ISSN Û35Û-5561 la koNec tedna Sprenmfivo obkcno bo. prddvsem popoldne bodo kraje/ne plolte. n»« O 53 let šter/iika 13 četrtek, 30. marca 2006 Ljudje so komaj čakali pomladi In prebujanja narave. Letošnja zima seje vlekla In vlekla, NI In nI Je hotelo biti konec. Zdaj pa so mnogi že pri spomladanskih opravilih na poljih^ njivah, sadovnjakih, vinogradih ... Komaj so čakali, da bodo lahko zaceli, (foto: S. Vovk) Storjen prvi korak k fakulteti za energetiko Krško, Velenje • Vćura.i je vlada RS obiskala Posavje. Med do» godki, pove/aninii s lem obiskom, je biln tudi predslavj-lev posHVske gospodarske plal-forme v prostorih fakullcic za logistiko v Krskem. Sklepno dejanje predstavitve je bil podpis pisma C skupni nameri za usu-lîovilev Fakultete za energetsko tehnologijo med Univerzo v Mariboru. Ministrstvom RS /a go spodarsîvo. Ministrsívom RS za visoko solstvo, /Tianost in tehnologijo, Valvasorjevim raziskovalnim centrom. Mestno občino Velenje in Občino Kr^ko. To je bil torej prvi korak k ustanovitvi nove fakultete, ki ho imela dislocirano enoio tudi v Velenju. Svet MO Velenje je sklep o pristopu k ustanovitvi fakultete za energetiko sprejel na svoji februarski seji. Pobudo za ustanovitev fakullclc je podala Občina Krško. V Krskem bo tudi sedež fakultete, izobraževanje pa bo potekalo na dveh lokacijah • v Krškem in v Velenju. V Velenju bodo ustanovili tudi Univerzi-letni center za energetske studije in raziskave. Projekt v soglasju 7 mariborsko univerzo koordinira Valvasorjev raziskovalni cenier Krško, predstavnik MO Velenje v projektnem svetu /a ustanovi- tev fakuliele za energetsko tehnologijo pa je dr, Franc Že rdi n. Podpisa pisma o skupni nameri so se udeležili župan SrcCko Meh. dr. Franc /erdin, direktorica uprave MO Velenje Andreja Katic in Darko Lihte-neker, vodja Urada za negospo darske javne slu/be MO Velenje. Zaplesali so Velenje • V tem šolskem in studijskem letu se v programih Šolskega centra Veleuje izobražuje 3884 dijakov, studentov in drugih udeležencev izobraževanja. Izobraževalno pol bo lelos tu zaključilo 711 dijakov, od tega jih bo predvidoma 214 opravljalo zaključni izpit. 306 poklicno maturo in IVI splofuo maturo. Pred zaključkom srednješolskega izobraževanja in zrelostnega izpita so nekateri že zaplesali na 29. maturantskem plesu v velenjski Rdeči dvorani, in sicer dijaki Splošne in strokovne gimnazije, Poklicne in tehniške šole za storitvene de- REMOPLAST SatMitesla illu s Proizvodnja PVCokm in vrat Tli irnuiiin ril mirmn ■■■iimiipfiiiy 300 SIT-1,25 EUR liillllt» Se dolin! piše še bolj ri^kal nezakonito. !*o J J ieiili dffkazo^unja Je s sodbo v začetku marca Vritowa sodišče Slomnje to tudi poinlilo in zadevo vrnilo praktično na začetek. Prav tako je ugodilo zahtevi GG. da je potrebno v po.'itopku pred izdajo odločbe rt dettaciortalizacifi, s katero se gozd J* naravi vrne prejšnjemu lastniku, ugotovili tudi vrednost nepremičnine po stanju v času mcattja. Kaj konkavno to pomeni za zaposlene? Veliko. Ce ttaitneč upravni organ, kije viniU postojyek. ne bi izda/ ijn()lja/iski nadskojyi t)red dokončan/em denadty naiizacije odločbe o utfravljanju gozdov, bi lahko delavci se danes opravljali osnovno dejavnost družbe, zaradi katere je iňla ta leta 195i nslanovljena. Ce bi laJiko uwljavili odškodninski zalnewk, ki <;o ga vložili leta 1994 v višini 14 mi/ijarde SIT. bi • i>o zagotovilih odstavljenega direktorja Milana Cajner/a -brez težav izpeljali presinikturiranje inxijetja. Tako ;ta so ne da/fes znašli v postopku redne likvidacije in čakajo na oilločbo o preneha-niu delovnega razmerja. Zakon o gozdovih, ki le prav tako na nek način povezan z usodo zat^oslenihje v zgodbi poglavje zase. Je mar državi res vseeno, kaj se dogaja z dejavnostjo, ki je krepko zazna/novala razvoj dohne v povojjiem ol)dohjii?Ji je res malo mar. če se bo doiina zlomila i)od težo socialnih bremen, saj ludi giganta Glina, kije zlatih časih zatxx'sloml 1200 ljudi, praktično ni več? Ce ji že za dolino ni mar. biji moralo hiti za usodo zaposlenih. nlihovih dntžinskih članov in še koga. Je res vse to mog(Ke pripisati nowdobnemu kapitalizjnu? ■ Ste drzni? Si upate? UsMrite "OPA! Naj šalo " tnse pot^ujte Z9 /«p« nagrade! G1fjf% ^^ ^w zaqmwvalaica maribor PF^$TAVN1$TV0 VE1£NJE, Stari Irg 35,3320 Vfrienja —'^tmr^. lel. 03697 50 96 Več informacij najdete na www.opa.sí ali na 080 19 20 Celje-Velen{e2:0 Sobotno popoldne jc bilo. ce niLslimo na šport, ce|jsko->'elenjsko obarvano. Nogometaši Rudarja so popoldne gostovali pri C\tC Ptihlikumu. rokon>etaši Gorenja pa z>'ečer pri Celjti Pivovarni Laško. Oboji so tiho upali na aspeh, a so oboji doživeli poraz. Na nogometi tekmi pa $o glcdaki videli n^brž rekordno hitro izključitev; s^j je sodnik ze v 8. sekundi v slacilnico poslal Rudarjevega igralca Denisa Halilovica. ■ vos il rf Veselimo se, mlada nam ]e duša Je odmevalo v veie/rjslti Rdeči dvorani javnosti in Poklicne in tehniške rudarske šole. V soboto, 1. aprila pa bodo to storili se dijaki Poklicne in tehniške elek- tro računalniške ter Poklicne in tehniške strojne šole. ■ Tp 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 30. marca 2006 KU lokalne novice Naložba Vita 13 - Visoka naložba Aprila bodo čistili Šošfai\j • Šoslanjski ribići so po nespara/umih i/ /aCeika lanskega Icla simili vrsle, zavihali n>kavc in sc It)iili dela. Naloge, ki so si jih /adail /a lani. so uresindli v celoti, zdaj pa so /e pripravljajo na nove. Prva večjih akcij, ki sc jih bodo lotili, bo aprilska očiščevalna akcija. Novi predsednik Rihij^ke dru/ioe Paka S«)-šlanj Franc Ravřijak pravi, da ie najbolj vesel novih članov, skupaj pa jih jc v njihovi ribiški družini 135. ■ ffkp Armalov forum o pitni vodi Maribor, Velf r\je, 22. marca - 22. marca je svetovni dan voda. Oh lej priložnosti so se v univer/.iietni knjižnici v Mariboru srečali učenci in dijaki Amialovega sklada, ki spodbuja razmišljanje in dejavnosti mladih na lemo čista pitna Vî)da. Ubrane šole so letos i/.vcdic veliko različnih aktivnosti in raziskav o stanju pitne vode v svoji okolici in odjiosu do nje. Del svojih aktivnosti so predstavile na Iciosnjcm srečanju z naslovom Je nasa pilna voda res pitna? Skupna misel sodelujocili, med njimi so bili tudi dijaki In mcnioiji Šolsiccga centra Velenje in Osnovne àole P(íl/ela, je bila, daje kak<3vosl naših vtjda odvisna predvsem od nase ozaveščenosti iti ekološke osveščenosti. ■ mkp Krvodajalski akciji Šmartno ob Paki, Ravne pri Šoštanju-Območno združenje RK Velenje bo v sodelovanju s krajevniíííi organizacijami Rdečega križa pripravilo ta teden kar dve krvodajalski akciji. Prva bo danes (v četrtek) v Smarinem ob Paki. drt^a pa dan kasneje (v petek) v Ravnah pri Šo:5tanju. V Šmartnem ob Paki bo akcija potekala v prostorih tamkajšnje zdravstvene postaje, in sicer od 7. do 11. ure /a potrebe celjske bolnišnice, v Ravnah pa bodo ki^odajalci darovali kri /a potrebe Bolnišnice Maribor. Tu pa bo v prostorih gostišča Kotnik, od-vzemna mesta pa bodo odprta od 7. do 13. ure. ■ tp O razvajenosti otrok Velenja - V torek. 4. aprila« ob 18. uri bo v veliki dvonni veleiýske glasbene šole zanimivo predavanje za starse in učitelje na temo razvajenosti otrok- Predavanje bo pripravila Splošna in strokovna gimnazija Šolskega centra Velenje, o lemi pa ho govoril Bogdan Žorž. psiholog, kije razvil izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom. Sedaj v Cepovánu nad Novo Garico vodi zasebni zaviîd za ntn^e, mladostnike in družine v stiski. ■ tp Socialni demokrati dobili pisarno SD Šoštanja se že pripravljajo na lokalne volitve - V svetu Občine si želijo svetnika več Šoštanj, 22, marca - V sredo so slovesno odprii prostore pisarne Socialni demokrati (SD) Šoštanja. Prostore za pisarno so najeli v najvišjem nadstropju občinske stavbe. »Po dolgem času nam je ob pomoči območne SD Velenje le uspelo. Pisarne smo veseli, kako je ne bi bili.» pravi predsednik scv štanjskih socialnih demokratov Marko Konipan. ki je pisarno simbolično, (ako da je na vrata nalepil znak Socialnih demokratov. tudi odprl. Ob tej priložnosti je nagovoril zbrane (slovesnost je bila na hodniku pisarne) Branko Sevčnikar. neuradno tudi kandidat šoštanjskih Socialnih demo-kmtw za župana občine na bližnjih lokalnih volitvah, na katere se v stranki žc pripravljajo. Kot je povedal Marko Kompan. ima stranka v Šoštanju blizu 50 aktivnih članov in veliko sioipati-zerjev. V 2n-clanskem svetu Občine Šoštanj imajo dva svetnika, računajo pa. da Jim bodo lokattie volitve prinesle vsaj še enega več. ■ mkp V NLB številne možnosti varčevanja in naložb - Trenutno med najaktualnejšimi Visoka naložba Izbira pravega varčevanja oziroma naložbe ni lahko opravilo. V poplavi najrazličnejših varče-valnonaložbenih možnosti, ki nam jih ponujajo različne finančne ustanove, se večina med nami težko znajde, zato smo se po nasvet odpravili k strokovnjaku v Niivo Ljubljansko banko. Marka Kljajlcs iz poslovalnice Rudarska smo vprašali, za katero obliko varčevanja se varčcvalci Marko Kfjajic: »Visoka naiožbaje res atraktivna,'i trenutno najbolj odločajo in kaj bi nam pripon^čil on. Marko Klja-jič je povedal, da se varčevalci tre- nutno najbolj odločajo za njihovo novo naložbeno življenjsko zavarovanje, imenovano Visoka naložba. Kljajič pravi, da je naložba res atraktivna. »Cîre za »visoko« naložbo v več pogle-dill. Naložba je namreč vezana na koSarico delnic 30 svetovno znanih podjety, ki velik del svrýih prihodkov ustvarijo na trgih Južne Amerike in Azije. Posredna vezava donosa na trenutno najhitreje rastoča gospodarstva na svetu predstavlja dober potencial za rast naložbe. P(îleg tega bodo imetniki Visoke naložbe ob koncu zavarovanja v donosu košarice delnic udeleženi st od ese t odstotno» kar pomeni, da bodo prejeli še deset odstotkov več. kot bo porasla košarica delnic. Pomemben podatek je tudi, da naložba nudi zaščito glavnice, da je polica Visoke lialožbe lahki» osnova za najem lombardnega posojila. /. njo pa je mve. Alije lozlčno all ne. se nekaferi ludl sprasujelo ob j)o ua enem drugem posvetu na vzhodnem konca na.^e statistične regije slikali, da je res vprašanje, kdaj naj bi v celoti zgradili vso lo os. Da je ^xíHko moènosti. da bo začasno ustavila ob priključku severnega dela na avtocesto. To bi bilo .ses eda slabo za kraje vzhodno od Celja, ki celo želijo, da hi la de! irase poteka! skozi Kozjansko. Pa jim nekateri že kar na itol odkrito pravijo, naj na lo ne računajo preveč. Ampak l)onio videlil In v času. ko eni prav/jo, da je nasa .stalislična regija deležna manjše jxmioči zato. ker je na lestvici razvimii močno /Htskočila - vse pa naj bi slo na račun raz\'qa centra regije, Celja, se lam le dul konkretno .spet loieyvjo novega prryekta. Amfiak, tokrat je treba priznali, regijskega. Podpisali so pogodbo z izvajalcem za ^rotlnjo prve laze regionalnega centra za ravnanje z otlpadki. Kol je znano, je ta projekt združil 23 občin retije, ki imajo 215 tisoč t>rebivalcey. v svojo kopiœ najrazličnejših odpadkov. Oh skupnem sofinanciranju pa fe Celjanom za ta projekt, enega največjih ekoloških projektov v nasi državi, m^pelo pridobiti ludi veliko evropskega denarja. Prvo fazo centra za ravnanje z odpadki bo gradilo celj.''ka družba Ni^v, gradnja in ekologija. Vsaj nekaj bi lahko tokrat rekh Celjani, ki na ograjaii .številnih gradbišč v mestu vse pogosteje vidijo napis Vegrad. Ta gradi tudi »ne-srečni<( Tehnopolis. Pomembno delo pri lem pa je dobi! ludi velenj.'iki inštilui Erico. saj ho bdel nad onesnaženo Zemljino in skrbel, da bodo z njo delali, kol je ireba Ptxsli v regyi se torej le mesiQo. Utrinek s stovesnosti PITT^fl'^T^ NA$ ČAS tzibji: cssoQbnFnluiištíi bi UiuLiLj RTVdnâlta.&»jLlilii4e. ob cstrtiili Cereposamsznesa Ewda le 300 SIT (1,25 C) 5i oc&lopn ODV. 30.50 SiT (0.1 €1. cena cvoda twez DDV 276.50 SIT (1,ii îii M pQčíkj Istnd raročrtine 20%, pcifeire 15 S, 11 %in ntdseine 7 %popifii Uridntštvo: htn\i láhsšdk ((ftektwk Súne Vovh (od^voml ufddnik), Mrtsna Ki5t^Pianinc (pwnoinica ufsdnika), Janez Pfssnik. Tafjam Pođgor$«k, Bojána âpegel (novinarji), ZakoSeV (urednica rad^). Janja Ki3iu(â4peç9l (tehnična uradnica). Tomaž OeitaK (otIjkDvalK) Profagante: Nina Jug (vodja propagande), Saio Konečník, jure Serifntk (propagandi^). Sd«ž on^mt Ifl upmi: 3320 Uim^. RUiičm 2a. 9. p. UI«fon 8M 17 60.Miiax (03)697 4643. TRR • Nova L6, Vefenjs' 020133854 (•nalfc ptesrl'nascas si Obllnanli bi 91I. prfvm: r^^aš Cas a.OA THt:TIskarna SET dd. KiM»: 5.4ÛÛ «zvcoov Nenarocaiih tologiall Id fim(O|)ls0v m tnvo pa nov način /ivijenja in dela najbolj obC'Uiij<5 tisti, ki sc sotKajo z evropsko bimkracijo in pravili, kj jih pripravljajo ra/.ličnc direkcije v Bruslju. Nov naiin dela in pridobivanje sredsiev Hvrop-skih skladi>v vse bolj spoznavajo iudi občinski svelniki. Sploh v listih občinah, kjer so uspešmi a-čeli pridtibivaii evropska sredstva za različne projekte. Evropa namreč ločno doli)ča. kako do njih priti, in pri tem določa tudi zelo kratke časovne mke. Oc sejih pri-javiieljj projekiov ne dr/jjo, denar oslane vliruslju. Zalo ni nič čudnega, da so svetniki na torkovi seji sveta MO Velenje res veliko časa posvetili razpravi o ustanavljanju Zavoda K<>-roško-savlnjska energetska agencija, krajec imenovana KSHNA. Ksena je neraziskan planei v naiđem osončju in na li)rkovi seji se je izkazalo, daje ime za agencijo kar pravšnje, saj je bilo vprašanj v zve/i s finaniranjeni in delovanje KSLNt pri sveinikib res veliko. Zupan Srečko Meh je z dnevnim redom predlagal, da agencijo KSIINA ustanovijo po hitrem pjv stopku. Proti sta bila l-'ranc Sever (SDS) in Drago Martini^ek (J.DS). Prvi je 2e pri sprejemanju dnevnega reda irdil. da se mu zdi usiautiviiev neresna in da ne verjame, da bodo občine ustanovilo-Ijice - poleg MO Velenje sia to se MO Celje in MO Slovenj Gradec, soustanovitelj pa bo tudi Komunalno podjetje Velenje - prispevale svoje llnančne deleže. Drago Marlinšek pa je menil, da ni dt> bro. ker v imenu nI nič Šaleškega - zalo je hudomušno pripomnil, da bi se lahko imenovala tudi »Kr še ena«, in da ne gre hiteti tudi zalo, ker bo V.V zagotovila le polovico sredstev za deltwanje v prvih treh letih, polovico pa bodo morale zagotoviti občine ustano vlteljlce in pridružene članice. Teh je med okoliškimi občinami kar nekaj. Svelniki so z večino glasov soglašali, da skrajsan po stopek ni primeren /a ustanavljanje novega zavtida. pri lem pa jih ni prepričalo niti to, da se resnično mudi. Časa, da pripravijo vse potrebne »papiije«. od aktov do statutov, ki jih je treba se pre» vesli v angleščino in uskladiti ludi na občinskih svetih v Celju in Slovenj Ctradcu, je namreč le do I. junija. Sicer se lahko zgodi, da MC) Velenje projekt izgubi, s tem pa tudi 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz evropskih skladov. »Razmislinj globolno, deluj lokalno« Tden od pomislekov je bil ludi ta, da bo imela KSliNA zagoiov-Ijeiia sredstva za prva tri leta de-Itivanja. delovati pa bo morala áe najmanj 5 let po tem obdobju. Franc Sever je opozarjal, da se lahko zgodi, da ne zaživi in da ne bo sposobna preživeli na trgu. Evropa pa je tu stroga, in če se ta čm scenarij uresniči, je dobro vedeli, kdo bo sredstva vračal in v kakšni višini. KSl'NO je sveinikom predstavil Dejan Feriin, član projektne skupine, ki deluje v okviru MO Velenje. Projekt zagoiovi> najbolje pozna, saj je pripravljal zahtevno vlogo za pridobitev sredstev iz FIJ prav on, Poudaril je. da je odgovor na to, kaj bo agencija počela, skrit v izreku »razmiš- ljaj globalno, deluj lokalno*. Zavod bo namreč deloval na podro čju obnovljivih virov energije, učinkovito rabe energije in trajnost nega mestnega prometa. Slednje je precej zanimalo naše svetnike, Andrej Kuzman. ki je opozoril na ta termin, pa se ni strinjal se z nekaterimi drugimi dejavnostmi, ki so opredeljene v aktu o ustanovitvi. Na prvih mestih je. rccimo. založniška dejavnost. pa računalniške dejavnosti in celo urejanje 7,dravsiva. i;.obra-zevanja, kulture Ferlin je pojasnil, da pravila igre pravzaprav pišejo v Bruslju in da jim v državah članicah îe sledijo. Da pa je dejstvo. da bomo morali v Sloveniji več naredili za varčevanje z ener-gijo, stavbe bodo p{urebovale tako imenovane energetske izkaznice. spremeniti bo treba obnašanje v prometu in uporabljati ekološko boij varčna prevfjzna sredstva ... Z vsem tem naj bi se ukvarjali strokovnjaki, zaposleni v zavodu KSIINA, ki naj bi swjje storitve ponujali tudi irgu. Odprli iîaj bi 4 nova delovna mesta. Po dolgem pojasnjevanju ene in druge strani, pri čemer je župan poudaril, da je Velenje dobilo projekt, ker je bil ta dobro pripravljen (C'eye pa je na istem razpisu ostalo praznih rok), so se do-gov cesto. Franc Sever (SDS) in Robert Bah (SMS) sta predlagala, da bi bila lahko velikost zazidljive parcele nedoločeno velika, gradbena parcela /a hišo pa naj bi bila velika minimalno 300 kvadratnih metrov. Od velikosti gradbene parcele je odvisna tudi odmera komunalnega prispevka, zato je manjša parcela za investitorje bolj ugodna, Svelniki se z zmanjšanjem minimalne velikosti zazidljive parcele niso strinjali, tako da minimalna parcela po novem ne more bili manjima od 400 kvadratnih metrov ob gradnji stanovanjske hik in 300 kvadratnih metrov ob gradnji vikenda. Robert Bah je kot arhitekt trdil, da kot minimum zadošča 300 kvadratnih metrov za gradbeno parcelo maiyše hiše. Zupan pa je pojasnil, da so občani precej izkoriščali dosedanji odlok in zmanjševali gradbene parcele, čeprav so le bile v resnici veliko večje, /ato v preračun niso dobili loliko sredstev. kot so načrtovali. In zalo naj bi bilo po^rebrn^ d<3ločitl minimum, ki ga bodo morali plačati vsi novograditelji. Bo SAŠA ustanovila svoje studijsko središče? Svetniki so se strinjali, da v svei Centra za socialno delo Velenje imenujejo Ano-Rozo Hribar. Ker je potekel mandat tudi dosedanjima članoma Regijskega študijskega središča, ki ima sedež v Celju. so vanj imenovali dr. ['ranca Zerdina in Katarino Praznik. Ob tem pa niso mogli mimo ležav. ki jih ima to središče. Te naj bi se z zamenjavo direktorice umirjale, pa vendarle so želeJI slišati podrobno poročilo o d(îscdanjem delu središča m koristih, kijih ima od tega Šaleška dolina. Spet je bilo slišali, da bi bilo dobro razmisliti o ustanovitvi lastnega študijskega središča za regijo SAŠA in se umakniti iz dosedanjega. Vseeno pa so svelniki menili, da je prav, da imajo v njem svtye predstavnike. Vse ve< nevarnih psov Na začetku seje. med postavljanjem pobud In vprašanj svetnikov, jc Mišo Letonje vprašal, zakaj še niso dokončani parkirni prostori pri donîu učencev, tam je še precej nezavarovanih vodov, kabli naj bi bili kar na pnwiem. OpozorD je ludi na problematiko psov v mestu. Vse večje namreč lakih, ki se po mestu potikajo brez lastnika, še več pa takih, k! se sprehajajo z lastnikom, vendar brez povodca. Menil je, da narašča število tako imenovanih "borbenih" pasem, lorej pasem, ki so /nanc kot precej krvoločne. Ob tem je menil, da se zgleda lastnifejv teh psov bojijo tudi redarji, saj naj bi v veliko primerih ti veljali za problematične. Karii Stropnik pa je opozoril, da imamo v MO Velenje veljavna dva odloka, ki prepovedujeta kurjenje v naravi in škropljenje sadnega drevja v strnjenih naseljih z motornimi šknipilnicami. Predlagal je, da občina oba odloka sedaj, ko sta aktualna, še enkrat objavi v našem časopisu, saj so za kršitelie predvidene tudi kazni. V vaški skupnosti Skale pa so še enkrat vložili predlog, da se ustanovi komisjib, ki bi preučila posledice škode, nastale zaradi rudarjenja. Kolje povedal llem^an Arlič, lo predlagajo zalo, ker bi radi prišli do finančnih sredstev za ureditev ceste, ki so jo izgubili s pogre-zanjem tal zaradi rudarjenja. Nova pravila o odpravi plazov v MO Velenje se zadnja leta si> očajo z večanjem slevila prošenj za finančno pomoč pri odpravi posledic naravnih nesreč. V zadnjih letih seje na novo spro/ilo kar nekaj plazov, nemalo jih ostaja nesaniranih iz preteklih let. Zalo so pripravili pravilnik, ki nalančneje določa dodeljevanje Hnančnih sredstev za odpravo posledic naravnili nesreč. Za pridobitev teh sredstev ho potrebno oddali pisno vlogo. Najprej bodo na vrsti najbolj pereči plazovi, ki ogrožajo tudi življenja ljudi. Denarja pa /.al ni dtîvolj. da bi odpravili vse posledice naravnih nesreč naenkrat. ■ Bojana Špeget M club še naprej v likvidaciji Senat celjskega sodišča je odločil, da v M clubu ne uvede stečajnega postopka, ki ga je predlagal italijanski partner Velerye - Prejšnji teden je s(^dni senat na celjskem sodišču odločal, ali bo ircba namesto hkvidacijskega postopka v velenjskem tekstilnem podjetju M club uvesti stečajni postopek. Ib bi bilo /JI nekdanje zaposlene v pf>d-jetju verjeino veliko slabše, saj Še vedno čakajo na plačilo odpravnin in drugih pravic, ki jih imajo kol nekdanji zaposleni v podjetju. M Club je v likvidacijskem postopku že od konca novembra 2004. Likvidacijski p*isiopek vodi Maijan Ciaberšek. ki je bil pred tem dolga leia direktor podjetja. njegovih besedah ga vodi ludi zato, ker želi. da bi bili vsi nekdanji delavci podjetja poplačani. Gaberšek nam izjave najprej ni zdel daii, saj je zatrdil, da ga vedno, ko poda kakšno informacijo za medije, dočaka plaz obložb in zlonamernih podtikanj. Potrdi) je, da je uvedbo stečaja zahteval eden od nekdanjih italijanskih partnerjev. ki nai bi mu M club dolgoval 18 tisoč evrov. Gabersek to ocenjuje kol nagajanje, zato jc upal da bo sodišče vlogo za uvedbo siečajnega postopka zavrnilo. In jo tudi je, o čemer je bil obveščen v torek. Povedal nam je še, da je našel kupca za prostore M cluba na Koroški cesti, S kupnini> naj bi najprej poplačal nekdanje zaposlene, ki jim dolgujejo 157 milijonov tolarjev za neizplačane osebne dohodke in odpravnine. Vendar naj bi bilo pf> njegovih besedah denarja dovolj. da bi po prodaji celoinih prostorov poplačah tudi vse druge upnike. Del prostorov - gre za i^OO kvadratnih metrov nekdanje dcli)vne hale -naj bi odkupila Grupa Fura, nova družba, ki je zaposlila tudi 50 nekdanjih zaposlenih v M clubu. V podjetju dobro delajo, tudi poslovno leto 2005 so zaključili s pozitivnimi rezultati. Največji del nekdanje delovne hale pa še ni prodan, pogovori z zainteresiranimi še potekajo. ■ bš Iz obilne Šmartno ob Paki Na letošnjih volitvah že po proporcionalnem sistemu Na zadnji seji sveta so šmarški svelniki sprejeli predlog sprememb statuta občine, kar pomeni, da bodo volilni upravičenci tega območja na letošnjih lokalnUi volitvah ze vohu župana ler svetnike po proporcionalnem in ne več po večinskem si-siemu. Celoino območje pa bo ena vijlilna enota, prej so bite štiri. Prav tako so potrdili predlog občinske statutarno pravne koînisije o številu članov (Občinskega sveta. Doslej jih je bilo 10. poslej jih bo 14. Kot je pojasnil smarški župan Alojz Podgoršek. so k spremembi statuta pristopili iz več razlogov: zaradi spremembe zakonodaje na področju lokalne samouprave, nenazadnje pa je občina eua redkih v Sloveniji, v kaleri je se povečalo število občanov. To je preseglo število .^000. S tem je bila dana ludi možnost za povečanje števila svetnikov. Potrdili traso plinovoda Magistralni vod plinovoda Šenlrupert-Šoštanj poteka tudi po območju občine Šmarino ob Paki. Del le trase je med ne-kaierimi občani povzročil precej negodovanja. Zaradi njihovih pomislekov, predvsem pa dokaj strokovno utemeljene pripombe. opombe in bojazni enega dgoršck lokacijski načrt omenjenega plinovoda uvrstil na dnevni red zadnje seje sveta. Po njegovih lîavedbah je občina prva v Sloveniji, po kateri bo potekal magistralni vod plinovoda. Občina je omenjeno repu-blišk<5 naložbo dala v razpravi). «.., saj je prav. da občani Izvedo čim več, kaj se dogaja v okolju in kakšne vpQve na okolje ima poseganje v naravo. Ker pa gre za državni lokacijski načrt, ki nm občinski odloki niso podrejeni, bistveno ne moremo vplivati na spremembo trase. Lahko pa nekoliko vplivamo na zahtevo po primerni umestitvi slednje v okolje, /ato smo na sejo povabili predstavnike invesiiiorja in tudi projektanta trase.« Po zagotovilih Podgorška so v razpravi razčistili kar precej stvari, /jito so svelniki poirdili traso /a izvedbo plinovoda na olv močju občine, pri tem pa investiioiju. izvajalcem in projektantom naložili, da se še najprej pogovarjajo in dogovarjajo s prizadetimi lastniki nepremičnin ob trasi. Menili so še, daje plinovod v neposredni bližini dolgoročna prednost, saj je plin ener-gent, ki bo še dolgo v uporabi. Zbori občanov_ C_ V leh dneh in prihodnji mesec bodo v posameznih vaških skupnostih občine pt> tckaU zbori občanov. Na leh srečanjih bodo poleg župana in predstavnikov ob- čine sodelovale ludi odgovorne osebe s področja komunalnega, cestnega in drugih infrastrukturnih področij. Prvi lak zbor so pripravili minuli petek za občane vaške skupnosti Skorno. Na t^em so se div govorili, da bodo pričeli izgradnjo cestnega odseka Ograd nik-lovski dom, pozornost pa so namenili še sanaciji plazov. Pri tem so bili kritični do i/vajalcev sanacijskih del na cesti skozi Skorno, Predlagali so še delno spremembo trase pobiranja odpadkov in se seznanili s spominsko slovesnostjo ob odkritju spominske plošče padlim vaščanom Skornega med NOB pri lovskem domu. Ta bo 22. aprila. Prispelo osem vlog__ Na letošnji razpis za sofinanciranje dejavnosti športa iz sredstev občinskega pr*> računa, ki ga jc sredi prejšnjega meseca objavila občijia, je prispelo osem prijav. Oddali so jih posamezniki, društva in ustaneme. Vl<îge bodo sedaj na r>sno\i sprejetega pravilnika pregledali člani odbora m negospodarske javne službe, končno besedo pa bodo iineh šmarskl s"velmki. Za sr>-financiranje dejavnosti športa društev in klubov so v občini za letos predvideli nekaj več kot 1.2 milijona lolariev, ■ t p. nikoli sami 107,8 Dohodnina jutri do polnoči Jutri, 31. marca, se izteče rok za oddajo napovedi dohodnine za leto 2005 - Na Davčnem uradu Velenje dežurstvo do polnoči - »Pozabljivost« se ne obrestuje Milena Krstić • Pfaninc Velenje, 28. marca - Glede na sprcjiie-njeno davčno zakonodajo na Davcncm uradu Velenje (z iyposlHvama Velenje in M^v ziije) pričakujejo, da bodo lelos sprejeli već napovedi. ko{ so jih lani. bli/u 40,000 naj bi jih bilo. Do lorka so jih pobrali 25.000. Številne spremembe in obsežen obrazec dohodninske napovedi so leios v zve/.i izpolnjevanjem obra/ca porajali številna vprašanja. Davčni zavezanci so jih davčnim izp^v Slavam posredovali tako po iclefonu kot pisno, veliko jih je prispelo ludi po elektronski poŠti, na vse so odgoviîrili. Da hi se izogîîili preveliki gneči in glede na to. da veliko napovedi pričakujejo prav v za- dnjih dneh. so pobiranic dohodnbîskih napovedi organizirali na sedežu Davčnega urada Velenje in na izpostavi v Mo/iiju vsak dan od 8. do 18. ure, v petek, 31. marca, pa kar do 24. ure. Poleg tega pa je ta leden omogočeno zavezancem, da oddajo dohodninske napovedi tudi na krajevnih uradih: v Šoštanju vse dni v tem tednu (razen danes, 30. marca), v krajevnih uradih (Somji (îrad in Ljubno ob Savinji v petek, 31. marca, krajevnih uradih Luče in Solčava pa danes, 30. marca. Zadnji rok /s^ oddajo dohodninske napo-vcdije torej jutri. 31. marca, »ťisti. ki napovedi ne bo vložil v roku, je po zakonu lahko kaznovan Z globo v višini 50,000 tolarjev, če pa napovedi sploh ne bi vložil, pa je za to predpisana globa v višini od 100.000 do 300.000 tolarjev,« pravi po-moćnica direktorja Davčnega urada Velenje Marija Gregore. Oe Je kak zavezajicc spregledal kaksuo ola.i-áavo, jo pozabil vpisali, ima šc možnosti, da to popravi. »Zakon o davčnem postopku predvideva oziroma določa, da zavezanec lahko uveljavlja olajšave le do poteka roka za vložitev dohodninske napovedi, torej do 31. marca. Do tega roka lahko zavczanci, tudi listi, ki so napoved Že oddali, čc so ugoloviii, da so kaj spregledali, napoved popravijo ali dopolnijo. Po tem roku olajj^av nc bo m<> goče več uveljavljati, razen posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ki pa sc lahko uveljavlja vse do poteka roka za pritožbo na dolKidninsko odločbo.« ■ Gorenfe poklonilo Unicefu 3 milijone Gorenje je podarilo Unicefu 3 milijone tolarjev od prodaje unikatnega hladilnika Gorenje z ročno vdelanimi 7.000 kristali Swarovski. Ček je Viti Mavric, ambasadorki Unicefa Slovenije, predal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac Mira Zakošekf Vesna Petkovèek v Gorenju so akcijo zbiranja sredstev v dobrodelne namene napovedali v jeseni, ko so na otvoritvi največjega razšlavnoproda.i-nega salona Ggovar-jajo znane osebnosti. Tokrat sta se pogovarjala Vita Mavric, am-basadorka Unicefa Slovenija, in Fraujo Bobinac, predsednik uprave (Sorenja. Na tržišču posebne serije vrhunskih izdelkov Gorenje ponuja od konca lanskega leta na tržiščih po vsej l;vr<^pi posebne serije vrhunskih hladihuvzamrzovalnih aparatov Gorenje Premium Touch /. ročno vdelanimi kristali .Swarovski. Aparati so no vosi v eleganci na trgu bele tehnike in se uvrsč^o v sam vrh Gore-njeve ponudbe i^rcsiižnih izdelkov. /. vizionarskim pristopom v konceptualno zastavljenih oblikovalskih projektih razvijajo v Gorenju svojevrstno filozofijo lepote doma, v njej igrajo gospodinjski aparati glavno vlogo kot oblikovno prese^jii elementi sodobno opremljenih bivaliiili prostorov. Gorenje z vrhunsko oblikovanimi izdelki aktivno gradi ne samo svoj ugled temveč tudi narekuje smernice v iržnem oblikovanju gospodijijskih aparatov. Posebiîf>st hladilnika sta bleščeče črna barva ter izstopajoča ele-ganina vrata s 7.000 ročno vdelanimi kristali svetovno znanega pnv izvajalca Swan>vski. Crn hladilnik je unikaten izdelek, ki so ga evr^jp-skemu trgu pi)nudili v omejeni seriji. Pí)leg omejene serije so pripra- vili še tržno različico, ki je na voljo v črni in srebrni barvi z več kot. 3.500 v dveh vrstah razporejenih krislalcw. 'le posebne hladiln:vza-mrzovalne serije aparatov si lahko ogledale in kupice na spletni sirani www.gi>re nje .co m /in spire s. Hladilno-zamrzovalni aparati Gorenje Premium Touch s krisiali Swarovski so predstavniki nove generacije z vsemi naprednimi funkcijami iu oblikovnimi re:5itvami. Uporabniku prijazen aparai višine 200 cm se ponaša z LCD zaslonom, ki ga upravljamo na dotik, nanj pa lahko posnamemo in predvajamo glasovna sporočila, posIuSamt> radio, upravljanu) temperaturo hladilnega in zamrzovalnega dela, prebiramo recepte in preverjamo hranilno vrednost živil. Premium Touch afwrati so prijazni tudi okolju, uvrščajo se v najvarčnejsi A-^ energijski razred. Gorenje, kije na področju likovanja prejelo že vrsto uglednih svetovnih oblikovalskih nagrad, je z novim izxleikom s kristali Swarovski pí>žclo veliko pozonîosii m navdušenja. ■ Gospodarske noviike Hčere se lastninijo Danes se izteče rok za oddajo privatizacijskih elaboratov hčerinskih družb Premogovnika Velerye - Danes, .^0. marca, se izteče rok. do katerega morajo vodstva hčerinskih družb Premogovnika Velenje po terminskem načrtu oddali privatizacijske elaborate. V vseh družbah so jih. kol pravi vodstvi) Premogovnika Velenje, že pripravili. /daj čaka delo privatizacijsko komisijo, ki bo elah'gen Den'arič. V Premogovniku Velenje že dolgo ne prodajajo več ton, ampak kal«v rićno vrcdnt>st premoga. Se da to načrtovali? »Gotovo se jo da. Mi imamo raziskan ves premogov sloj in d(îkaj natančno vemo, kolikšna bo kalorična vrednost v posameznem območju. Je pa seveda res. da smo odkopavali v prvih treh mesecih letošnjega lela na da bila, bi lahko Investitor Vodnega mesta Velenje, ljubljanski BTC\ ta vir s pridom izkorislil. Zdaj bo ireba vodo najbrž ogrevali / vročevoda. ■ mkp Nafta Lendava do triadne vode ni prišla, (foto: S. Vovk) POGOVOR Med borci vse več mladih Denarja ne zapravljajo za izlete, srečanja in zakuske, ampak negovanje pomnikov - Za povečevanje članstva »skrbi« minister Drobnič Af//ena Hrstič - Planine v ObmoCni organizaciji Zve/e združenj borccv NOB Vclcryc zaključujejo skupscine krajev-nili odborov, Vse so poslovale pozilivnoj čeprav s skromnimi sredstvi. Delno so aktivnosti pokrili tudi s članarino, vsak prispeva 1.500 i.t>laijev. To je za nekatere veliko, zato ene plačila Članarine ludi oprostijo. CJlav-nino sredstev za delovanje dobijo iz proračunov, nekaj občinskih, nekaj iz dr/avnega. Vprat^a-nje pa je, kako bo financiranje urejeno v prihodnje. Predsednik Območne orjiani/aciie /ZB Velenje Bojan Konlic se boji. da bo sredstev iz leta v leio mm. čeprav je članov borčevske organizacije. kol dodaja v isli sapi, v zadnjih letih vedno več. Kako je pravzaprav s élan-stvt>/n ? kNh republiški koiifcrenci smo ugotavljah, da vsak nasiop kakšnega od zagretih ministrov desjie vladJie opcije, ki krči pravice oziroma rinanciraoje borčevske organizacije ali poskusa prevrednotili zgodovino obdobja 1941-1945, pripelje v nase vrslc nove člane. lega drugega smo veseli, tistega prvega pa ne.« O financiranji/ in krčenja sredstev vi deitn'anje ÍMrCev^ke or^ia-nkavije se že nekaj časa grL »Nova vlada je s svojim priho dom posegla tudi na področje financiranja ZZB, kar jc bilo na nek način pričakovano. Posledice so se pokazale že pri sprejemu proračuna za lansko leto. Sredstva so skrčili za tretjino, kljub temu da imamo sprejel zakon o financiranju borčevske organi/jjcije. Morda smo v borčevski organizaciji preveč mirno sprejeli to potezo in premalo opozarjali na [o, da je to ludi piv seg v organizacijo, ki ohranja spomin na dogodke iz NOB. ki so skupaj s kasnejšimi dogtidki, predvsem tistimi iz 1991, postavili temejje samostojni Sloveniji, v kateri danes živimo.« Pričakovati pa je, da /h) sredstev še manj. «Ja. najbr/ do visine, ki je bila že predvidena, pa je bila polem po posredovanju ene od koalicijskih strank /Jíižana »samo« za treljijio. v preteklih dneh sm tetii holj konkretno? »Manever, ki je bil izveden z zakonom o veteranih, ima dvojen pomen: nekako širi tiabor tistih, ki imajo status veteranov vojne za Slovenyo iz leta 1991 -in ta nabor se siri v nedogled, hkrati pa pravi, to so veterani, ki imajo status, /a /ZB želijo isto: listi, ki so se borili od leia leta 1941 do 194.S, so člani/^B, imajo status in na osnovi tega statusa bomo fmancirali združenja. Ne pa pt) tetn, kako množično je to združenje. Torej nas, ki smo rojeni po leiu 1945 ali med vojno in nismo doživeli lega, kar so doživele generacije pred nami, želijo črtali iz združenja, ozinvma lahko smo člani združenja, ampak za lo ne bo financiranje nič večje. S tem kt>re-nito posegajo v samo delovanje in mislim, da je prav, da se v združenju poskusu gospoda Drobnica upremo tako, da opozorimo slovenski) javnost, da lo Pr^ds^nlk 00 ZZB Bo/an Hontič: -Manever, ki Je bií Izveden z zakonom o veteraniht ima dvojni pomen." ne pomeni zgolj ukinjaiye llnan-ciranja, ampak pomeni ukinjanja delovanja združenja, ki ohranja spomin na dogodke, ki so se zgodili pred davnijni leti.« Misfiie, da bi tokrat z aniand-majem lahko uspeft? »Ne vem. Bojim pa se, da bodo poslanci koalicije za zakon glasovali discipliniran<5.« Za ki^ pa poraMte sivdstva? »Zagotovil ne /a prirejanje izletov, družabnih prireditev in podobnega, ampak za negovanje pomnikov in spomenikov. Pripravljamo proslave, spominske slovesnosti, za kar so po- trebna sredstva.« Borčevskim organizacijam eni očitajo prav to, da imajo vedno več članov, čeprav Í)iji/i po zakonu narave moivlo biti vedno manj. ^ai-sezadnje (udi vž, kot pivdsednik. ne sodite v genem-ciiOi ki je dttživtda ivjno vi/av. Kako je pravzaprav s tem? »Na srečo mnt)gi. ki smo v borčevski organizaciji danes, tega res nismo doživeli. Ne gre pa spregledati zaslug, ki jih imajo ljudje, ki so to vojno vihro doživeli. da danes živimo v svobodni. samostojni državi. Najmanj. kar lahko naredimo mlajši, ki lega nismo doživeli, pa je, da to preteklost negujemo in ohranjamo spomin nanjo.« Kaj pa udeleženci I^'OB? »Ti seveda počasi zapuščajo naše vrste, vsako leto jih je manj. Sicer pa. na dolgi rak smo vsi mrivi. Tudi tisti ki smo se ali pa so se leta 1991 borili za samostojno Slovenijo. V zvey.í borcev nikoli nismo nasprotovali. da bi veterani vojne za Slovenijo dobili dodatna sredsiva za llnanciranje svoje dejavnosti. Prepričan sem, da jih pinrebu-jejo, ker imajo veliko članov in si želijo ohranili spomin na leto 1991. Ne prisiajamt) pa na ro. da se dogaja izravnava, tako da vzamejo boa^em in dajo veteranom in s lem pt^vzročajo nepotrebne konflikte med nami in drugimi veteranskimi organizacijami.« Koliko člant»^ imate v Območnem združenju XZB Velenje? »Vedno več. V tem trenutku blizu 1.600. Slevilo članov se seveda spreminja, starejši odha-jiUo, mlajši prihajajo. Velikokrat se mi zgodi, da me kdo ustavi in izrazi želio, da bi postal nai član,« Sprememba imena? Razmišljate kaj o tem? »lUzmišljamo tudi o lem. Smo v fazi prentwe in veijelno bomo morali načeli resno razpravo rudi o tem.« ■ Mani denarja, manj muzike V Šaleškem študentskem klubu posvečajo več pozornosti izobraževanju in aktivnostim, ki so namenjene prav študentom - Denarja je veliko manj kot prejšnja leta Velenje - Šaleški Mudentski klub zadnje sliri mesece v<îdl Aco Arsekič, ki se sooča s precejšnjimi očitki na delo. Predvsem zato, ker ŠŠK ne podpira več loliko dogodkov, kot jih je prejšnja leta. Sploh pri koncertni dejavnosti, kije bila prejšnja leta veliko bolj bogaia. Zanimalo nas je, zakaj je tako in kaj so prednostne naloge kluba, ki si še vedno prizadeva povečali član-sivo. v pogovoru s predsednikom smo najprej izvedeli, da so ravno ob koncu minulega ledna v sodelovanju z velenjsko Ljudsko univerzo pripravili lečaj angleškega jezika. Vsem članom SŠK-ja je ta cenovno izjemno dostopen. >»/nanje je pač nekaj vredno, zato brezplačno ne gre več. SSK sofinancira levji delež lega lečaja. V aprilu pa pripravljamo strokovno ekskurzijo v Amsterdam, vendar bi rad, da spo/jtamo tudi življenje tamkajšnjih ljudi, vrednote, ekonomsko politiko. In to ne le na Nizozemskem, ampak ludi v Nemčiji, kjer se bomo ustavili na poli. Aco pravi, daje vodenje .SSK-ja ird posel. Sploh, ker je deuarja za delo kluba vse manj. »Tudi lani sem bil aktiven v klubu in iahko zatrdim, da se razmerc in pogoji za delo slabsajo. V zadnjih dveh letih je priliv padel /a skoraj 70 %, kar je ogromno. Cene vseh storitev so se povišale, v preteklih leiih pa so se ljudje tudi navadili na pcslrejše dogajanje, ki ga je podpiral SŠK. Ker je denarja vsaj dvakrai manj. moramo z njim ravnati zelo previdno. Na moje delo in delo ekipe, ki jo imam okoli sebe, je ogromno očitkov, predvsem od bivšega vodstva in bivših sodelavcev. Nismo jim obrnili hrbta, smo jini pa morali kar pogosto reči ne, ko so nas prosili za finančno podporo pri projektih. Zal bo laktî ludi v prihodnje, ker llnanc preprosto nimamo veliko, politika dela ŠSK-ja pa seje spremenila.« Logično vprašanje je bilo. kje so sedaj prednostne naloge pri delu ŠŠK-ja in kaj je bilo ireba dali na stranski tir. Aco pravi: »Na stranski lir smo morah dali maso koncertov, predvsem podporo alternaiivniin gibanjem in skupinam. Zdi se nam. da to ni namenjeno našim članom, saj so bili to predvsem dogodki za >4CO Arsekič ugotavlja^ da je vodenje ŠŠH^a trd oreh. manjšo populacijo zainteresirane javnosti. Jedro bo razvoj intelekta, športa, rekreacije in kulture. /aio še vedno pomagamo šporinim klubom, v katerih trenirajo tudi naši člani. Pomagamo recimo Akademskemu pevskemu zboru Imamo tri fronte, na katerih so naši štu-denii: Ljubljana. Maribor in Koper. Vse iri uskladili in vsem tem šludentom pripraviti vsaj nekaj, kar jim ho približalo delo kluba, pa ni lahko.« Lansko leto je bilo precej ležav tudi v pn>slorih SŠK-ja v Rdeči dvorani. Na eni marca / dobrodelno akcijn Svet za Darfur so slovenske človekoljubne organizacije /brale žc več kol 150 milijonov tolaijev. Ce že-lile. seveda še vcdan lahkn sodelujete. Pomoč bo tokrat verjetno res pùilA predvsem v prave roke. Vlada je na seji potrdila novelo AU ETA tokrat misli resno? Stovllnl Španci In Baski upaJOj da /e tako. o varnosti v cesinem promelu, ki prina^ novosU pr: ichničnili pregledih in registraciji. Za moloma in priklopna vo/ila je tako določen prvi leimićni pregled po sti-ril] letih, nato pa za vozila, mlajša od osem IcU vsaki dve leti. Obenem bo pn novem mogoče ptida-Ijsanje registracije tudi prek spicla. Potrjeni predlog novele pa ne spreminja pogostosti tehničnih pregledov rizičnih vozil, to so na primer vozila za javni prevoz pol n i kov, p revoz n e va r n eg a blaga, vozila /a učenje v a vi oso-lah in podobno, ki jih je se vedno treba pregledali vsako lelo. Strokovnjaki sicer menijo, da bo zakon prinesel vi^č škode kol koristi, saj se bo zmatîjsala varnost v cestnem prometu, vozila pa bodo imela več ledjih okvar. S presenečenjem in precej previdnosti je bil v španski javnosti sprejel sklep baskovske separatistične skupine ITIA. da razglasi trajno premirje. LTAJe sporočila, da bo začeia nov demokratičen proces v Baskiji. Obenem Mi Zgradili sistem, po katerem bodo baskovskemu ljudstvu priznali pravice, ki mu pripadajo. Oe bo odločitev KTÍ: obveljala, se Baskom in .Špancem obeta prijaznejše sob iva nje. v Četrtek, 23. marca Slovenija je bila pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi kršenja pravice do poštenega sojenja ponovno oglohlicua. bo tožniku izplačala 4.000 evrov odškodnine. Toda v Strasbourgu na obravnavo čaka še 500 podobnih slovenskih primerov, /a blamažo in stroške seveda ni kriv nihče. Plačni sistem, ki ga za javue uslužbence skuša uveljavili vlada, buri duhove. Nezadovolj' nih je veliko. Vlada sicer trenutno skuša najti kompromis s sodniki, vendar bo to težko, saj ob tem zaiijuje. da ud temeljnih stalisč ne bo odstopila. Tudi policija ni zadovoljna s plačnim sistemom, saj jim vlada ponuja 19.. sindikat pa zahteva 22. plačni sisieni. Vse bolj nezadovoljni so zdravniki, drugi pa zaenkrat molčijo in očitno čakajo, kakšen bo razplet pogajanj. Konec februarja je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 94.132 brezposelnih, kar je za 1,1 odstotka manj kol januarja in za enak odstotek več kot februarja lani. Po besedah ministra za delo Janeza Drobnica bo posodobitev zavoda za zap^v slovanje ena od prioritet ministrstva. Brez dodatnega zaposlovanja naj bi povečali število sveto« val cev, saj zdaj na enega pride 320 brezposelnih, cilj pa je 150. Nove svetovalce bodo poiskali znotraj zavoda. Peteki 24. marca Rezultati niarčevskega Politba-rometra so pokazali, da vlado premiera Janeza Janše podpira le 38 odstotkov vprašanih, kar je dva odsicuka manj ktn januarja, ko je vlado podpiralo 40 odstotkov. To je najnižje izmerjena podpora od leta 2001, ko pt^slav-Ijajo vprašanje o podpori vladi. Med strankami jc vprašanim najbližja SDS z 19 odstotki, na drugem mestu je LDS s 14 odsloiki in na ireljem SD s 13 odstotki. Na vprašanje, koga bi volili, pa je 15 odstotkov vprašanih odgovorilo, da SDS. devet odstotkov SD in osem odstotkov l.DS. Papež Benedikt XVI. je posvetil franc ňoée fe posta/ kardinal. Ooma so ob tem kar pozabljene nekatere njegove težke besede. Največkrat mu Je bilo očitano neposredno vpletanje slovenske Cerkve v poIMko, 15 kardinalov, med njimi tudi nadškofa Jtanca Rodeta. Vsi kardinali so poslali kardinali diákoni. kar je najnižji naslov med kardinali, med katerimi obsiajiU<) tri stopnje. Vsak je dobil tudi cerkev oziroma diakonijo, za katero mora kol kardinal še posebej skrbeti. Rodetu je bila dodeljena dia-konija Svetega Frančiška v Ciar-batelli. Maloštevilna opozicija v Belo-rusiji je naletela na policijsko nasilje. ko je več dni zapored protestirala na glavnem trgu v Minsku zaradi, po njihovem mnenju, po-tvorjencga rezultata predsedniških voliiev, na katerih je z več kot SCkidstolno prednostjo slavil varovanec Kremlja Aleksander Lukašenko. Sobota, 25. marca Predsedstvo Socialnih demiv kratov je na seji v Ijubljani s 27 glasovi za, enim proti in dvema Materinski dan naj bi Imel korenine že v praskupnosti vzdržanima sprejelo odločile v. da nadaljujejo pogovore o Partnerstvu za razvoj. "Oblikovali smo svoje pripombe k vsebinskemu delu sporazuma," je dejal predsednik SD Borut Pahor. Dodal je tudi, da je predsedstvo dalo Mi- ranu Potrču mandat, da uspešno konča pogovore z drugimi predstavniki pariamentarnih strank in so pod piše predlog novele zakona o žrtvah vojnega nasilja. Materinski dan. ki ga zaznamujemo 25. marca» ima po mnen^iu mnogih poganske korenine in se navezuje na čaščenje matere. Sodobno praznovanje materinskega dne izvira v /DA. kjer ga praznujejo od leta 1910, v lîvropo pa je navada prišla po prvi svetovni vojni. V Sloveniji se v zadnjih letih kažejo velike spremembe v obliko vanju družin; znižuje se število sklenjenih zakonskih zvez, pcwe-čuje število zunajzakonskih skupnosti, rastejo pa razveza. Z zniževanjem števila porok raste tudi povprečna stan)si mladoporočencev. Medtem ko je bila pred 30 leti povprečna starost ženina ob prvi poroki 25,H leia, nevcsie pa 22.7, se je leta 2004 ženin prvič poročil pri .30,3 leta, nevesta pa pri 27,X leta. Nedelja^ 26« marca v Ukrajini še preštevajo glasove parlamentarnih volitev, na katerih naj bi po delnih izidih zmagala opozicija pod vodstvom Ja-nuk<5Viča, vendar pa vseeno ne tako močno, da bi se ZJivihtela na oblast. Volivci so obrnili hrbci stranki zmagovalca oranžne revolucije Viktorja Juščenka in precejšnjo podporo namenili njegovi nekdanji zaveznici Juliji Timo-šenko. Cc se bodo potrdili začasni rezultati, imajo stranke oranžne revolucije kljub vsemu večino v parlamentu, seveda če se jim bo uspelo dogovoriti za vanje koalicije. Vedno bolj alarmantnim novicam o našem neodgovornem ravnanju z okoljem sla precejšnjo pozornost te dni v znanstvenih člankih namenila tudi Time in Newsweek. Time je objavil naslovnico ""Bodite zaskrbljeni, bo dite zelo zaskrbljeni", v kateri opozarja na vse b ne bo mogoče več dobiti dokumenta v drugi članici, kar nekateri izkoriščajo sedaj. Za kategoriji A in B. torej motoije in avtomobile, bo dovoljenje veljavno 10 let. izjemoma pa ga bodo članice lahko podaljšale na 15 let, nato pa ga bo ireba obnoviti. Torek, 28. marca Hrvaška in Sloveniia očitno ne moreta brez zdrah, ki jih zaradi različnih slrankarskili interesov podpirajo predvsem politiki Hrvaški ribiči te dni spet zahtevajo razglasitev hrvaške zaščitne eko-loško-ribolovnc cone v jadranskem morju in to v celoti in za to idejo lobiraj o v saboru. Slovenija pa jc v zadnjih treh mesecih brez soglasja Hrvaške začela s pripravami na gradnjo osmih hidroelek-iram na Muri. Sedaj, ko so se zganili Hrvati, se pa sprejievedamo, da nismo vedeli, da bi jili morali vprašali za mnenje, čeprav sta menda obe državi podpisnici lak kritiko je eden od časopisov objavil šele v sedemdeseiih letih minulega siole/ja, lo/vj 30 lei />o nasianku filma). Ileamje pač naredil vse, da s^vboda izrazunja, ki jo Je kol medijski človek še kako zagovarjal, ne hi bila dowljefui lemu filmu. Kako pomembna je svoboda izrazanja. se f}okaže zlasti takral, ko jo nekdo posku.sa odvzeli! Pred kralkini je bila v časopisu Delo karikatura, kije imela name povsem na.y)roien učinek od pričakovanega niiuneška -projicirala je namreč spreminjanje naše medijske sfere, saj je v parlamentarnem />osfopku nov zakon o medijih, ki bi omogočil tudi pravico do popravka. Koče var Je narisal prvo siran časopisa, njegovo vsebino pa razdelil na članke in popravke. In nisem mogla mimo vpra.sanfa - smo res te tako daleč? Ker če smo. jiotem novinarjev več ne potrebujemo. Priznajmo, vsak zna pisali fX) nareku (saj so nas z njim strašili ze v osnovni šoli), zakaj bi torej sploh še polrebovah la medijski poklic. Zdi se, kot da tisti možje, ki "s'îesfankujejo o popravkih", sploh ne raztnnejo bistva novinarskega /toklica - svobode izražanja. .Seveda je utopično gowrili. da je kršena le v lotaliturisličnem. ne pa tudi demokratičtiem režimu. Vendar, v loialitarislKnetn je veliko bolj očitna. In to po staja tudi pri nas. Kako si naj drugače razlagam smisel "pogovorov o pripravkih '? Se\eda pa laki pogovori niso naključje, saj verjetno ni več/e moči. kot je moč medijev. Oziroma imeti moč medijev. Le zakaj hi se sicer dogajali tako nenaen - biti v službi javnosti. Kot kaže, pa .vť bo moral novinarjev cilj zaradi iwpravkov .spremeniti: verjetno ho moral celo paziti na neustrezno izražatye, če ne bo želel dobiti kakega popravka, in ponovno se mi ponuja vprašanje - bo mogoče nastala tudi kakšna lestvica, na kateri bodo popravki ocenjeni glede na pomembnost? Morda bodo tisi i novinarji, ki bodo imeli naj\eč popravkov, izločeni iz igre. morda bo kot pri nogometu, ko bo imel novinar možnost treh kartonov, in Irelji ho pomenil kazensko klop. Mordji so nogometaši ceh v prednosti pred novinarji, saj so z dobljenim rdečini kartonom lahko v novi tekmi ponovno del tima. Kaj če medij.ú-a pravila ne bodo tako f)ern/i.%ivna? Pri oblikovanju nogometnih firavil .so strokovnjaki fiazili. da so nogometaši ne glede na karton čimprej nazai na igrišču. Kako lepo bi bilo, če bi i meh snovalci novega medijskega prostora radi nogomet. Tako bi bila svoboda izražanja sinonim za zadetek v polno, ne le stvar srečnega naključja: kot npr pri filmu Državljan Kane. za katerega bi se kaj hitro lahko .'^praševah - kdo Je Kane?. iV bi na-sproinlku Hears t u gonja proti filmu uspela. Da mu ni, so "krivi" zlasti tisti mediji, ki ni.'io bih pod llearslovini vplivom in so zato o Ka?wu pisali. Kane je tako ti.^ui. ki pooseblja moč medijev, hkrati pa Je Kane tisti, kije zaradi moči medijev skoraj popolnoma izginil Skoraj! Tudi Kaneova zgodba je dokaz, kako pomembna je pluralizacija medijskega področja^ Smo Jo Slovenci morda že zapravili? TRGOVINA KOŠARICA KD8ÍliúaiinulÍ9(7oniB6S6.&KM ;« got B95IX!.Q0 Stminski kronipIrKariinglord SE v 25 Iq VTBii u 1 kg ZamliiapfeMjBniB 701 CvBtIiâr» kortu 80 cm s podgoča profitni) delovanje naprej, kar je pogoj za preživetje na irgu. Na področju lesne industrije oziroma MUan Cafnerf razrešeni direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje: •'Sodbi vrhovnega sodišča dokazujeta, da smo imeli prav, ko smo trdili, da se je postopek odvijai nezakonito," žage je mogoče razviti še dodatne dejavnosti, dodati lesnim izdelkom dodano vrednosi, vendar pa so za to potrebna investicijska vlaganja in nov razvojni korak. Seveda je pred lem potrebno narediti korake m sanacijo nastalih razmer in poiskati možnosti za nadaljujo preusmeritev. v gozdni proizvodnji pa zaradi nedelovanja trga dejansko ni videti možnosli za kakršno koli delo.« In zakaj ne delnje tifi ZA íjozflaf^ico de-jmmost? »v zakimu o gozdovih je namreč določilo, ki dobesedni) u/iíkžnosti,« Dejali ste, da tehnolmko posodobljena ž^iia omogoča profitno delovanje >• prihodnje, Ali menite, da se bo dobil les za' njo i^lede na odl/H'itev nadškojlje o pro-daj i lesa cez meje. v/ivstri/o in dr/ti^nm ? »GG Nazarje je v dolini prisotno že od leta 195-*^ dalje in trdim, da je goz-darska dejavnost temeljito zaznamovala razvoj tega okolja v povojnem obdobju. Po združitvi gozdarstva (leta 196.^) je območje doživelo strahovit razvoj, saj je bil vpliv gozdarsiva prisoten na vseh dročjih. V dolini bi morali doumeli in razumeli, da so naše edine razv(»jne prednosti gozdarstvo, lesna industrija in turizem. Če iz le surovine ne bomo znali nič iztržili, se tukajšnjemu okolju obetajo zelo črni časi. Zanesljivo nI prav. da se več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesa na leto izvaža celo preko meja Slovenije in da je med temi kc^liči-nami veliko lesa tudi iz naše doline. Tu bi ga morali predelati, mu dati d<^dano vrednost in ga znali uspešno tržiti. To nas še čaka. če hočemt> zajeziti selitev mladih družin v druga okolja- In ne samo teh. Tudi slarejši se bodo počasi prisUjcni izseljevali iz le doline. Mislim, da tudi slovenski vladi ne bi smelo biti vscencj, kaj se dogaja z gtv.darsivom in lesno industrijo v Sloveniji, pa ludi v /gornji Savinjski dohni. Bil sem prese- nečen oh njenem lanskem obisku, saj ni nihče nili od blizu poirkal na vraia Glina in se seznanil s težavami s kate-rimi se srečuje. Res je predsednik vlade dejal, da je to posebna lema, vendar je la trenutek stiska tako velika, da bi moralo prili do premika. « Koliko delavcev je zaposlenilt v družbi in kakšna bo njihova usoda? »Na začetku likvidacijskega postopka je bilo zaposlenih ljudi, ki bodo po proceduri najbrž vsi dobili <^dp larjev, kar je bistveno manj od republiškega povprečja, je pa nad povprečjem v panogi. vlada huda konkurenca. Zato pa sta potrebna razvoj hi prilagajanje, • Po besedah CJIušiČeve v procesu prestrukturiranja ne načrtujejo večjega odpuščanja delavcev. Število zaposlenih se bo zmanjšalo z naravni) flukluacijt^ in starostnim upokojevanjem. Vendar bodo tudi zaposlovali na novo, predvsem strokovnjake v razvoju, prodaji in v neposredni pn>izvodnji. »Kapital nikroja so ljudje, s katerimi lahko gradimo prihodnost,« je še poudarila nova predsednica družbe Elkroj Naz;iijc Štefanija CUušič. -3-5-*—> j t^ PoHei^Rjini&iCfttovliileniHa. NASI KRAJI IN UUDJE '"H'JiS 30. marca 2006 Opremljenost gasilskih društev je dobra Ob zaključku občnih zborov prostovoljnih in industrijskih gasilski zborov gasilci ugotavljajo, da je izobraževanje najpomembnejše VťlťRjc - (iaberkť - Ko vsa pros-lovoljna gasilka društva v Šaleški dolini zaključijo redne Icine obćnc £horo se. da je oprema, ki jo uporabljamo pri našem htmianiianicm poslanstvu, zelo drags, imamo pa razumevajoče župane, Id na ní zagotavljajo HnanČna sredstva za nakup. Ob tem se župani Velenja, Šoštanja in Šn^artnega ob Pa ki žago* tovci zavedajo, da so prvi, ki so odgovorni za varnost občanov. » Vsako društvo ima svoj gasilski dom. V dolini jih je veliko in treba jih jc vzdrževati- »Naredili smo načrt lega vzdrževanja. Na nek način jili v/držtijemo gasilci v posameznih drtistvih sami, velikokrat s pomočjo sponzorjev in d(ma(ojev. Veliko pa nam pomagajo tudi s prtv računskimi sredstvi, lako da lahko rečem, da župani vseh treh občin v Salcski dolini skrbijo za to, da do-mi)vi ne propadajo. Ztli se mi, da so v dobrem stanju,« Minilo je jubilejno leto Na samem občnem zboru GZ Velenje je predsednica zveze Helena Brglc/ poudarila, da jc minulo leto ziiznamovalo praznovanje 50. oh-letnice zveze. Ob tej priložnosti so izdali tudi CD rom, sedaj prili smo se, da bodo na desiîi strani cestišča proti Selil zgradili pločnik, saj je pešcev na cem predelu vse več. Obnovili bomo magistralni vodovod, cesta, ki je povsem dotrajana, pa bo dobila Ob letošnjem prazniku KS Koňovi) so v soboto ob 18. uri. na sam praznik krajevne skupnosti, v dvorani doma krajanov, pripravili odlično obiskan koncert ob 10. oblet' niciOkieia upokojencev KUD Lipa Kimovo. V pmgramu se b(^do pevcem pridmžjli številni okteti, Nasto pil so Rudarski iiktct. oktet Sel<ï na Vipavskem, oktet Zavoduje. oktet Dolič in Kijnovski Štrajhaij). Dan kasneje so po tradiciji pripravili pohod po mejah krajevne skupnosli. Udeležilo se ga je ??? pohodnikov. Ob 8. uri zjutraj vabijo pohodoikc pred dom kraja-tu>v, potem pa bodo krenili na pot p(îd vodstvom planinccv iz planinske sekcije Dobrac Konovo. novo asfaltno prevleko, in to od Skalce do Sela. Mi upamo, da bo vse to končano še letos.« Seveda se bodo tudi letos trudili, da komunalno inlVa struk turo vzdržujejo v duhu dobrih gospodarjev. Na kulturnetn področju bodo delali še več, čeprav so že zdaj /elo ak- tivni. Želijo pa si tudi, da bi povečali parkirišče pri domu krajanov, saj je res premajhno, spioh ob večjih prireditvah. Nenavsezadnje je tam ludi krajevni vrtec, dom pa je zelo dobro zaseden celo leto. Priprave so v za-diîji fazi. želijo si le. da bi bilo dovolj llnajičnih sredstev, da to izpeljejo cim prej, O vsem tem so spregovo. rili tudi na kar 7 občilih zborov dnt-5iev, ki delttjejo na Konovem- »lide-ležilo se jih je okoli 500 naših krajanov, na njih pa smo podajali tudi poročila o načrtih ra/voja kraja in prisluhnili ludi pripombam naših sokrajanov,« pravi Stropnik, Pereč promet in Saloon Ljudi na Konovem /elo moti urejenost prometa čez Konovo. Zalo so pripravili ludi prometno Tudi za odstranitev objekta je treba pridobiti ustrezna dovoljenja. Teh pa verjetno ne bo mogoče izdati, dokler se dediči ne dogovorijo, kdo bo dobil v last zemljo, na kateri stoji nekdaj zelo priljubljen lokal. študijo, Molijo jih mladi, ki se zbirajo ponoči na različnih koncih v zaselku. Že nekaj let se vleče tudi vprašanje odstranitve pogorišča nekdaj zelo priljitbljenega kluba Saloon. Ta je sedaj res krajevna sramota, /ato mnoge zanima, zakaj nekdanji lastnik objekta in najemnik prostora ruševin ne odstrani. »o tem smo se pogovarjali tudi, ko je Kojiovo obiskal župan Srečko Meh in svetniška skupina SD. Pri tem ne gre več za problem denacionalizacije, ampak za na- sprotovanje interesov med dediči za pokojnim gospodom Pavlin-cem. Ker Stí ne morejo dogovorili, kako si bodo razdelili premoženje, je nad njim moratorij, Žal si nc moremo nič pomagali, je pa to največja sramota v kraju. Pi> drugi strani propada tudi hiša na Selu. v kateri je bila nekoč Lrina trgovina. gre 7A iste dediče.« Problem pri odlsrsnitvi ruševin Saloona je lorej v leui, da trenutno nI mogoče dobili ni(i dovoljenja za odstranitev objekta, ker lasinik zemljišča ni ziian. Težko razumljivo, a tako je. ■ Bojana Špegel Sobotni večer Je bil posvečen 10, obletnici delovanja Okteta HUD Upa Ho novo. Und iupini in •pMnih ntfsv Izbor ilustra ucuje sreiinjchoice nemški in angleški jezik. Uspclia se je veselila skupaj s svojimi Jijaki-njami. »Delale so Uohro, /.aio smo letos uspeh ludi pričakovali. Res pa je, da ne tako di>-hrcga, lekmovanja se je udeležilo 6 dijakinj. 4 pa so hile zelo u spe s ne. Dve sla dosegli zlato priznanje, imamo pa se eno srebrno in eno bronasto priznanje.« Obe dobitnici zlatih priznanj smo povabili na kratek klepet, Čestitke pa veljajo ludi Janja Kranjc za srebrno pri/nanje in Maijani Vrabec za bronasto. »Učila sem dve od leh dijakinj in jih tudi poznala, zalo sem ocenila, da se bodo laliko na tekmovanje v večini pripravile same. Smo pa celo šolsko leto pripravljali posebne ure. na katerih smo jim pomagali z odgov gramov na icieviziji.« Nemščina je Urš in drugi tuji jezik, prvi je angleščina. In zanimivo, tam ni tako uspešna kol pri nemščini, "la ji j« pač Sama lako vem. da jo dobro obvladam, s tem uspehom pa sem to dokazala ludi drugim.« Urša si želi poslati slikarka, če pa ne bo uspela naredili sprejemnih na Al-U v Ljubljani, pa se bo verjetno odločila za študij nemščine. »Znanje tujih jezikov je danes ne le pomembno, ampak že nuja. S tem si tudi širiš obzoija. veliko lažje je. če dobro obvladaš vsaj en luj jezik,« jo še povedala Ursa, ki je tokrat tekmovala prvič. ■ Bojana Špegel Trud je bil poplačan Poročali smo že, da so bili tudi na letošnjem tekmovanju mladih glasheni-kt>v Sliwenije učenci in dijaki velenjske glasbene šoic znova odlični, Kar 56 jih je sodelovalo na najzahtevnejši preizkušnji, stroge strokovne žirije, v kateri so bili poleg Slovencev ludi strokovtyaki iz sedmih evropskih dr-žjv, pa so jim /Ji njihove nastope namenile šcsi zlatih, sedem srebrnih in enajst brcmastih plaket. Čeprav si vsi /iislužiji) pozorntjsi. pa je seveda potrebno izposiaviii dobiinike zlatih plaket. In kaj so povedali trije zlati? Ana Astrid K|jun je učenka 5. razreda osnovne in 4. razreda glasbene šole. Za igranje skladbe na harfi v I. a skupini je prejela 98,.^*^ točke in osvojila Astrid Ana iOjun Marko Kanalec zlato plaketo in prvo nagrado, "Seveda sem bila nad rezultatom presenečena, kajti vsi nastopajoči smo bili dobri. (>sv<îjiiev zlate plakete in prve nagrade mi ptmieni velikt). saj sem na tako zahtevnem tekmovanju nasU)pila prvič. Razveselila sem seveda tudi starše in mentoija Dalibora Bernalovica. Trud, ki sem ga vložila, je bil poplačan. Čeprav sem še mlada in šele tia začetku p stala poklicna glasbenica." Marko Kanalec. dijak 2. letnika umetniške gimnazije Šolskega centra Velenje: /*Na državnem tekmovanju mladih glasbeniki>v sem že nastopil, vendar ne v igranju na orgle, kot letos, ampak v igranju na klavir in za glasbeno šolo s Primorske, od koder prihajam. Orgle igram pod mentorstvom mag. Eme Zapusek leto in pol. Za skladbo sem na državnem tekmovanju prejel 97 točk in poleg /Jate plakete še prvo nagrado Glasbene mladine ljubljanske. Tudi ta nagrada je potrdila, da sc je splačalo prili v Velenje, kjer imajo odlične pogoje za igranje in tudi sirokoven kader, iakega uspeha nisem pričakoval. Je pa potrditev dobrega dela in spodbuda za vneto dcl<^ v prihodnje. Kaj in kako bo z glasbo na nadaljnji življenjski poli. se za z.daj še nisem odločil.« V kategoriji komornih skupin s pihali je nastopilo pet kvartetov flavt, trije kvarteti saksofonov in prav toliko kvartetov klarinetistov. Kvartet saksofonov velenjske glasbene šole -Janez Uršej. Sara Beriša. Xnji Kožuh in Aleksander Pečovnik - je v omenjeni skupini z 1)9 točkami osvojil zlato plaketo, drugo nagrad«), prejel pa je še posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. To mu je podelila žirija. Njihov mentor je Corazd Topolovec: "Oljali smo na najboljše, delali, ktjiikor smo lahko, in uspeli. Sami smo bih z nastopom zadovoljni, po razglasitvi rezultatov pa še toliko bolj. Nismo pričakovali takšnega uspeha. Očitno smo zadeli žirije, imeli pri tem tudi malo sreče, seveda pa nc omenjamo posebej znanja in 'kilometrov' vaj. Skratka, vložen trud se je splačal, /lata plaketa in nagrada sta potrditev dobrega dela in spodbuda za glasbeno ustvarjanje ludi v prihodnje.« ■ tp Zlati kvartet saksofonov (z leve): Anja, Sara, Aleksander in Janez Ko je učenje resnično zabavno Udeleženci projekta Beremo in pišemo skupaj so navdušeni - Letos bodo v Invelu pripravili še dve izvedbi projekta, v katerem so otroci in starši skupni udeleženci Bojana Špegei N'elei\je - »Otroci nedolžno gledajo v svet in sanjajo velike sanje. O tem, kaj bodo imeli, kaj bodo postali, kakšno bo njihovo življenje. Nekateri sanje uresničijo, drugi jili nevede poteptajo v prah. Starši lahko ouokom v veliki meri pomagamo uresničili njihove sanje, tako da se z njimi pogovarjamo, jih spodbujamo pri učenju, usmeijamo in gradimo dobre medosebne odnose. Tudi prograiu Beremo in pišemo skupaj lahko velik<^ pripomore k boljšim uspehom v šoli in življenju nasploh.« Tako pravijo v velenjskem podjetju Invel, ki ga že dolga leta poznamo kot podjetje, ki je uspešno na pi>dročju izobraževanja, usposabljanja in svetovanja za brezposelne. ?.e nekaj časa pa se ukvarjajo tudi s programi za učence, dijake, študente in z izobraževanjem podjetnikov. Tokrat smo se pri njih oglasili, ker pravkar končujejo tretjo izvedbo uspešnega programa, imenovanega Beremo in pišemo skupaj. Več o njem nam je povedala Helena Felicyan. i^Program je namenjen izbi^ljšariju pismenosti in razvijatîju bralne kulture pri vseh družinskih članih. Predvsem pa gradi temelje učinkovitega učenja, sodelovanja otrok in staršev ter boljših uspehov v šoli. Cilji programa zajemajo pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, socialnih spretnosd, usposabljanje za življenjsko uspešnost in aklivno državljanstvo na ravni, ki ustreza potrebam staršev v vsakdanjem življenju in za pomoč otrokom pri učenju.« Program je dobro premišljen. zato je primeren za starše otrok na začetku šolanja (učenci 1.. 2. in 3. razreda OŠ), ki bi radi s svojimi otroki koristno preživeli čas in hkrali obnovili svoje spretnosti branja, pisanja računanja m rabo računalnika ter tako lažje pomagali svojim otrokom pri učenju. V sklopu podjetja INVEL, d. o. 0., sta od januarja 2006 posekali že dve izvedbi programa. Kako in kje? »Ena izvedba je polekala na o.snovni šoti âalek in je vključevala učence iz OŠ Livada in Šalek< druga iz.vedba pa je potekala na osnovni šoli Bratov Letoi\je v Šmartnem ob Paki. Na osnovni šoli Bratov l.elonje sva program iz.vajali Helena Felicijaji in Lidija Praprotnik. Srečanja, ki so se jih udeleževali starši in otroci, Si) potekala ob četrtkih, v popoldanskem času. Vsako srečanje je predstavljalo zaključen projekt inje temeljilo na razvijanju spretnosti, ki uslrezaj(5 potrebam Tako otroci kot n/ihovf starši so v projektu Beremo in pišemo skupaj resnično uživalij saj je bil raznolik, učenje pa je potekalo v igri in ustvarjanju. slaršev in njiliovili otmk pri opismenjevanju. Na OŠ Šaick sta program izvajali učiteljici Irena Gorogranc in Dragica Kralj, srečanja pa so potekala ob pelkih popoldan, včasih ludi ob sobotah. Naši projekti so nastajali v sodelovanju s starši in otroki. Oboji so v delu zelt) uživali, saj so na neprisiljen način, skorajda z igro, starši obnvaljali in nadgrajevah svoje znanje skupaj z otroki. Da so se imeli lepo, pt>ve že podatek, da so redno prihajali na naša srečanja,« Udeležba v programu je za starše in otroke brezplačna, saj izvedbo programa, ki pt)leka pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, delno Hnancira Evropski socialni sklad, delno pa Mi»is-trsho za šolstvo in spori. Po uspešno zaključenem programu prejmejo udeleženci tudi javno ve^ Ijavno potrdilo. V lelošnjem letu nameravajo v Invelu izpeljali še dve izvedbi pnjgrania. ^Predvide-vamo, da se bo program izvajal tudi v prihodnjih šolskih letih. K sodelovanju vabimo osnovne šole, ki bi želele, da se program izdaja tudi pri njih. In seveda vse starše in olroke, ki .se želijo naučiti nekaj novega In združiti prijetno s koristnim. Lahko nas pokličejo in dogovorili se bomo za sodelovanje,« nam je ob koncu pogovora zagotovila naša sogovornica. ■ Predstavitev knjige »Moiiorjeva begunica v Celju« Velenje. ZI. marca-Šaleško muzejsko in /gociovinsko drusivojc pripravilo ze pelo prctl;iV8nje po vrsti, Predstavil seje cdeti od pobudnikov in ustanovnih članov društva Aleksander Vidccnik. Avtor šlcviiniii del. dobro poznan ne Ic xgoriíjcsavinjski in šaleški lemvec tudi sirsi slovenski javnos(iC"Kdorga ne po/na, sije kriv sam," je dejal predsednik druSîva doc. dr. Tone Ravnikar), je predsiavil svojo zadnjo knjljra Moiiorjeva begunka v Celiu, ki Je iz^la v noverabrxi 20Q4. Njen izid je avtor naznanil /.e v svojem delu Celje moje miadosii, v katerem jc kar nekaj pozornosti posvetil Mohorievi dru/.bi. s kalero ga je usoda ve/ala pravzaprav od najzgodnejši!! leu V prijelneni klepeiu nas je avtor vodil od ustanovitve Mohorjeve družbe v Celovcu lela lîi51,k(fsla bila na njenem Oelu Andrej l-'in-spiler (prvi predsednik) in Anton Jane/ič in je družba sledila pobudi Antona Martina Slomška iz- dajati kakovostne knjige za slovensko ljudstvo, pa vse do novejšega časa. ko seje v glavnem omejila na izdajo knjig z versko vsebino. Skupaj z avtorjem smo posedeli Prevalje. Se zlasti pa je pripoved poslala živa s prihodom Mohorjeve družbi; v Celje leia 1927. kajti v Celju sta se križali obe usodi - njena in mladega Videcnika. na topli peci in prebirali mohor-janke. ki so Slovence učile brati in pisali, skupaj z njim smo se v kri/i po prvi svetovni vojni lunaknili na Aleksander Vijećnik »Pa ludi lu sojo dosegli leta 1941 stari zatiralci slovenskega živija v avstrijskih deželah in jo dokončno zatrli. Zato tudi naslov zapisa Mív hfjijeva begunka v Celju.« je avtor zapisal v uvodni misli. 'lako avtorjeva pripoved kol vsebina knjige se kljub temu. da gre za eno najbolj viharnih h) usířdnih obdobij v slovenski zgodovini, znanih dejstev ne dotakne izrecno, je poklon tovarišem, s katerimi je preživel ob delu veliko lepih trenutkov. Recenzent Matjaž Kmecl je delo označil kot »«človeškoí pisanje, polno vtisov, občutij In drobnarij, ki M) za občutljivejše razumevanje časa in diJgodkov lahko nadvse pomembni, Videčnikove spcv miae pa primerjal s «Spomini« šo Ji a njsko-celjskega rojaka Josipa Vosnjaka. lira klepeta seje zaključila v prepričanju, da se srečamo ob predsiavitvi naslednje Videčnikove knjige, in v upanju, da prihajajoča pomlad prinaša lepše in toplejše vreme, kar bo članom društva omogočilo izvedbo prvih izletov v bližnjo okolico. ■ Mate/s Medved, foto: Janoz Poles Koncert otroškega pihalnega in godalnega orkestra Ni bojazni za prihodnost v torek, 21 marca zvečer, smo v veliki dvorani glasbene šole Velenje doživeli prijeten glasbeni večer. Predstavila sta se najmlajša orkesira glasbene šole. in sicer pihalni in godalni. Skupna ocena večera bi lahko bila - ni bojazni za prihodnost. Ogromno ponosa tn samozavesti je bilo videti na obrazih vseh mladih glasbenikov v obeh zasedbah. ki so s pomočjo nekaj starejših koleg(»v odlično odigrali pripravljena programa. Kot solistka je 'Ijaša Gorjanc brez napake in brez not odigrala skladbo na vi(h lini ob spremljavi godalnega orkestra. Oba dirigenta, profesiirja Janez Marin ml. in Peter Naprei. sta s svojimi učerci pripravila pester program, ki je dodobra ogrel dlani vseh siaršev, babic in ded- kov nastopajočih. Še kako smo starši otrok lahko ponosni, da imajo otroci radi glasbo, z njo odraščajo in ji posvečajo kar veliko prostih ur. Glasbena šola je ustanova, ki otrokom veliko daje, in prav je tako. Ob podobnih nastopih prevlada spoznanje, da irud (^b urah v glasbeni šoli ni /aman. Crlasba je področje, kj tudi p^^ niembno vpliva na otrokov razvoj. Ko otrok najde veselje v raznih zvrsteh glasbo, je z njo kasneje kar malo zastrupljen. Starši pa morajo vztrajati in nudili otrokom. kar potrebujejo. Veijcmite. da je trud poplačan v zadovoljstvo vseh. Vsi skupaj moramo stremeti le k temu. da bodo imeli otroci v naši glasbeni šoli najboljše razmere za vadbo, pa naj ho na nižji ali srednji stopnji, /a kaj več pa verjamem, da bo vodstvo šole s pomočjo lokalne skupnosti, ki mora imeti posluh, postorilo kar največ. ■ D. Ho. Ljubezen gre z mano (in druge zgodbe) Šoštanj - Drevi (30. marca) ob 19 h bodo v kulturnem domu v Štv stanju predstavili knjigo pisaieljicc Milojke Komprej ljubezen gre z mano (in druge /^odbe). Knjigo in avtorico bodo predsiavil i vokalni seslav SPHV, igralka Danijela Tamše, povezovalec in recitator Boštjan Oder, glasbenik Bojan D(^brina. pesnik in literarni kritik Zoran Pevec ter pesnik in urednik Peler Rc/man. ■ mfcp Oglašujte na Pokličite 03/ 898 17 50 Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev Predstava, ki ni za konzervativce Veleïti« - V sredo zvečer so v mladinskem centru Velenje prvič /uigrali predstavo i naslovom «O la la. kakšna noč!!U Predstava je v francoščini. pa vendarle lakšna. da jo lahko razume tudi tisd ki tega jezika ne razume. Je zabavna in po besedah Alice Cop, ki ie predstavo pripravila, ni za konzervativne gledalce. »Ponekod kruto niikr o komedijo« so na tečaju avtorskega franko Tonskega gledališča, v koprodukciji /. Mladinskim ccntom Velenje, pripravili dijaki Splošne in strokovne gimnazije skupaj z dijaki Poklicne in tehnične šole za storitvene dejavnosti (turistična smer), pod mentorstvom Alice Cop. Nastala je po motivih pripovedke belgijskega pisatelja I lenri Michauxa »Nekigospod Plume« izleta 1938. »Kljub temu je vsebina /elo aktualna, kajti gospod Plume so nerad krega, nikoli se nc pritožuje, saj si ne upa: ne mara sprememb, saj se ne znajde. A življenje seveda prinaša velikih presenečenj. Posebej pdna galeriju iz Jjublian^ sla v lem mesecu odprli dve veliki relrospekiiyni razsu/vi šaleškega kiparja hana Ma-point ka. Razf^Uivíjena so dda iz zaaehniii in Jawih z})irk. Maraikda neveda ni ďu^al za Napoinika In marsikdo ne pozna njegovega kifHiTskega op\{SU, kl se po kvaiiíeti tivrSť:cj v evropski vrh zaťeinega modernizma. Ivan NaixnnikJe hi! /ianavn. navaden Človek - ki/m Jàseiniralo ga Je čivljenje in njegova ekspresija. Mo/sirsko viltierj/e dlei je iz koso\' lesa ohnlalo podobe ohàiienja in ćusivovanja skromnega človeka, Napoinikove pi)dohe so naravnane izrazilo eks-presivm) in s hmčico odkrřwjo hlst\x> človekovega sveia čifsiev, ki ga lahko preberemo iz njegovega kiparskega Jezika, y njegovih kiparskih delih (večina Je v lesu) Je ol)Jei duh áisa^ podoba in esenca čustvenega tlvijenja. Kako ta da ravno skozi likovno umefnosC/ Unieinosf je bila glede na znane zgodovinske vire gonilo civilizacije in vsesplošnemu napredka. V prazgodovini Je bila prepletena z milom in ritualom, r fxmzavl z vsakdattfiml človeškimi potrebami /h> minimalni esiťiizaciji človekovega okolja. V sluiN vsakdari/osiiJe sh/îila kol preprosto komunikacijsko sredsim o kvaliiell, prefinjeno-Kti in nami'mlmo'in sporttčila, kigajermûla x sabo. S pKmnirJo likovne úměrnosti so se ljudje naučili pnrbirali S'\'elo pismo, kajti latje je bilo '>hraii*> slikce' kot pa neznane črke. lako so .^e pridrii-čili krščanskemu irendi/ zahodne civilizacije. 'Slikce'smo prebrali z izostrenimi čuti in zgodovinskim sttomlnoui Z razvojem je pridobivala medejsko (obrini^o) veščino, se oblikovala In izoblikovala v svojevrsino komunikacijsko sredstvo lzlasti ^figurallka v likovni umeumii). Ce ne bi bilo umetnost/, želje ljudi po izrazu nečesa, oblikovanju bolj.^ega. opismenjevanju, glasbi, zivljefiiu v esleiskem .^vetu in okolju, bi bil fm Svel - le kakšen, ne morem si ga predstavljati, tudi tistega izpred dveh tisoč lel ne. Ne bi bilo ličnih gospodirtjskib aparatov in mikavnih kuharúih knjig, ne avtomobilov in zgrajenih ^ol. niti digiialnih fotoaparatov. Ali ni bil i.eonardo da Vinci prvi, kije anatomsko i)opisal človeško telo in omogoči! razvoj kirurgije? Enostavno in neverjetno, vsaka stvar in vsako hide ima svcýo obliko in svojo bar\^. Tiste, ki smo Jih ustvariU mi, .'imo jih zai>akiraU v dúvrl;ene oblikotvorne izume. Sodobna umeïnost, ki sejo u.^trašinio in Ji dodamo demonski preblisk. Je mik zrcalo tega, karJe tukq/ in zdaj, rakaste katiitalistične in pretvarjajoče družbe. Posiav^ena je ua ogled kot veliko ogledalo: če jo znanro prebrali in začutili, nam njeno sporočilo govori o življenju. n/eg(h veh pasteh in sladko.'stih. .Mogoče se vam zdi čudno, zakaj to pišem. sredi 2J, mlef/a. ko pa se vendar če v Osm>vni šoli trčimo o nasi civilizaciji, razvoju, napredku, umetnosti, ozgodovini.filozo ft jI, geografiji In tudi o Ivanu Napotniku. Vendar zagledanost vase in samotno tivljenje v plastičnem predalu v na novo nastajajočem mstemskem mestu na velenjskem jezeru ne bo pripeljala na/>redka v no^e glave in srca, Ivan Napotnik Je bil svetovljan, ki .se Je po končanem sUtdiiu kiparstva vrnil v rodni kraj /.auHlnJe. k' prej je menda nekaj časa ustvarjal v Soitanju. v drvarnici, tam za zdajšnjim barom Teranno. Stari fiostanjčani imvijo, da je bil prijazen gospiid, ki pa je bil bolj kot ne podoben volku samotarju, tvan Napotnik Je imel kar malo smole, da Je bil r(yen v času. kije bil komunikacijsko nepr(/azen do umetnikov, ki so se odločali za tivlfer/je zunaj večjih mest in ropskih meiroýol. Ce bi bil aktiven na svetovnem spletu t' današnjem ča.sv. bi bil njegov talent zagotovo manifestiran v vsej svoji \'e-ličini. Salečani smo 'ah ko ponosni, da je Ivan NaiJotnik nas rc^ak. Premah ga cenitm hi premalo se uči/no iz njegove Izkušnje. Namesto da bi t)f)kazal/ resnično listo, kurje na^e h/ kar smo ml. raje uvažamo amerikanizirane kapilalistične ideje in se prilagajamo trendu hitre prehrane, mdl intelektualne. Ce bi Ivan Naixnnik ime! mobilni telefon in kakšnega dobrega galerista iz Pariza, bi ga danes postavili na piedestal svettn'ne likovne umetno.'iii. Ce ne bi bilo u/nelnasti. bi k vedno imeli poganskega mestnega vrača, ki bi od-gaf(lal zle duhove. Ce bi bil Ivan .Napotnik šaleški sinonim kvahlete in prepoznavnosii. nam ne hi bih treba uvaîatl kavbo/cev iz Teksasa. Ce bi se zgodilo drugače, bi bilo drugače. /J vertdar se ni. /.Qt0, dragi g.lvan Nai)otnik. se Vam v imenu prebivalcev Šaleške doline in okolk^^ zahvaljiOeni za vse ki//e, ludl liste nedokmčane, za srž in strasi, ki sle jo namenili umetnosti in s tem oplemenitili naše malomeščansko okolje. 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Julijana gre na Dunaj Oddaje i/, serije Srcc Evrope, ki jih podpira l> ropskii komisija, so se pDsîusaicem Radia Velenje že usedle v u§esa. Zc doslej sjno o dodajanju v Iivropski uniji rcdtio poročali v vsakih poročilih Kadia Velenje, zdaj pa smo lo dogajanje sir-niii v posebno rubriko Iz srca Hvrope. Vsak pcv ncdeljek, sredo in peiek so na sporedu oddaje Na srcu Evnipe, v njih predslavimo m konienliramo tri zanimive dogodke zadnjega ledna -Oh torkih in četrtkih popoldne nam pri komentiranju dogajanja v l'.vropski uniji v oddajah Na srcu Evrope pomagajo različni gostje. Ob sobotah poglobljena predstavljamo eno izmed članic Unije. Predstavitev smo zasnovali v obliki nagradnega kri/a. nagrade pa so atraktivne in zares lepe. Zmagovalca namreč povabimo v prestolnico evropske dreva. ki jo predstavljamo. Prvo nagrajenko žc imamo. Dunaj bo skupaj s svojim možem v kratkem obiskala Julijana Racnik iz Šempetra. Nagrade je bila zelo vesela. saj zelo rada poluje. Je pa tudi že dol^o zvesta poslusalka Radia Velenje. Želijo ji prijetno potovanje in še naprej prijetno poslušanje Radia Velenje. To želimo seveda tudi vseni ostalim poslušalcem. Vabimo vas. da nas poslui^aie. pri podeljevanju pa vam želimo veliko sreče. Juifjana Račnik bo potovata na Dunaj. Potrdilo ji je izročila urednica Radia Mira Zakošek (na desni) (foto: vos) ••• na kraflco ••• SASA LENDERO S skladbo Mandolino je prišla v ožji i2bor 48 skladb, ki $e bodo potegovale zd uvrstitev v finale letošnjega, ie 10. hravškega glasbenega festivala. Finaliste bodo objavili 14. aprila. SIDDHARTA Enemu svojih fanov bodo omogočili vpogled v studio, kjer nastaja njihov novi album. Srečni izbranec bo obiskal studio, v katerem trenutno poteka snemanje, in $e spoznal s člani skupine, ki mu bodo podrobno predstavili proces nastajanja posnetkov. BIG FOOT MAMA 3. aprila bo izšel dvojni živi album skupine Big Foot Mama, na njem pa bodo zbrani posnetki z njihovega koncerta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 28. oktobra lani, s ka-terim so zaznamovali 1&-letnico delovanja. ANŽEJ DEŽAN Medtem ko se njegova angleška inačica skladbe Plan B, ki nosi naslov Mr. Nobody, vse bolj vrti na radijskih postajah, je ze znano, da bo Anžej v Grčiji nastopil kot tretji po vrsti. Mu boto prineslo srečo? ludi dobri igralci, sc li kaj radi preizkušajo ludi na filmskih platnih. lina lakih je ludi Mariaii Carey. in to kljub icmu, da jc na nimu 2c pogorela, t.cia 2001 je namreč zaigrala v filmskem poUï-mu Ciliiier. leia 2002 pa je nek(v liko bolj uspešno nastopila v filmu Wise Cîirls z Miro Sorvino. Tokrai namerava zaigrali v drami z naslovom Tennessee, ki jo bo režiral Aaron Woodley. V njej bo igrala natakarico, ki se dven\a bratoma odpravi iskal očeta, da bi redili mlajšega brala, kije zbiv lel za levkemijo. Film bodo začeli snemali v New Mexicu in Tennes-sceju. Samostojni prvenec nekdanje članice Katri nas Nekdaj članica skupine Katri-nas Hvn Hren sc le dni veseli izida svojega prvenca z naslovom Vzliod-zahod. Album prinaša deset skladb, nekatere med njimi pa so nastale že v ćasu. koje bila še članica skupine Kairinas. Naslovno skladbo Vzhod-zahod je Uva predsiaviJa že na Slovenski popevki 2004. Navdih njenim skladbam je življenje v vsej svoji Atomiki brez Špelce Nepričakovano je v preteklih dneh udarila novica, da Špelea iz zasedbe Alomik Harmonik za-pušča skupino. Po skoraj dveh letih uspehtîv se je postavna Špelca odločila, da povsem prekine z glasbo in si usivari normalno življenje Neprestano ponocevanjc, povezano z nastopi, medijski pritiski in sploh vse, kar prinaša šov-biznis. so jo utrudili, predvsem pa si je zaželela preprosto več časa zase in za svoje bližnje. Alomik i njeno željo spoštujejo in ji v nadaljnjem življenju želijo vse naj, sami pa so žc v akciji za novo pevko. Odločili so se dali možnost vsem de-kletom, kj rade pojejo, se smejijo, poslušajo tako narodnozabavno kot moderno glasbo, so stare med 20 in 25 let in si želijo nastopati s skupino Alomik Harmonik. Seveda je zelo zaželeno, da imajo že nekaj pevskih izkušenj. Vse kandidatke bodo dobile vpraša hi ik. na osnovi katerega jih bodo izbrali 15, te pa bodo naknadno obveščene o podrobno Slih avdicije. Ta bo v petek. 31. marca, rezultati pa bodo /jiani do ponedeljka 3. aprila. Mariah na filmu barviiosti. humornosil globini in širini, v njih pa opeva življenjski vsakdan. Z lîvo so ustvariali in snemali elitni slovenski glasbeniki v najboljših sludijih. skladbe pa jc produciral in aranžiral Marko Mozetič. Ploj^ća bo na ptv lica h konec marca. v Srbije in Crne gore ne bo v Atenah Srbija in Črna gora ne bo nasuv pila na lelošnjem Kumsongu, čeprav si je z lanskoletno uvrstitvijo priborila mesto neposredno v finalnem tekmovajtju. Po peripeti-jab na njihovem izbt)ru. ki se je končal z afero, o kateri smo pisali v prejšnji številki, so se odgovorni songa. Hrvaî^ka je namreč lani v Ukrajini osvojila enajsto mesto in tako se Severini s skladbo Moja štikla ne bo p<î-trebno prebijali skozi kvalifikacije v Atenah. Kingstoni pošiljajo sonce v srce Po skoraj enoletnem medijskem odmoru Kingstoni na radijske posiaje p Najbolj vroča tema po velenjskih lokalih je brez dvoma o najnovejši pogrutavsčini velenjskih dilerjev, ki so jih začeli policisti zaradi svojega učikoutega dela preganjati z ulice. Ker torej na ulicah ni več najbolj varno prodajati trave in podobnih substanc, so si podjetni in predvsem vztrajni dilerji omlslilll kar dostavo na dom. tako nekako« kot to počnejo picz^ rije: pokličeš, poveš, kaj želiš, in čez nekaj minut je roba pri naročniku! Kako oglašujejo svojo ponudbo, nam ni jasno, še manj pa. kakšna je ponudba in cene. a tisti, ki te zadeve naročajo, to verjetno ze vedo! Ampak ... če je informacija o "Halo trava", prišla med navadne ljudi, zanjo vedo verjetno tudi policisti, ki bodo prej kot slej ukrepali, tako da nova velenjska dilerska posebnost ne bo imela dolgega roka! I fi&rlfe P' Krace Velenjčani so zadnji čas dobili res pravo kost za glodanje. Kiace. Sbv-nostiie koapovske krače. Kot da jim pomlad ne bi začela razkrivati veliko lepših. Ki silijo izpod khic. Za vodo Marsikje so ob svetovnem dnevu vode tudi slovesno nazdravili. A ne z vodo. Manj praznimo Po precejšnjem navduáe^ nju se mnogi bojijo, da bomo tudi materinsld dan praznovali vse manj. Ker bo za to vse manj osnove. Saj je tudi pri oas vBe manj mamic. Dvigovanje Slovenija spet dobiva strategijo za dvig rodnosti. Ampak samo strategija ne bo dovolj. Se bo že moralo dvigniti še kaj drugega. v hlačah Ni res, da možje poberejo vse najvišje položaje! V Elkroju bo tudi po odhodu Marije Vrtač-nik hlače nosila ženska! Četudi bo nosila krilo. (Ne)napaka Videl sem državni dopis, namenjen lokalni ravni, v katerem se jim je namesto Hjokaba»vse ravno!« Krotek rok Minister za razvoj Jože P. Damjan je odstopil že po treh mesecih. Reforme menda ne bodo tako kratkega dahal Budnost Ne le ob martinovem in podobnih "praznikih'^, letos so naši policisti opravili poostren nadzor tudi ob dnevu voda. A niso preverjali, koliko vode imajo vozniki v krvi, ampak če so morda nevarni s tem, kako prevažajo nevarne tovore. Aktualna Tudi invalidska podjetja vse bolj pehamo na trg. In bodo morala shoditi. Ib ne bo čudež, ampak nuja. Nov dokaz Zadnji čas lahko med mnogimi Velenjčani slišimo »pritožben ^^ imajo v Celju vse, v Velenju pa nič. Od zadnje sobote imajo še več, dali so jim Velenjčani sami. Ro-kometaši in nogometaši. AKTUALNO Bodoči vozniki slabši v teoriji^ boljši v praksi v dvanajstem poskusu je šlo • Starejši potrebujejo več ur praktične vožnje kot mlajši - V teoretičnem delu povzročajo težave nove pole - Kandidati, ki morajo še enkrat na izpit, lahko tega, če so v zadregi, opravljajo tudi drugje Milena Krstič • Pianinc Veleiýe, 25. marca - V ćeirrck je v Veknju potekal regijski p^v s vel, ki ^a je skllcaln kstanj in Šmartno oh Pa k i. Pri programu sodeluje večina večjih rx)djeiij na tem obroočju. Dejansko gre /a iretjo fazo že leta 1994 sprejetega sanacijskega programa Vode občine Velenje, ki je doslej zabeleal izboljšanje kakovosti vodotokov m jezer v porečju. Prcfgram sestavljajo pomoM programi pil na voda. tekoče vf>de. je/cra in kanalizacija. Po Identifikaciji problemov na omenjenih rH»dn)čjih so bili zdoločeoi cilju predlagane strategije ter roki in nosilci posamc/ne aktivno sil. V središču po/ornosii programa je vsekakor dokončanje Centralne čistilne naprave Šaleške doline, kije tudi finančno najzahtevnejši projekt. Čistilna naprava bo začela poskusno obratovati že v leioSnjem letu, V Evropski uniji so države članice dolžne ohranjati površinske in podzemne v(îde v dobrem stanju, vodne vire pa jc dovoljeno izkoriščali le v taki meri, da je še zagotovljena njihova naravna obnova. Slovenija je dan voda letos /.aznamovala že dvanajsilč. Cilj letošnjega svetovnega dneva voda je bilo spodbuditi h globalnemu razumevanju ptHrobc po bolj odgovorni porabi vode In njenega ohranjanja tudi za prihodnje generacije. Mladi rišejo in pišejo o vodah Mestna občina Velenje je skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje na dan voda začela tudi likr>vn munalnega podjetja Velenje Vlaftjana Jedovnic-kga veljajo izredni ukrepi, saj izvajalci del lovijo rok. do katerega naj bi končali predvidena dela pri obnovi mehanskega in izgradnji biološkega dela omenjene naprave. Ta naj bi začela poskusno obratt)vaii sredi letošnjega avgusta. Največja naložba na področju okoljevarslva v do lini. te/ka več kot 2.4 milijarde tolarjev, píîleg omenjenih pridobitev vključuje med drugim tudi razširitev upravne zgradbe, v kateri so laboratoriji in sistemi vodenja ter nadzora. Pri tem ima zelo pomembno mesto tehnološki laboratorij, ki so ga sedaj razširili in opremili z nekaterimi novimi aparaturami. Na predstavitvi prejšnji teden je vodja laboratorija Nataša Uranjek Ževart povedala, da ta predstavlja podporo pri izvajanju tehnologij ozin)ma izvajanju tehnoloških monitoringov odpadne, izcedne in sistemske vode. ki se uporabljajo v sistemu daljinskega ogrevanja. Od marca 2004 pa i/vajajo tudi notranji nadzor nad kakovostjo piine vode. «Skralka, imam zelo pomembno vlogo pri izvajanju nadzora in vodenju naprav, kol sla čisdlna naprava na Grmovem vrhu in ccmralna čistilna naprava, ter pri preverianju kakovosti phnevode.« Poleg kemijskih in H/ikalnih omogoča oprema v njem še mikrobiološke analize. Več k(H 30 različnih meritev žc opravljajo, letos pa naj bi uvedli še več novih, kot so mettîda za do ločanje TOC. KKjeldahlovega dušika, določa- nje anionov z ionskim kromatografom in še iiekatere druge jnikrobioltjškc ter kemijske metode. V primeijavi z začetki delovanja laboratorija. leta 1990. so število analiz in meritev potrojili. «Njegova prednost pa je tudi i>dziv-nost oziroma hitrost pridobljenih rezultatov analiz. Rezultati fi/Jkalnih in kemijsknih analiz so znani takoj, rezultail mikrobioloških pa v 16 do 18 urah. Tako velenjska komunala lažje zagotavlja kakovostno oslirbo občanov s komunalnimi dobrinami.« V prihodnje si želijo tehnološki laboratorij pridobili akreditacijo. Sicer pa so laui sprejeli v laboratorij 2198 vzorcev, na katerih so opravili 1654!^ anali/ predvsem za potrebe telmoloških monitorin-gov na centralni čistilni napravi Šaleška dolina, malih čistilnih naprav (Podkraj, Kavče, Šmartno ob Pakl. Andraž), izcednih voda tia odlagališču nenevarnih odpadkov Velenje in za notranji nadzor nad pitno wúo v okviru sistema HACCP. /a potrebe poslovne enote Enei^etlka so izvajali analizo sistemske 1er pitne tople vode. Po mnenju Marijana Jedovnickega je laboratorij pomemben ne samo za podjetje, ampak tudi za širše okolje. Na vprašanje, koliko je veljala naložba, pa je Jedovnicki odg o vor U : Nismo se potegnili črte pod stroški, saj je preureditev in razširitev tehnološkega laboratorija 1er nakup nekatere nove opreme zanj vključena k naložbi za centralno čistilno napravo Šaleška dolina. Mislim pa, da vlaganja niso bila velika v primeijavi z njegovim pomenom.« VI PIŠETE '^JtíSi 30. marca 2006 Homerjevi epi na starodavnem sarkofagu v zahodnem delu Cipra so od-krili 250U lei slar sarkofag /. dobro ohraiijenimj barvnimi upodobitvami prizomv iz ] loiiierjcvih epov, so v /ačelku ledna sporočili arheologi. "Cîrc za /.do pomembno najdbo." je dejal Pavlos Flourenizos. direktor ciprskega urada za anlicne umelnine in dodal. "upodobilve odlikuje slog. ki je unikaten predvsem glede izbire pri/orov in uporabo barv." poroča ameriška liskovna agencija AR Doslej so na Cipru odkrili le dva ptîdobna sarknlaga. vendar pa so barve njunih poslikav že precej obledele. Oba danes hra« nljo v newyorskeni Metropolitan-skem muzeju, 'j'relji sarkofag so gradbinci pn naključju odkrili prejšnji leden v grobmci v bližim vasi Kouklia. (îrobnica je bila ropana /e v amiki. Kol je dejal Flourentzos. sarko- fag, ki ga krasijo poslika ve £ rdečo, črno in modro barvo na be)(ï podlago, sodi v leto 500 p. n. ši., ko je grški vpliv segel na vzhod Sredozemlja. "Slog je zelo preprost in Ima Ic malo skupnega s kasneji^imi klasičnimi grškimi proioilpi in pravili," ugotavlja Mourenizos. Strokovnjaki menijo, da je na sarkofagu upodobljen Odisej v prizorih iz Homerjeve Iliade in Odiseje» ki sla biD v grškem svetu i/jemno cenjeni pesniivi. idcn od njih denimo prikazuje Odiseja in njeg(wc tovariše, ki - ^scč pod ovčjimi trebuhi - bežijo iz Poiife-move voilino, spel drug prizor pa prikazuje bitko med Cirki in Tro-janci, ki jo je Homer opisal v ILi-adi. Po mnenju arhetîlogov pripi»-vedujejo prizori tudi o statusu pokojnika, kije bil verjetno vojščak. Segrevanje krivo za potrese Zaradi hitrih premikov ogro» mnih ledenikov na Grenlandiji zaznavajo dvakrat več poircsov koi leta 2002. /arad) segrevanja ozračja naj bi sc morska gladina v naslednjem stoletju, če se bo sedanji tempo segrevan.ia ozračja nadaljeval, dvignila za več kot en meier. Do premikov ledenikov prihaja vsaki) leto julija in avgusta, ko raztopljeni led podmaže lenielje ledenika, premik pa pcwzroči maniši potres. soke starosli) prinesli Clivu v dar z au)la Aldabra v Sejšelih. Zclvak, ki je tehlal več kot 200 kilogramov, sirok pa je bil kar meter in pol. naj hi umrl zaradi odpovedi jeter. Prvič je /boiel pred osmimi leti, ko je dobil vnelje nog. pred nekaj meseci pa se mu je pojavila razpoka okrog rane na prsih in tijegovo splošno zdrav-stv3no stanje se je poslabsalo. Njegovim oskrbnik:mi je AddwI- Raziskava iz univerze Harvard še ugotavlja, da se bo /emija do leia 2100 segrela za štiri stopinje. Podatke so pridobili na osnovi analize predhodnih sprememb. Smrt najstarejše živali na svetu Velikanski žclvak Addwallyja, ki je veljal za najstarejšo žival na svetu, je umri v spoštljivi starosti 255 let. Preminil je na svi>jem domu v živalskem vrtu v Kalkuti v Indiji, kjer je kar 131 lei razveseljeval obisk<5Valce. Nekoč je bil to raz-v^eni ljubljenček Roberta Cliva, britanskega generala, ki je sodeloval pri kolonizaciji Indije sredi 18. stoletja. Tamkajšnji zgodovinarji pravijo, da so mornarji žel-vaka skupaj šc s iremi drugimi želvami (ki pa niSi) dočakale vi- tyjcva smrt zlomila srce. saj je pomenil nekakšno stalnico. Zelo ga bodo pogrešali. Na nek način pa ho velikanski že Iv a k živel še naprej. Njegov oklep bodo namreč razstavili v muzeju, s posebno metodo pa bodo določili njegíwo starost» saj so podatki o njegovem rojstvu različni • nekateri kažejo, da naj bi se rodil leia 1705, nekateri pa. da se je rodil 45 lei pozneje - leta 1750. Bivprečna starost želve vrste aldabra je več kot sto let. Večina jih živi na Aldabri v indijskem oceanu. atolu, sestavljenem iz štirih velikih koralnih grebenov in je zaščiten pred človeškim vpliv^mi. Na njem naj bi živelo okrog 152 tisuč velikanskih želv, kar je največja populacija teh živali na svetu. Starodavni pivski žur Stari Ilgipčan: so bili strastni pivci. Pivovarno so postavili že pred 5.500 leti. Že dalj časa :c znano, da so stari Kgipčani radi pili viuo in pivo. To dokazuje tudi novo odkritje arheologov P, dopolnjujejo z molivom srednjeniio censkega polža. To je razmeroma redek fosilni ostanek, ki sc pojavlja na ozkem prostoru Hvropc, v Slíweniji pa so tijegova nahajali- šča lîa poljih in vinogradih v okolici !>enljerneja na Dolenjskem. Znamka je izšla v mali poli dese-tih znamk. V seriji Živalstvo prikazujejo dva metulja, in sicer l.i"»rkovičc-vega riavčka, natisnjenega v bloku» in kraškega zmrzlikarja, natisnjenega v poli 25 znamk. Naslednji sklop priložnostnih poštnih zuamk bodo izdali 19. maja. ■ Pravi naslov za uspeSno reklamo! 89B17 SO JUSTIN SESEL i; Š&rcerjeve ceste 8 v Velenju je 26. mmo prainoval 80. rojstni don. Ob njegovem jubileju mu kličejo ie na mnoga, zdrava in zadovoljna leta zena Marija, vnuk Matej in hči Justina z družinama. Še posebej pa mu čestita pravnuk Nik oicmmï GARMlTd,d. PoUela, industnjska prodajalna Delovni Ut prodajalne: por^^et od 8.-18. m, sob od 8.-12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130.02/ 70 37 131 E*fnail: info^garent^. spletna stran: www.gsrant.si ViUKA VEUKONOCNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 1. do 29. aprila 2006 diskontna prodaja pohištva prodaja opuščenih programov do • 50% do razprodaje zalog spalnica adria new line z belimi vrati 35 % popust modam regal za dnevno sobo za 83.990,00 Srr 02.350,48 EUR kotna sedežna garnitura za 89.996,00 Siï oz. 375.55 EUR hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT 02.1.251,88 EUR Ugodna ponudba pohiitva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških In mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM VI PIŠETE Iskanje pomladi na »E 6« Shj ne, da bi vse kotičke twsc okolice /c prciak-nili, Ic vedno dchcia snc/Jia odeja snega, cím se podaš malo višje ali na scnćno srran pobočij, nam ne dopuj^ča potepanja kjerkoli. Tako smo (okrai Člani krožka Planinarenje UNI 3 prisMi-nili klicu pomladi in sc podali v kraje, kjer žc vsaj po smeri poli vsaj malo »diši« po njej in sc njena pol konca (ib motju, No. preden bomo za-hredJi vanj. bomo sraer vožnje do izhodišča morali §c nekajkrai ponovili... Izbrali smo si lorcj lakšen odccp evropske pešpoti \i 6, kjer sc bomo sncgii /ajžcuovo izognili. Prilagodili smo morali indi njeno smer. če smo si jo hoieli «posladkali« z ničnimi bližnjimi zanimivostmi (prosti čas vodica jamarja). Tako smo sc z niim srečali v Kozini, kjer smo se odpeljali v smeri Podgrada in se iislaviii v Markovšcini. Od lod je le streljaj do vhoda v skrivnostno jamo Dimnice, ki se nahaja v Malarskem podolju, /e ime i/daja njeno posebnost, loje lopel zrak. ki pozimi izhaja \/ nje v obliki »dima«. Da je tod »hudič meso dituiU. jc bUo za čase pred slo leti »nor-malno«(-,. Oprcniljeni s čeladami in naglavnimi svetilkami smo lorej sledili izkušenemu vodiču po spiralasli poli. ki je wxlila v »ledeni« pekel, l u Sla ^ sedaj bili samo 2 siopinji C in ob prehajanju v notranjost jame seje tcmperalura šele pričela dvijGiii. Poleg njenih lepcn smo si pcj-blize ogledali drohnovratnika (zanimivega hroščka), kaierej^ domovanje so p*)dzemne jame. Z vodičem sla dobro zmenjena, saj je Ic-la ob pripovedovanju o njem pobral prvi kamen in pod njim ga je čakal, da nam ga predstavi ... Podobno je bilo z jamskim netopirjem, ki pa seje hil zaradi svoje nemoči prisi- ljen predali naši radovcdn presenečenje. Iz Cîoreujcvega bolela so nam na lo postojanki) pripeljali topel čaj in zelo okusne, tople in dišeče kileljčke. Meil pohodniki so bile ïtidi siarejše delavke in delavci Gorenja, ki so se spomnili davnih let. ko so z golimi rokami v hudem mrazu razlagali pločevino z vagonov, "Ja. ko bi nam takrat kdo ponudil vroči čajuje bii njihov komentar. vetidar v lislili ležkih, a p{; drugi strani tudi lepih časih, na to niso nili pomislili. Lepo je, da ustanoviteljica kluba upokojencev s tako pozornostjo ni pozabila na svoje upokojence, ki so pomagali us rva rili sedanjo tovarno. S tako "vzpodbudo" smo hitro prišli preko Silove do domačije Vem uri ni. kjer smo ponovno žigo sali kartončke. l u nas je presenetila ljubezniva gospa Dolinškova s povabilom na pokušino njihovega dobrega vina. Pri gasilskem domu v Velenju smo se pogovorili o naskxlnji t\iri. la bo 12. aprila (sreda), in sicer (xl Sovi nek a v Belih Vodah do Smreko vca, Oh 8,{)0 uri se bomo zbrali pri l^eč) dvorani in se z avtobusom odpeljali na izhodišče. Vabimo upiikojene delavce in delavke (íore-Ilja, da se nam pridrtižijo. ■ Branko Radnak Mnenja in odmevi tajajo brez dela! Rada bi le opozorila ne samo javnost, ampak predvsem tisie, ki o tem odločajo, naj za irenuiek -usiavijo konje» in mi prisluhnejo. če le morda nimam vsaj malo prav. Pri hotelu mc moti ime v Kol un v bovo jajce«! Oe že mora biti »jajce«, ali ni v Sltweniji nobenega Kaj ima Kolumb z Velenjem? (Saj vem, listi, ki bo odprl m<5šnjo, ni Velenj-čan, pa ludi Slovenec zagotovo ne! ) Se bolj me moli in to nikakor ne morem pri sebi »prežvečili», in sicer Akavbojskcga mesta« tam bliz\i nekdanjih .^kal. Ta krasna slovenska kozolca, ki že stojita tam in bahavo razkazujeta našo nekdanjo kmečko arhilekiuro, bosta dobila zelo čudno druščino, ki nikakor »ne gre skupaj*, Js - vem, »kavbojsko mesto« tam nekje na Madžarskem »že deluje«- in prinaša lep dobiček. Nič me ne moli, če je tam. ampak k nam ga ni treba. Imamo dovolj svoje zgodovine tudi s področja konjereje. furmanstva. celo knjigo Vo-zarjl Janeza Jalna. Po naših krajih so včasih vozile kočije na nedeljska potepartja. ki bi lahko v bodoče vf)-zile turiste okrog jezera, pa še illje tja proti gradu Tiirn. katerega speča Trnuljčica se bo morda kdaj zbudila. Morda bi za razvoj lakii trebnega« adrenalina poskrbeli ro-kovnjači iz naših nekdanjUi zgodb in še In še. Samo ozreti okrog sebe seje treba, morda objaviti ra/pisza lovrslno področje, saj Imamo priznane strokovnjake na področju raziskovanja naše kulturne dediščine. liuamo d(Wolj zgodb, ki bi se lahko ravno tako dodajale v «našem mestu«, »naši. îdovenski vasju, ki je ^naša« in ne tam iz daljnega zahoda. ki nam po malem s svojo agresijo že prav presedla in se tihotapi v vse pore našega življenja. Prepričana sem. da bi j>kavbojsko QjeslCKř res verjetno prineslo tiikoj-sen dobiček, ker je že izdelan model, isločasno pu mislim, da je že ludi preživet, predvsem pa ne naš, aSIovenska vas« ali karkoli že pa bi bila naša originalna, edinstvena, nikjer ponovljiva in zalo zanimiva in privlačna, a seveda za daljši čas diibičkonosna. Res je, da sc je Pika Nogavička v Velenju zelo uveljavila in ji lahko samo (za)ploskamo - vsa čast ji -predvsem njeiiemu »izumiteIjiu. Pa vendar je to pravljični lik. kije tako kot ní noge druge pravljice postal s svojo izvirnostjo in privlačnostjo nekako naš oz. naših otrok in je stvar domišljije, ki nima meja (še najmanj državnih). Dogajanje v »kavbojskem mestu« pa je prikaz /g(xlovinc nekega drugega naroda, ki nikakor ni lîas in bi se v nasetn okolju neprijetno počutil! Lep primer je Mtizej premogoviiišlva, kije Bpristeju in mu gre vsa pohvala! P(^udarjam. da je tale moj sestavek napisan s skrajno dobrojia-merno željo, da pristojni le morda prisluluiete neki nezjiaini občanki, ženski duši. ki čuti -»po naše- in -lahko mi verjamete - ima na lo temo veliko zagovornikov. Ne nazadnje se je že na javni razgrnitvi slišal ženski ;»zagovorniški« glas .,. Sedaj je se (morda) čas, da si za vzor vzamemo npr. Muzej na prtv stem v Rogatcu, ki zgle^îno skrbi za ohranjanje naše kullurne dediščine, lam se vedno kaj dogaja - po naše! (Ali ne čivkajo že vrabci, dn bomo v Hvropi prepoznavni po svoji različnosti. drugačnosti in zalo - za ni-mivi in privlačni?!) ■ Marija Lasjak SSK Planica. Planica. Planica jc moj dom ... Tudi SSK-jcvci smo bili v Planici In si ogledali naše Orle. V petek sma /a vas najprej organizirali potopisno predavanje &I000 km do Damaska in nazaj«, nato pa v kluhu Shake nazdravili sv, Patriku oziroma se veselili ob ira-dicinnalnemu irskemu prazniku Si. Patrick's day. Seveda ob obveznem piniu gostega črnega napitka. Guinncssa. Škoda. da se paketa dogodkov ni udeležilo več ljudi oziroma študentov. Človek se vpraša, kaj vseje potrebno še ponudili velenjskim študentom, da se bodo zares odzvali. Ampak ne bomo obupali. Šibamo dalje! In kako kaže za naprej? V iŠK-ju smo za vas pripravili .^O-urni tečaj angleščine, ki se je začel v soboto. Cena lečaja je bila 25.000 Srr (za nečlane 67.500 srr). zraven pa bi do bili še literaturo. Tečaje bi ÍA'a-jali na ljudski univerzi v Velenju. Namenjen je hi) sicer obnavljanju in nadgrajevanju po govornega jezika In naj bi se zaključil v koncu meseca maja. Žal, je zaradi totalnega SaleSki Studentski klub www.ssk-klub.si nezanimanja «Klpovedan. Sle že raz.tnišjjali, kam za pr-vl Velenje organi/lra velik mednarodni mladinski labor z naslovom MEHT LIJROPU. Nanj je prijavljenih 70 mladili Iz deveiih evropskih dr/av. Tabor sc bo odvijal v Velenju in bo irajal 8 dni. s pričelkom 29. 7.1er zaključkom 6. X. 2006. Kdo smo? P<>čiiniško dojsivo Kažlpoi iz Velenja (v nadaljevanju PDK) Je neprollina organizacija, ki povezuje mlade in z h nje organizira razne oblike projeklov na lokalnem. regionalnem in mednarod* nem področju. Ze več kol 30 lei sodelujemo in organiziramo številne mednarodne projekte po celi Evropi, po udelezbRii na teh pnyektih pa smo bogatejši za spi> znanja, kako v drugih drAavah Evropske unije (v nadaljevanju BIJ) zJvijo naši vrsinikl kakšna je njihova kuUura in okofje, v kalerem živijo, in nenazadnje se imamo s lem ludi priložnosi izpopolnjevati v znanju lujih jezikov, S prihodoiTi programa Mladina v Slovenijo in kasnejso vclaiîiivijo Slovenije v CU jc organizacija niednarodniJ5 projektov postala prijaznejša, /aio je naše drušlvo prw projeki v okviru programa Mladina - Mladi za Hvropo izpeljalo že leia 2000. Sodel(wanja in organizacije mednarodnih projektov so društvu v vseh leh letih omogočila navezovanje stikov s podobnimi mladinskimi organizacijami po celotni Evropi in ti ^tiki so se ohra- nili do danes. Danes ima drusivo već kot 10 partnerskil) organizacij po skoraj celotnem območju današnje IiU. veliko truda pa usmerjamo tudi v pridobitev novih partnerskih organizacij, predvsem iz novih držav članic EU, V preteklosti v preteklosti je veljalo nepisano pravilo, da slskcga leta in biížičíia zabava za mlade. Udeležilo cjziroma organiziralo se bo projekte doma in v tujini. Na društvu pa lahko tudi kupite popusiniškc izkaznico, kot so ISIC LIJR<)<26, m ... Za lažjo predstavitev, kaj vse se dogaja v našem društvu, vas vabimo, da obiščete našo spletno siran ww.kazip()t.si. Fotografija meseca februarja v MO Velenje Okoli 15. marca so v Mestni občini Velenje zaključili februarski del natečaja Velenjska fotografija jneseca. Ibkrat je na natečaju so delovalo 17 ^vioijcv, ki so poslali 57 fotografij. Prvo mesto je osv(v jila fotografka »Jutranje dogaja-îîje ob Skaiskeni jezeru^, ki jo je posnel Ivan Vrhnjak. Matej Blagus si je s fotografijo »Knjižnica 1'k prislužil drugo nagrado, članom komisije pa je bila všeč udi »Srednjeveška romaniika« Mateja Vranica, ki so ji v februarskem dolu natečaja pris4)dili tretjo nagrado. Ker na natečaj prihaja veliko res dobrih finografij, so se v Mestni občili Velenje odločili, da na spletni strani uvedejo ^e rubriko »ožji izbor«. V njej bodo objavljali fotografije, ki so v določenim mesecu po kakovosti izstopale, nagrajene pa. predvsem zaradi manjSe ustreznosti kriterijem prostorske ali časovne umesčenosti. niso bile. Izbf>r najbopili fotografij se seveda nadaljuie. Naj vas opomnimo. da bt^do našledíúo velenjsko fotografijo meseca iz- brali med lisiimi, ki bc^do na spletni naslov foiomeseca<^^vele-nje.si prispele do 31. marcH. Torej imate danes in jutri še čas, da so-delujelc v tretjem krogu fotografskega natečaja. Pogoji za sodelovanje na natečaju, kakor tudi vse doslej poslane in nagrajene foto- grafije, so objavljene na uradni spletni strani MO Velenje (www.velenje.si). V prvih dveh mcsecih natečaja seje že oblikovala skupina »stalnih sodelav-cevzijc. Pravimo, da ceste spomladi zacvetijo. Že ena vožnja težko i>i;^vorjenega tcjvornjaka preko razmočene ceste je lahko dsekanih grmr\'enstvciicni krogu sc to ni zgodilo. Domači so /iiia^li resda samo s ireini goli ra/.liko, vendar gostje niso nobcnkra t Vodili, pa tudi i/enaćen je bil iziO samo dvakrat. Najprej v prvi minuli na Î : 1 in naio v §esii 6 : 6. Nalo pa so Celjani predvsem po zaslugi dobrih {ihramb Gora/da ^kofa in nezadržnega Hdvarda Koksa rova ob polčasu imeli preiJnost štirih zadetkov, po nekaj minutah igre v nadaljevanju pa so prednost povišali na šesi zadetkov. Cmsiujoči vratar Dušan Podr>ecan ni bj na ravni Škofovih obramb v prvem delu, V nadaljevanju ga je zamenjal mladi Maiev/ Skok. ki je bil s wslinii obrambami neprimerno boljšf od prvega velenjske^ vratarja. V drugem polčasu Luka Ooheléek (prvi z desne) je bil med boljšimi pri gostih sej e usUivilo Ludi Skoku. Zamenjal ga je (»regor Lorger, ki pa je bil pol manj uspelcn od Skoka. V Cîore-tijevi obrambi se je gotovo poznalo, da ni igTrtl pt>šk(5dovan{ Branko Bede kovic. (XJIoêilno prednost so se Celjani priigrali ze lakoj na zaceiku drugega polčasa, ko ïo Vclenjćattom prvić na lekmí u^Ii za šesi golov, već kot prepolovili to vodstvo pa gostom do konca lekme ni uspelo. v zadnji tekmi rednega dela prvenstva bo Gorenje v nedeljo, 2. aprila (ob 19.00) goslilo Slovim. Lars Wallher, trener (îurenja: »Obe ekipi sla prikazali zelo dobro igro in gol(»vo so gledalci uživali. Res je. da smo imeli nekaj slabih trenutkov, vendar sem vseeno zadovoljen z igro, P(»ziiala seje odsotnost Branka Bedekovića. ki je zaradi ia;^e poškodbe zal moral igro le opazovati." Mini Po/un. trener i'ï*\A »Zadovoljen sem in to je bila letos prava cekma, v pravem ambientu. Še več takšnih tekem bi se moralo odvili. To je /a na§o ekipt) zelo dobro, saj sino 7. Gorenjem odigrali igro, kot bj jo morali vsaj vsakih Slirinajsl dni. Igra je bila živahna in vsaka ekipa je imela slabe in dobre trenutke. Vele njêani so nam dihali za ovralnik in reêem lahko, tla je Gorenje še vedno nas največji konkurent.« ■ vos Elektra Esotech še naprej izvrstna tretja Prepričljivo ugnali Zagorje - V soboto zadnja tekma prvega dela s Šentjurjem Košarkarji Lleklre tsotccha so z zjnago prod Zagorju Banki Zasavje potrdili dobre predstave v letošnji sezoni in se ulrdili med prvo peterico ekip L A slovenske košarkarske lige. Na dnu lestvice je precej-šnia gneća, lako da se kar nekaj ekip krčevito bori obslanek. Med njimi je (udi Zagorje. Te ekipe, ki jim vsaka točka ogromno p<>-nieni. igrajo zelo motivirano, kar se je videlo ludi tokrat v Zagc^rju. Dušan llaupiman. trener Hlektre lisotecha.je po tekmi povedal: »Pričakovali smo težko lekmo. kajti igra Zagorja nam nikakor ne ustreza. V 2- polčasu se nam je ie uspelo odlepiti in po zaslugi večjega števila razpolo;?enih igralcev ludi zmagali. Zagorje je zagotovo boljša ekipa, kot bi lahko sklepali po položaju JI a lesi vici.« Da način igre Zagorje Banke Zasavje šoštanjskim košarkarjem ne ustreza, so Zagi;r}ani pc^kazali tudi v K), krogu, ko so igrali v Šoštanju, kjer so nck<^íiko presenedjivo slavili. S tokraino zmago HI : 68 pa se je Elektra Hsotech txidolžíla ludi za ta poraz. Prav tako pa sose Soštanjčani obdržali na tretjem mestu lestvice, kar je izvrelen rezultat. Se posebej, če upoštevamo dejstva», daje za njuni tudi Rvovarna i^ško, s katero ima LIckira Hsolech sicer enako število točk. a je zaradi boljšega medsebojnega izkupička v prednosti. V soboto derbi s v Šentjurjem Za piko na i prvega dela prvenstva se v soholo v Šoštanju obeta derbi medgovorno podal žogo nazaj. Proti njej je krenil Denis I lalilovič. a milje spodrsnilo, in sledila je druga nespametna poteza. Približno 24 metrov od svojili vrat je spoiaknil domačega igralca Mitjo Brulca. ki sicer ne bi imel povsem proste poti do Rudarjevega vratarja Nemanjo Joziča. saj je bil v bližini linver llankiC. Ibda celjski nogomeiašje 'lepo' padel in zagorski sodnik Davor('rctnik jellalilo-viča poslal z igrišča. Rudarji pa so se z igralcem manj dolgo uspešno upirali domačim in ob odhodu na odmor so imeli še vedno točko v žepu. V drugem delu pa sla se mreži obeh nasprotnikov v razdobju sedm^ minul zatresli kar 4-krai, saj so domači povedli s 3: 1. Zlasti lep je bil zadetek Sebasijana Gobca, Opazil je, da je Jozič daleč preveč oddaljen od svojih vrat in s približno 25 m je poslal žogo prek njega v mrežo. Tudi po lem vodstvu se goîîtje niso predali. Po zelo lepi podaji AzizJja je Denis Muha-removič dosegel ilrugi gol za Ve-lenjčane (strelec prvega je bil kapetan Zoran Pavlovic) in znižal na 2 : I"a zadetek jim je vlil novo upanje, da bodo morda le osvojili točko. ki so jo napovedovali pred tekmo. Dobřili petnajst minut pred koncem tekme pa je njihovo upanje dokončno splahnelo, saj je Cir-bič moral zaradi drugega rumenega kartona z igrišča. Po tej drugi izključitvi se rudarji niso mogli več uspešno upirati domačim, ki so v drugi minuli SfKJniškega pjxjaljška le še potrdili zmago. ■ vos nikoli sam Ť ~J ^ Kriza teka na srednje in dolge proge Tretjič zapored v polfinalu V tretji tekmi gladko premagali Krko - Forma se dviguje v pravem trenutku - V soboto prva polfinalna tekma s Preventom - Navijači vabljeni v čim večjem številu Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v drugi čeirtllnalni tekmi v Novem mestu sicer m ič ... Dijan Kujs. trener in igralec Šoštanja Topolšice. je bil po tekmi zadovoljen: »Danes smo pokazali nekoliko boljši karakter. Tekma jc bila zelo nervozna, vendar smo dobro servirali in Krki onemogočili, da bi razvila svojo igro. predvsem v drugem in treljem nizu, tako da mislim. da smo zasluženo zmagali. Me-ninî pa. da imamo v sami igri še kar nekaj rezerve.« pravi Fujs. ki obenem (Opozarja, da so ostale v igri za naslov zelo enakovredne ekipe: Apokazalo se je že. da je letos slovenska liga izjemno izenačena, lako da karkoli se bo zgodilo v pri- hodnjih tekmah, ne bo nobeno presenečenje.« S to zmagt) so ú odbojkarji Šoštanja lopolšice že Ireljič zapored zagotovili uvrstitev v polfinale držav-nega prvenstva, kjer se bodo že v soboto pomerili z odlično ekipo Prevent a Gradenj. Prva polllnaliia tekma bo v S>š(aniu. in sicer v si>-Im)1i> oh 20. uri. Igralci in vodstvo Šoštanja lopolšite pa si želijo predvsem številne in glasne podpore s tribun. Nočejo namreč, da se ponovi slika z zadnje tekme, ko je imela gostiijoča ekipa bolj glasno podporo kol domačini. S tretjo zaporedno uvrstitvijo v polfinale, sčimer so v Šoštanju tudi že dosegli pred sezono zastavljeni cilj. je razumljivo zjidovoljen tudi Dand Sevčnikar: vPoztia se, da smo odmor pred končnico državnega prvenstva dobro izJ:oristÍli za krajše priprave. Imeli smo čas, da se v miru pripravimo na zaključek sezone. Prva četrtrinalna tekma je bila zelo ležka. predvsem s psilio-ioškega vidika, nocoj pa je odločila predvsem naša boljša llzična in tehnična priprava,« pravi Sevčnikar. Za polfinale s Preventom pa napoveduje: »Ce želimo premagali Mari-borčmie. moramo naredili še korak naprej, pre^lvsem pa zmanjšati število napak, teh tlelajo Mariborčani malo. Mi bomo morali nadzorovati (gro in igrati napadalno, saj nimamo česa iz.gubiii.« ■ Tjaša flehar Odprto prvenstvo Slovenije v dolgih tekih - Nase opozorili mlajši tekmovalci Velenje. 25. marca - V organizaciji domačega atletskega kluba je bilo »odprlo prvenstvo Slovenije v clolgili lekili«. Prvenstvo v dolgili to kih je po prvejistvu v krosu Še zacî-nji preizkus pripavljenosli atletov na sezono, ki prihaja. Dolgi teki so predvsem pokazatelj legu, kakšna je splošna raven forme posameznega tekmovalca, ne glede na to. katera je njegova specialna razdalja, v kateri bo tekmoval v sezoni. Rezultati v starejših kategorijah so bili silno skromni, kar odraža globoko krizo slovenskega teka na srednje in dolge proge. Nekalen mlajši tekmovalci pa so s solidnim tekom opozorili nase, vendar bodo šele nadaljnja leta ireninga pokazala njihovo pravo vrednost. Od velenjskih atletov so kolajne in vidnejše rezuUaie dosegli; v kategoriji pionirke U 14, 2í)(H) m je drugo mesto zasedla l^na .JťZerrúk; v kategoriji pionirke U 16,3000 m so se ponovno izkaz-alc Jerneja Sinon-kar, Matya Mlinar in Severina Siruc z drugim, tretjmi in četrtim mestom. Romana 'lesovnik je pri mlajših mladinkah, ki so tekle na 5000 m. osvojila drugo mesU). IVi slarejših mladinkah na 10.000 km si je bronasto odličje pritekla Nastja Kramer, ki jc sicer specialistka za tek na 800 n:. Nastopanje na dolgih razdaljah dokazuje, da želi Kramerjeva ustvariti dober temelj '/n dolgo in uspešno sezono. Pri pionirjih U 16 na 5000 m sla mlada velenjska lekača Darku .lan-kovič in Miha l^inprvl zasedla čeirio in osmo mesto. Pri mlajših mladincih na 10,000 m sta se po novno izkazala Rok .lo>:an In Tomaž Stinek z osvojitvijo tretjega oziroma četrtega mesta. v članski konkurenci so domači atleti "mlajši veterani« zasedli na-sledtija mesta: Sehaslijan Kurman-šek peto, (vorazd Šuli{*oj šesto in Primož \wleink deveto mesto. Pionirke U 16 na 3000 m so se ponovno izkazale kol posameziiice in homc^gena ekipa. Jerneja Smon-kar je zasedla drugo mesto, Mateja Mlinar je bila tretja in Severina Sinjc čel rta. Naslednje veliko tekmovanje na domačem stadionu bo mednarodni miting z PAA licenco, ki bo ludi letos postregel z vriuin-sk(i udeležbo. Tako so igrali Rokometna liga Telekom, 21. krog Izidi: Celje Pivovarna La^ • Gorenje 33:30(18:14). Krka-Jeruzalem Orraoz 24:34. Trimo Trebnje • Prevent 31:28, Termo - Ribnica Riko hise32:31.&ov3n'GofdClub3D: 29. Ciraos Koper-Rudar 34:22 Lestvica: Celje ^vama Laško 39,2. Gorenje 30.3.Tmio Trebnje 28.4, Gold Oub 27,5.Piivem22,6.0mos Koper2i, 7, Jeoizalem Onnoz 20,8. Ribnica Riko hile 17,8. Rudar 17,10. Slovan 13.11-Termo 10,12.Kf1(a 8. SRL, moški, 21. krog Celje Pivovarna laško : Gorenje 33:30(18:14) Celje Pivovarna La$ko: Škof (10 obramb), Gaj>č 2. Kozomara 4. Mlakar Hribar. Razgor. Škof. Harbok 1. Koz-lina 2, Lorger. Gorenšek, Ivankovič 2. Natek 9. Kokàarov 12 (7), Zorman 1, Lorger (6 obramb). Gorenje: Podpećan (4 obrambe) Tanse. J. Dobelfek. 1. Ri/tar, Kavaš 4, Reznieek 2, Oštir 4. Zrnić 4, Sirk I LDDbelšek4.SoviC2Jlić8(2), Podpečan. Skok (8 obramb). Prost Liga Si. dobil Vodafone, 21* krog Izidi 21. kroga: Drava - Bela krajina O :1 (0:1},Domzale-Hiï Gorica 1; 1 (1:1).AnelKoper-Nafta2:0(1 : 0). Primorje • Maribor Pivovarna Laško 0:310:0), CMC Publikum-Rudar4:2(0:0)-Prvenstvo so nadaljevali včeraj CMC Publikum •Rudar4: 2 (0:0) Strelci:1:0KrÍ2nik{50.).l:1Pa-vk)vič(53.).2:1 Bi^an (54.1,3:1 Gobec (56,). 3:2 Muharemovič (66,). 4:2 Bakarič(9Q.). {MO Publikum: Mujčinovič. Knžnik, Pecnik (od 59. Bakarič). Busic, Berš* r^jak (od 46. Urbanč). Kelhar. Gobec. Bruk: (od 46. Bišćan), Stajit Travner, Brežic. Rudar: Jozič, Rošer, Klančar. Hanktč. Haltiovič. Kraljevič, AL Mujakovič (od 78, Rabmanovič), Trifícovlé (od 12. Muharemovič). Pavkivič. Azizi glí izpeljati. Največ volje, pridnih rok in prostega časa ter denarja pa je zahtevala ureditev igrišča in njegove okolice ob železniški progi. Letos jih čaka pri tem ^ kar nekaj dela. V nadaljevanju občncipd zbora so opravili volitve v organe upravljanja društva in med člani upravnega odbora (l-ranc Mori, Zdenka Šajill. Peter Pc^lovšak. Bojan Vogler in .lanko Avberšek) za nfkvega predsednika dnt^tva izvolili Janka Av-bcríUía. la je predstavil letošnji delovni program društva, kije v jtihilcjnem lelu zelo bogat. Naloge so razdeitli na štiri področja, in sicer prireditve, športna srečanja, športne in rekreacijske aktivnosti 1er ttrejanje Športnega centra, /.nova bodo imeli člani in občani vrsio priložnosti za druženje prijetnega s koristnim na raznili turnirjih, športnih srečanjih, pohodih, izletih, meddruštvenih srečanjih. Pri športnem centru pa nameravajo le-třw zgraditi brunarico, urediti njegovo okolico, zgradili naj bi novo otroško igrišče, poskrbeli za dokončno ureditev dokumentacije. Jubilej dru^ tva pa bodo zaznamovali s srečanjem članov tIrušTva in krajanov konec maja. Turnir trojk v nogometu na male gole Klub študentov šmarške Tare je munilo soboto pripravili turnir trojki v nogometu na male gole. Bil je v telovadnici šjnarškc osnovne šole. na njem pa je nastopilo 10 ekip. mlajših in starejsih. predvsem pa Iz občine Šmartno ob Paki. Po zanimivih in napetih dvobojih je prvo mesto osvojila trojka NK. lira Šmartno ( Tadej Omladič, Dragan Vasič. Matej Kolene in (zlok Centrih), drttga je bila trojka 1-C Mozirskigaj. tretja pa Paška vas. Najboljši strelec turnirja je bil z 10 zadetki l.uka Prjišiuk.ir. Najboljši so prejeli pokale in praktične nagrade. mtp Prosti čas preživljajo z rokometno žogo Na petem turnirju Rokomelne šole (îorenje v tem šolskem letu je sodelovalo preko 190 igralcev od 2. do 4, razreda Iz osinili osnovnih sol. Prisotne so bile ekipe vseh velenjskih šol in ekipa OŠ St«tanj in OŠ Polzela, kjer tudi poteka rokometna šola. Odločitevvodsrva RKCjorenje. da kittbsam prevzame vodenje rokometne šole. se je že pred iztekom prvega leta delovanja izbizjla kot uspeštia. C'ilj rokometne šole je omogočiti čim vixjemu Slevil u otrok vadf*irajo nase delo in omogočajo svojim otrt)kom, da lahko obiskujeji) rok(tmeino šolo. Že sedaj jth vabim na šesti turnir iji na zaključek rokometne šole, na katerem se bonio predvsem družili in zabavali. Zahvaliti se moram tudi ravnateljem šol, ki podpirajo naše delo. Prepričan sem. da rokometna šola uspešno deluje, kar potrjuje nara-ščatije števila vključenili otrok, in upam, da bo tako tudi v prihodnje." Milun Rnntsak. OS Polzela, vaJit^ti: **Koi nekdanji aktivni igralec rokometa, tudi vrsto let v RK Velenje, sc mi zdi ta rokometna liga za najmlajše zelo dobrodošla, saj s tem mlade fante navdušuje že na začetku njiliovega spoznavatija /. rokometom. Vidim, da otroci radi prihajajo iva te tekme. Zahvaljujem se vsem. ki so nam omogočili sodelovati v (ei ligi." Lukaček (ia.šper, OS Polzela: "Za obiskovanje rokometnega oddelka sem se odločil, ker me veseli ta igra in hitrost v njej. Rokometna liga za nas mlade se mi zdi zelo v redu, saj se lahko primeijamo 7 drttgimi igralci. l^zmišljam. da bi tudi kasneje treniral rokomet. Moj vzornik v l^ (řorenje je Sebasijan Sovič," ïrmd Varšnik, OS Antona Aškerca, vaditelj: ■*Rokon:eina sola je letos dobro organizjrana, otroci jo radi obisktijejo. Turnirji st> dobra oblika dela. ker lahko svoj napredek pokažejo ostaliiu ekipam in staršem." Toni Liptti, OS Šalvk, vaditelj: "Letos teče že enajsto leto mojega sodelovanja v Rokometni šoli Gorenje. Nekaj časa sem v klubu treniral tudi mlajšo selekcijo, Na OŠ Šalek, kjer poučttjem. vo- dim rokometno šolo. v kateri sodeluje 47 tičenccv od 2. do 5, razreda. Pomembno je. da k sodelovanju pritegnemo tudi siarše in da si Jia takšni pred. stavitvi.kotjedanašnia. ogledajo in vidijo napredek svojega (Hroka in celotne ekipe. Ponovno smo uvetlU ttimirski sistem tekmovanja, kjer najmlajši rokometaši skozi Igro, druženje in zabavo spoznavajo lepote rokomelne igre. Veseli mc ugotovitev, via se vedno več naših tičenccv odloča za aktivno prci^\1janje prostega ča,sa v rokometni šoli." GašfMir Karnsak. DS ^lek. iRralec: "Že pet let obiskttjem rokometno šolo in sem tudi član mlajše selekcije Rokometnega kluba Cîorcnje. Prve rokometne korake meje naučil trener Ioni I jpuš. Zelo rad treniram rokomet. " Armtn lluselja, OŠ Gustava Šiliha« it^ralcei "Rokomet mi je zelo všeč. Sem vratar in mislim, da dobro hranim. Na golu me ni strah, îe nizkih žog se bojim, ker so zek» neugodne, lakšni turnirji so mi všeč. pa še starši lahko vidijc». kaj smo se naučili. V RK Gorenje pozjiam Sebastjana Soviča. Luka Dobelška. Momirja lliča in Ved-rana Zrniča. Ukvarjam se še z nogometom, a tam nisem vratar." Greftor Vvgan, OS Gustava Šilllia, vaditelj: Mini rokomet je stiper ideja. Rokomet je v Sloveniji trenutno šievilka ena in zelo popttlaren ter s tega stališča za otroke zelo zanimiv. Poleg tega je šport z veliko kontakta in v katerem otrok bmsi svoje spretnosti in iznajdljivosi v sami igri. Za RK (iorenjc pa to pomeni pridobivanje kvalitetnih igralcev iz svoje baze Igralcev," Izidi: Polzela • Šalek 9 : 14. Antotia Aškerca • Gustava Šiliha 19 :1. Šoštanj • Polzela 5 :6, Gorica -Livada 12:1 2. Miha Pintarja Toleda - Soš-lanj 10 : 7. ■ NA KRATKO Prvoligaša brez poraza V šestnajstem krogi; prve namiznoteniške lige sta tako ženska kot moška ekipa domov prinesli pomembne točke. Ženska ekipa je v domači dvorani suvereno slavila proti ekipi Pre-venta iz Radelj. Za domačo ekipo so bile po itvakrat uspešne Tamara .lerič, Ivana Zťra in Vesna Drnovšek. Zmaga z reziiltatom fi : O je ekipo učvrstila v sredo lestvico. Miiška ekipa je na gostovanju v Puconcih po ogorčenem boju iztržila točko. Za velenjsko ekipo je bil dvakrat ttspešen .lure Slatlnsek. po enkrat pa (irejior Nisavič in Nenail IJojanić. V igri dvojic je bil tis"pcšcn par Slatinšek • Bojanič. Po prikazani igri jc rezidtat 5 : 5 primeren, saj je bila tekma i/enačcna od začetka do konca. Uspešni nastopi mladincev na DP Minuli konec tedna je bilo v Murski Soboti 15. drâvno prvenstvo mladinke in mladince. Velenjčankc in Velenjčani so bili uspešni, saj so osvojili štiri odličja. V prekmuski prcsK^lnici je nastopilo kar šest velenjskih igralk in igralcev. Uspešne so bile tako mladinke kol pri mladinci. Med dekleti je bronasto medalj(î v igri dvojic osvojila \vikna 'Auru v paru z kranj-čanko Vic»n4) Moloku, V poUïnaUi je bil od njiju boljši kor()ški par Verhnjak - l-ajmul. Med [»sameznicami jeZera obstala v čctrUlnalu. kjer jo je premagala soigralka v igri parov Mol oku. Poleg medalje v igri dvojic je Zera svojili ekipno drugo mesto. Prvfj nieslo med klubi je osvojil Taekwon-do klub Sun. irelje pa Taek-wondo klubUnior Vclenjcani so osvojili kar 13 naslovov državnih prvakov: Anja Moliiar (dcklicc. forme, rumeni pas). Maja Zupančič (dcklico, forme, zeleni pas), Slasa I.ipnik(deklice, forme, čnii pas l.dan), Aljaž/vikari (dečki, forme, rdeči pas), Uroš Rupreiil (dečki, forme, črni pas I.dan), Darja Skri (članice, forme, /uleni pas). Tanja Verboien (članice, forme, rdeči pas). Nejc Rednjak (člani, forme, zeleni pas). Slasa Lipnik (deklice, borbe, do 50kg), Sarah Sobota (deklicc, borbe, nad 55kg), Uroš Ruprcht (dečki, borbe, do 50kg), Sabina Javornik (članice, horbc. do 69kg) in Sabina Javornik (članice, lest moči). Dr/avni podprvakl so poslali Bt)rui Sobola (dečki, forme, rdeči pas). I,uka Rednjak (mladinci. forme, zeleni pas), Nina Klisarič (članicc, forme, zeleni pas), Sabina Javornik (članice, forme, črni pas L dan), Matjaž Irsič (člani, forme, zeleni pas). Maja Zupančič (deklice, borbe, do 50 kg). Matej (irohelnik (dečki, b<3it»e. do 55kg), Denis Ninič (mladinci, borbe, do 69kg), Nina Klisarič (članice, borbe, do 69 kg), Tt)maž í.ednik (člani, bt^rbe, do 71kg). Sabina Javornik (članice, specialna tehnika). Bnmasta odličja pa so prejeli Sarah Sobota (deklice, fonnc. zeleni pas). Denis Ninič (mladinci, forme, zeleni pas), Tomaž l^dnik (člani, forme, čnii pas Ldan), Aljaž Žvikart (dečki, borbe, do 40kg), Milan Pajer (člani, borbe, do 78kg) iii Tomaž Lednik (člani, specialna tehnika). Smučarski zaključek v soboto je bil na Rogli zadnji, ^^sti veleslalom za pokal Wiener-si ae d lis che, Na njem so cici banke smučarskega kluba Nord i ca Velenje zasedle naslednja mesta: 7. Eva Zimšek. 14. Ana Zimšek in 26. Ur^ka Ost^rvuh. Skupna razvrstitev pokala v državnem prvenstvu: 8. Ana Zimšek. 9. Eva Zimáek, 34. IMka Ostervuh. Ob ugodnih vremenskih razmerah bo v soboi.n na sporedu še super-veleslalom z^ cicibanke In cicibane za pokal v/Jiodne regije na Ctolieh v organizaciji smučarskega kluba Nordica Velenje. Slovenija teče V sobofo, I. aprila, se bo s tekom v Slovenski Bisirici začela sezona lekov za slajersb^-koroški pokal v tekih 2006. Letos bo za lo tekmovanje stcio kar 17 tekaških prireditev na podmčju Štajerske in Koroške. To tekjni)vanjeje vključeno v akcijo Slovenija teče in zato iîrgani/atoîji pričakujejo veliko udele>tbo. Tekmovanje se bo začelo z otroškimi teki ob 10. uri. Prijave sprejemajo uro pred tekmovanjem. if t toplotne črpalke hladilni sistemi Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti in pst vsaj na začetku lela precej izboljšala. Slevilo prometnih nesreč je v prvih dneh leta močno upadlo, na koncu pa je bil upad 3.3-odslolen. Žal je prometna disciplina začela popuščati, kljub Pogosto prisotnost olkohola Prisotnost alkohola je še vedno zelo pogosto v vzročni zvezi z nastankom prometnih nesreč. Lani jo bilo 425 piivzročileljev ali desetina vseh povzročiteljev promet-fiih nesreč pod vplivom alk<> hola. Število vinjenih povzm-čiteljev promeinili nesreč se je celo povečalo in tudi poprečna koncentracija je višja kot leto pred tem. Alkoholizirani vi)zniki so povzročili iO promelnih nesreč s smrtnim izidom. temu pa policisti ugotavljajo, da strah pred visokimi sankcijami Se učinkuje, vendar vztrajno slabi. Ne glede na to pa na Policijski upravi Celje ugotavljajo, daje bila prometna varnost v lanskem letu. z izjemo lela 2003, najboljša v zadnjih desetih letih. ■ Krivi naznanili o kaznivih dejanjih Avto prodal sam, poiiciji prijavil, da so mu ga ukradli - Policisti na Celjskem pišejo ovadbi zaradi suma kaznivega dejanja goljufije Celje, Žalec - 26-letni Žalčan je februarja lani policiji naznanil, da mu je neznani storilec vlomil v osebni avio Audi A6 1er odmouliral in odnesel zračni blazini 1er sedeže iz vozila, pri čemer naj bi ga oškodoval za okoli 4.000.000 tolarjev. Škodo so mu. delno, poravnali JZ kasko zavarovanja. Policisti pa so se v tem primeru dokopali do zanimivega spoznanja, daje namreč lastnik avtomobila v zvezi z vlomom po dal lažno prijavo, saj naj bi sam iz vozjla odstranil dele, ki jih jo ob prijavi navedel kot ukradene. Konec lanskega deccmbra pa je 30-leini moški, ludi i/ okolice Žalca, policijo obvesti. da so mu v Velenju ukradli Audi TI' coupe, vreden 5.000.0Û0 tolarjev. Pri pre-iskavi so policisti ugomvili. da jc prijaviji-telj podal lažno prijavo, saj je vozjlo skoraj mesec dni pred lem prodal na Hrvaškem. /oper oba so kriminalisti podali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja giiljufije. v torek. 2!. marca^ dopoldan, so bili policisti v zdravstvenem domu v Velenju. V kabini za rentgensko slikanje je neznanec iz torbice pacientke vzel denarnico z denarjem, bančno kartico in osebno izkaznico. L delovišča pri restavraciji Jezero je pr)poldan neznanec odnesel 300 metrov kabla. Ponoči so so policisti usiavih na Ksa-meznc dele telesa pred vremenskimi in mehanskimi poškodbami. Oprema naj bo kaki>-voslna in naj bo čim bolj vidna. Policisti na Celjskem pa so konec minulega tedna že t>pravili večji poostreni nadzor prometa, v katerem so bili r«isebej pozorni na motoriste. V nadzoru je sodelovalo 60 policistov, ki so ustavili 427 vtjzil in pri tem ugotovili 110 kršitev cestno prometnih predpisov. Izrekli so 23 opozoril, napisali 54 plačilnih nalogov. 15 odločb o hitrem postopku pri prekr-škovnem organu policije in podali 15 obdol-žilnih predlogov na sodišče. Vozniki enosled-nili vozil so storili 26 prekrškov, policisti so jim izdaU 7 plačilnih nalogov, izveden je bil en hitri poslopek pri prekrškovnem organu policije, podanih pa je bilo šc 12 obdolžjlnih predlogov na sodišče. Štirikrat vlomil v isto hiso Žalec. 21. marca - 19-letnemu vlomilcu iz okolice Žalca, ki je v torek žc četrtič vlomil v isto hišo v t.očici ob Savinji, je naposled od-klcnkalo. Njegovi podvigi so se začeli v petek, štiri dni prej. ko je prvič skozi okno vlomil v stanovanjski) hišo in iz spalnice odnesel 7.000 tolarjev. Denarje hitropošel, z^io je ponovno na enak način vk)mil že naslednji dan. lokrat je odnesel kar 80.000 tolarjev. Tudi ta denarje Iz policistove be/ei/ce lenju, ni znano. Ga bodo pa p<ílicisti, če se srečajf) z njim, po tem gol povprašali. Nekdo pa mora imeti precej umazanije okoli sebe. Tisti, ki je iz prodajalne Vegr ado vega skladišča odnesel parni čistilec. V sol>oto, 25. marca, so šli policisti na maturantski ples v Rdečo dvorano. Niso pa plesali, ampak pomirili pet mladih, ki so se stepli. liden med njimi sije v pretepu pomagal s stekJeuico. s katero je drugega kresoil po glavi. V nedeljo, 26. marca, so bili policisti opoldne v lokalu Sirumpf v Pesju, kjerje vinjeni mladenič pretepal svoje bivše dekle. Koje Ajunak« zagledal može v modrem, jo je jadrno ucvrl, vendar je bil za policiste vseeno prepočasen. Ker je še naprej grozil, da bo z bivšim dekletom že še poračunal, so ga policisti pridržali. Kasneje pa so ga zaradi suma storitve več vlomov v Pesju in hUro skopnel in v ponedeljek seje vrnil. Ker v spalnici ni hilo več denaija. je pregledal še os-lale prostore in v kuhinji našel 3.000 lolaijev. V torek pa je ptwkusil srečo še v četrto. Tokrat so ga pričakali policisti, mu odvzeli prostost, zoper njega pa bodo podali kazetisko ovadbo. Pridržanje za voznika brez izpita Velenje. 24. marca - V petek ponoči so policisti na regionalni cesti pri odcepu za Kavče ustavili voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez vozniškega izpita. Ker gre za večkratnega kršitelja ce si n< j prometnih predpisov, so zoper njega odredili pridržanje do uradnih ur sodišča, kamor so ga potem privedli na zaslišanje. Spet: dve kartonski škatli cigaret Velenje, 23. marca - V četrtek opoldan je neznanec izkoristil nepazljivítsi dostavljalca različnega blaga trgovinam in pri prodajalni MT Center na Cankarjevi v Velenju Iz avu> mobila odnesel dve kartonski škatli cigaret. Vrednost ukradenega znaša 222.263 tolariev. Pogreša kdo medicinsko opremo? Veleiye, 26. marca - V nedeljo popoldan je občan v kraju Šembric našel kartonsko škatlo. V njej so bile škatle z injekcijskimi brizgalkami, škatle z injekcijskimi iglami in druga medicinska oprema. Predmete so policisti shranili v skladišče. Oe jili kdo pogreša, se lahko oglasi na Policiiski postaji Velenje. Šmarinem ob Paki pridržali še /jh 4X ur. V ponedeljek, 27. marca, so bili spel na Koroški v Velenju, lam je v stanovanju jal odrasli sin. Ker naj bi to počel večkrat, so mu policisti izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Vredno pohvale Policisic je v lorek. 21, marca, popoldan klicala občanka. Psindu^in|$ki3yći svela, V? 1/75 Mosiovi 17.55 lynxniaga?in 18.2b Sluduniska 19.l)b l/limîëk:,2/t? 20.00 nvHnuv^in^i, »n^.filin 23.05 MaiullainDusdhnum^ka (lf?ma 00.25 SuahnviiMtaarner.Cblilm 01.35 Nai:iiuliiii|i. 19/70 02.00 Ihe darkness, glas. dfikuri. 0275 Dnnvnik /anifljske iv 02.^5 lnlok»nal NEDEUA, 2. aprila SLOVENUAl 0G.80 Udmevi 07.00 Pomtda 07.D5 Dobro juirt 08.00 PořQřila 08.05 Dobrniuifi] 09.00 Pornřila (19.05 fiFicav Miijeaii. 19/26 09.15 Risanka 09.75 rracsyMdiean.2D/26 09.35 Vs» o živalih, noji, d(jki;m. nan. 10.05 Moíim 10.40 Zvalili 11.30 Gíobokaiťungl8.3/3 12.7D Dsniidan 13.00 PornřilR, Sport, vrnnip 13.2D raría:/aru§eOc^{iii Ib.OO PomňIs, promel 1b. 05 Mn^invi 15.40 Pa]CťkDavifi.2b/2b 18.05 Injofjoina iQftji! 1B7Ô Aval^kivrii^Skailice. 13/26 1/.00 Notfiw.tfrefTfl. §pon 1/.30 lff)pskaffir;]ii:a,3/3 18.25 Žrob^iiji; deífliice 19,35 Mfiílvríínk uhpc. fisanka 18,45 /akai?, nsanka 19.00 DnHViiik, vTtín!fi,S[Jori 7D.D0 PriJo^ovj;o<řNal3liin 21.15 riirisiika 72.00 Odmevi.ápnavrymt; 77.50 Rjínníniklijb 00.05 Iropskí mrvica. 3/3 00.55 Dnevnik.vsnie.špori 01.bO PnJo?ovcii?Naiali|o 03.10 Iníokanal SLOVENIJA 2 06:^ Iníokanal 09.00 /abavm lnlnkar>^l 11.30 Oiro^ki íiManal 1730 Zabav nuntokana! 14.0b Craiy David, glft^.ilrikuni. 1130 Krvna iHisuga. rmrve^i II Iru 15.15 Oh/rjr)a (iiiln 16.15 Duhovni iiinp 16.30 Spnnšpas 1/,00 Jasminolasno 17.b5 /da]!jjdia|âiarazyibano ^ivl|en|R 18.30 Mosiovi 18.05 SknvnosuiQ jema 3/B 70.00 SadHfii Oudes indosuiiskeya svDia, 5/7 20.50 Slovenski rnatta/in 21.15 Sian novi obra;i Evrope: SlovaSka 21,40 langor.Spniski lilm 23.20 Mahícr.anp.íiltn 01.10 CraioOaviagiâs.iInkum. 01.3b Dnfivnik/ani^skviv 07.00 Ininkanal pop I pop 06.bO 24 ur. pniiovilGV 07.50 RickfUke 06,40 Potusode.nad. 09.35 Obsviiij.naíl 10.25 Iv píodi^ia 10.55 Vila Mariia. narl. 11.50 Prerojena liiibe^sa nad. 12.45 Na kraju Mina. nan. 13,40 Iv prodaja 11.10 miiks IbJlb l^orojml|ube?{)n.nad. 16.00 Vila Mania, traá 16.b5 Oh sviiu. nari. 17.55 ?4ur 18J]0 PoiiiscdB.nad. 19,00 24 lir 20,00 \m\!i 21,45 Na kraiu Mna. nan. 22,40 /mbî mediane. 3/3 23,45 l'wdravisffonin.nan. 00,35 PriiaïfIji, nan, 01.05 24 ur. ponovitev 02.05 No^na panorama 06.50 24 Uf 07.50 Polusodfi 08.45 ObsvilL, nad. 0925 Fv prodaja 1(1.05 Vila Marija, narl. 11.00 Prerojena i|ubo^en. Tiad. 11.55 Ir&nia 13.40 Ivprodaia 11.10 ritdilake 15,05 h'sroisna l|ube/cn. nad. 1B.00 VflaMHrii»,nfld, 16.55 ObsviiL, narl. 17.55 24ur-vrfimi3 18.00 PoinsodB.nad, 19.00 24 iir 70.00 Vzortiialipijsii 70.45 Sanjsk» ^ëitska 22.05 Ugrahttav, amer, him 00.15 Pod lupo ppftviuB, nair, 01,10 24 ur, ponovi lev 02.10 Nnřna psníírania © © 09.no DohmjiJira mlormauvno ra/vailnlna orídaia 10.fl0 VabinrokDsleiu 1Q.05 Cftru^lamva, pra Velenje- vfsokošot^kn srediSt^? 11.05 Najspoirinava 11.11] corn, gl^sbaria tNlda|3, ponivilev 14.00 Viilifusuani. obrnula 1/.50 Vabmio k oglndu 17.55 Debela Mlariov,dnsvi(ikvi; 16.110 MnicifinniDdvťilRkJaka, otírj^ka r^ldaia najinlaiSo 18.40 Difkiiib 17.00 Tednik 13.00 ParoNa, SpwivfsniB 13.20 Prvi m drugi 13.40 Slovenski uinn ki 14Db KQmisarHM.4/15 14.bb Sn:evglavi.tieni$kihlffi 16,25 Sovenski maya;m l/DO PnroWa.^ofLvrsniy 1/IÔ U/are 17.25 Sq;^I|8. IV Maribor 18,40 Prihaja Norli. n^an^m 19.00 Dnevnik.vreme.^porl 19.25 Uirip 20.00 ?ivNKkoivÍjlmiJ,3/3 20.45 Hnbar 22,00 Poroíiía, SpotLvrcmii ??.35 Telesa. 10/16 73.3b tosL kanad, liltri 01,25 Dnevnik, vreme, âjiori 02.05 Hribar 03,15 (n( oka rial SLOVENUA 2 06.30 (nfokarial 11,36 Sko/i^s 1) 45 Slan novi obra/iLvropK Slovaška 12.10 Zdaj!, odilaia 2a rapg. ?ivljcn|R 1235 S^vumBLdí5anjo,fiiviia, posn»tsk 14-35 Konrsn rofíiíkaga siriilori^jmga orknsira 18.55 IhegiaiBliildaaiglas. dokoni. 20.00 PoiopljffniTvon, avsiniskihlm 21.3b SkrivnositiOj&2cro, 5/8 27.2b Sobotiisnoi 73.25 Duřela.kjcrienasiaioíijcs.l. ilel 00,30 Dnuvnik ;ame(ske IV OO.bb Intokanal pop DA3I] Iv prodaja 08.00 Drohi;ki,rts.sf!n|a D8J0 Poko, ns. serija 08.3b Brala Mek, ris. serija 08.4b KaikainOrhi.ns.sanja 08.65 HailovcdniBibi, ns.sprija 09,25 Jaka na Luoj,rjs, sanja 09.3& Piijs^kZlaiko.ns.ssnjH 09.45 ^HvIMiavl.rts.serija 09.bb Malinji dol, ns, serija lO.Ob Jona filmo/i^lenjsv^^kih 11.30 šolska košarkarska liya 12,30 ftoaporlkofflbm. ponovitev 13.30 Formula 1, posneiakir.^^ninga 14.40 NadeMjuispo.oan. 15.40 Anim^lia. rioknm. oiida[a 16.10 (ioj^viii^p savane, dokurn. údi4|a 17.15 24iir.vrDmp I/.2Í1 V/omovudcnjs, armir.jilm 19.00 71 ur 20.00 Wnrm ali pusli 70,4b Halkaii h;, ilel 21.40 Fnjgma.anier. Iilni 23.4b Alias, naii, 00.40 Divji dan v los Ajigelesu, amer, lilni 07.15 21 ur, [Hjnoviiev 03,15 Noćna panoiama © 09.00 Mi§ma§.ouo§ka oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Napov&d iťkem anglaSke PfBinior ligu lO.lb Nai spol dneva 14,00 Viilonstiaiii. obvHsljfa 15.50 Vabimo k ogU 15,55 Angleška ooyoniaina Premier liga. neposrndni prsnijs tósenal :Asion Vrifa 18.00 Vííbímnkr^ledij 18.05 Dehla zakladov, dnavni kvi^ 18,10 Had igram nogofiieinijo^ka £porina oddaja 18.40 Dehla ;aklarlnv. dnRviii kvi/ 18.45 Najspoulneva 18.50 MojiiainmeríveiiťkJaka. omiška oddaja /a najmisjšR. ponovitev 1935 Vabimo k ogledu 19.55 Deiëla zakladov, dniivni kvu 2D.OO 1449.VlVniaçt3mi,regiortalni inlonnauvni program 20.25 Kijliijra, infomiaiivna udd»ia 20.30 /flitj. oddaja za razgibano ^vljer^i; 21.00 DobrodulnaTVDRAŽOA OMflNlSKIlIDÍ I, ponovitev v organizaciji lions kluba VfilBOjeinViV 77.30 DeÍKla zakladov, dnevni kvi/ 27.3b Okrogla nii;a, ponrjviiev Velenje visokošolsko središče? 23.3b Vabimo k ogledu 23,40 Naj spot dneva 73.45 Viilansuarir nbvesuta SLOVENUA 1 07.00 /ivJav 09,20 Sporiftjjas 09,55 Nndeljskama^. prsnosii Maruii|4 11,00 lzvir|n)i 11.30 Ob/oijadijlia 12Í1Q IjudjDin/unilja 13.00 Ptinjčila. Spori vreme 13,10 PnJnhivcuzNalaiijn 14.30 lisltiijalppRgapnpuidneva Pol miniJi slave 14,50 nol^fii program 14.55 Nfliisliskooko lb.05 Orugn mnenje 15.10 Clovtókifakior 15Jb ^asbitni dvoboj 15.40 /ive (egentlii 15.45 Kuhalnica 15.50 Avdicija 7075 16J10 Norec na [iniji IBJU Spori"!Cas lB.2fl Spnruienovice 16.75 Anglfiškanogomcuiaiirja 16.30 fJilprio 16.40 lorelfa 1?.D0 PoroÈila. Spori, vrane 1/.15 lisicga (i?poga popo(dneva 19.30 /robaniebta 10>40 Kravica Kaika. risanka 19J10 Dnevnik. Vfime.Spmi Spal doma 21.35 i Sporlna oddaja 22,00 lni«rv|u 22.55 Ponjčila. Spori, vrintie 73J0 DomoviMa,3/11 OO.ID Dnevnik, vromc. špori 0I1.M1 Iniokanal SLOVENUA 2 D6.30 Iniokanal 10.25 SkQ/iil3s 10.35 Zapiski s potaplja ma. 7/10 11,00 Slavnosuii koni^ri ob 2!> MÚ r^kiaia dtïssii hrai 11.40 Hnbar 12.4b lleidi. 1/2 1175 MaijđZioligBprvakovv nugomgui 1155 Usmi slos^nski Cliallenga luroir vniniii^ni gimnasiiki. rňporiaia 15.25 Košarka oba: CM and Miami, posneiek l/.OO Oilprisrce.odpnrt^o jKBnos dobmri. kono^rta 16.3(1 Prva liija. maga/in lig^ Simobil v nogonelu 19ÍJ0 Košarka oba acuon 19j3f] Maya;ind9skarija na snegu 20Í10 HmislajazMiMoni Palmom, 5/6 2Q.bb iimeinosi glasbe m plesa 21.311 TjŠina. prsrlsiava. iv pl^m lilm 22.00 Vratolonina volrija Jane Hali. 5/6 22.50 Osmi ^ovenski Cliallengtt turnir vntmii^ni gimnasuki. reporla/a 23.20 KoMa oba acuoo 23.b0 Onevnikzamriskc tv liilokanal pop Ob.30 Jomiuial, prenos dirke 00.00 Iv prodaja 0B.30 (omiuial.poiiovilfivdirkH 09.50 Vojna klonov. ris, senjs 11,05 l)rjgodiv,^(!ineJdri:ii}[ai)hana. ns, serija 11-30 Power Hangars, nan. ll.í).^ Šolska košarkarska liga 12.55 Me-sic«zavedno,nan. 13.50 Hesm^msv[«Ldokimi,odilaja 14.20 Kil hinjska avan lura. (bki m i. urldaja 14.65 Saniska ženska, ponovitev 16Jb UieiavmahjskoiMno,2/2 17.55 74 ur vrpnie IBilO Rakeirf pod ko^ta 13110 24 (iT 20.00 Pravzaprav ljiihc?!)n, amer, film 22.2b Športna scena 23.10 McsuiHvrni^ica, aiiiRr.film 01.20 24 ur. poooviicv 02,20 Nočna panorama PONEDEUEK, 3« aprila TOREK, 4. aprila SREDA, 5, aprila © PONUVlifVUODAJ TF01N.SFWDA Í19J10 Mi^ mai rjiroška «Maja 09.40 1418.VÎVniaga/in 10.05 Kulliira. iitforriiiuivriH oddaja lU.lO športni torek, Sporinaint. odd. 10,30 SpoanigosL pogovor 11J)5 Deiiifa ;akladov. dnevni kw? 11.10 ^upan/vami,poguvOrv studiu, y os C Vinko Dcbrilak. ^opan nbi'jriR Prebold 12.10 Vabimo k ogledu 17.15 lokalniuiripDrsvskHdolinB. inlonraijvoa oddaja 12.15 Videosirani. obveslils IS.bO Vabimo k ogliidu 16.5b Angleška nogomotnaPrwiiípí liga, noposredni prenos Wesi Ham:Cliadton 1B.55 Vabimo k ogledu 19,00 De?f?!a naklad [iv. d niivni kvi/ 19.05 144g.VIVniaqa;in 19i!0 Kuliora. inlornmiivna oddaja 10.35 Deísía zakladov, driírvni kvi/ 19.40 Popcorn, glasbena oddaja 20JÍ0 De/elazakladnv, dnevmkviz 20-^5 DrugafiLfl.svetVumomnad bolečino', gost: Miran Suhelj SagmeisUir 71.15 VideosianL nbviisula SLOVENUA 1 06.75 Uinp 06.10 Zrcalo tedna 07.00 I^Droiila 07.05 Oobnjuiftj DB.OO Poroi^ita 08,05 Dobro julro 03.00 Poroi^ila 09.05 I; popotni? Loriifi 09.25 (Jtnk bivali: niivamigituMiH oioku. ris. nan. 10.00 Živalski vrli;škatlice. 13/26 10,25 Tistega lepega popoldneva t3.00 PortiÉía.šporL vreme 13.)5 Tistega leppga popoldneva 14^5 lunstika 15.00 Poročila, promot Î5.05 Dober dan. Koroška 15.35 Roll Poli Oil, B/11 )B.OD 0ukvr>;ere«k.5/10 16.05 RadovHiiiv Taček 1B.25 Mariinainplii^jeslra^ilo ÎB.35 Miška snietiSka.b. del 1B,4Q Dissrgoia. 14. oddaja 17.00 Novice. Spuivrçme 17.30 Zgantanje hi/onov. dokom, oddafa 10.25 Zrcbanje3x3plus6 1B.35 I okonioiivi^ek oma^in pmaielji. nsanka 1B.4n 'ingu, nsanka 19.00 Dnevnik, vrems. šport 20.00 Iz/ivi 20J3ÍI Umetnost igre 21J1D Komisar Rax, b/15 72.00 Ddmcvi. šport, vremo 22.50 Nevesta, nemški film 00.40 Zganjar^e hi/rm dokom, oddafa 01,35 Dnr.vnik, vreriiB, šport 02.35 Iníokarwl SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 03.DD Zabavm mlokanal t1,4D (JtniSkunlokanal 12.15 Ddpn srce. odpn roke. liobrodelm kQni:Qri 11.70 ^ šporina oddaja 14.45 Sluvnnski utrtr^i 15.10 Umetnast glasbe m pinsa 15,15 Mozartove novice 15.50 Iišina prerfctava. plesni lilm 1B.20 Himalaja z Midiaelom Palinnm. 5/B t;.15 Iujcipokn/j,7/? 18.30 Tekma. (Chaîna oddaja za mlade 19.20 Naš8skiivnozivlj8nji3.?0Z22 20.15 Praksa, 1BZ22 21.00 Studio city 72.00 Aritmija, glasbena nildata 72.35 Nnrci na ĚniH, 70/70 23.00 Orane Rnniíidi//aoáa 00.15 Do^vuik/amujsketv 00.10 Iníokanal pop 0?.00 24 ur, ponovitev OB.DO Zahodnoknio.nan, 08.50 Potusotí^,naii. 09.1f) IJbsviui.nad. 10,35 Tv prodaja 11.05 Vi(a Marija, nad. 12.00 Prwoienaljubezsn, nad. 17.55 Športna scena 13.10 Tv prodaja 14.10 HidilakR 15.05 Prerojena ljubezpii. nad. 1B.00 Vila Mania, nad. 16.55 0bsviiu,n3d, l/.b5 24 ur vreme 18.00 Poius-oila.nad. Î9.D0 24 ur 20,00 Naša mala khniks, nan. 20.55 Sedma nebssa. nan. 21.50 Drg«ni;a, nan. 27.45 Tekaški moi posiave. nan. 23.40 Tretja izmena. r)an. OD30 Pojaislji. nan. 01.00 24 ur 1)7.00 NnCiia panorama © D9.00 Dobro juira in(nrmaiivno raTvadnlna ddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Zdai, oddijjàzara/yibiioo iivljenjf! 10.35 Naj spot rineva 11.00 Videostrani, nbvesula 17.50 Vabimo k ogladii 17.55 De^sfa zakladov, dnevni kviz IB.OO Regionalne novire 18.05 Angleška nogometna Premier Ima. posnetek Wbst Ham; CÍi^rlion 19.50 Vabimo k ogledu 19.55 DeNa zakladov, doevni kvi/ 20.00 (Jpozirjjskipoyledina gospodarska in pnlitiOna dogajanja v MO Velenje, kohiakina oddaja, gost: Franc Sever, vndia svetniške skiininH SOS 21,00 Regionalne novice 21,Ob Dejala /akladnv dnnvni kvi/ 21.10 RokomeiposneiHktekmeRK PrBVGni:HKCimos 22.10 Naiatraktivnttiši dogorBa angleške Premier lige. rt^oriaia 23.20 IzoddajoDobrojinro 00.15 Vabimo k oglfidii 00.20 Naj spot dneva 00,25 Videosuaiii, obvestila SLOVENUA 1 07,00 Poioftila 07.05 Oobrtjjuiro 06.00 Poíoíila 08.05 Dobru jiiiro 09.00 Porasla 09.05 AnicainJakob.b/10 09.10 Martina inptii^i^strašilo: obli^kc 09.15 Miška^mHtiška.b.del 09.70 Bisergora. 14. oddaja 09.3b llisanka 09.45 ZgodbcizškoljkD 10.25 So;ilja.lvManbor 11.40 PriJo?rivcu;Naiali|0 13.00 Pnro^la,špnrLvrsms 13.15 Hnbar lllb 7ivljenjBkoivlilnm.3/3 UxOO Pomnila, promet 1b,05 Musiijvi lb.10 Nove hlapířeve dooodivš^nn, 2/26 16.05 Risanka 16.10 Jezus in Josehne, 8/24 16,30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, šport. vr»mc 1/iO Vitira. dokum. oddaja 18.05 Oasnii^na rKJiifcnosl 18,35 Simonvdfielinsbsluedo. risanka 18.40 Pav(i!.rdc6lf^3k, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, import 20.00 Po!l Prometom 20.bb Tod sekla bnilkaljodn jekla. dokiim. meseoa 22.00 Odmtivi. špori, vnirne 22.b0 Uimtinaukaz. riokum.odriaja 23.40 Biotopi: vidra, dokum. oddaja 00.10 Resnična resni^.nosi 00.45 Dnevnik, vreme, ^ori 01.45 InInkarnI SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabavni iniokanal 11.30 Ouoški infokaiiHi 12.30 Zabavni iniokanal 16.1b Aritmija 16.bO Studmciiy 17.50 Slovenski magazin 16.25 Mosiovi 19.00 Rasnii^ni obraz Amis Novak, 5/5 20.00 l/obta,4/12 20.35 Nogomei, povratne mkrni^ čeillniaia, prenos 72.35 Dogville. danski [ilm 01.10 Doiivnik/amejsk^ tv 0135 Iniokanal pop 06.b0 24 ur. ponovitev 07.bD Zahodnoknio.nan. 08.40 Poiusode.imd. 09.35 Ob svitu, narl 10,75 Ivprodaia 10.55 Vila Mdnja, nad. 11.50 Prerujuna Ijkibo/eri. nad, 12.45 Mssiece ?a vedno, nan. 13,40 Ivprnilaia 14.10 Rickilake 15.05 Prerojenfil|ube?en.nad. 16.00 Viia Manja, nad, 16.55 Ob svitu, narl 17.55 24 ur vrpme 18.00 Polusodfi,nad. 19,0n 24 ur 20.00 Preverimo 21X10 Obljuba, amer, him 22.40 Teksaški nio/j)Qslave, nan. 23.35 íreya mn«na. nan. 00.75 Pnjatelii, nan. 00.55 24 ur. ponovitev 01.55 Nočna panorama © 09.00 Dobrojuiro. inlormaiivno razvednina odilaia 10,00 Opoziciiski pogledi na gr^podarska m palilii'.na dogajanja v MD Velenje gos L 1 rane Sever, vodja svetniške skupire SDS 11.00 Rokomet posiifiUskieknieltK PrRvent:ftK Cimr^ 12.20 Naj spol dneva 14.00 Vidansiram. obvestibï 1/.50 Vabimo k ogledu 17.55 Oi!?ela zakladov, druTViiikvi/ 18.00 1VinSlnikciia:Matemaiika. koriiakma izobraževal na oddaja.3, IVmrcza 18.40 D^ela zakladov, dnevni kviz 18.45 Naj spol dneva 18.50 Naja irakiivnsiši dogodki antjieškR Premier lige. reportaža 19.40 Dhvustila. vir^ostrani 19.b0 Vabimokoglerlu 19.55 Dft^la zakladov, dn^nni kv^z 20,00 1450.ViVmagazin.rngionBlm informativni program 2075 Koilura, in(omiativoa oddaia 20.30 Sporini tonsk. športna inlomiauvna oddaja 20.50 Športni goSLkoniakina oddaja 21.35 De^la zakladov, linnm ksnz 71.30 furizpm in mi. lOlnrmaiivns oddaja. 3.1V mrgJa 22.00 Asova gibanica, in(ormauvna oddaja. 3. IV mreža 22.30 l/oddajuDobrojiiiro 2370 Vabmiokogledu 2375 Naj spol dneva 23,30 VidGOSiram. obuisiila SLOVENUA 1 06.30 Ddmevi 07.00 Pwoâla 07,05 Dobro juiro 08,00 Porodila 08.05 Dobro |UUQ 09.00 Pfffočila 09.05 Vi^pi^^ 09,35 Risanka 09,40 JiiZi^mJosBÍine,8/24 09.55 Krqigamunebnga 10.75 Irnpska mrzlica. 3/3 11.15 Speidoma 13.00 Porotila.špnit.vreme 13.1b Niikaj minuua domačo glasilo 1335 Ljudieinzemija 11.75 Zapiskis poiafiljaiija. ?/10 lb.00 Poro^jla,promet lb.05 Mosiovi 15,40 liabar,3Zl2 16.05 Pod klobukom 16.40 Skip m Skit. 24/26 17.00 Noflcc. Spori vreme 17.35 Zvami 1630 Zrebanie Astra m ioia 18.40 Dizgeci. nsankfl 19.00 Dnevnik, vrnoe. špori 20.00 Vrtiliak. i^Kšk! lilm 22.00 Ddmifvj. Spori vreme 22.55 Omizjfi 00.10 Z vami 01.00 Dnevnik, vreme, špori 02.00 lolokanat SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zatevni iniukarial 10.45 Sobotna noC 11.50 Aoif^nškakrpanka. 1. r(el 17.55 SP v plavaniu v kraikjh bazonib, prenos 16.00 Zabavni iniokanal 16.40 Itđoa, ddiaina mldaja Zđ r^lade 17.20 lzobŘimci,4/12 17.50 Dobardan.Knroška 10.20 Mosiovi 18.55 Slai[înje.fl/2Û 20.00 Nogomet, povrams lekmc Čeirtf trupla, p^nos 2330 Slovenska lazzsceita 00.70 Nebeško rM. nemški lilm 01.40 Dnovnik/amejskK tv 02.05 Iniokanal pop 0B.60 24 ur, prjnoviiev 07.50 Zaindno knio. nan. 08.40 Poiusode.narL 0935 l}bsvtiu,nad. 10.25 Ivprodaia 10.55 Vila Manja, narl. 11.55 Prerojena Ijnbe/en. nad. 17.45 Pmvericoo 13.40 Ivprodaia 11.10 M\U?. 15.05 I^Hrojtna ljubezen, nad, 16.00 Vila Marija, nad. 16.55 Ob svitu, nad 17.5b 24 ur, vreme 18,00 Poiusodc.nad 19.00 24 ur 20.00 Vpl^ieni polirjst. ainer. lilm 21.50 Nakrajuzločina.nari 22,45 teaškjmoipElave. naa 23,35 Iritya izmena, nait. 00.75 Pniatelfi. nan. 00.55 24 or, ponovil'iva 01.bb Noi^na panorama © 09,00 Doliroiuin^.inionnativno ra/vedrtina uiida^a 10.00 Vabimokogledu 10.05 Sporim torsk, informativna oddaja, ponovi lev 10.20 SpmtnigosLpogovnrvstudiu 10.55 Naj spol dneva 14.00 Videostraoi. obvestila 17.50 Vabimokogledu 17.55 Oe^clazaklailov,dnevnikviz 16.00 Mala potepanja. oim§ka oddaja, 3. IVnire^a 18.40 Reyimalnûiioviœ 10.45 Debela/ak(ai^, rloevni kvi/ 16,50 Naj spol dnm 18.55 loitalka.saim^naoildaja, ponovitev 19.75 Videosimni. obvestila 19,50 Vahirnokoglerki 19.55 Oetela/aklariov, dntivnikvi; 20,00 Pr^ corn, glasbana koniakina oddaja 20,50 Regionalne novice 20.55 De7elazaklar^v dnevnikvi/ 21.00 Odprta lama, kontaktna odda a, 3, IV mreJa: Ces is og(Ddalo države 22.00 IzorldafeOobrojUim. nilrvmauvno r^vedrilna oddaja 22.50 Vabimokogledu 22,55 Naj spol dneva 23.00 VI deostra ni. obvestila PRIREDITVE o roskon Oven od 21« marco do 20* oprilo Vedno bolj je^ni bm na vse vaSe najbliije. O vss bodo govorili Viaiaai ko vas ne bo ravan. To pa iB tako veste, da m naibolj§i 2nalc. Zaio se izogibaiie ljudi, ki so nagnjeni k spietkarjeniu. da S8 ne DDste zna§ii sœdi zgodb, s kaierími v resnici nimate tm ^ nit. Četudi se boste zdeli sami sebi m^i osamljeni, ho bol|B tako kot pa da se drulite z ljudmi, ki vam le škodijo. Ko se boste dobro pogledali v ogledalo, bosie ugotovili, da ^ morate vzeii v roke. Tako po izgledu kot obns§dnju Bik od 21« april« do 21« mafa ■ v 6oi| ko boste gledah na uro, manj casa boste jmelt. In to pred-^^^ vsem zase. Precej nervozni bosie in predvsem ne boste veô CJ loino vedeli kai si pravzaprav ieine. Tega kaf se vam dogaja ^ zadnje tedne, zagotovo ne. Ni pa te od vas odvisno, alt boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Pomagali vam bo moral nekdo od starejših in bolj izkušenih. Za to pa ga bosie morali prositi, saj se sam ne bo ponujal. Tudi zato ne. ker se boji, da bi izpadel kot vsiljivec. Izkoristite ta konec tedna, zvezde vam bodo zelo naklonjene. Dvoiiko od 22» malo do 21«. {unifo Pomlad, ki je koniSno prišla v deiela, bo !al s seboj prinesla tudi éjÊk utrujenost. Pomagalo bo, če boste u^vali več vitaminov in več ^KjP česa preživeli rm prostem. Čez zimo ste se §e lahko zgovarjali. da "" vas zebe In da se lahko prehladite, sedaj ne bo v^z mogoče. Pred vami so velike ^remembe. ki se jih boste morali hocel nočeš, lotiti takoj. Če ne, vam bo h l^aiu zelo ial. saj bo napako zelo teRo popraviti. Rok od 22. ivniio do 22. lulija Konino ste si dali reci, da morate živeii drugače. Pred vami je povsem nov začetek, in tudi nova oot, ki bo precej drugačna 0(3 starih. h uhojenih poti. Mnogi s& bodo čudili in se spraševali« kaj se dogaja z vami, tisti, ki so vam blizu, pa vas bodo odpiralo. Na vseh področjih. Tudi parmer vas bo povsem razumel, a bo vseeno povedal, kar mu ne bo všeč. To pa vaju bo le še zblizslo. saj krepko potrebujete pogovor. Obisk prijateljice bo sproščen m zabaven, mimogrede pa vam bo odprla oči. Lev od 23. lulija do 23. avgusta ' S Ko bo le vse kazalo, da se vam stvan v življenju iztekajo točno po ©vaših 2eljah in načrtih, bo usoda poseda vmes. h kar nekaj načrtov boste morali v naslednjih tedmh spremeniti. Povsem. To vam ne boteM ker ^ boste sprenunjaii zaradi nekoga ki vam pomeni ■ ^ največ na svetu. Upoštevajte vse pametne nasvete, tiste, ki vam ie na prvi peeled ne dišijo, pa raje kar zavrzite. Tudi zato< ker si to trenutno íahko privoščite. Na račun minulega dela. Devita od 24* avgvsfa do 22* sepfrembro ^ ieprav se boste trudili kazati prijazen in nasmejan obraz, ne boste ?doigo zdržali. Potem bo v vas zavrelo vse. kar ste kuhali 2e nekaj mesecev, izbruh bo silovit, i besedami pa boste naravnost streljali okolt sebe. Prizadeli boste kar nekaj ljudi, vam pa bo v trenutku ialje. In kmalu se bo izkszaio, kako prav ste ravnali. Predvsem zato. ker se bodo liudje, ki jih imate radi, tudi zaradi tega izbruha začeli spreminjati. V sd-boto povabila ne zavrnite, pa četudi se ne bosts počutili najbcije. Ko boste šli od doma, vam ne bo večiall Tohtiiica od 23« septembra do 23« oktobra Končno se bo začel vaš nori ritem življenja, ki se vleče 2e nekaj mesecev, umirjati. Polni boste življenjske energije, izgledate pa tako bolje, kot ste pred letom dni. To bodo opazili tudi tisn. ki prej niso. In zato se kaj lahko zgodi, da bo pomlad letos prinesla drugo pomlad v vaše življenje. In seveda tudi novo ljubezen. To ste si pravzaprav že dolgo želeli, ko pa se bo začelo dogajati, se boste ustrašili in to krepko. Nikar se ne umaknite, pusme odprta vsaj ena vrata._ Škorpijon od 24« oktobro do 22« novembra ' N Postajate nestrpni, a dejstvo je, da se vam uresričujejo vse sanje r^ m želje. Ljubezensko življenje iip čas ni bilo po vaSi meri, sedaj pa 1)0. In to ie zelo km^u. Prej si mislite. Partner sicer rabi veliko spodbude m poguma, 3 boste uspeli urediti tudi to. Končno boste y spoznali, da ste vredni več m Oa si tudi zaslužite vet Tistemu, ki bo k naprej nagajal, pa kar v obraz povejte, kar mu gre. Pri delu uspeh tudi tam, kjer ste milili, da ste zavozili, Strelec od 23. novembra do 22, decembra ^ Ne boste najboljše vol[e. Raáogov za to bo bore malo, saj se vam bo prav v na^ednjih dneh razrešilo kar nekaj težav, ki ste jih vlekli ^ za sabo že nekaj mesecev. Pa vseeno ne boste prav pogosto nasmejani. Se kdaj vprašate, zaksj postajate tečni« ali to le tlačne v J SVOJO podzavest. Morda se vendarle premđo družite z ljudmi. Čeprav ste ustvarjalni, samota ubija. Pomlad bo prinesla tudi nekaj zdravstvenih težavic, ki jih boste, če boste prisluhnili svojemu telesu, z lahkoto odpravili. Koiorog od 23« novembra do 22« decembra A v Vse okoli vas se bo začelo prebujati, tudi čustva m občutja. ^^ Dolgo ste bili tiho in čakali Sedaj ne boste več. Vsega boste ^^T imeli dovolj, zato boste ukrepali. Pa čeprav vas je hudo strah, kaj V bo prinesel jutrišnji dan. Jasrio vam je le, da tako kot živite se-— ^ daf. nočete v nedogled. Doslej mu m bilo treba ukrepati, ker ste molče prenagli vse r^jegove muhe. Ko boste oovedali svoje, pa se zna ustrašiti. Sploh, če bo videl, da gre tokrat zares. Vodnar od 21« |anuar|a do 18« febrMorja Vaše obnašanje je zagotovo čudno ne le vašim domačim, sedai to opažajo tudi pnjatelji in sodelavci. Vsega ne bo rešilo spomladansko sonce, saj zima m bila kriva za vašo slabo voljo. Spraševali se boste ali imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite. To vas namreč čaka, če ss ne boste pogovorili najprej s seboj, p^ tem pa še s partnerjem. Ta že krepko izgublja potrpljenje, zato časa res nimate veliko. Za tiste, ki partnerja ^ nimate, bo lo en lep teden. Spoznali boste, da vam nekdo od prijateljev pomeni več kot to. Ribi od 19. februarja do 20. marca Pripravljali se boste na dogodek, ki vam prav nič ne diši. Tudi veseliti se ga nimate zakaj, A si boste kmalu rekli, da drugače pač ne gr^ m se spopadli s problemom. Lep konec tedna je pred vami. če boste le poslušali svoj notranji glas. Ta vam že nekaj časa govori, kaj vam je storiti. In dobro veste, da bo enkrat treE^. pravi trenutek pa je vedno težko izbrati. Priznajte, da problem sploh ni tako velik m da iz muhe delate slona. ViLCNJt Četrtek, 30« marca 19.30 Glas. sola Velenje, or gel skd dvorena VfiČerzMozartom Koncert pianistov osnovne in srednja stopnja Glasbene sole Velenje I Infermacijs: 03/587 11 34 Pohod-SŠPIll Loka- Palki Kozjak - fíamsak -Huda luknja Petek, 31. marca 19.30 Glas. lola Velenje, velika dvorana Abonma Etno/Jaiz in inen Terra folk 20.00 Rtlsća dvorana Velenje Matu ran Uki ples Šolskega centra Velenje 00 Mladinski ceiTterVelenje Klubski večer Sobota, 1. aprila 16.00 Center Nova, Priredit, dvorana Pikin abonma in Izven Josip Ribičič: Mil ko lin IS 30 Gjas. Šola Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2006 1. koncert 19.00 Gostišče Verdelj Velenje 1.spomladanski pFes 19.00 Krščanska advent, cerkev Velenje Potopisno predavanje - 2. del Misijonsko potovanje v Indijo 19.30 Glas. lola Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2006 2, koncert Kdaj - kje - kaj 2Q.QQ Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples Šolskega centfa Velenje 5 Informacije: 03/587 11 34 Pohod-Šentjungeri I Informacije: 03/587 11 34 Pohod Sivka 14.00 SiadionzumetnotravoVelenje Nogometna tekma 1. SKL IS 00 inl.SfWL Rudar-Svoboda Nedelja, 2. aprila 19.00 Rdeča dvorana Velenje Državno prvenstvo v rokometu. Liga Siol, 22. krog RK Gorenje :RD Slovan Ponedeljek; 3. aprila 1S.QQ Mladinski centerVelenje Bobnarska delavnica - afro glasba Torek; 4« aprila J IPD Center Nova. Priredit, dvorana Predstava glasbenega gledališča Melite Osojnik Pravljica o zlati roži 17.00 Preddverje Kult. doma Šoštanj Torkova peta - ustvarjalnica za otroka in starše 11QQ Mladinski center Velenje Ustvarjalne delavnice s Ksenijo 13.00 Mladinski center Velenje Magično gledališče • tilm 19.00 Knjigarna Kul turn ica Slovenka leta Mojca Senčar v Kulturnici Sreda, 5« aprila 17JjO Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 17,00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure Liza in Pavle (A. Rieger), Kdaj bo prišla pomlad? (C. Walters) 17.00- 19.00 Intel spar Velenje Ustvarjalna delavnica za otroke 17.30 Center Nova, PrtrediL dvorana Škratje Dere novi Lutkovna predstava in nastop vokalne skupin« Sonce lg,QQ Vila Mojca Šola za starše ' začetni program: Razvajeni otroci (• Marko J uhan (j 19.DD Mladinski center Velenje Gledališka predstava O, la, la, kakšna noč! 19.0D-20 3D Center Nova. Prit. dvor. Odprta vrata za ples ŠOŠTANJ Četrtek; 29« marca 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic v Četrtek, 30. marca 19.00 Kulturni dom Šoštanj Monokomedija in predstavitev knjige avtorice Milojke Komprej Petek, 31. marca Gostišče Kotnik Krvodajalska akcija v Ravnah W in mL DobrodošIL Delavska hranilnica Z veseljem Vas pričakujemo na Šaleški 20, v Ve)enju. Vroča telefona: 03 8973007.8973008. E. poŠta; marjana.zemva^delavska^hranilnica.si PONUDBA DELAVSKE HRANILNICE NIMIA KONKURENCE 1. Nudimo najugodnejše kredite • znesek kredrtd do 1.000,000.00 SIT in rokom vračila do 36 mesecev, • obrestna mera SAMO 5.0 % fn strošek odobritve SAMO 5.000,00 SIT, • strošek zavarovanja: 1.5%. 2. Nudimo Vam ugodne dolgoročne gotovinske kredite do tO let in stanovanjske hipotekama kredite do 30 let. Informativni izračun: ZniSik Stoiki zav. odobritve StroikI voda nia EOM 1.ÛÛO.ÛÛÛ.OO srr 30.17100 srr 16.265.00 SIT 5.000.00 Siï 200.00 SIT 7.06% BKORISTrTe MOŽNOST POPLAČILA DRAŽJIH HISDITm PRI ORIIOIH BAMKAH. 3. Osebni račun pri nas ima največ bonitet: eno leto brez stroškov vodenja, najnižji drugi stroški, najugodnejše obresti In še nagrada 6.000,00 SIT. 4. Varčevalcem nudimo najvišje obresti, rentne varčevalce pa ob sklenitvi rentnega varčevanja nagradimo s 5.000.00 SIT. 5. Provizija za plačilo položnic je po Vaši meri, 80,00 SIT za Imetnike osebnih računov, 5 stalnimi mesečnimi prilivi in 150,00 SIT za druge stranke. Keledar imen Marec/sušac 30 e četrtek Bogo. Ama- dej 31 • petek Benjamin, Modest April/mali traven 1 • sobota, Hugo; Venancij 2e nedelja, Franc, Dana, Terodozija 3e ponedeljek, Ljuba, Riko mednarodni dan knjige za otroke 4e torek, Izidor, Benedikt, Platon 5e sreda, Vinko, Mira, Irena Lunine mene 6e aprila ob 14:01 prvi krajec Pregovori Sušeč jajce na kolu znese. Če se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice. Če jeHugo(l.april) son5en in suh, bo l.majza lepo vreme gluh. Aprilski dež mrtvo seje. Če je april deževen, kmet ne bo reven. Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji. Zgodilo se je ... od 31. do 6. aprila • v občini Velenje je bilo konec marca leta 1982 187 iskalcev za-posiirvo. do konca marca leia 1990 je Slevilo iskalcev /aposlitve naraslo na 909. konec marca ieu 1991 pa je delo preko velenjskega /a vod a /a zaposlovanje iskalo že 1.^71 brezposelnih oseb; • 31. marca leta 1991 je odstopil prvi človek koncema (iorenje Herman Rigelnik, ki ga je 1. aprila zamenjal Milja Jenko: • 3Î. marca leta 1992 so na zasedanju velenjske skupsčine poslanci izbrali nov grb občine Velenje avtorjev Slaneia Hafnerja in Vlada Vit)iča; - 31. marca leta 1995 síí člani Amaterskega gledališča Velenje pre-miemo uprizorili delo Peira Shafferja z naslovom Črna komedija; • aprila leta 1993 se je v Velenju /a čel o drugo srečanje gimnazijcev Slovenije: na Gimnazijadi, ki jo je /e drugič organiziralo velenjsko gimnazijsko Kulmrno umetniško društvo Ivan Cankar, se je v treh dneh zvrstilo kulturnih prirodltev; ' 2. aprila leta 1961 so Velcnjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevali velenjski "Sončni park"; - 2. aprila leta 1996 je velenjska skupina Sank Rock i/dala ploščo z naslovom Poglej v svet, ki so jo posneli decembra leta i 995 v New Yorku; • 3. aprila leta 1993 so v šoštanjskcm domu kulture odprh jubi-ieino 25. republiško razstavo Likovni svet otrok, ki jo je vrsio let pripravljala nekdanja osnovna sola Karla Destovnika - Kajuha i/ Šoštanj; • 3. aprila leta 2001 je poslanec dr/avnega zbora Republike Slovenije In pod/upan Mesine občine Velenje Bojan Kontič na po- Nekdanji grb občine Velenje arhiv Muzeja Velenje) slánském večeru v Velenju gostil predsednika državnega /bora Republike Slovenije Bonita Pahorja; - 4. aprila leta I98[ so krajani Skornega v Penku dobili nov vodovod: -4. aprila 1993 je Katarina Sreboinik zmagala na 11. tradicionalnem teniškem turnirju za pokal K a toro v Umagu: - 4. aprila leta 1997 so na Velenjskem gradu odprli razstavo slik nekdanjega televizijskega in radijskega voditelja ter trenutno poslanca slovenskega državnega zbora in trboveljskega ?upana Bogdana Baro Viča; - 4. aprila leta 1998 so kosarkarii soštanjske Elcktre z zmago nad Cerknico osvojili prvo mesto v 2. ligi in se s tem uvrstili v 1. B slovensko košarkarsko ligo; • 5. aprila leta 1971 so na oddelku /a gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnuiek zazidalnega načrta arhitektonske zazidave za območje Šalek in Bevče pri Velenju; • 5. aprila 1998 je velenjski rokometni klub Ciorenje v Rdeči dvorani izvedel Dar slovenskega rokometa in tako zaznamoval štiri-desetletnico delovanja; • 6. aprila leta 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik, zamenjal pa gaje Dušan Scmolič. ■ Pripravlja: Damijan HIJaJIč OBVESCEVALEC 30. marca 2006 Visoka naložba Nagrojemi nagradne križanka »Esotech, d. d*«, ob(ovl]ene v tedniku Nalias16* 3.; 1.nagrada: 1x obisk fitnessa in knfigd ljudje in Esotech.: Bojan Dvar^ek. Šmarška 33. Velenje: 2. nagrada:1xobiskfrtn8$S3: Bojan Knavs, Šaleška 16. Velenja; 3. nagrada: knjiga Ljudje in Esotech: Jožica Kvas. Bele vode 2. ŠoStanj. Nagrajenci bodo potrdila o nagradah prejeli popo§ti. NUMERO UNO trgovina 2 motornimi vozili Robert Kukovecs.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski in golovInsU KR6DITI cfo 7 lel, za vae zaposlene in upokojence ludl 09. tfo 50 % obremenitve, star Icredtt nI oviral 6e niste kreditno spcaobni nudimo k/edite ne osnovi vaiega vozila, ter teasinge za vozila stara do 10 let Pridemo tUdI na dom. Tel.: 02/252 46 26 041 750 560, 041 331 991 Fax: 02/ 252 48 23 wwwi n umerouno «sp.«! Visoka naložba -novo naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vite, vezano na donos košarice delnic mednarodno priznanih podjetij, ki vehk del svo/ega dohodka ustvarijo na hiîro rastočih trgih A;:ije (brez Japonske} irt Ju2ne Anierike. Južna Amerika in Azija (predvsem Kitajska) predstavljala hitro rastoči ekonomiji s poceni delovno sifo, velikim in rastočim notranjim trgom ter velikim potencialom za rast proizvodnje. Gospodarska rast Južne Amerike temelji predvsem na naravnem bogastvu (je vodilni proizvajalec nafte, železa, srebra,.,.), katerega svetovna poraba se vsako leto povečuje. Minimalno vplačilo v enkratnem znesku. 1.000 USO, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem teča/u NIB na dan vplačila Naložbeno obdobje, do 31. maj 2016 Vpis. od 13. marca do 14. aprila 2006 z možnim predčasnim zaključkom. Obiščite naše svetovalce v poslovafnicah Nove Ljubljanske banke. O ljubljanska banka Nov9 LJubljsnska banka d.d.. Ljubljana ZnatovalniM. ki iJr1«pa rsvdfov^nje *; • ?avMOV4fi|« Oil: '' «jitW'i.'L» bi ' ' ' • "V'""'' ««i i^i^i i . • i pc VIsoJi«* naložba i*. ' vi* ' : i . ^.m ' .»g • "'ibl p i ... p,. kjt»f .., ifcri; in ÇÈ— •.'♦dřC-ti i. . uu.l* . ----; . - - pt^»-- 66 • i .....k ' ^r flabi—'•> -f'S» 1*4' ri' «d U y» • pi • •.î'A^fc' . • * • "iu>W ^^e^e^S^ GOZDARSKI ViïLI Mehansko aH elektr^iiidravlUno upnivÍ|oii|e od 35 kN*80kN (3,5t-8t) --— («HÎM ^HL S IS mDtJmiČMI CEraJMB é fc 201 Ptf M pftkft ehiJretwti>f|t ěU tf dtforia MOŽEN TUDI NAJEM CEPILNIKOV Uiifmf, dMv D«klta T« 14 Ů, 3)01 prmovčE, fiL:M/7tSH1C vBVsAíhniAd ^ÚÉVBSG NLB Naložba Vita 13 Visoka naložba v M.B jv c/ano cnolc in- vi'stiiijskt't;» sklada. Visoka naložb« Je naložbeno življcnjskCc zavarovali Uidi katcni koli pisojilo, najelo v NLB. Nagradna križanka trgovine MEGA TRGOVINA ZA VSE GENERACIJE Tomšičeva ulica 15. Velenje /zraven Sanolaborja/ Delovni čas: Od ponedelika do petka 9. do 18. ure sotxita od 9. do 12. ure V prikupno urejeni novi trgovini vas pričakujejo z veliko izbiro oblačit od sporùiih do elegantmh.modnih dodatkov, parfumov znanih blagovnih znamk In obiitve za vsa družino, izbirate lahko med iskanimi priznanimi znamkami : EK. Holidav.Lenv, Fruit of the loom.obláčií DemoUbîacii Viktor in udobne tnodne obutve ter copat De fonseca. Z veseljem vam bodo pomagali pn Izbiri s kakšnim nasvetom. Vabijo vas, da jih obiščete In spoznate novo ponudbo v Velenju. V dneh. ko bosfê iskali kakšno velikonočno danlo ali kai novega zase,bosta z nakupom v trgovini Mega več kot zadovoljni. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, po sij rte na Naščas. d.oxi.; Kidričeva 2d. Velenje, s pripisom MEGA. najkasneje do 10. aprila. Izzre-ball bomo tri nagradeibon v vreddno-sti 5.000 sit. 3.000 srt in 2.000 sit za nakup v trgovini Mega. K A IM O V L E Si .1 B CETRTIK. aO.raorio: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -porocik) Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila. 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 1730 Zdravniški nasveti 18.00 Kvazikviz;18.30 Kaj se je danes zgodiki; 19.00 Ma svidenje. PiHK, 31. mar» 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in \z sn:a Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Dana^iji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na sv^enje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan, 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svkienje. SOBOTA, l.oprilo: 6.00 Dobro jutro in veseki v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije • poročik) Avto moto zveze Slovenije; 730 Ponsčila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutm; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai kje. kaj; 16.30 Vimenu Sove; 1700VsfceEvrope (nagradni kviz); 18.00 Rock šok; 19.00 Na svkienje. NEDEUA. 2.oprila; 6.00 Dobro jutro in veselov nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poučilo Avto mo^ zveze Slovenije;; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestítíie; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, S.apfiki: 6.00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije • pon^ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kuUurni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Polkiijska kronika; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poroi!i(d; t0.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdai. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov Šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. I0REK,4.aprllo: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in k srca Evnspe; 7.00 Horoskop; 715 Cestne infomiacije Avto moto zveze Slovenife; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila m Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, S. aprila; 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utnp; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Sk)venije; 730 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila ir) Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 15 45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 1700 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednuod 20. marca 2006 do 26. marca 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presedale mejne 24-urne koncentracije 125 mikrcng S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE 502 od 20. mano 2006 do 26. morco 2006 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejno vrednost: 3S0 mlkro-g S02/m3 zraka I s 20. mit û21. mar BSŽ, m»r U29. mar QJ24, mar U 25. mar B26. mar OBVESCEVALEC DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365. STIKI-POZNANSTVA ŽENiTN A posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. 8sm: 03V505495, GSM:031/836-373.tel infaks: 5726-319. DEKLE, če st hliš skupnega dela ter zrvljer^ja. potem pokliči na gsm: 031/836-378. NEPREMIČNINI V CENTRU Velenja prodam 3-sobno komfortno stanovanje. 1Û5m2. 6sm: 041/323.737- 1-SOBNO stanovanje na Rudarski cesti v centru Velenja prodamo. Vse-Ijfvo oktobra. Telefon: 5871-063- V VELENJU prodam stanovanje, 76 m2. prenovljeno, na Stantetovi uki 2. cena po dogovoru. Gsm: 031/614-238. ZIDAN vikend. 40 m2, prodam za 8.500.000.00 Gsm: 041/637;322. STAREJŠO stanovanjsko hi§o. pod-kieteno. z vsemi priključki, z gospodarskim poslopjem, 300 m2. v centru Šmartnega ob Paki ugodno prodam. Cena: 18.000.000.00 sÁ. Gsm: 041/787-358. KUPIM 3*S0BN0 stanovanje v Velenju kupim. Gsm: 040/414-594. ODDAM SOBO s kopalnico, brez možnosti kuKanja oddam enemu ali dvema mofi OGLASI samskima moškima. Telefon: 5868-113 po 16.00 uri-PROSTÛR. v velikosti 50 m2. primeren za delavnico, oddam. Gsm: 041/966-612. 2-SOBNO stanovanje na Bračičevi ulici v Velenju oddam v r^iem. Gsm: 041/555-291. popoldan. VOZILA PAJK sip, 4 m. prodamo. Telefon: 8911-604 MERCEDES 190 d. 1.1986. prodam. Telefon: 5870-686. TRAČNI obračalnik 220 sip prodam. Telefon: 5870-686. RAZNO VELIKO in dobro ohranjeno pohištvo za dnevno sobo ugodno prodam za 50.000.00 sit. Gsm: 041/787-358. NOVO kuhinjo \o> spalnico ugodno prodam. Gsm 031/696-873. OTROŠKO fantovsko in dekliško obleko za prvo obhajilo prodam. Gsm: 041/466-505. SEJALNICO ott dvoredno. mehansko, za koruzo in puhalnik z motorjem za seno prodam. Gsm: 041/261-676. NOVO kopalno kad kolpasan ( UO X 70) ugodno prodam. Gsm: 031/433-229. ŽIVALI PRODAJA nesntc, v nedeljo. 2. aprila, od 8. do 8.30 v Šaleku.Tele-fon; 02/8761-202. PRAŠIČE svede, težke od 20 do 60 kg. prodam Lahko tudi očiščene. Gsm: 041/239-651. NESNICE. grahaste in čnie, prodamo. Pri nakupu 10 kom petelin brezplačno Vanter, telefon 5472- 071 gsm: 041/763-800 JAGNETA za zakol prodam- Gsm: 041/599-856. TRI MESECE brejo telico. atestirano, prodam. Telefon: 5865-935. PRID61KI ULEŽAN hlevski gnoj. listnat prodam. Telefon: 5390-214. g^: 041/942-898. SADIKE vrtnic in cipres za živo mejo - prodaja Dolin šek. Telefon: 5870-600,^gsm: 041/354-575. ULEŽAN konjski gnoj prodam. Gsm: 041/465-586. popoldan. SUHO seno prodam. Gsm: 031/667-339. PET oakladalk ročno sušenega sena prodam. Telefon: 5869-940. gsm: 041/863-141. zvečer. ULEŽAN hlevski gnoj z dostavo, žganje in jabolčnik prodam. Gsm: 041/344-883. StP osamlimi. «i birts mon vrni EVRINA agencija zs sklepanje poznanstev 041 525 061 vsBkd8n24urr8 tfan Swiabv L^.UtBWBi 17.3204 Doèni ELEKTRO & HOBI matw^ BELA TEHNIKA TBGOVIMA NA DAOBNO m DEKLO iko^a vat 3Sr 3211 m Vt9 drobn« Mrvitn» ttoritv« in popravil« na domu. Stanislav Sngoi. s.p, 6SM; 061395147 KOMUltAlNO POUETJE VELEM JE ŮM. Pogr«t»no pokopala tfejtvnost Korolka cesta 37 b, Velaiie lU POKOPAUiČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI. M IZVAJAMO V CELOTI: - P06RE8NE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.; 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041 Dosegljtvl smo 24 ur na dan. GIBANJE PRE BIVALSTVA UprovM enoNi Velenje Porpke: Katarina Geroni. Vrhnika, Vrtnarija 12 c in Mitja Potíbornik. Sílová 6 a. Smrti Edvard Šalej.roj. 1926. Migoj-nice 20; Antonija Štrukelj, roj. 1921. Arnaće 34: Alojzija Poki« šek. roj. 1928. Cslje, Oolharjeva ulica 4; Vili bald Kraj§ek. roj. I941.škafjavas63. Celje; Ivana Veler.roj, 1921. Studence 23; Martin Ozir. roj. 192lZal02e 31; Amalija Gorišek, roj. 1930. Marija Gradec 77; Pavla Visočnik. roj. 1925.Ter45; Cecilija Pokleká, roj. 1931, Velenje. Vodovodna 2; Ljudmila Kolar. roj. 1932, Celje. Dečkova cesta 56; Frančiška Rošer. roj. 1318. Paka pri Velenju 59. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to te-lefon^o številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bofezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej Številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefon-sko številko 8995478, dežurno službo pana 8995445. LekariM v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. izdaja nujnih zdravil in zdravil na re- cepte, predpisane istega dne Obnede-l|Bh in državnih praznikih je organiziran odmor za kosio od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Zobozdravniki: 1. in 2. april - Vlasta Šterbenk, dr. dent. med., v dežurni zobni ambulanti. ZO Velenje. Vodnikova 1. od 8. do 12. ure. Veterin, postaja Soslan): Od 31. marca, do 2. aprila * Ur* ban Hrušovar, dr. vet. med., gsm: 041/667-040. Od 3. do 6. aprila • Tibor Stupar. dr. vet med., gsm: 031/671-203. Delovni čas: ponedeljek • petek od 7. do 14. ure; Ambularrta za male živali - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek iniietrteod 13. do 17. ure; Izdaja zdravil - od ponedeljka do petka med 7 in 10. uro. nikoli ZAHVALA Oh izgubi nase drage mamo. siare mame, prababice, sestre in laščc IVANKE VELER (rojene Avberšek) iz Siudenc IS 21 7. mi - 21. 3. 2006 Pride CAS. ko Wiinà }jubih i:ain ijmîi poslátiezň vučno nedostaljivà. îr. piide čas. ko vsi po&tdneim del \'ečnosli... se iskreno zahvaljiijçnin vsem sorodnikom, sosedom in prijaieljcm. ki sle nam v k/kih trenutkih stali ob strani, darovali svečc> cvetje, sveto maše. nam i/:rckli besede tolažbe in spodbude 1er nam na kakrScn koii način priskočili na pomoč. 1 Ivala vsem sodelawem l:rc. d. d.. Velenje, zaposlenim v Donui za varstvo odrasliti Velenje, osebju Bolnišnice TopolSica ter Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Prav tako iskrena livala govorniku g. Danijii Jelenu za besede slovesa, moSkeniu pcvskemn zboru Ponikva za odpete žalosiinke, orglarki. /iipniku Antonn Krašcvcu za lepo opravljen obred, pogrebni slu/bi Ropotar in Konnmalncmu podjetju Žalec. Hvala vsem, ki sle jo v zadnjih Iciiîi obiskovali v domu za varsivo odraslih v Velenju in ji s tem polepšali mno^iokaieri dan. ler vsetn. ki sic jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ff Te bolezen je objek. še poslednjfj moc* li vzela, zdâf med nami veC le ni. a v naših srcih boš vî;e dni. ZAHVALA Ob boleči iT^gubi naše drage mame in babice U U DM ILE STRGAR 2/. 9. 1926 - 21. 3. 2006 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, kolekiivu Komunalnega podjeija Velenje. Gorenju Orodjarna in APS Velenje, duhovniku. g{)vorniku. pevcem in vsem. ki ste jo pospremiJi na njeni zadnji poii. žalujoči: Vsi njeni Pomlad se zopei je vrrMa, pox'sod se sliši ptičji spev. Tam, kjei pučfvaš, d rasa jusfi. spel češnje a'd bo Zádehtei Ne rnoieino še doumeli, saj vse ptexs'^ddj je lato. a xúxvmo srenke se resnice. (frf Te nazaj nič več ne bo. čepmv Te čind ^mlfa kiije. Tvoj iik med nami.feživi. Naj diL^ Tvojft mir w.iva. tam med zveiihintiprebiva, zd vsešeeniral »Hvala Ti7* An^M. V SPOMIN V soboto. 25, marca, je minilo leio dni. odkar nas je zapustila draga mami. sestra, teta in prijateljica JUSTINA STROPNIK Vsem. ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji prinašate cvetje. pri;m, ki ste ji stali ob strani ob koncu življenjske poti. Posebna zahvala velja zdravniku, g. Grošlju. dr. med,, paironazni sestri in oseb.ju internega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Žalujoči: sinova Franc in Bojan z družina/na Pomlad na vrl bo Tvoj prišla in čakala, da prideš Ti. in sedla bo na itéra Ik ir jokald, ket Te ni. v SPOMIN ZINKA GLAVNIK 6. 10. 194$ - 1. 4. 2005 '/.t dvanajst! mesec svci je pust in pmzen. oclkar odšli smo nehote narazen, usoda jc lako hotela, da Tc nam je. Uub«) ženi mami, tašča, cnui. seara. leta vzela. In ko Tvoje zaželimo si bližine, giemov Podkraj • ta miini krai tišine, /daj hivas vrh višave jasne, kjerni mraku in ni noći. tu sonec sicče Ti ne ugiLsne in tu ni več skrbi - Ic nas boli. Težka jc bila Išni bolnišnici Celje so sltwcsno predala 11 a ni enu ko mna rag raf • n ov rcnigenski aparal za inva/ivno srčno diagnosliko. Nalo/ba jc veljala 223 milijonov tolaijev. Velik del (icnaoa /a najsodobnejši aparat v IVropi so zbrali s pomočjo dunatorskc akcijc S srcem /a srce, ki jo je vodilo društvo K(y rona. Vanjo se je vključilo veC koi 14 lisoč posameznikov, podjetnikov, podjel ij, občin in članov vete- ranske organizacije širše rvgiie. ki so skupaj v dobrem leiu zbrali več kol IK2 milijonov tolarjev Na slovesnosti so največjim donator-jeni podelili zahvalne lisiine. Med prejemniki je bil ludi Premt^gov-nik Velenje. S sodobno rentgensko napravo lahko zdravniki zgodaj odkrijgo spremembe na koronartîilî žilah in s lern preprečijo nastanek srčnega infarkU 1er nenadne srčne kapi- V celjski regiji zaradi bo- le/ni srca in ožilja umre več kol 40 odsioikov ljudi na loto. Ste lic a Preuske r, poslovna direktorica bolnišnice, je v nagovoru zbranim v avli osrednjega bolnih ničnega objekta dejala, da takšne donatorske akcije doslej v širši celjski regiji se ni bilo. Najsodobnejša diaenostična naprava prinaša bolnišnici novo zdravstveno storitev, strt>kovříi napredek. z njo pa bodo bistveno drgnili raven zdravstvenega var- stva 300 tisočih prebivalcev. V Sloveniji so irije koranograll. Minister za zdravje mag. Andrej Bručan, ki je skupaj podžupanom Me«ne lovcnije so tudi letošnji teden boja proti raku med drugim zaznamovali s slavnostno sejo. Na njej so podelili priznanja tistim, ki so se v minulih leti vključili v prizadevanja ZK zgodnje odkrivanje te še vedno hude bolezni. Na predlog Dru5tva za boj proti raku Velenje so jili prejeli tudi zaslužni posamezniki, organizacije in podjetja iz Šaleške doline. Prejel: sojili: Društvo humoristov Velenje, Gorenje Velenje in velenjska glasbena šola. ■ tp Dobitniki priznanj iz Veienja s predsednico veienjskega drvětva za boj proti raku Banko Drk (druga z ieve) Z otvoritve najsodobnejšega rentgenske naprave za srčno diagnostiko v Evropi Razvili prapor Na redni lelni konferenci so pred diîevi člani Krajevnega odbora /veze združenj borcev in udeležencev NOV Staro Velenje razvili nov prapor. S praporom se borčevske organizacije predstavljajo na vseh pimiemhnejših prireditvah, z njim pa se tudi poslavljajo od pokojnih članov Razvitje prnpora v teh časih ni več prav pogosto dejanje. Prijeten in humanitaren Bolero 2006 Društvo za boj proti raku bogatejše za 1.4 mio SIT - Program navdušil polno dvorano večnamenskega doma v Vinski Gori Velerýe - V nedelo poptwrsljo, kar malo bali. kako bo s prodajo kart - še v petek z njo niso bili najbolj zadovoljni - je bila dvorana v Vinski Gori polna. Nastopi žanrsko zelo raziičnill glasbenikov so se vrstili tekoče - večina se jih je predstavila s po dvema skladbama. Prireditev Sla povezovala domačina Tanja Postruznik in Boštjan Der-mol. Tanja jena odru gostila tudi častno gostjo Bolera, višjo državno tožilko Vlasto Nussdorřer. Ta jc med drugim povedala, da je ponosna, ker seje banka darovalcev kostnega mozga od la krat, ko so v akcijo prisiopile tudi znane Slovenke, pobudnica pa je bila prav ona, povečala za 3i)0 %. Danes je v slovenski banki darovalcev že 6100 oseb, do konca leta naj bljihbiloXOOO. Izdala je tudi. da bo letos napisala še eno knjigo. Po prodajno zelo uspešni knjigi Naše deklice z vžigalicami bo napisala knjigo Naši dečki z Via sta Nussdorferje na Boieru prvič javno povedaia, da bo letos pripravila se eno knjigo. O dečkih in možeiif td jih Je zaznamovalo nasilje in izkoriščanje... ulice, V njih bo opisala življenjske zgodbe mladih fantov in mož. ki so bili zlorabljeni. Posebej so se zahvalili ludi av-toiju odrske scene, /e vsa leta jo za Bolero pripravi Jože Napotnik. letošnja pa je bila v znamenju rož - velikih vrtnic. Bolero bo ostal tradicija. Drugo leto ga bodo veijetno spet pripravili »doma«, v obnovljeni in se večji dvorani velenjskega doma kulture. mbš Nastopajoči so se odrekli honorarju, med njimi pa so biia tudi zelo zveneča Imena, Na sUiâ fantje iz skupine Spev. Sponzorji oz. donolorji dobrodelna prireditve BOLERO 2006 so: Termo elektrarnaŠoštani Vegrdd d.d.. Gorenje d. d. Mestna občina Velenje. Nova ljubljanska banka Velenje, Lekarna Velenje. Banka Celja. Dr. Matej Labovnik. DS Demokratska stranka Velenje. Esotech d. d.. LOS Liberalna demokracija Sk)ve-niie, Kmetijska zadruga Šaleška dolina. NSi Nova Slovenija Velenje, Soctafni demokrati Velenje, Šolski center Velenje, Andragoški zavod Velenje. Občina Šmartno ob Paki, Avtocenter Meh Velenje. Drago Ko- ren. ElektroJezemik. Gostinstvo Štorman, Hoteli Štorman. NSi Nova Slovenija Šoštanj. Sindikat Upravne enote Velenje. Vsi naslopojoii so se odrekli honorarja, nastopili pa so: Plesni studio N. Robert Goter s svojimi muzikanti'. Skupina BIT. Rok Kosmač. Franc ŽenJoner s prijatelji. Vili Resnik, Spev. Samir Kobter. An* sambel Braneta Klavžarja. Katrca. Tinkara Kovač. Modrijani. Rok in Mojca, Rafko Irgolič. Nuša Derenda. Za pogostitev nastopajočih je poskrbel Mercator Velenje. Dvorana Je bila poina.