit in sega vse do osrčja Julijcev, ki so se kopali v bleščeči beli odeji, do avstrijskih gora, tudi Begunj- ščica je bila na dosegu roke itd. Nazaj grede smo se vračali po isti poti in prišli do koče Val- vasor prej kot v dveh urah. V svoje pohodne knjižice smo vti- snili žige in se kmalu zatem že spuščali navzdol proti Žirovnici, kjer nas je že čakal prevoz. TUra na Stol je kar zahtevna, zato so nekateri kar dobro občutili utru- jenost. Kljub temu so bili srečni in zadovoljni, ker so premagali tako mogočnega gorskega veli- kana. Med kamniškimi pohodniki je bil najstrejši 80-letni Nace, ki redno obiskuje vse organizi- rane pohode, najmlajša pa do- brih 8-let stara Manja. Med potjo domov smo že raz- mišljali o naslednji turi. V za- četku junija je načrtovana tura na Veliko planina, nato pa... STANE SIMŠIČ Redno zaposlimo KV šiviljo. Tel. 841-469. SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI ZAJC RADOVAN DR. VET. MED. TEL: 728-753 HOMEC, VII. ULICA ŠT. 17 8. JUNIJA 1995 šport KAMNIŠKI OBČAN 11 75 let kamniškega nogometa (9) Na komendskih planjavah Leto 1973 označuje ponovno oživitev nogometne igre v Ko- mendi. Z ustanovitvijo Špor- tnega društva Komenda je bil pod vodstvom predsednika Ja- neza Kimovca postavljen temelj nogometnemu klubu. Njegovi za- četki segajo sicer daleč nazaj, tja v leto 1947, ko so se komend- ski in okoliški fantje zbirali v klubu z imenom NK Planjava. Klub je deloval do leta 1968, nje- govo vsebinsko nadaljevanje pa je NK Komenda. Igralci in prija- telji kluba so si s prostovoljnim delom uredili lepo igrišče. Gar- derobe in klubski prostor so pri- šli na vrsto kasneje. Že od pri- četka delovanja so poleg član- skega moštva pozornost name- njali najmlajšim igralcem, ki jih v Komendi in Mostah nikoli ni primanjkovalo. Potrebna je bila le dobra organizacija. Hiter vse- stranski razvoj kraja je omogočil prav to. V tekmovalni sezoni 1993-94 se je člansko moštvo uvrstilo v 1. ljubljansko medobčinsko ligo. Torej po 20-ih letih igranja, kar je dokaz, da se v nogometu čas res ne meri s štoparico. Ekipa se v tej ligi uspešno zoperstavlja eki- pam, ki v tej ligi igrajo že dese- tletja. Uspešnost kluba dopolnju- jejo tudi nastopi mladincev in sta- rejših dečkov. Ker je delo dobro' zastavljeno, je prihodnost« »ko- mendskih vitezov« perspektivna. v že delujoče klube. Bili Trpčevič je s sebi svojskim entuziazmom in avtoriteto ustanovil klub s sim- boličnim imenom NK Enotnost. S samofinanciranjem in osebnim delom (vrstna gradnja klubskih prostorov!) je omogočil, da so igralci - fantje, vzgojeni in odra- Avtor in NK Kamnik se zahvaljujeta za pomoč pri zbiranju dokumentacijskega gradiva Upravni enoti Kamnik, Matični knji- žnici Kamnik, Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ter vsem posameznikom, ki so dali na vpogled svojo osebno kore- spondenco, fotografije in ki so prispevali svoje spomine. Vse ostale, predvsem tiste, ki so želeli dati svoje prispevke že po objavi nadaljevanke, NK Kamnik vabi k sodelovanju pri proslavi in razstavi kluba, ki bo letos junija. NK Enotnost Vitezi drugačnih barv pa so se od leta 1969 dalje pričeli zbirati na travniku poleg poslovalnice Stol-Interier. Danes znani »Bili- jev stadion« je postal zatočišče fantov, pretežno delavcev iz dru- gih jugoslovanskih republik, ki so bili navdušeni za nogomet, pa iz raznih vzrokov niso bili vključeni Novo balinišče so preizkusili tudi nekateri funkcionarji iz občine in krajevne skupnosti, med drugim tudi Maks Lavrinc, poslanec državnega zbora, in Stane Zamik, predsednik občinske športne zveze. Novo balinišče v Tuhinju Ko so pred enajstimi leti v Tu- hinju ustanovili športno društvo, so že razmišljali, kako bi prišli do balinišča, saj je za ta šport med krajani precej zanimanja. Ta želja se jim je uresničila sredi le- tošnjega maja, ko so ob trgovini pri Zinki odprli dvostezno bali- nišče. Pri urejanju so sodelovali člani balinarskega kluba Menina Tuhinj, ki so do zdaj skoraj dve leti rekreativno balinali kar na provizoričnem balinišču. Največ zaslug, da je Tuhinj pri- šel do novega balinišča ima go- tovo Zdravko Hribernik, predse- dnik KS Tuhinj.Ta športni objekt stoji na njegovem zemljišču. Svoj delež k tej pridobitvi pa sta pri- spevala tudi predsednik iniciativ- nega odbora Marjan Poljanšek, ki je ob odprtju poudaril pomen tega objekta za razvoj športa v Tuhinju, in seveda Bogo Jemec, predsednik Balinarskega kluba Menina Tuhinj. Balinarski klub šteje že 72 članov, od tega je ena tretjina mladih, od katerih bodo mnogi prav gotovo prerasli v dobre tekmovalce. Balinišče v lepem naravnem okolju bo tudi prispevek k razvoju turizma v Tuhinjski dolini. Vsako leto na- meravajo pripraviti tradicionalni majski balinarski turnir. Ob odprtju so se med seboj pomerili balinarji šestih klubov oz. ekip iz kamniške, domžalske in mengeške občine: Virtusa, Si- vih panterjev, Mengša, Mamuta, Količevega in domače Menine. Novo balinišče so preizku- sili tudi nekateri funkcionarji iz občine in krajevne skupno- sti, med drugim tudi Maks La- vrinc, poslanec državnega zbora, in Stane Zamik, predsednik ob- činske športne zveze. F. S. sli v drugačnem kulturnem in socialnem okolju, svojo energijo usmerili v šport in se s tem izo- gnili skušnjavam, ki so Kamniča- nom znane z delikatnega reper- toarja nekateirh njihovih sonaro- dnjakov. V tem je prispevek NK Enotnosti izredno velik. Klub da- nes deluje le s kateogirjo mlajših igralcev, zadovoljstvo teh otrok pa je popolno takrat, ko jih Bili po zmagi odpelje »na kolače«. Veter v jadrih Članska ekipa NK Kamnik, ki je bila več kot 10 let parkirana v najnižjih etažah slovenske no- gometne piramide, se je konec devetdesetih let polagoma pri- čela prebujati. Večkrat ji je le za las ušla uvrstitev v višjo ligo. Avgusta 1990 je bila ekipa tik pred tem ciljem. V odločilni kva- lifikacijski tekmi z Livarjem iz Ivančne Gorice so morali igralci obeh ekip po neodločenem izidu pristopiti k streljanju enajstme- trovk. Ali je bil kamniški igralec nezbran, ali mu je usodno zadrh- tela noga, ni znano. Pač pa se je ekipa že naslednje leto uvrstila v višjo, 1. ljubljansko medobčinsko ligo, kjer od tedaj do danes igra pomembno vlogo in kroji vrh pr- venstvene tabele. To je trenutni realni domet kluba. Klubski funkcionarji so skušali relativno neatraktivno domače tekmovanje popestriti z medna- rodnimi preizkušnjami. Najbolj jim je to uspelo leta 1983 v prija- teljskih srečanjih z moštvom SG Preussen iz Gladbecka. Turneji v Nemčiji in Sloveniji sta se končali tako uspešno, da nekateri takra- tni igralci iz Gladbecka še danes pridejo na počitnice v Slovenijo. Klub ima dobre odnose tudi s klubom Bor - Farco, Italija, v ka- tegorijah mlajših in starejših deč- kov. Vzgoja mladih igrlacev v vseh kamniških nogometnih klubih ni- koli ni predstavljala problema. To se je zlasti obrestovalo po letu 1977, ko so klubi morali obvezno nastopati tudi z mlajšimi selekci- jami. Kamniške in okoliške trav- nike ter igrišča je vedno zalival nepresušen vir talentov, žal pa je bila ta vzgoja namenjena odlivu v bogatejše klube izven kamniških občinskih meja. Šele v zadnjih le- tih je pričela tričetrtstoletna ka- mniška nogometna barka ta ve- ter zbirati v svoja jadra. Bo obdr- žala kurs ali ga bo spet prisiljena menjati? Kje so tiste stezice 75-letno delovanje je dolga doba za življenje posameznika, države, kaj šele za interesno sku- pino ljudi, vezanih za športno de- javnost. V današnjem Času hitrih sprememb in novosti, ta leta po- menijo kar spoštljivo starost. Ka- mničan in Kamničanka, ki hodita mimo nogometnih igrišč, ali kdaj pomislita, da je bil v teh krajih prvi gol dosežen že v dvajsetem letu tega stoletja in kolikokrat so ob tem navzoči delili vese- lje in žalost? In da smo desetle- tja pred Američani poznali pra- vilo offside? Nogometna števila so grandiozna. Kamniški igralci danes tekmujejo z 240 sloven- skimi klubi, ki imajo na seznamih preko 15.000 aktivnih igralcev. V Evropi igra nogomet več kot 22 milijonov registriranih igral- cev (od tega v Nemčiji 5,1 mili- jona, v Italiji 3,2 milijona). Mo- gočna družina. Vrnitev k zgodovini iz naših krajev pomeni velik časovni pre- skok. Potovanja na tekme: ne- koč s konjskimi vpregami, s ko- lesi, na stopnicah vlaka, danes z sodobnim avtobusom priznanega KAM-BUS-a, kjer igralci med vožnjo domov že lahko gledajo video posnetek svoje tekme ali pa se kratkočasijo ob gledanju filma. Njihova imena in telesne sposobnosti so vnesena v raču- nalnik. Napredek in čas sta ločila generacije. Kaj bi rekli prejšnji na vse to? Vsi pa imajo kljub temu nekaj skupnega. Veselje do športa, družabnost, zadovoljstvo nad zmagami in zavest, da so re- prezentanti svojega kraja, doma in v tujini. To in še kaj je imela v Leto 1938, kamniški športniki i leve: Peter Klavčič, nogomet, Jože Bručan, atletika. Stane Krek, nogomet. mislih tista enajsterica, ki je dav- nega poletja v belo modrih dre- sih pritekla iz bršljanove barake na travniku ob Bistrici: Maks Mi- helčič, Ciril Pogačnik, Janez Ga- bršček, Franc Rebernik, Karel in Alfonz Skala, Vladimir Kraut, Stane Pogačnik, Stane Aparnik. Rado Janežič in Kari Kumer. Predstavljali so del svojega Kamnika in svojega časa. Časa, ki ga ne bo nikoli več. M. MIHELČIČ Konec Šprintersko prvenstvo Slovenije v plavanju v Kamniku Za uvod v novo sezono na kamniškem bazenu je Plavalni klub Kamnik 26. in 27. maja pripravil šprintersko prvenstvo Slovenije v plavanju. Zbralo se je 379 plavalk in plavalcev iz 12 slovenskih klubov, v dveh dneh pa je bilo kar 1054 posamičnih Startov. Po petkovih kvalifikacijah so se plavalci v soboto do- poldan najprej pomerili v po- sameznih kategorijah, popol- dan pa še v absolutni kon- kurenci. Kljub datumsko zgo- dnjemu terminu tekmovanja so bili plavalci izvrstno pripra- vljeni, saj so priplavali kar 8 dr- žavnih rekordov. Med njimi sta še posebej blestela Peter Man- koč, član Ilirije, z absolutnim in mladinskim rekordom v di- sciplini 50 m delfin ter Metka Sparavec, članica Environ Bra- nika iz Maribora, prav tako v disciplini delfin. Doseženi rekordi, ki prine- sejo ugled tako bazenu kot or- ganizatorju, in številne pohvale organizacije pa niso bile edini vzrok za veselje med člani ka*- mniškega Plavalnega kluba. Za piko na i so namreč z odličnimi rezultati poskrbeli tudi kamni- ški plavalci. Po napornih kvalifikacijskih bojih se je v finalni del tek- movanja uvrstila kar sedmerica Kamničanov, ki so na koncu zasedli naslednja mesta: Vojko JONČESM 1. mesto 50 m delfin, 1. mesto 50 m prosto, 3. mesto 50 m pr- sno, 4. mesto 50 m hrbtno Ana DUKOVIČ 1. mesto 50 m prsno, 7. mesto 50 m prosto Luka PRODNIK 5. mesto 50 m delfin, 8. mesto 50 m prosto Petra GORJUP 5. mesto 50 m delfin, 7. mesto 50 m hrbtno Petra JONČESKA 6. mesto 50 m hrbtno Matjaž VIDIC 6. mesto 50 m prsno Anja RNJAK 8. mesto 50 m prsno V absolutni finale sta se uvr- stila Vojko Jončeski in Ana Dukovič. V disciplini delfin je Vojko zasedel 7. mesto, prav tako 7. pa je bil v disciplini pro- sto. Izvrsten rezultat pa je be- ležila Ana, saj se je v disciplini prsno uvrstil na 2. mesto. Plavalni klub je zaključno slovesnost s podelitvijo nagrad absolutnim zmagovalcem v po- sameznih disciplinah pripravil na Glavnem trgu v Kamniku. Najboljši so prejeli priznanja in vrednostne bone, rekorderjem so podelili denarne nagrade, po točkah najboljšim pa tudi ume- tniške slike. Skratka, prireditev je bila uspešno izvedena, organiza- torji pa obljubljajo, da se bo tudi v prihodnje na kamniškem bazenu še marsikaj dogajalo. NATAŠA JAZBINŠEK Uspehi kamniških motokrosistov Iz kamniške občine že nekaj let v motokrosu in superkrosu nasto- pajo mladi in obetavni tekmovalci, ki skoraj na vsaki tekmi dosegajo zelo dobre rezultate. V letošnji sezoni v tekmovanju za državno prvenstvo v motokrosu in super- krosu nastopajo naslednji tekmo- valci in sicer v razredu do 80 cem Rok Sitar ter Sebastjan Kern, v razredu do 125 pa nastopata tek- movalca Dejan Košir in Primož Grkman. Prva letošnja tekma za državno prvenstvo v motokrosu je bila že 26. marca na progi v Oseku v Slo- venskih Goricah. Na tej tekmi sta nastopila le tekmovalca v razredu do 125 cem, vendar sta imela na začetku sezone nekaj smole in sta tekmovanje končala brez osvoje- nih točk. Že naslednji teden pa so se vsi tekmovalci pomerili tudi na 1. tekmi za državno prvenstvo v su- perkrosu, ki je bila v Braniku pri Novi Gorici. Na tej tekmi pa so ka- mniški motokrosisti pokazali, da so se na sezono odlično pripravili. V kategoriji do 80 cem sta nasto- pila Rok Sitar ter Sebastjan Kern in dosegla izjemne rezultate. V fi- nalu do 80 cem je zasluženo in z veliko prednostjo slavil Sebastjan Kern, za njim pa je v cilj pripeljal še Rok Sitar, tako da so Kamničani v tem razredu slavili kar dvojno zmago. V razredu do 125 pa sta ravno tako nastopila Dejan Košir in Primož Grkman. Slednjemu se je v zelo močni konkurenci uspelo uvrstiti na 8. mesto in s tem osvo- jiti 3 pomembne točke za državno prvenstvo. Košir pa je imel smolo, saj se je uvrstil na 11. mesto, to pa je hkrati tudi prvo mesto, ki ne prinaša več tudi točk. Tekmovalec Grkman pa je imel pravico nasto- piti tudi v superfinalu, v katerem se med seboj pomerijo tekmovalci v razredih 125 in 250 cem. V tem finalu pa si je po ogorčenem boju uspel privoziti 5 točk, kijih je dobil za osvojeno 6. mesto. Že naslednjo preizkušnjo so imeli tekmovalci 9. aprila na mo- tokros progi v Lembergu. Tekmo- valci so se tu pomerili v tekmi za državno prvenstvo v razredu do 80 cem, na isti progi pa je bila tudi mednarodna tekma za pokal Al- pe- Adria v razredu do 250 cem. V razredu do 80 cem je zopet v obeh vožnjah prepričljivo slavil tekmo- valec Sebastjan Kern, na drugo mesto pa se je v obeh vožnjah uvrstil Rok Sitar. Oba sta tudi to- krat pokazala, da sta edina kandi- data za naslov državnega prvaka. Na mednarodni dirki sta nastopila tudi oba tekmovalca v razredu do 125 cem, vendar pa se zaradi šib- kejših motorjev nista mogla pre- biti v ospredje in sta tako oba ostala brez točk. Na veliki nagradi Slovenije v motokrosu, imenovani Grand Prix Slovenije, v Oseku, so se zopet po- merili vsi tekmovalci iz kamniške občine. Na 2. tekmi za državno pr- venstvo v motokrosu je ponovno slavil Sebastjan Kern, ki je prepri- čljivo dobil obe vožnji, saj je svo- jega zasledovalca na drugem me- stu pustil zadaj kar za pol kroga. Na drugo mesto se je uvrstil Alojz Fortuna, medtem ko je Sitar kljub napaki v drugi vožnji osvojil sku- pno tretje mesto. V prvi vožnji je namreč zasedel 2. mesto za kasnej- šim zmagovalcem Kernom. V tem razredu je tokrat izjemoma nasto- pil tudi Dejan Košir, vendar ni imel sreče. Že v prvi vožnji mu je odpovedal motor, tako daje moral odstopiti. Do drugega starta so mu motor nekako usposobili, vendar ta še ni deloval najbolje, tako da se je moral v drugi vožnji zadovoljiti s 5. mestom. Na tekmi za Grand Prix Sloveniji pa je nastopil tudi Primož Grkman in osvojil nehva- ležno 16. mesto, ki v posebnem točkovanju za motokros prvo ne prinese več točk. Zopet se je na- mreč pokazalo pravilo, da z motor- jem manjše prostornine v odprtem razredu do 250 cem ne moreš do- segati vidnejših uvrstitev. V sosednji Avstriji pa so se 7. maja za odprto prvenstvo potego- vali najboljši evropski tekmovalci v razredu do 85 cem. Na tej tekmi sta nastopila tudi oba tekmovalca iz naše občine. Kljub temu, da je bila proga zelo težka, sta se oba tekmovalca na treningih dobro dr- žala, vendar pa jima je na tekmo- vanju sreča obrnila hrbet. V prvi vožnji je zelo dobro startal Kern in se v drugem krogu prebil že na prvo mesto, vendar pa je napravil napako ter padel in zdrsnil na 18. mesto. Z 18. mesta se je potem po- izkušal prebiti do vrha, uspelo pa mu je priti do 5. mesta. Kljub temu, da ni bil prvi, pa je v prvi vožnji dosegel kar za dve sekundi boljši čas od vseh tekmovalcev. Rok Si- tar pa je na prvem startu zamudil, tako da se kljub naporu ni uspel uvrstiti med prvih 15. V drugi vo- žnji je Kern zopet zelo dobro star- tal, vendar pa je zopet napravil na- pako in dobra uvrstitev je šla po zlu. V enem izmed krogov mu je tekmovalec, ki ga je že prehiteval za en krog, zaprl pot, tako da sta oba hudo padla, vendar pa je pa- dec terjal Kernov odstop. Prav tako pa se je v drugi vo- žnji s sotekmovalcem zapel Sitar, vendar pa je pri padcu izgubil le toliko, da je dirko mirno odpeljal do konca. Kamniški tekmovalci nas torej razveseljujejo z odličnimi rezul- tati, vendar pa moramo poudariti dejstvo, da v kamniški občini ni- majo prostora, kjer bi lahko treni- rali in dosegali še boljše rezultate tako doma kot tudi na tujem. Ka- mniški motokrosisti so združeni v svoj klub Motocross team SITAR PNEUMATIC KAMNIK, za ka- terega tekmujejo Rok Sitar, ki vozi na motorju kawasaki, Primož Gr- kman in Dejan Košir pa vozita na motorjih honda, medtem ko Seba- stjan Kern tekmuje za Motocross Klub HUSKY MOTO PARK iz Lemberga, vozi pa motor znamke husquarna. REZULTATI: Državno prvenstvo 80 cem: 1. Sebastjan KERN 80 točk , 2. Rok SITAR 66 točk, 3. Alojz FOR- TUNA 62 točk Državno prvenstvo supereross 80 cem: 1. Sebastjan KERN 15 točk, 2. Rok SITAR 12. točk, 3. Alojz FORTUNA 10 točk Državno prvenstvo supereross 125 cem: 1. Roman JELEN 15 točk, 2. Ludvik MEŽNAR 12 točk, 3. Sašo KRAGEU10 točk, 8. Primož GR- KMAN 3 točke. JURIJ KERN I Z KAMNIŠKI OBČAN zdravje - zanimivosti 8. JUNIJA 1995 Občni zbor Društva sladkornih bolnikov V četrtek, 6. 4. 1995, smo imeti kamniški diabetiki občni zbor v I. nadstropju gasilskega doma Kamnik, Livarska ul. 1. Vsem članom Društva smo po- slali osebno vabilo (skupaj 250), skupaj s povabljenimi go- sti pa se je zbora udeležilo 50 oseb. Pozdravnim besedam vsem navzočim je sledil kultur- ni program, ki sta ga izvedla basist Rok Lap in harmonikar Božo Matičič. Sledil je pregled dela v preteklosti in zastavlje- nih nalog za naprej. Nekaj mi- sli o našem zdravju je navedla sestra Darka Prodnik. Iz njenih besed smo izvedeli, da je v Kamniku registriranih 1200 sladkornih bolnikov. Na pre- glede se javlja 900 oseb, v Dru- štvo za boj proti sladkorni bo- lezni Kamnik pa je včlanjenih samo 250 bolnikov. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj je tako. Med povabljenimi gosti je bil tudi predsednik Zveze društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni g. Štefan Temlin, ki je navedel pretekla prizadevanja Zveze za čimboljši statusni po- ložaj sladkornih bolnikov, in predstavil program za nadaljnji dve leti, ko še namerava kandi- dirati in zaključiti še vsa nedo- končana dela. Kot drugi kandi- dat za predsednika Zveze se je predstavil g. Jože Snoj in v gro- bem nanizal svoj pogled na vo- denje Zveze društev Slovenije. Našega občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki ljub- ljanskega in domžalskega dru- štva sladkornih bolnikov. Kot gost je bila vabljena firma Za- loker & Zaloker d. o. o. iz Trzina, ki je sponzor Zveze in oskrbovalec pripomočkov za sladkorne bolnike. Na končuje sledila degustacija prehrane za sladkorne bolnike, ki jo je pri- pravilo trgovsko podjetje KOČNA d. d. iz Kamnika v so- delovanju z MEDEXOM in UPINA d. o. o. iz Ljubljane. Slednjim se zahvaljujemo za pripravljeno pogostitev, enako tudi studiu DATAPRINT d. o.o. Kamnik za izdelavo ličnih vabil, enako vsem neimenova- nim, ki so pripomogli, da je naš občni zbor uspel. ODBOR DRUŠTVA Vabilo na regijsko srečanje sladkornih bolnikov Domžale- -Kamnik v petek, 23. junija, ob 17. uri v jamarskem domu na Gorjuši. Dnevni red srečanja: predavanja, kulturni program in zakuska. Prijave sprejemajo blagajniki pred diabetično ambulanto v Kamniku do petka, 16. junija, ali g. Jože Galičič (tel. 815- 415) ali ga. Marija Podbevšek (tel. 811-711, int. 87). Ob prijavi se plača 300,00 SIT. Avtobusni prevoz je zagotovljen z avtobusne postaje Kam- nik ob 16. uri. Avtobus bo ustavljal na vseh postajah na Duplici, v Šmarci, Preserjah, Radomljah in Gorjuši. Odbor društva V6UKA PLANINA ZAKLAD NARAVE KAMNIK, Glavni trg 23 CENIK PREVOZOV NA ŽIČNICI VEUKA PLANINA od. 10. junija do spremembe • POVRATNA VOZOVNICA ZA NIHALKO IN SEDEŽNICO - ODRASLI (velja 7 dni) 900 SIT ■ POVRATNA VOZOVNICA ZA NIHALKO IN SEDEŽNICO - OTROCI In SENIORJI (velja 7 dni) 700 SIT • POVRATNA VOZOVNICA ZA NIHALKO - ODRASLI (velja 7 dni) 700 SIT ■ POVRATNA VOZOVNICA ZA NIHALKO OTROCI In SENIORJI (velja 7 dni) 600 SfT ■ ENOSMERNA VOZOVNICA ZA NIHALKO IN SEDEŽNICO 600 SIT ■ ENOSMERNA VOZOVNICA ZA NIHALKO - ODRASLI 500 SIT • ENOSMERNA VOZOVNICA ZA NIHALKO - OTROCI In SENIORJI 400 SIT ■ ENOSMERNA VOZOVNICA ZA SEDEŽNICO (za vse) 400 SJT ■ SEZONSKA POLETNA VOZOVNICA (s sliko) - velja od K). 6. do 30. 9. 1995 19.000 SIT URNIK OBRATOVANJA (od 10. & do 30. 9. 1995) NIHALKA OD PONEDELJKA DO ČETRTKA OD a DO «. URE PETEK, SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI OD a DO 20. URE SEDEŽNICA: VSAK DAN OD a DO 17. URE Nova ponudba za pohodnlke: ZA POSAMEZNIKE ALI ORGANIZIRANE SKUPINE JE MOŽEN PREVOZ TUDI IZVEN URNIKA OBRATOVANJA OB PREDHODNI NAJAVI (za pohodnlke tudi v Jutranjih urah). INFORMACIJE PO TEL; - UPRAVA DRUŽBE: 817-202 - SPODNJA POSTAJA: 825-566 - ZGORNJA POSTAJA 831-425 - TUR. INF. CENTER: 831470 - KAM-BUS: 832-028 Koronarni klub (KK) Ljubljana prisrčno vabi koronarne bolnike iz Kamnika, da se pridružite klubu. V veseli družbi članov boste nabrali novih moči in pozabili na vse tegobe bolezni. Kaj je to KK? Je društvo, ki smo ga leta 1981 ustanovili koronarni bolniki in zdravniki Interne klinike Trnovo (klub tre- nutno šteje 248 članov). Za koga je KK? Za vse bolnike, ki so že preboleli srčni infarkt, prestali operacijo by pass in za vse »še zdrave«, ki jim grozi srčni infarkt. Kaj se dogaja v KK? Pod vodstvom usposobljenih študentov medicine 2- krat tedensko telovadimo in s tem skrbimo za večjo telesno zmogljivost in boljše psihično počutje. Poslu- šamo predavanja o svoji bolezni in načinu življenja, s katerim lahko vplivamo na bolezen. Skrbimo za zdravo prehrano. Se veselimo na družabnih srečanjih in izletih ter skupnih počitnicah (januar -Šmarješke Toplice, april - Poreč). Kaj je potrebno, da se vključite v KK? Pregledati vas mora vaš zdravnik-kardiolog, ki vam lahko predpiše dovoljeno telesno obremenitev glede na stopnjo bolezni. Kje in kdaj telovadimo? V telovadnici Zdravstvenega doma Ljubljana Center, Metelkova 9, v skupinah od A do H, v Domžalah od 17. do 18. ali od 18. do 19. ure. Telovadba za Kamničane in Domžalčaneje v Osnovni šoli V. Perka v Domžalah, Ljubljanska 58 a v ponedeljek in sredo od 17. do 18. ure ali od 18. do 19. ure. Kamničani lahko dobite informacije tudi pri g. Božu Kolencu, tel. 816-143. Kamniška vizija za leto 2000 'Včasih je hodil v ta letoviš- čarski kraj znameniti Fridolin Žolna, danes pa, ko se bližamo letu 2000. se sem vozimo drugi. Kamnik slovi po tem. da so ga uredili strokovnjaki, saj pred- stavlja pravo podobo mesta, ki je Kamnik nikoli ni imel. Spo- meniki, ki so si jih postavili ti strokovnjaki, so pač tudi vred- ni ogleda. Že dolgo me ni bilo v Kam- niku, od daljnega leta 1994. za- to bo srečanje z novo ureditvijo gotovo zanimivo. Z ženo se pripeljeva iz glavnega mesta domžalskega okraja, kamor spada tudi kulturnozgodovin- ski rezervat Kamnik. Zviti Domžalčani oziroma njihovi kamniški pomagači so namreč dosegli, da so Kamnik spreme- nili v rezervat, tako da so lahko središče okraja prenesli v Domžale, občino pa na Du- plico. Avto pustiva v (parkir- nem) žepu in se peš napotiva v center Šutne. To je čista peš cona. Pločniki so lepo tlakovani in pokozlani. Cela Sutna je namreč en sam pijanski raj - bife do bifeja, gostilna do gostilne. Trgovini- ce, kar jih je bilo. so izginile pred gostilniškim navalom. Ker je v hišah premalo prosto- ra, so postavili mize in stole tudi na sredo ulice, na tisti lepi pas granitnih kock. Z ženo greva na en drink. zato sedeva za mizico. Hitro je zraven natakarica. Elegantno je napravljena, toda na nogah ima bulerje. Naročiva pijačo in ko nama jo prinese, nama ra- dovednost ne da miru. zato jo vprašava, zakaj ne nosi običaj- nih čevljev, ampak prav buler- je. Odgovor je skoraj never- jeten: <* »Zaradi dveh stvari: najprej zato, da mi pešci na pločniku ne hodijo po prstih, ko strežem gostom sredi ulice. Druga stvar pa so tla. Na teh kockah se namreč obnesejo samo gojzarji ali pa bulerji!« Saj res. Kamnik je v naročju planin in zato mora svoje pre- bivalce usmerjati v gore. To je naredil na ta način, da je uredil ulice tako. da dajo ljudem mož- nost, da se na planinske poti navadijo že v samem mestu. Ker pa smo v demokraciji, ima- jo tudi tisti, ki ne marajo pla- nin, tu in tam popločen ali as- faltiran kakšen del ulic. da jim ni potrebno nositi gojzarjev. Vstaneva in se hočeva od- praviti naprej proti središču, vendar žena močno zastoka. Peta se ji je zagozdila v špranjo med kockami - prav ji je. za- kaj pa nima bulerjev ali gojzar- jev - in skoraj si je zvila gle- ženj. So pa zviti tile Kamniča- ni. Če že ni trgovin, dajo zato delo zdravnikom in čevljarjem! Zatorej nikoli več v Kamnik brez gojzarjev na nogah. Če jih pa že imam na nogah, potem pa raje urno mimo in naprej! JAN Pljučne bolezni in društvo pljučnih bolnikov Zakaj društvo pljučnih bolni- kov? Odgovor je kratek: zato, ker je njegovo ustanovitev na- rekovala stiska in potreba bol- nikov v končnem obdobju bo- lezni kroničnega bronhitisa. Kronične bolezni dihal sodi- jo med bolezni, ki jih sproži skupno dolgotrajno delovanje številnih dejavnikov. Ti dejav- niki posamezno niti niso tako škodljivi, zato jih pogosto prav zato ne obravnavamo s primer- no resnostjo. Njihov nastanek je skrit, razvoj počasen, včasih potečejo desetletja, preden se pojavijo hujše težave. Ko pa so te prisotne, je bolnik običajno že invalid, ki potrebuje dolgo- trajno in zapleteno zdravljenje. Odvisen postane od številnih zdravstvenih strokovnjakov, svojcev, tuje pomoči, aparatov in postopkov, ki mu omogoča- jo življenje in ustrezno kako- vost življenja, ki se mu omeji na ozek krog med bolnišnico in domom. Velik del pljučnih bolnikov je bilo, ali pa so žal še, kadilci. Cigareta je veliko zlo za naše zdravje. Prav tako je onesnaže- nost zraka doprinesla, da v zadnjih letih naraščajo pljuč- na obolenja, žal prehitro tudi pri najmlajših. Zato so priza- devni člani društva pljučnih bolnikov iz Most z organizacij- sko in izvedbeno pomočjo kra- jevnega odbora RK Moste v svojo sredino povabili speci- alistko za pljučne bolezni, po- budnico in ustanoviteljico dru- štva pljučnih bolnikov Sloveni- je, prim. dr. Majdo Ustar-Lat- kovič, ki se je povabilu ljubez- nivo odzvala. Tako nas vse, ki nam je zdravje dragocenost, kra- jevni odbor RK Moste va- bi v PETEK, 16. junija, ob 18. uri v dvorano kul- turnega doma v Komendi na predavanje z naslovom PLJUČNE BOLEZNI IN ASTMA. Prim. dr. Ustarjeva bo odgo- varjala tudi na vprašanja udele- žencev predavanja. Prisrčno vabljeni v Ko- mendo! Krajevni odbor RK Moste LSf» RAĐOMLUE Pelechova 15, Preserje ODDAMO V NAJEM 1. POSLOVNE PROSTORE 2. PROSTORE OBRATNE AMBULANTE - poslovni prostori obsegajo 12 pisarn, skupna površina 380 m2 - najamete lahko tudi posamezne pisarne - prostori obratne ambulante (40 m2, 53 ali 63 m2) so primerni za zdravstveno, kozmetično, fizioterapevtsko ali podobno dejavnost. - najemnina po dogovoru. Dodatne informacije lahko dobite v splošno kadrovskem sektorju podjetja, tel.: 727-122. RHODODENDRON CENTER^ d.o.o. Radomlje Obvešćamo, da v svojih prodajalnah prodajamo zaščitna sredstva za varstvo rastlin (škropiva) vsak dan od a do 19. ure, ob sobotah od a do 13. ure. Na zalogi imamo 25 različnih tipov kosilnic po ugodnih cenah (lahko dobite že sestavljene). Pestra izbira enoletnic za zunanjo ureditev. Pri nakupu vam pomagamo s strokovnimi nasveti. Ugodni plaćilni pogoji. NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN SE OGLASITE V TRGpVINI JURCEK Stranska 9, Domžale, tel. 723-021 in TRGOVINI VRT Ljubljanska c. 62, tel. 722-455 Mali oglasi Garsonjero, enosobno ali dvo- sobno stanovanje najamem v Kamniku ali okolici. Predpla- čilo (možen odkup). Telefon: !j 832-339, 817-410. £ Instruiram matematiko, fiziko S in osnove elektrotehnike. Tel.: * 738-662. $ ? Kavč trosed in fotelja, kombina- !> cija blago - usnje, prodam. Tel.: !> 723-557 po 20. uri. ! Agregat Rade Končar, d., eno. y in trofazni tok, ugodno prodam. |š Tel.: 816-093, 825-628 (72h | -20J). i Otroški avtosedež kupim. Tel.: fc 831-581. £ Inštruktorja matematike za 1. S letnik ekonomske srednje šole iš- $ čem. Tel.: 811-683, popoldan. v t V Kamniku ali bližnji okolici na- S jamem enosobno stanovanje do v 250 DEM mesečno. Inf. po tel.: jj, 831-566 (od 7. do 15. ure). * Pritlično trisobno stanovanje >> prodam. Ponudbe pošljite na !j> uredništvo pod šifro »Ko- C menda«. S Redno zaposlimo KV šiviljo. S Tel.: 841-469. 8. JUNIJA 1995 to in ono KAMNIŠKI OBČAN I O Mehurčkov dan V četrtek, 18. 5. 1995, smo zaposlene v VVE MEHURČKI v Komendi skupaj s starši naših varovancev in sponzorji pripra- vile na igrišču ob vrtcu družabno srečanje. Skupaj z otroki, njihovimi starši, babicami in dedki smo uživali ob pikiniku, ki ga je popestril srečolov, manjkalo pa ni raznih tekmovalnih iger. Imeli smo tudi karaoke. Obiskal nas je sladoledar, pa tudi glasbenika in nas s svojim igranjem ter petjem razveseljevala. Naši najmlajši so nam zapeli in zaplesali in tako pokazali, kaj so se letos novega naučili. Vsem, ki so pomagali pri izvedbi Mehurčkovega dneva, se toplo zahvaljujemo in hkrati upamo, da se prihodnje leto zopet vidimo. ZAPOSLENE V VVE MEHURČKI KOMENDA 1 TRGOVINA AJDA j (NASPROTI tovarne STOL) [ tel.: 813-892 • DELOVNI ČAS: i od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30 ^ v soboto od 7.30 do 17.00 fc v nedeljo od 8.00 do 12.00 fc V trgovini AJDA vam ob že tradicionalno najnižjih cenah j celotnega asortimana prehrambenih izdelkov, čistil in ; kozmetike ponujamo še dodatno ugodnost - ZAMIK PLAČILA • VAŠEGA NAKUPA PRI PLAČILU S ČEKI: • LB, PBS, SKB, A-BANKA... NAKUP NAD sit ZAMIK PLAČILA DO 1.500,00 15 dni 2.000,00 16 dni 2500,00 17 dni 3.000.00 18 dni 3.500.00 19 dni 4.000.00 20 dni 4.500.00 21 dni 5.000.00 22 dni 5.500.00 23 dni 6.000.00 24 dni + 10 dka KAVE 6.500,00 30 dni CEMENTNI IZDELKI Juhant Jože Moste 93, tel. 841-082 Nudimo vam več vrst betonskih tlakovcev, cevi, robnikov, plošč, ograj, cvetličnih korit... Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. T...........I I * ' ■ '■'-'■'■■■-"■ J-firiimi......r.i -i. t inu fbtm •Bfe*. d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se pripor očamoV *_________ Nekoč so tudi z obleko potrjevali narodovo identiteto Nekoč so tudi z obleko sim- bolizirali narodovo identiteto. Kako je bilo to pri Slovencih, smo lahko videli na prireditvi narodnih plesov, pesmi in šeg, ki jo je organiziralo Društvo narodnih noš na Komendskem. Prireditev so oblikovali plesalci in pevci »OZARA« iz Prim- skovega pri Kranju, dvorano pa so okrasili kar člani domače- ga društva narodnih noš, ki so na prireditev prišli predvsem v gorenjski narodni noši. Ze pri vhodu je obikovalce pričakal kruh s soljo in tudi domače žga- nje iz »fraklca« za odrasle, vse to po lepi stari slovenski nava- di: na prtičku ob šopku na- geljnov. Namen prireditve je bil pred- vsem seznaniti otroke in njiho- ve starše, kakšno učno pot lah- kOjUberejo in do kakšnih rezul- tatov lahko pridejo njihovi otroci, ki so vključeni v učenje narodnih (folklornih) plesov. To učno pot nudi Društvo na- rodnih noš otrokom osnovne šole Komenda-Moste, poleg njih pa so vključeni tudi posa- mezniki in skupinice iz Cerkelj, Kamnika, Laz, Mengša, Doba, Lukovice, Ljubljane, Vrhnike in Tržiča. Umetniška skupina OZA- RA se ni izneverila namenu, saj nam je z bogato vsebino pokazala tako plese kot običa- je, pa tudi oblačila za posamez- ne priložnosti in narodno nošo iz številnih krajev Slovenije. Nekatero nošo, ukrojeno po muzejskih unikatih, smo v živo lahko videli prvič. Celotno pri- reditev je spremljal strokovni komentar. Prireditev ni trajala dve šolski uri, ampak kar tri. Nobena prireditev pa ne gre brez napak. Organizatorjem so zagodli nepridipravi, ki so po- trgali plakate, zato je bila ob- veščenost premajhna. Pa tudi tega nismo vedeli, da je treba iti po nekatere otroke domov zaradi prezaposlenosti staršev, da ne bi samo vadili suhoparne korake, ki so predpogoj narod- nim plesom, ampak da bi videli tudi končni cilj in smisel učenja. Dr. ANGELCA ŽEROVNIK CHEMO - KEMOSTIK TRGOVINA »NEVA« Kamnik, Perovo 27, tel.: 812-873 (ob obvoznici) - lepila, avtokozmetika, brusne parte itd. - barve, laki, jupol, jubolin - cvetlična korita Ugodne cene raznega fasadnega materiala. Ugodno: lamelni parket, pluta, španska keramika - ploščice (talne in stenske). SUPER UGODNO! ARIEL 4 kg SAMO 1.100 SIT. Prodaja na tri čeke brez obresti. Imamo vse, kar imajo največji! /""* PDF C Kamnik, Usnjarska 9, Wl£s^%£j&$£&g&£&t)išimdmž tel: 817*203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA AKCIJAH - električni štedilnik 29.537,80 SIT za gotovinsko plačilo - pralni stroj 608 (Gold) 57.646,00 SIT za gotovinsko plačilo - barvni televizorji Gorenje - 15% gotovinski popust VELIKA IZBIRA: * GOSPODINJSKIH APARATOV Možnost nakupa na obroke: 1+5 obrokov brez obresti 1+8 obrokov, 9% obresti na 6., 7. in 8 obrok Pri gotovinskem plačilu priznamo 10% popust. * GLASBENIH STOLPOV IN TELEVIZORJEV Možnost nakupa na obroke: 1+5 obrokov brez obresti 1+8 obrokov, 9% obresti na 6„ 7. in 8 obrok Pri gotovinskem plačilu nad 20.000 SIT priznamo 10% popust. Možnost nakupa na 3 enake obroke s 5% popustom. Ugodno! POSODA EMO, I. kvaliteta, ostanek od izvoza po 596,10 SIT/kg. Brezpjažna dostava. ^/ OBIŠČITE NAS NA Usnjarski 9 v Kamniku od —"^ 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. PONI d. o. o. Petek Vinko Križ 24/a, Komenda, tel./fax: 841-113 POHLAJEVANJE PROSTOROV v SPLIT sistemu s plinom ali hladilno tekočino s priznanimi hladilnimi agregati firme AERMEC, ROHSS, DE LONHGI ali po želji vam uredimo po konkurenčni ceni in v najkrajšem roku. ******************* Takoj zaposlimo mlajšega fanta za priučitev inštalacijskih del. SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV IN HLADILNIH NAPRAV Zibert Vinico Hudo 5/a, tel.: 727-778 VRATA MOJEGA° DOMA - VRATA JELOVICA PRODAJNI PROGRAM NOTRANJIH VRAT: GLADKA VRATA - hrast, mahagoni, - belo pleskana VRATA »STIL« IN »KLASIK« - hrast PODBOJI - z nadsvetlobo ali brez - gladki ali stilni - globine podbojev: 10, 12, 15, 22 in 28 cm - za suho montažo vam ponujamo tudi slepe podboje - vratna krila so standardnih širin, polna ali z izrezom za steklo - vsa notranja vratna krila lahko dobite tudi v drsni izvedbi - furnirana vratna krila in podboji so lahko v lakirani ali luženi izvedbi za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, SUHO MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS dM JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: 634-261 prodajna mesta: ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/61-30, fax: 632-761 KRANJ, tel./fax: 064/211-232 LJUBLJANA, tel./fax: 061/185-15-00 TAJLES Trzin METALKA Kamnik _____________JERNEJ, d.o.o., Lilija______________ PRODAJA ZRELIH VRTNIH JAGOD vsak dan od 16. ure dalje do konca junija. Jenko, Mlaka 16, Komenda (200 m od Lončarskega podjetja) SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa) tel.: 723-324, 727-897 Delovni čas: 9—12., 15.-17. ure sobota: 9.-12. ure I 4 KAMNIŠKI OBČAN oglasi 8. JUNIJA 1995 PEUGEOT Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 POSEBNA PONUDBA do razprodaje zalog! PEUGEOT 306 TANGO 5 vrat, motor 1360 cm3, moč 75 KM/55 kW, oprema: deljiva zadnja klop, tonirana stekla, servo volan, električni pomik stekel, centralno zaklepanje, AIR BAG, nastavljiv voznikov sedež, zadaj nasloni, meglenke cena: 2,095.000 SIT PEUGEOT 106 TANGO 3 vrata, motor 1124 cm3, moč 60 KM/44 kW, oprema: tonirana stekla, bočno odpiranje zadnjih stekel, deljiva zadnja klop cena: 1,370.000 SIT Na zalogi kombinirana vozila PEUGEOT 806 že od 3,507.000 SIT naprej. IAKIC7 1IDCACIT Zgornji Brnik 143 tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji, PE KNJIGARNA (Ljubljanska 1b, tel. 815-295) PREDNAROČNIŠKA AKCIJA DO 25. 6. Zagotovite si svoje učbenike, prihranite si čas in denar, izkoristite našo AKCIJSKO PRODAJO ŠOLSKIH UČBENIKOV po PREDNAROČNIŠKIH CENAH! V sodelovanju z vašo šolo vam borno pri izbiri pomagali z informacijami in nasveti. Nudimo vam tudi druge ŠOLSKE POTREBŠČINE po UGODNIH CENAH: torbe, copate, zvezke, pisala, barvice... NE POZABITE - ZNANJE JE NAJVEČJE BOGASTVO NAŠIH OTROK! ŽIVILSKE SAMOPOSTREŽNE IN DISKONT AKCIJSKA PRODAJA DO l 7. Vino namizno belo, 1 I 170,00 Sok pomaranča Spitz, 1 I 106,00 ŠUM ananas - pomaranča 1,5 I 109,00 Kis vinski, 1 I 148,00 Fižol rjavi, 400 g 70,00 Grah, 400 g 65,00 Krekerji slani Clip, 225 g 76,00 Keksi Savoiardi, 350 g 185,00 člps rebrasti Crunchips, 150 g 136,00 Bonboni Skittles, 45 g 49,00 Nlvea krema 150 g 265,00 Gel & mleko za tuširanje Apilana, 350 ml 300,00 Salama bavarska 1 kg 1565,50 Salama kamniška 1 kg 779,10 Pašteta jetrna, 78 g 99,60 Sir Edamec, 1 kg 798,80 SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! mRrKEt i mana AKCIJA! - kava barcaffe - olja - razna - sladkor 1/1 - namizno belo vino Slovin - šum (1,5 I) - pivo (Union, Laško) - Ariel 4 kg - Persil 2,4 kg Odprto od 8. do 20. ure, ob sobotah od & do 17. ure, ob nedeljah od 8 do IZ ure. Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 130 SIT 175 SIT 120 SIT 150 SIT 105 SIT 85 SIT 1.299 SIT 799 SIT AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure SPOMLADANSKA PONUDBA: - vrtna semena (uvožena In domača) - poljedelska semena (pesa brigadir, jara grašica, travno-deteljna mešanica, črna detelja, lucerna, krmno korenje) - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krnili za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - ugodna prodaja moke TIP 500 (49 SIT/kg) in sladkorja (108 srr/kg) - riž, II. kvaliteta 29 SIT/kg Cene za krmila so tovarniške. VSA ŽITAZMELJEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI. PRI NAKUPU SEMEN PRIZNAMO 5-10% POPUSTA Molkova pot 5, Kamnik tel.: (061) 832-201, fax: (061) 832-219 S T E K L A R S T V O Nudimo: - prozorna gladka stekla (od 2 mm do 10 mm) - obarvana gladka stekla - refleksna stekla - ornamentna stekla - profilno steklo - kopilit - izolacijsko steklo - termopan Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, v nujnih primerih pa nas lahko pokličete od ponedeljka do sobote od 6. do 18. ure. CEMENTNINARSIVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215 Izdelujemo: - vse vrste betonskih blokov - vogalnike - tlakovce - strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. Odprto non-stop. Trgovina, ki zna svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel.: 832-711, 831-011 int 340 VSE ZA POLJE, VRT INDOM ii ii j - velika in mala pakiranja sredstev za varstvo rastlin - akcijska ponudba opreme za zalivanje in namakanje - široka ponudba raznovrstnih vrtnih kosilnic - mehanska in kemična sredstva za zatiranje škodljivih insektov j in glodalcev - vse za prehrano in nego malih živali I |i PRI IZBIRI SVETUJE DIPLOMIRANI AGRONOM j; SLAVKO ZGONEC svetuje: 15. junija od 10. do 12. ure 27. junija od 14. do 16. ure I''-' ■'■..-'; : GRUNT v Kamniku, Fužine 9 (stara smodnišnica) I Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. 8. JUNIJA 1995 oglasi — zahvale KAMNIŠKI OBČAN I O w —---------------------------;--------------------------------_-__wwww | TAPETNIŠTVO IN DEKORATERSTVO l »POUANŠEK« > KAMNIK, Miklavčičeva 6 j Telefon: 812-041 » O pomembnosti oblazinjenega pohištva ne gre » izgubljati besed, saj je nepogrešljivo povsod, J kjer človek živi in dela. » Pri nas smo se kadrovsko okrepili. Tako vam l zdaj lahko poleg izdelave novih sedežnih garnitur, » kavčev, posteljnih vložkov - vse po posebnem » naročilu - nudimo tudi obnovitev starejših l blazinjenih delov pohištva i Poleg tega vam nudimo: l - avtotapetniške usluge in storitve (v osebnih J avtomobilih, avtobusih in tovornjakih), i - prevzamemo tudi popravila ponjav za tovorna J vozila. | i Potrudili se bomo, da bomo obdržali vaše { zaupanje! PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE * oljni gorilniki * oljne garniture * peči SIME, ITP * rezervni deli * cisterne za olje STARETOVA 2,61234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 Zakaj usoda posega tja, kjer je nezaželena, vzame ti, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov, ZAHVALA V 71. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric STANE RAK s Fužin 2a v Kamniku Najtopleje se zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem, znancem. Kemijski industrij i Kamnik, sodelavcem sina Marjana in sina Staneta i/, mehanične delavnice in iz obrata Plastika za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej topla zahvala dr. Pfajfarjcvi in reševalni službi ZD Kamnik, gasilcem iz gasilskega društva Kamnik in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Fani, sinova Stane in Marjan z družinama, brat Ivan in sestra Francka z družinama, ter drugo sorodstvo Kamnik, maj 1995 i Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem i in večni mir mi zaželite. ZAHVALA j Po hudi bolezni nas je v komaj 1 69. letu življenja zapustil ljubljeni mož, oče, brat, stric in dedek VIKTOR VERŠNIK z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Plavčevi in medicinskim sestram za nego in pomoč na domu, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi, Društvu upokojencev in Društvu invalidov ter trobentaču za zaigrano Tišino Žalujoči: vsi njegovi Duplica, Prcserje, Kamnik, Sela, Nova Štifta, maj 1995 MATEJA MARKET Kovinarska 3/a, Kamnik tel. 812-608 vabi z ugodno ponudbo - šunka prešana 890 SIT/kg - šunka plzza 695 SIT/kg - sir gauda, trapist 792 SIT/kg - loška salama, goveja 1.480 SIT/kg - bomboni 1 kg 420 SIT - napolitanke 1 kg 386 SIT - makaroni 500 g 71 SIT - čokolada Kremenčkovi 100 g 62 SIT - benko kakao 500 g 170 SIT Pripravljamo narezke po vaših željah! Z globoko žalostjo v srcu sporočamo, da smo izgubili našo ljubljeno NIKO KODERMAN roj. Cerar Od nje smo se poslovili v družinskem krogu 27. maja 1995 na kamniških Žalah. Hvala vsem, ki ste ji bili blizu, jo imeli radi, ji poklonili cvetje, nam pa izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, maj 1995 Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 60. letu življenja, nas je zapustil naš dobri mož, oče in stari oče IVAN PERNE upokojen rudar z Brezij nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Še posebej hvala predstavniku Rudnika kaolina Črna Marjanu Hančiču za poslovilne besede, gospodu župniku za obred in pevcem iz. Stranj za ganljivo petje. Žalujoči: žena Anica, sin Tone in hčerka Veronika z družino Maj 1995 Smrt je prišla na skrivaj, prinesla slovo za vekomaj, duSa tvoja bo z nami živela, solza po licu na tvoj grob zdrsela. ZAHVALA Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč ob izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, sina, brata, tasta, strica in svaka JANKA KRIZMANA (18. 4. 1928—29. 5. 1995) Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu Nikolaju Pavlicu za lep pogrebni obred, za besede tolažbe, gospodoma župnikoma Štefanu Stelctu in Ivanu Jagodicu za njuno sodelovanje pri maši in mešanemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi. Zahvala velja tudi gospodu Frcnku Žunu in pogrebnemu zavodu iz Dvorij. Vsem, ki ste bili v mislih z njim in ga spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: vsi njegovi Gmajnica, Mlaka, Podgorje, Županje Njive, Moste, Ihan, junij 1995 UŽIVAJTE OB NAKUPU V NOVI TRGOVINI ir -tO** KARP DEKOR / ^ 1 USNJARSKA 9 (ALPREM) KAMNIK i tri.t 817-369 | TALNE OBLOGE * TEPIHI * TOPLI PODI * TAPISOMI * ITISONI * PREPROGE DEKORATIVNI IZDELKI * PRTI * PREGRINJALA * ODEJE * Ugodno: posteljnina - komplet 2.800 SIT, kratke hlače, trenirke in še in še... PVC POSODE IN RAZNE ŠČETKE Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. i Vrtnarija Gašperlin i Moste 99, Komenda tel.: 841-471 Posezonske cene cvetja za balkone in parke Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen bila je močnejša od življenja ZAHVALA Ob smrti dragega moža, brata in strica JOŽETA GRADIŠKA iz Sp. Stranj 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelj em, znancem in vsem ostalim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za izredno lepo petje. g. Francu Uršiču za podane besede slovesa ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ančka, brat, sestri in drugo sorodstvo Maj 1995 Zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega brata JANEZA URŠIČA - JAKA z Županjih Njiv se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, lovcem, planincem, sodelavcem in številnim znancem, ki ste mi v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z menoj in mi izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za maše ter spremstvo v njegov prezgodnji zadnji dom. Posebna zahvala vsem lovcem za izkazano spoštovanje lovskemu tovarišu, g. Šašlju za občutene besede slovesa, praporščakom, nosačem in rogistu. Najlepše se zahvaljujem g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, stranjskim pevcem in izvajalcu Tišine. Še posebej pa se zahvaljujem družini Tišlcr za vso pomoč. Žalujoči: sestra Milka, sin Blaž in drugo sorodstvo V maju 1995 16 KAMNIŠKI OBČAN 8. JUNIJA 1995 NAPREDEK NAPREDKOVA POLETNA PONUDBA Blagovnica Vele, Super N — specializirana trgovina z akustičnimi in video aparati ter urami: Češminka — specializirana tekstilna trgovina: mini blagovnica Zarja Mengeš, Kovinar, Barve laki, Kurivo, Salon Pohištva, posebna ponudba poletnega blaga za dom, družino in prosti čas. Popusti, akcijske cene, druge ugodnosti. * v Napredkovih trgovinah kupljeno blago v vrednosti najmanj 50.000 Sit brezplačno pripeljemo do doma do razdalje 30 km * ugodni kreditni pogoji z 10% pologom Novo za gospodinje! Novo za gospodinje! Dostava živilskega blaga na dom Od 12. junija dalje lahko v Napredkovem marketu Dom Domžale, Miklošičeva ul. po telefonu št. 712-445 naročite živilsko in drugo blago iz ponudbe marketa. Blago vam bomo do doma v razdalji 10 km pripeljali brezplačno, če je njegova vrednost 10.000 Sit ali več. NAKUP V NAPREDKU JE PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU! Elektro trgovina WAN0X, d.o.o. Kamnik Perovo 27 (ob obvoznici) tel.: 813-419 fax:813-395 KOTNI BRUSILNIK ISKRA Od 9.600 SIT ' VIBRACIJSKI VRTALNIK ISKRA Od 9.700 SIT ŠKARJE ZA ŽIVE MEJE B&D od 15.490 SIT AKUMULATORSKI SESALEC B&D 8.490 SIT Bela tehnika Candy, Technogas, mali gospodinjski aparati Tefal, akustika Sony, Sharp. Nudimo vam še elektro material, svetila, akustiko, napeljavo elektro instalacij. Ugodni plačilni pogoji! Obročno odplačevanje! Brezplačna dostava. Obiščite nas med a in 19. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. Avto Car d.o.o. Svetčeva 1, Mengeš, tel. avtosalon: 737-414 RENAULT POOBLAŠČENI K0NCESI0NAR tel: 737-279 faks: 737-431 Postanite tudi vi član velike družine Renaultl • celotna ponudba vozil Renault • strokovno svetovanje • drobna presenečenja Pri nakupu novih Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom (R+7% - za clio, R+11,5% - za ostale modele) in leasingom. Vsi, ki boste do 31. julija vplačali 30% pologa na leasing za avtomobile iz zaloge, boste lahko avto prejeli takoj, obroke pa boste pričeli odplačevati šele čez 3 mesece. Poleg tega vam priznamo še dodatni popust na \ prodajno ceno za naslednja vozila: - za Šafrane, Espace, Express - 1,5% popusta, : - za Trafic in Master - 2,5% popusta. Za ves RENAULTOV program zagotavljamo kompletne servisne usluge. 1 Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro. Dobrodošli! Kamniški člani Društva multiple skleroze na občnem zboru kamniško—zasavske podružnice na Trojanah, kjer so za noro predsednico podružnice izbrali Heleno Hroval. Te dni so delavci Komunalnega podetja asfaltirali kamniško tržnico. Tako prodajalcem in kupcem ne bo treba več skakati prek velikih luž. Z avtomobilom v ograjo: noč med 1. in 2. majem je bila usodna za avto in betonsko ograjo v Podgovrju. K sreči je voznik tokrat ostal brez praske. gorenje maloprodaja POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHACIC Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 722-107 Akcijska prodajal - pralni stroj Gorenje PS 906, PS 711 - BTV Voyager 51 TTX Ugodna prodaja: * zamrzovalne omare in skrinje, štedilniki, hladilniki, pralni stroji... * BTV Gorenje in Schneider, ekran od 37 do 70 cm, videorekorderji in glasbeni stolpi - 10% popust * KOPALNIŠKI BLOK - Gorenje (omarica z umivalnikom, Sir. 160 cm) 91912 SIT Brezplačna dostava. Plačilni pogoji: - do 20% gotovinski popust - 1+5 obrokov brez obresti - 1+8 obrokbv, minimalne obresti Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. k@cna DEŽURSTVA: v mesecu juniju bosta ob sobotah od 7. do 19. ure dežurni trgovini MARKET KRANJSKA (814-916) in STRANJE (825-422), ob nedeljah pa od 8 do 11 ure trgovina MARKET KRANJSKA.