st 103 Mito mtojm nm curtmtiu m
LM tUmpi rmk din s|ut*J nm ponedeljka. Naročr'^ J U B L * i mM L 83.—» pol Mm L X ctto Itto L 7*	o -, Ctt0
L Tet — PoMBtaM ^. . s* .	ftomoa
v Brofeortl 1 kolom (TS- « Lgovsm m obrta« ogtue TS tiot, u ahvsl* poltena, vabi)« L 1.20, oglu« denarnih uvodov L Z— MjOI ogtatf: 30 tfcrt. za beseda najmanj L &
v Trsk«, v soboto, 1. mala 1926.
Posamezna številka 25 stot.
Letnik Ll
EDINOST
Uredmitvo in upravniitvo: Trst (3), ulic« S. Franc eseo d'Aasiti 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se poiiljajt* izključno uredniitvu, oglasi, rekla-m sel j« in denar pa upravniltvu. Rokopisi se na vračajo. Nsfrankirao« pisma se ne sprejemajo. — Last, založba ln tisk TIskarne „Edinost* PoduredniStvo v Gorici: ulica Giosue Csrducci it. 7, L n. — Telet št 827 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Plllp Peric.
Odmevi sklepa rusko-nemške pogodbe
Glasovi evropskega tiska, kolikor smo flih čuli doslej, so v polnem skladu med seboj v uverjenju, ki smo ga izrazili iudi mi v včerajšnjem uvodniku: da je namreč pogodba, sklenjena med Rusijo ln Nemčijo, dogodek prvovrstne pomembnosti in da se je ruska diplomacija začela z velikim uspehom zopet uveljavljati na polja evropske mednarodne politike.
Obe državi-pogodbenici zatrjujeta sicer v svojih oficijelnih in oficijoznih komentarjih, da je sklenjena pogodba izključno kot prijatelj, in miroven dogovor, o čemer da priča že njega besedilo. Toda svet noče prav verjeti takim zagotovilom, kajti ravno povojna doba ima ,v svoji zgodovini zabeležene mednarodne pogodbe, ki so bile javno sklenjene, poleg pa tudi take, ki so se sklepale v ozkem krogu, pri zaprtih durih in kakršne imajo često najusodnejše posledice za nadaljnji razvoj razmer, ker včasih prav za prav spreminjajo in popravljajo sklepe, storjene z javno sklenjenimi pogodbami.
Po takih primerih ni nikako čudo, Če velika politična javnost nima pravega zaupanja v zatrdila o značaju in pomenu rusko-nemške pogodbe, da nima prave vere v zagotovila, da so prav vsi dogovori vsebovani v objavljenem besedilu sklenjene pogodbe, da ni nobenih posebnih dogovorov, ki se odtegujejo javnosti. Svet je pač postal nezaupen in tie veruje.
Pa tudi če bi imela javnost vso gotovost, da ni nikakih posebnih določb k sklenjeni pogodbi, bi bil za zapadne države §e vedno vzrok za vznemirjenje in skrbi. In res odmeva to vznemirjenje po vsem evropskem tisku. V enem delu J>olj rezervirano in v ublaženem tonu, v drugem pa se odkrito in izrazito ugotavlja dejstvo, da je rusko-nemška pogodba dogodek, ki more v svojih posledicah iz temelja zasukati sedanji med-narodno-politični sistem, kakor prihaja do izraza in ima svoje predstavništvo v Družbi narodov. Včeraj smo naglašali mi na tem mestu, da rusko-nemški dogovor postavlja to organizacijo pred težke odločitve. Pisali smo: ali bo morala ves svoj statut prilagoditi novemu položaju, kakor ga ustvarja rečena pogodba, ker drugače ji bo Nemčija zelo neprijeten gost; ali pa se odloči za skrajno mero — da Nemčiji zapre pot v Družbo narodov! Tudi največji angleški list «Times» — glej včerajšnjo tozadevno brzojavko —, sodi podobno ko piše: V vzhodni Evropi se je radi te pogodbe ustvarila nova situacija in zapadne države bodo morale razmišljati, v koliko bi morale svoje nazlranje o locarn-ski pogodbi prilagoditi spremenjenemu položaju v vzhodni Evropi!* — S temi besedami je dovolj razločno podčrtana zgodovinska pomembnost rusko-nemške pogodbe.
Še izrazitejše govori čehoslovaški tisk vseh barv, ki naravnost povdarja, da je ta pogodba nevarna in naperjena proti Družbi narodov. Na to nevarnost smo opozorili mi včeraj s tem, da smo pokazali na navzkrižje med obveznostmi, ki jih je sprejela Nemčija z rusko-nemško pogodbo, in onimi, ki ji bodo naložene, če vstopi v Družbo narodov. Češki »Narodni Listy» vidijo nevarnost v enostra-nosti pogodbe, ki pač obvezuje Nemčijo Rusiji v prilog, nikakor pa ne te poslednje. Zato vprašuje ali ni morda vendar kako dopolnilo pogodbe, ki se drži tajno, ali pa je vsebovano v kakih starih pogodbah?! — Ves češki, pa tudi poljski tisk naglaša svoje uverjenje, da bo rusko-nemška pogodba odločilno vplivala na postopanje Nemčije v Družbi narodov. Glasilo čeških agrarcev pravi, da pogodba formalno odgovarja zadevam fantast, pacifistov, v resnici pa da je temen oblak na polit, obzorju I Naj že vsi ti odmevi v evropskem tisku prihajajo z različnih interesnih vidikov in naziranj, eno pa potrjajo vsi: da je rusko-nemška pogodba velik dogodek v evropski politiki, ker utegne izzvati dalekosežne posledice s tem, da s pomočjo Nemčije zanese tudi v Drnžbo narodov dvoboj med Locarnom in rusko koncepcijo mednarodne politike. V tej možnosti je vsebovano priznanje, da je ruska diplomacija^losegla velik uspeh.
Ta uspeh se pa kaže še v večji meri v perspektivah, ki se odpirajo za nadalj-no akcijo ruske diplomacije. Pojavljajo ee namreč že glasovi, da hoče Rusija ponuditi sklenitev podobnih pogodb ne samo svojim zemljepisnim sosedom, marveč tudi Franciji! Če so ti glasovi resnični, zadobiva vsa ta akcija izrazito protiangleško ost. Če pomislimo na drugi strani, koliko si Rusija prizadeva, da bi dobila pod svoj izključni vpliv Kitajsko, potem se nam odgrne celotna slika Cičerinovega načrta, ki gre za tem, da bi se ustvaril ogromen kontinentalen bk>k od Pariza preko Moskve do Pekinga t zaščito pretežno kontinentalnih interesov dotičnih držav v nasprotstvu s pretežno pomorskimi (maritimnimi) interesi Anglije in drugih držav v podobnem položaju.
ProruMo razpravo
v zbornici Odobritev proračuna za kolonijo - Danes se sestane ministrski svet • Ustanovitev gozdarske milice
RIM, 30. Današnji seji je predsedoval on. Acerbo. Zbornica je nadaljevala razpravo o proračunu za kolonije Tripolis, Cirenajko, Eritrejo in Somalijo. Komunistični poslanec Bentini je izjavil, da bo komunistična parlamentarna skupina ob priliki razprave o proračunu zu nanjega ministra obrazložila svoje sta/ lišče napram kolonijalni ekspanziji Pripomnil je, da sedanja fašistovsks politika nasprotuje pravim interesoir delavskih množic. Po odobritvi zadnje ga člena proračuna za kolonije je zbornica prešla k razpravi o proračunu notranjega ministrstva. Kot govornik j< nastopil poslanec Geremicca ter nagla-'šal, da bo govoril o proračunu le s teh-^nihčnega vidika. Ugotovil je, da predvideva proračun notranjega ministrstva .veliko vsoto za organizacijo novega policijskega zbora.
Ta policija bo imela nalog, da v prvi vrsti nadzoruje mladoletnike in onemogoči nadaljnje naraščanje mladinskih zločinov. Govornik je tudi priporočal, da se po možnosti zviša število pobolj-ševalnic za mladoletne hudodelce ter Čimprej ustanovijo mladinska sodišča.
Rasprava se bo nadaljevala jutri.
RIM, 30. Jutri, prvega maja, se sestane ministrski svet. Kakor je bilo že javljeno, bo Mussolini poročal ministrom o svojem potovanju v Libijo ter jim bo predložil v odobritev natfrt, ki predvideva izredno postavko v višini 100 milijonov lir za poljedelska dela v kolonijah. Ministrski svet bo tudi proučeval odlok glede ustanovitve gozdarske milice. Ta bo štela okolu 5500 mož in 340 oficirjev ter bo podrejena ministrstvu za narodno gospodarstvo. Gozdarska milica bo nadzorovala gozdna premoženja in poti, ki služijo poljedelskemu prometu in paši.
Aretacijo anarhistov v Botoftnl
Proglasi na komunistično mladino
BOLOGNA, 30. Policijski agenti so izvršili pri nekaterih anarhistih hišno preiskavo. Zaplenili so jim veliko število propagandnih proglasov, ki so bili naslovljeni na komunistično mladino. Trije anarhisti so bili aretirani ter odvedeni v zapore. Ker so policijske oblasti ugotovile, da so ti trije anarhisti gojili tesne stike z milanskimi komunisti, je policija pričela poizvedovat; tudi v Milanu glede anarhistične propagande. Predvidevajo, da bodo tudi v .Milanu aretirani nekateri prevratni pristaši.
Letalsko nssrela
Vojaško letalo padlo na tla z višine 1S0 metrov - Dva letalca mrtva
PISA, 30. Včeraj ob 15.5 je neko letalo, ki ga je vodil poročnik Giani Giu-seppe iz Bologne in narednik Vassena Enrico iz Monze, v bližini letališča San Giusto z višine 150 m padlo na tla. Oba letalca sta bila takoj mrtva.
Politično zntHle v Beogradu
radi pravoslavnih velikonočnih praznikov
BEOGRAD, 30. (Izv.) Po sestavi tretje Uzunovićeve vlade je danes nastalo \ političnem življenju popolno zatišje kei so skoro vsi politiki odšli na svoje domove, da proslavijo pravoslavne velikonočne praznike, ki pričnejo jutri. Tako ni bilo danes nobenega pomembnejšega dogodka.
Uzunović je dopoldne posetil Pašića; imel je z njim sestanek, ki je trajal eno uro. Po tem sestanku je odšel predsedništvo vlade; novinarjem je na razna vprašanja odgovoril na kratko, da je že na poti v Niš, kjer da bo preživel praznike v krogu svoje rodbine. Na vprašanje, ali ima nova vlada večino v radikalskem klubu, je odgovoril Ne vem; videli pa bomo to 5. maja, ko se sestane narodna skupščina. — Popoldne je Uzunović odpotoval v Niš. Odpotovali so iz Beograda tudi preds. narodne skupščine, Trifković, in zunanji minister dr. Ninčić.
Novi radićevski ministri in podtajni-ki so danes prevzeli svoje posle.
šefi opozicijskih skupin so imeli danes kratek sestanek. Izdali so komunike, v katerem pravijo, da je bil sestanek posvečen razpravi o rekonstrukciji Uzunovićeve vlade. Sklenili so, da bodo spet zahtevali, naj se interpelacije o korupciji izčrpno in vsestransko razpravljajo v narodni skupščini.
Mnogo pozornosti je vzbudil oster napad na Pašića, ki ga je objavilo Jova-novićevo osebno glasilo »Narodni glas». Piše, da bo Jovanović sedaj, ko ima proste roke, energično pobijal škodljivo Pašićevo delo. Jovanović mora zbrati krog sebe vse kar je zdravo in dobro, in pričeti mora-z odločno borbo proti vsem rušiteljem javne morale. Obenem pa se tudi ponavljajo napadi i&tfev'h Dristašev na dr. Ninčića in
Maksimovića. D očim današnje «Vreme* ostro obsoja Miletićeve izjave, prinaša današnja «Politika» ponovne izjave Krste Miletića, s katerimi vztraja pri svojih obtožbah, in navaja, da bo- interpelacija glede Ninčića in Maksimovića v kratkem Sestavljena. «Politika» prinaša tudi izjave nekega neimenovanega, aktivnega radikalskega ministra, ki ostro nastopa proti Ninčić u in Maksi-moviću, ter pravi, da bi morala obadva že izvajati posledice, ker ne gre, da bi se z ministrskih foteljev branila tako težkih obtožb. —
Kar se nove vlade tiče, je omembe vredno dejstvo, da za rekonstrukcijo Uzunovićevega kabineta ni Pasić ničesar vedel; tako sta včeraj zatrdila novinarjem Uzunović in Simonović. r i*i
Jugoslovanski muslimani se ne bodo udeležili kongresa v Kairu
BEOGRAD, 30. (Izv.) Jugoslovenska vlada je odklonila predlog muslimanskega rais-el-ulema Čanševića, da bi se kot delegat jugosl. muslimanov udeležil vsemuslimanskega kongresa v Kairu. Vlada utemeljuje svoj sklep s tem, da niti Turčija in Perzija ne pošljejo! svojih delegatov.	I
Sporazum mei Zeffioltaii državami ii Ms
v vprašanju odplačevanja dolgov
PARIZ, 30. Sporazum za poravnavo francoskega vojnega dolga v Ameriki je bil dosežen. Ameriška komisija za dolgove je dokončala svoje delo v neverjetno kratkem času. Đćrenger je namreč Šele včeraj zjutraj dobil zadnja navodila iz Pariza; opoldne je ameriški finančni minister sporočil, da se bo komisija sestala ob 14^0. Te seje, ki je trajala eno uro, se je udeležil tudi zastopnik Francije.
Ko je bila seja zaključena, so se člani komisije podali k predsedniku Coo-lidgeu ter mu predložili besedilo sporazuma, kat&ro je predsednik takoj odobril.
Francija bo plačala 6847 milijonov' dolarjev v 62. letnih obrokih. Prvi in drugi obrok znašata vsak po 30 milijonov dolarjev, tretji in četrti 32 milijonov, peti 35 milijonov, Šesti 40 milijonov, in tako postopoma do 115 milijonov, svota, ki bo dosežena v 17. letu in bo ostala ista do 62 leta. Obresti se bodo računale Šele s petim letom in bodo »znašale \% v prvih 10 letih, 2% v naslednjih 8 letih, 3 % od 19. do 25. leta, 3.5% od 26. do 62. leta. V sporazumu ni vsebovana nobena točka, ki bi upravi-čevala Francijo, *da prekine s plačevanjem.	_'
Pred oMrijo sovražnosti v Maroko?
Rifanci odklanjajo francosko-španske mirovne pogoje
PARIZ, 30. Pogajanja v UdžTdi so prišla na mrtvo točko. Rifanska delegacija je odklonila načrt za avtonomijo, ki so ga predložili Francozi in Španci, zavrnila pa je tudi zahtevo po odstranitvi Abd-El-Krima.
Včerajšnja popoldanska seja sicer še ni privedla do prekinjen j a pogajanj, pač pa je jasno pokazala, da niso Rifanci nikakor pripravljeni odnehati od svojega stališča.
' Zvečer sta se delegaciji spet sestali. Razpravljalo se je ponovno o štirih glavnih mirovnih pogojih, vendar pa sporazum ni bif dosežen. Francozi in Španci nočejo odnehati od svojih glavnih zahtev, pravtako pa tudi Rifanci trdovratno vstrajajo na svojem stališču.	__
Danes se bo vršila še ena seja. Če' sporazum ne bo dosežen, bodo francoske in španske čete pričele z ofenzivo.
Doumergue bo posetil angleškega kralja
PARIZ, 30. Predsednik Doumergue je sprejel vabilo kralja Jurija, naj bi meseca junija posetil London. Predsednika Doumergueja bo spremljal ministrski predsednik Briand. Predsednik dospe v London 22. junija tej; bo ostal tamkaj do 25. Junija. Angleški kralj bo dal na čast francoskim gostom svečan banket.
Obtožbeni spisi« ki se nanašajo na madžarsko falsiflkacijsko afero — po žgani
PARIZ, 30. «Daily Mailu» poročajo iz Budimpešte, da so neznanci vdrli ponoči v justično palačo, ultradli akte, ki se nanašajo na falsifikacijsko afero, ter jih na mestu zažgali. Proces bo radi tega prenešen za nedoločen čas.
Sporazum t mosulskem vprašanju bo v kratkem dosežen 7
. PARIZ, 30. Iz Angore poročajo, da prevladuje v političnih krogih prepri-. 'anje, da bodo pogajanja med turškim zunanjim ministrom in angleškim poslanikom privedla v kratkem do sporazuma glede mosulskega vprašanja.
8tresemann pojde ▼ Moskvo
PARIZ, 30. «Petit Parisien» poroča, da bo Stresemann potoval jeseni v Moskvo, da vrne lanski obisfeČičerina v Berlinu. Nemčija, Rusija in Litva so napravile skupno pogodbo, kot dodatek k berlinski ppporibi
Kitajci zaplenili sovjetski parnik
PEKING, 30. Kitajsko vojaško sodišč* je odredilo zaplembo sovjetskega par-nika «01eg» in vsega natovorjenega blaga, med katerim se nahaja ogromna množina pušk in drugega vojnega materijala, katerega vrednost računajo na 2 milijona in pol dolarjev.
Sodišče je obsodilo poveljnika ladje na 18 mesecev ječe, moštvo pa je bilo oproščeno in bo na državne stroške odvedeno v domovino.
Parnik «01eg» so zajele v minulem mesecu mandžurske vojne ladje.
Politične vesti
IFinsfco-ruska pogajanja prekinjena
MOSKVA, 30. Finska je sporočila Zvezi sovjetskih republik, da mora pre kiniti pogajanja o rusko-finski garancijski pogodbi. Pogajanja se bodo mo gla nadaljevati šele, ko se bo položaj baltiških držav temeljito izpremenil.
i	Poplave v Rusiji
I MOSKVA, 30. Reka Okhta je presto [pila bregove. Pri Murinu je voda odnesla most, na katerem se je nahajalo \ trenutku nezgode kakih sto ljudi, ki sc vsi padli v vodo. Dvajset oseb je bile rešenih; o ostalih se pa še ne ve, kakšna usoda da jih je doletela.
Lotvinska vlada podala ostavko
RIGA, 30. Parjament je s 49 glasovi proti 45 zavrnil od vlade predloženi osnutek za državni proračun. Vlada je takoj podala ostavko.
Zvišanje železniških tarif v čehoslovaški
PRAGA, 30. V novem proračunskem predlogu se v železniškem resoru določa zvišanje cen za 22 odstotkov. Zvišanje cen bi se izvedlo že tekom poletja. Železniško ministrstvo poudarja, da je (brez zvišanja tarif nemogoče postaviti j proračun v ravnotežje.
Prohibiclj skl zakon v Ameriki ostane v veljavi
BERLIN, 30. Kakor poroča «Taegliche Rundschau« je ameriški senat s 196 glasovi proti 4 sprejel predlog, da se prohibicijski zakon izvaja še nadalje.
Nemški protest v Bukarešti
BERLIN, 30. Zunanji urad je posla1 bukareški vladi noto, s katero se nemška vlada čudi izrazom rumunskega poslanika v Parizu, g. Diamandija, ki je izjavil sotrudniku «Matina», da kaže Nemčija v Ženevi dvoje obrazov: smehljajočega se napram zapadu, maščevalnega pa napram ruskemu zaledju.
Dr. Marz Izvoljen za predsednika centruma
BERLIN, 30. Na današnji seji parla-[mentarne frakcije centruma je bil pravosodni minister dr. Marx soglasno izvoljen za predsednika frakcije. Gotovo je, da bo dr. Marx sprejel tq izvolitev. Ni pa še določeno, kdaj bo prevzel predsedništvo. Za njegovega naslednika kot ministra za pravosodje je frakcija predlagala podpredsednika zbornice Bella. Na njegovo mesto bo najbrže izvoljen posl. Oster. _
Volilni boj na Romunskem
BUKAREŠTA, 30. Dosedaj so vstopile v volilni boj tri skupine in sicer ljudska stranka, kateri načeljuje ministrski predsednik Avarescu, liberalna stranka, ki kandidira samostojno in na-cijonalna stranka s kmetsko stranko, ki sta sklenili volilni kompromis. Komunisti in socijalisti do sedaj še niso .postavili lastnih kandidatnih list. V kmetski stranki so se pojavili notranji spori. Ni pa šo znano, kako se bo odločila skupina bivših pristašev Take Jo-nesca.	_
Pripravljalni odbor za svetovno gospodarsko konferenco bo zaključil svoje delo
ŽENEVA, 30. Bivši italijanski finančni minister on. De Štefani je odpotoval v Rim.
Računa se, da bodo vse komisije pripravljalnega odbora za svetovno konferenco še tekom današnjega dne dokončale svoje delo, tako, da bo odbor imel jutri zjutraj zaključno sejo.
Rudarska kriza na Angleškem
LONDON, 30. «Times» poročajo, da je postal položaj med rudniškimi podjet-j niki in rudarji zelo resen. Samo posredovanju ministrskega predsednika je i pripisovati, da ni prišlo do popolnega ] preloma.	]
ODMEVI MADŽARSKE FALSIFIKA-CIJSKE AFERE V AVSTRIJI
Dunaj ima zopet svojo veliko politično senzacijo. Javnost so razburile žur-nalistične vesti, posebno v «Arbeiter-Zeitungi», in pa interpelacija socijalno-demokratičnih poslancev. Rečene vesti in interpelacija se nanašajo na rezultate graške preiskave v stvari ponarejanja čehoslovaških kron. Štajerski deželni zbor je izvolil meseca januarja posebno komisijo z nalogo, da preišče soudeležbo uradnih oseb na ponarejanju čehoslovaških novčanic iz 1. 1921. Rezultat te preiskave je podan v dveh oblikah. Oficijozno poročilo večine odbora zanika kakršnosibodi soudeležbo policijskih in sodnih oblastev pri falsificiranju, dočim poročilo manjšine — katere člani so večinoma štajerski soci>alni deniokratje — podaja popolne podatke ter obtožuje direktno nekatere uradne osebe, da so bile soudeležene pri falsificiranju ter da hočejo potajiti vso stvar. Poročilo manjšine trdi, da je šlo tu direktno za zaroto štajerskih krščanskih socijalcev, madžarskih monarhistov in hakenkreuzlerjev iz Čehoslovaške proti Čehoslovaški republiki ter da je bila ta zarota protežirana, zaščičena in na koncu pomašena od strani zveznih oblastev. In sicer policijske uprave v Gradcu, državnega pravdništva na Dunaju in dunajskega deželnega sodišča.
Ugotovljeno je, da so madžarski monarhisti nameravali izzvati vstajo na Slovaškem. S temi madžarskimi monarhisti je imel številne sestanke zaupnik deželnega upravitelja Rintelena in tajnik štajerskih krščanskih socijalcev, a teh sestankov se je udeleževal tudi bivši nemški poslanec v Čehoslovaški Baeran. Nadalje je ugotovljeno, da so bile na Štajerskem v resnici falsificirane čehoslovaške novčanice po 500 kron, s katerih pomočjo se je imela finansi-rati nameravana vstaja na Slovaškem. Z vso gotovostjo je ugotovljeno tudi to, da je graška policijska uprava, oziroma nje načelnik, dvomi svetnik Kunz, vzel falsifikatorje v svojo zaščito s tem, da ni uvedel preiskave proti VValchu, tudi organizatorju kraščansko - socijalnih vojnih društev.
/ Še skandalozne j Še sta postopala — rkakor trdi poročilo manjšine — dunajsko državno pravdništvo in dunajsko deželno sodišče. Državni pravdnik Im-mendorfer in glavni svetnik deželne sodnije — oba hakenkreuzlerja — sta predložila, naj se ustavi kazensko postopanje proti madžarskim falsifikator-jem Meszarosu in tovarišem in je bilo temu predlogu tudi ustreženo. Odkritja v «Arbeiter-Zeitungi» so silno razburila javno mnenje na Dunaju. Skoro vsi listi so objavili naj raznovrstne j še komentarje.
Odgovor zveznega kancelarja dr.ja Rameka na interpelacijo socijalističnili poslancev teh poslednjih ni zadovoljil. V njih imenu je predložil poslanec dr. Deutsch, naj «e izvoli nov parlamentarni preiskovalni odbor, a je bil ta predlog odklonjen s 76 proti 58 glasovom, kar je izzvalo velik vihar med so-cijalnimi demokrati, a se je tudi galerija pridružila njih protestom. Radi velikega hrupa so morali sejo zaključiti.
DNEVNE VEST9
Odredbe za dan 1. mala
Prefekt tržaške pokrajine je izdal za današnji dan sledeče predpise:
1)	Prepovedano je nositi kakršnekoli znake v svrho prevratništva in punta sli za protidriavne manifestacije.
2)	Prepovedano je vsako shajanje in zbiranje (tudi na prostem) v svrho praznovanja 1. maja in sploh vsako zbiranje, ki bi mn bil povod L. maja.
3)	Javnim lokalom Je prepovedano streči in dajati prostore skupinam oseb, ki bi prišle v lokal z namenom praznovati prvi dan maja, ali pa tudi samo povodom tega dneva«
4)	Po Javnih lokalih so prepovedani plesi, petje, godba itd. Tistim, ki se pregrešijo proti tem odredbam, so vstavi ln lahko tudi vzame dovoljenje.
5)	Prepovedano Jo razobešett In Izlagati znak* ki so nanašajo na dan 1 maja.
Prefekt Je poleg tega pozval zvezo industrijalcev Julijske Krajine, naj opozori delavstvo s posebnimi razolasL da
je dan 1. maja delavnik v smislu kr. odloka od 19. aprila 1923, št. 833 in da se imajo smatrati Izostanki z dela na ta dan kot kršenje discipline. Radi tega se bodo morali oni, ki bi organizirali Izostajanje z dela, odpustiti kakor se bodo morali odpustiti tudi tisti, ki so iz kateregakoli razloga izostali z dela ln ki jih varnostno oblastvo označi kot vredne odpustitve.
Varnostnemu oblastvu so se dala Istočasno navodila glede primernih ukrepov, s katerimi naj se dotični spra* vijo v domačo občino.
Rozilrlttv pristojnosti prefektov
Z reformami, ki Jih uvaja aedanjp, vla-da, se polagoma, a precej temeljito spreminja ustava kraljevine Italije v duhu far šistovsklh koncepcij o državi in vladi.
Ena izmed najznačilnejših lastnosti tozadevne zakonodaje je stremljenje po znatnem razširjenju kompetence in oblasti izvršilnih organov od načelnika vlade, pa doli do občinskih županov, kateri se imajo v najkrajšem času umekniti vladnim po-teštatom. Najnovejši zakon, ki spada v to

•EDINOST*
vrsto, je zakon od 3. aprila 1926, št. 660, objavljen v uradnem listu kraljevine od 27. aprila t. 1., kateri nosi naslov «Razširi-tev pristojnosti (atribucij) prefektov».
Ta zakon nalaga prefektom predvsem, da imajo skrbeti za enotnost političnih smernic v raznih državnih in krajevnih uradih v področju pokrajine (razen sodišč, vojaških in železniških uradov).
V svrho izvrševanja takega poUtiinega nadzorovanja javnih uradov in njih delovanja morajo prefekti sklicati vsaj enkrat na mesec sestanek načelnikov posameznih panog javne uprave, da jim poročajo o poslovanju uprave in jim oni (prefekti) dajo navodila s svoje strani. Na take sestanke se imajo klicati sledeči višji uradniki: finančni intendant, šolski skrbnik, podeko-nomi praznih beneficijev, načelnik civilnega genija, pokrajinski ravnatelj pošte in brzojava, gozdni nadzornik, ravnatelji kmetijskih potovalnih šol, načelnik rudniškega urada, nadzornik dela, pristaniški poveljniki. Nadalje se lahko povabijo na take sestanke državni pravdniki tribuna-lov pokrajine in načelniki raznih drugih i uradov, katerih prisotnost smatra prefekt za potrebno.
Poleg tega daje ta zakon prefektom pravico nadzorovanja vsega osobja javnih ura- :
dov v pokrajini.	1
■ ■ i
Ureditev vrtenja odvetniškega Ia zastopniškega poklica
Zakon od £5. marca 1926, št. 453, («Gaz-zetta ufficiale» od 25. marca 1926, št. 70) urejuje vršenje odvetniškega in zastopniškega poklica. Kdor hoče izvrševati poklic odvetnika ali zastopnika («procuratore») mora biti vpisan v dotični imenik v smislu tega zakona. Poklic odvetnika je različen od poklira zastopnika. Kdor hoče izvrševati oba poklica, mora biti vpisan v oba imenika. Dovoljen je vpis le v en imenik odvetnikov in v en imenik zastopnikov. Zakon navaja j>oklice ki so nezdružljivi s poklicem odvetnika in zastopnika. Odvetniki vpisani v en imenik, smejo vršiti svoj poklic na vseh sodnih dvorih, tribunalih in preturali Kraljevine. Za vršenje poklica na kasacijskem dvoru, na državnem svetu, na računskem dvoru, na najvišjem vojaškem sodnem dvoru, na višjem sodnem dvoru za vode, na osrednji davčni.komisiji je potreben še vpis v poseben za to določen imenik. Zastopniki smejo vršiti svoj poklic na tribunalih, katerim so dodeljeni, in na preturah temu podrejenih, in na prizivnem dvoru, ki ima svoj sedež v istem 'mestu kakor tribunal. Zastopniki smejo .na lastno odgovornost imenovati namestnika. Odvetniki in zastopniki morajo polomiti pred začetkom vršenja svojega poklica prisego v javni seji prizivnega dvora ali tribunala. Odvetniki in zastopniki niso dolžni pričati o tem kar so izvedeli v vršenju avojega poklica. Zakon navaja pogoje za vpis v imenik odvetnikov. Odvetniški izpit je jednoten za celo Kraljevino in se vrši v Rimu. Pod določenimi pogoji imajo pravico biti vpisani v imenik odvetnikov tudi sodniki in drugi državni uradniki ter profesorji juridičnih fakultet na univerzah . Zakon urejuje postopanje pri vpisu v imenik zastopnikov, katerih Število je omejeno v okrožju vsakega prizivnega dvora. Navaja primere v katerih se mora izvršiti izbris odvetryka ali zastopnika iz dotičnega imenika. Določa sestavo in poslovanje zbornic («collegi») in svetov («con-sigli»). Urejuje disciplinarno postopanje ter vsebuje tudi določila nanašajoča se na honorarje. Slednjič prinaša zakon prehodna določila. Med temi se nahaja tudi določilo, ki pooblašča justičnega ministra, da izda poseben pravilnik za uvedbo tega zakona v novih provincah.
__(Pr. v.) .
Mt\m francoske grafike 17. In 18. stol.
katero otvori Narodna galerija danes, 1. t. m. ob 12,30 v Jakopičevem paviljonu, obsega zbirko okoli 140 listov. Zastopani £0 mojstri: AJix, Audouin, Audran Benoit in Jean, Balechou, Basan, Baudet, Beau-varlet, Boissieu, Bonnet, Callot, Carmona, C.ars, Clavareau, Corhin, Debucourt, De Lorraine, De Marteau, Dequevauvillers, Drevet Claude, Pierre in Pierre Imbert Duchange, Duclos, Dulfos Claude in Simon, Dupuis, Edelinck, Fiquet, Gaillard, Grate-loup, Guttenberg, Guyot, Halm, Halbou, Helmann, Huret, Ingout, Larmessin, Lasne, Le Bas, Le Grand, Lempereur, Le Pautre, Lepicić, Surugue, Levachez, Listard, Lu-cien, Malbeste, Martinet, Martini, Massard, Masse, Masson, Mellan, Michel, Moitte, Moreau 1. j., Muller, Nanteuil, Ouvrier, Pa-tas, Pesne, Petit, Rigaud, Romanet, Roul-let, Savart, Schniidt, Schuppen, Scotin, Sulpis, Tardieu, Triere# Vermeulen, Vidal, Vovez, Will in anonimni. Vso slavno dobo francoskega galantnega slikarstva in njene osebe pokaže kolekcija grafike, ki je Žela v Zagrebu obče zanimanje in občudovanje. Razstava bo v Ljubljani le kratek Čas otvorjena.
Iz novinarske službe
Dosedanji tiskovni referent pri ljubljanskem velikem županu g. Anton Zobec je imenovan za urednika Presbi-roja jugosl. notranjega ministrstva.
VPISOVANJE NA VISOKIH ŠOLAH
V SOVJETSKI RUSIJI
V zadnjem času -se ves sovjetski tisk bavi z vprašanjem, ali ne bi kazalo povečati zahteve, ki se stavljajo slušateljem povodom vpisovanja na visoke šole. O tem problemu objavljajo Članke razni pedago-fiki delavci, ki soglasno opozarjajo na to, da je stopnja visokošolskih studentov zelo nizka, da ne prihajajo dovolj pripravljeni na visoke šole ter da ne morejo biti nikakor v nadomestilo za stare, dovršeno izšolane strokovnjaške delavce. Svet narodnih komisarjev je že koncem leta 1925 izdal posebno naredbo, v kateri je zahteval, da se zahteve pri vpisovanju na visokih šolah povečajo. Ta naredba je jasno priznala «nezadostno pripravljenost)* slušateljev, vpisanih na visokih šolah ter označila uredbo visokih šol kot nepopolno. Resen vzrok padanja znanstvene višine na .visokih šolah je bila vsekako okolnost, da se dijaki niso sprejemali po sposobnosti, marveč predvsem po stanovski pripadnosti. Sedaj pa se dela na to, da se ta razredni cenzus skrči na manjšo mero. V nastali polemiki odobrava to tudi večina komunističnih listov.
NAŠE GLEDALIŠČE NOCOJ «ZA SREČO*, jutri «SABINKE» Nocoj, v soboto, ob 9 zvečer gostuje t Gorici dramatični kroiek «6italnioo iz Trsta, ki uprizori silno Przykyczewtk«ga «Za srečo*, Jutri ob 4. popoldne pa Schoen-thanaove (Ugrabljene Sabinke*. Obe deli sta želi t Trst« 2e krasen uspeh. «Za srečo* Je posluialee naravnost pretresla, «Sabinke* pa so imenitno zabavale občina-stvo, tako da Je priilo do aplavzov eelo pri odprtem odru.
Prvo igro režira A širok, drugo pa K. Terttč. Pri obeb Igrah igrajo najboljie igralske rnoH «Čltalnice», med temi Ter-čič, Sila, Silova, Orlova, Stepančičeva, Kreševičeva, Gvardjančič, Mare in dragi.
Moderno inseenacljo je izdelal Černigoj. • • *
S. Tnčić: Golgota, drama v treh dejanjih.
Ponovno opozarjamo slavno občinstvo, da uprizori D. K. «N. Tommaseo* v nedeljo dne 2. maja ob 16. uri in ob 20.39 omenjeno dramo, ki je dosegla v izdaji tega krožka lep uspeh. Pri popoldanski predstavi bodo okna zastrta, da ne moti svetloba igre luči, ki igra pri tej drami važno vlogo. Kuliserija, kot lučni eiekti so podrejeni ideji drame, oziroma so pomožno sredstvo za tolmačenje osnovne misli. Z ozirom na inscenacijo in spopolnjeno igro pričakujemo velike udeležbe.
Predprodaja listkov danes zvečer od 19. do 21. in jutri zjutraj od 19. do 12. ure v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu.
Društven« vesti
—	Planinsko druitvo priredi jutri v nedeljo 2. t. m. izlet k Vzročku, izlivu Rižane. — Odhod iz Trsta ob 5 zjutraj z vlakom do Dekani. Peš nato k Vzročku, kjer bo daljši odmor. Povratek peš preko Ornega Kala, Mačkovelj v Trst. — Kosilo iz nahrbtnika.
—	D. K. N. Tommaseo. Današnji sestanek se prenese na torek 4. V. ob 19. — Odbor.
SPORT
—	D. K. N. Tommaseo. Jutri ob 11.15 naj bodo na igrišču «Obzora» (Rocol) sledeči igralci: Daneu, Bidovec, Gorkič, Škrap, Sosič, Gomzy, Pogorelec, Martelanc, Zelen, Kerže, Muha. — Točnost — Načelnik.
Adria - Gorica.
V	nedeljo se srečata na igrišču Adrije ta dva nogometna mogočnika v prvenstveni tekmi. Ker se tekmovanje bliža koncu, bo to tekmo spremljalo mrzlično pričakovanje izida. Precej preurejeno igrišče bo torej nudilo v nedeljo svojemu občinstvu precej užitka, kajti uverjeni smo, da bo tekma lepa, kakor jo pač zamore dati četa, ki ima v sebi tri raprezentančne igralce in današnji pohodni prvak nogometnega prvenstva. Na igrišču je bufet,
S. D. Adria.
Glasom odobritve sklepa t, k. nogometa na plenarni seji se vrše trainingi za obe četi in boys vsako sredo in petek od 5 in pol zjutraj in od 4. pop. naprej. — Vodja.
S. D. ADRIA Pridite zopet!II
V	nedeljo se bo ob 6. uri zjutraj zopet delalo na igrišču! Simpatizanti in člani pozor! Obvarujte se očitkov društva, s tem da pridete z lopato! Adria vas kliče!
Iz tržaškega življenja
žalosten epilog nesreče v vlaku.
Pred kratkim smo poročali, da je v prtljažnem vozu tovornega vlaka, ki je dne 27. t. m. zvečer odrinil iz Prestanka proti Opčinam, izbruhnil iz neznanih vzrokov ogenj; vžgala se je slama, na kateri so počivali nekateri konjski prekupci. Kakor znano, je pri tej priliki eden izmed njih, 18-letni Joahim DalTOlio, doma iz Medicine pri Bolonjl, zadobil hude opekline po vsem životu, tako da so ga prepeljali v nevarnem stanju v mestno bolnišnico. Sprva so imeli zdravniki nekoliko upanja, da rešijo življenje nesrečnemu mladeniču, toda pozneje se je njegovo stanje poslabšalo in včeraj ob 13. uri je siromak izdihnil.
Huda nezgoda delavce.
V	ladjedelnici S. Marco se je včeraj popoldne nevarno ponesrečil 18-letni kotlar Just Fontanot, stanujoč v Valle d'Oltra . pri Miljah št. 190. Pri delu na novem par-niku, ki ga tam grade, se je nehote preveč približal kovaškemu ognjišču, ki ga : rabijo za razbeljevanje zakovic, s katerimi netajo železne plošče. Predno se je mladenič zavedel nevarnosti, mu je že gorela obleka na hrbtu. S pomočjo tovarišev, ki so urno priskočili k njemu, se je Fontanot sicer naglo rešil goreče obleke, kljub temu pa je zadobil hude opekline po hrbtu in levi roki. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dal siromaka po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj kakih 15 dni, ako ne bo še kaj hujšega.
Razna tatinska podjetja
Ko je gospa Pija Wostrousky, ravnateljica izseljeniške hiše paroplovne družbe «Cosulich» v Skednju, včeraj zjutraj pogledala v kurnik na vrtu, se ji je gotovo izvil iz prs žalosten vzdih; kurnik, v katerem je še prejšnji večer veselo kokodakalo 9 lepih kokoši, je bil J prazen. Očividno so se tekom noči neznani zlikovci vtihotapili na vrt in izpraznili kurnik.
—	Predvčerajšnjim popoldne, ko za-sebnice Marije Kovačič, stanujoče v Čarboli zg. št. 63, ni bilo doma, so neznani zlikovci posetili njeno stanovanje ter pobrali dve moški obleki in zlato verižico v skupni vrednosti 780 lir.
—	Predvčerajšnjim okoli 18. ure se je neznan zlikovec splazil skozi pritlično okno, ki ga je našel samo priorto v stanovanje zasebnice Sidonije Pabo, stanujoče v Barkovljah, ter ukradel dve ženski suknji, vredni kakih 500 lir.
Iz sodne dvorane
Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je včeraj nadaljevala in zaključila razprava proti 20-letnemu mehaniku Menottiju Callin, 28-letnemu industrijalcu Evgenu Crosatto, 25-letnemu pomorščaku Alojziju De Donato, 28-letnemu pisarniškemu slugi Fortunatu Jellovich, 32-letnemu zakupniku Arturu Pel lis, 21-letnemu uradniku
Norbertu Rauber, 19-letnemu brivcu Petru Sambo, in 27-letnemu uradniku Hermene-gildu Sartori, ki so se morali zagovarjati radi zločinov žaljenja, nasilja In odpora ter prestopka nepokorščine napram organom javne varnosti.
Kakor smo 2e zadnjič poročali, so bili imenovani aretirani tekom incidentov povodom proslave 21. aprila na trgu Uniti.
Po otvoritvi razprave je predsednik sodni svetnik Mucri zaslišal priče, ki sta jih predlagala branitelja pri zadnji razpravi. Podkvestor cav. Carusi je izjavil, da je sprva skušal demonstrante pomiriti in jih odpraviti zlepa; ker se pa nihče ni zmenil za njegova svarila, je končno ukazal podrejenim varnostnim organom, naj energično intervenirajo. Pri tej priliki je daj aretirati Pellisa.
Nato so bile zaslišane še priče prof. Wagnest, prof. Barfi, Casale, Cecchini, Car-neretto in policijski podkomisar odv. Sca-lera, ki je izjavil, da je videl enega izmed demonstrantov potegniti revolver.
S tem je bilo zaslišanje prič zaključeno in predsednik je dal besedo državnemu pravdniku odv. Rotellu, ki je po zatožnem govoru, v katerem je dokazoval krivdo posameznih obtožencev, predlagal za Cal-lina 4 mesece in 3 dni zapora, za Pellisa 3 mesece in 15 dni, za Crosatta 4 mesece in 23 dni, za Donata 2 meseca in 19 dni, za Samba in Rauberja 2 meseca in 18 dni, za Jellovicha pa je predlagal oprostilno razsodbo.
Za državnim pravdnikom je dobil besedo odv. Gembrecich, zagovornik Pellisa, ki je dokazoval, da je njegov varovanec nedolžen, zato je zahteval, naj ga sodniki oproste.
Pri popoldanski razpravi je za ostale obtožence dolgo govoril odv. Robba, nakar se je sodni dvor umaknil na posvetovanje. Uro pozneje je predsednik prečital sledečo razsodbo:
Obtoženca Sartori in Jellovich sta oproščena radi pomanjkanja dokazov; obtoženci Pellis, De Donato in Rauber so obsojeni pogojno na 1 mesec 7 dni, odnosno 1 mesec in 25 dni zapora, prvi poleg tega še na globo v znesku 133 lir; obtoženci Callin Crosatto in Sambo so obsojeni, prvi na 1 mesec zapora in 110 lir globe, drugi na 1 mesec in 7 dni , tretji pa na 25 dni zapora. To kazen morajo obtoženci takoj nastopiti, odšteje se jim pa prestani preiskovalni -zapor.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
LJUDSKO GLEDIŠČE - TRGOVSKI DOM Gostovanje tržaške «6italniee» Danes ob 21. uri: Przybyszewsky «ZA SRE60* Jutri ob 18. uri: Schoenthan •UGRABLJENE SABINKE*
Danes in jntri nas poeeti z dvema uprizoritvama tržaška « Čitalnica*, katere lansko tukajšnjo gostovanje Je vsem Goriča-nom še v najlepšem spominu. Da bomo imeli priliko letos videti nekaj najboljšega, to nam JamCijo že imena priznanih umetnikov kot so- Silova, 8Uas Terčič, širok, Černigoj itd. itd. Mnogo bo zanimala tudi moderna inscenacija g. Gernigoja. Dolžnost nas Gorlčanov je, da napolnimo obakrat dvorano do zadnjega kotička ter s tem pokažemo Tržačanom naš najdostoj-nejši sprejem in najlepše gostoljubje.
Veljaj tu na tem mestu našim gostom krepki: Zdrave! Prfsr&no dobrodošli, ki prihajate med nas!!
Opozarja se občinstvo, da se za to priliko niso pošiljali običajni letaki na dom. Okoličani se še posebej opozarjajo na nedeljsko popoldansko predstavo. Predprodaja vstopnic ▼ Narodni knjigami. Cene za obe predstavi običajne.
Kdo Je zgubil?
V pondeljek t. j. 26. aprila se je dobila vsota denarja na postaji južne železnice v Gorici, ravno pred odbodom vlaka proti Trstu ob 7.43.
Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri tajništvu «Edinosti» v Gorici Via Carducci St. 7, I.
Perilo |e kradel
Skozi okno se je zmuznil, ne da bi ga bil kdo opazil, tat v stanovanje Antona Blaževiča v klavniški ulici (Macello). Tu je pobral nekaj dragocenosti in nekaj perila v skupni vrednosti nad 500 L. — Stvar se je naznanila oblasti. Karabinerji so kmalu izsledili Miklavža Markiča, ki je bolj znan pod imenom «Ferruccio» in dobili pri njem par uhanov, ki so bili lastnina Blazevičeve hčere Pije. Markiču ni prav nič pomagal izgovor, da je dobil u-hane od nekega neznanca v Kornu. Naznanjen je bil sodniji, ker ie osumljen tatvine.
Globlje ni peki
Skoraj vsi goriški peki so bili globljeni ker se niso strogo držali odredb glede dela po noči in začeli peči kruh pred določenim časom.
Zadnji goriški trg (29. aprila)
je bil dokaj živahen. Kmetskega in okoliškega prebivalstva je bilo trumoma po tržiščih. Dovoz zelenjave obilen, kakovost dobra, cene prožnejše s padajočo tendenco napram minulemu tednu. Posebne lepe partije špargljev je izkazoval izvozni trg. Popraševanje srednje, vendar zadovoljivo. Sočivja je bilo dovolj. Domači poljski pridelki tudi v dovoljni količini.
Star krompir se je plačeval L 1.10 do L 1.20; nov krompir L 2.60 do L 3.—. Na živinski trg se je prignalo dovolj živine. — Kupčija mlačna, cene prenizke. Tudi prašičev je bilo dovolj, vendar živahnosti v kupčiji malo.
Planinsko društvo v Gorici
Kot VIII. spomladanski zlet se je določil za jutrišnji dan: celodnevni izlet preko Solkana na Sv. Goro, odtod na Kuk in v Plave, odkoder z vlakom v Gorico. — Zbirališče na trgu Katarini ob 5.30 zjutr.
fiTANJEL.
«Edinost» je dne 15. aprila priobčila kritiko «Divjega lovca« v Štanjelu. Vidi se pa, da je nekateri niso razumevali, in zato so ^gospodje dali v «Goriško stražo« odgovor, kateri je pa skoraj brezpomemben.
Pišejo, da se kritika ne piše tako kot v «Cuka». To pa je vsem dobro znano in tisti «pouk» v «Straži» je odveč. Recimo raje, da kritika nekaterim ni všeč, ker se je igra mestoma grajala, a ne slepo hvalila. Kakor se je pa zvedelo, si jo je večina igralcev želela. Kritik je hotel res kritizirati in ne slepo hvaliti. In to je prav, ker drugače ni mogoč nikak napredek. Pa dovolj o tem!
Glede režiserja pa tudi ni bilo pisano v kritiki, da mu društvo ni hvaležno in da ne zna ceniti njegovega truda, kakor so pisali v odgovoru.
Glede vaj pravijo, da jih je bilo še preveč! To je res, še preveč! Ali kakšne so bile te vaje? Bolje je, da jih je polovica in da so res vaje!
Nadalje društvu ni po misli ker je bilo imenovano kot «vaško» in odgovarja; da se imenuje kot se je imenovalo pred 20 leti namreč »Bralno in Pevsko». To pa nikakor ni res. Pisano je bilo namreč za prvim odstavkom v kritiki: «Ni treba, da posebej opisujem kaj to pomeni ker vsi lahko vedo.)) Ampak večina njih ni vseeno vedela. Društvo se je res imenovalo 18 let Bralno in pevsko. Pred časom se je pa iz neznanih vzrokov prekrstilo telesno in duševno in si nadelo ime «Prosvetno društvo Štanjel» v Štanjelu. Trsta pa vseeno ne more pozabiti, kajti še vedno se zateka za pomoč in reklamo.
Drugič, ko bodo nekateri pisali zopet kak «odgovor», naj odgovarjajo stvarno, in naj ne navajajo izmišljotin. Dopisnik «Straže» je t>a pisal kar mu je prišlo na misel.
Vsi nestrankarski društveniki pa vedo, kaj jim je storiti, da pride naše društvo zopet na pravo pot, ki jo je po volji nekaterih zapustilo. To morajo doseči, ker le tako bo mogoč vsestranski napredek društva in kulturna povzdiga vsega Štanjela. Dovolj je bilo prepirov!	Domačin.
CERKNO.
V tukajšnje župnišče so vdrli tatovi skozi okno, na katerem so prej razbili železno mrežo. Pregledali so vse shrambe in miz-nice in odnesli, kar se jim je zdelo najbolj prikladno. Polastili so se na ta način tudi 3000 L, vsega prihranka uslužbenke pri g. župniku. Tatvina se je takoj drugo jutro naznanila karabinirjem, ki so se takoj lotili zasledovanja in ki so do sedaj tudi zaprli nekaj osumljenih oseb. Je li med temi 'osebami tudi storilec, bo pokazala nadalj-na preiskava.
ST. PETER PRI GORICI.
Naznanjamo Vam, da so neznani tatovi zopet ukradli in odnesli kakih štirideset kilogramov bakrene brzojavne žice. Dasi zasledujejo zločince z vso vnemo, jih oblasti še niso mogle izslediti. Uprava ima približno štiri sto lir škode.
LADRA PRI KOBARIDU.
Jutri v nedeljo 2. maja 1S2S nastopijo naši igralci znova na odru. Ponavlja se že prej igrana igra Mlklova Zala. Naval, ki je bil ob priliki prve uprizoritve, je preprečil marsikomu, da ni mogel priti na prostor. Zato pa naj nas obiščejo prihodnjo nedeljo vsi oni, ki bi radi videli igro in naše igralce. Na uho povemo, da nastopi v eni izmed vlog neki igralec iz Gorice, ker manjka našega človeka. Torej na svidenje!
IDRIJA OB SOČI.
Še enkrat se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k naši prireditvi. Zlasti se zahvaljujemo g. Milotinu Vuga, ki je izrazito, značajem primerno, maskiral j nastopajoče igralce, gdč. Irmi Vuga za po- i učevanje igre, g. Munih-u Zdravku za po- j učevanje ptftja.
Enako se zahvaljujemo podmelskim tamburašem, in slavnemu občinstvu za obilno udeležbo. — Odbor izobr. društva na Idriji.
NaročaiSe En šarite , „EPIMgST" I;
Zslsfi ii^iiil i
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na | debelo in za družine Viale XX settem. bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Giuliaiti 32. Teief. 2-41
Priporoča se lastnik	I
47)	FR, STRANCAR. 1
Borzna poročila.
DEVIZE:
Trst, 30 aprila AmtUrd.m od 993.» d« 1003 — Belgija 9d 86 - do 87.50; Paria 81 75 do 82.JS London od 121,— do 121.10 ; New Tork od 34.«2 do 24.*9; Španija od 359.— do 362.— ; Švica od 480-— do 482.—; Aten« ud 30.75 do 31.75 Berlin od 59J.— do 594.— j Bukareit od 9.50 do 10.— Praga od 73.60 do 73.00: Ogrska od 0.0347 do 0.0350; Dnn^j od -J60 do -.353; Zagreb od 43.80 do 44.—.
Renečijake obresnlcs 70.02.
VALUTE:
Trst; 30. aprila Avstrijske krone od 0 0347 do 0.0352 : dinarji od 43.o0 do 44.—; dolarji od 31.75 do 24.85; novci po 20 frankov od 94.— do 97 — funt šterling od 120.80 do 12!.— .
jj | MALI OGLASI 11
IŠČE SE Rafael Krkoč iz Kamne nad (io-rico. Šel je s III. Landsturm Marsrh Baon v Galicijo. Sporočiti na Žager Martin, Ljubljana, Cerkvena ul. 19.
MOTORNO KOLO Neckarsulm, 5 H. P. v popolnem stanju proda po nizki ceni Za-vadsky, urar Via delle Torri 2. ti47
2	MEBLIRANI sobi, z uporabo kuhinje, iščem v Barkovljah, Rojanu ali na Greti za mesec julij in avgust. Ponudbe z navedbo cene pod «Domačin» na upravni-štvo.	H44
DEKLICA, v štirinajstem letu, želi vstopiti kot učenka v trgovino, najraje v manufakturno. Pojasnila daje P. Kunstek, Šturje pri Ajdovščini.	f>4.~>
POLICA in klop za veliko trgovino se prodata v Senožečah št. 175.	r>4<>
MLADENIČ, pošten išče službe točaja, najraje v mestu Sprejme tudi službo v kakšnem skladišču ali zalogi. Govori slovensko, italijansko in nekoliko nemško. Naslov pri upravništvu.	«142
SODARSKI vajenec se išče. Via Vidal i 1!.
043
ŽELEZNA BLAGAJNA št. 2 ali 3, rabljena a dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe z navedbo cene in naslova na «Posojilni< <> v Ajdovščini.»
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smitc
Trpoški sok izdelan v lekarni Cast< .i: novich, Trst via Giuiiani 42, posebno pri poroči jiv za starejše proti poapnenju ž i!, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izbeno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje G steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva so sam v lekarni Castellanovich. .">71
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 20.
541
BjSB	-Zl.gkU
3	Zoboziravnik
M 0. dr. D. Mi!
speiijaiisiza ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. imbriani 16,!. (prej Via S. Giomi)
i	od 9-12 in od 3-7 004 .
Bna
f KRONE |
%	po L. 2.10 komad
I Zlato, hiljanfe, platio. ZC-kronske zlate taađ? |
kupuje in plačuje po najvišjih cenili
1 Albert Povfa — urama ]
|	Trstj Via Hasjtini 46 500 I
§ Silil P
da ima tvrtka 2
M En$MMI
Trst, Corso V. L Hl. u
nasp-oti zastavljalnici [j*
izšotov!]. oblekel površnike 4541
tu-in inozemsko blago 1
Lastna krojainica I. reda g
Govori se slovensko 3
»a—^C3——mu—l^J—— in ■■	—
_PODLISTEK_
JULES VERNE:	(*4)
Skrivnostni otok
Predlog je bil takoj sprejet in že črez nekaj minut sta Nab in Harbert splezala na vrh, medtem ko so jima Cir Smith, Gedeon Spilett in Pencroff sledili z zmernejšimi koraki.
Ko so prehodili majhen gozdič, se je lepa vodna površina zalesketala v solncu. Pq» krajina je nudila krasen pogled. Oko se je radovalo ob pogledu na drevesa, ki so se bleščala v svojem rumenilu. Nekaj moogč-nih debel, ki so se zrušila na tla od starosti so se izticala s svojo črnikasto skorjo na zelenih tleh. Nebroj kakadujev je tu šče-betalo. Kakor premikajoče m prizme so skakale njih jate od veje na vejo. Zdelo se je, kakor da se je svetloba razdelila v svoje posamezne baicve in prodirala skozi ve* jevje.
Namesto da bi se obrnili takoj k sever-
nemu bregu jezera, so naseljenci obšli rob planote, da bi prišli na levo stran rečnega izliva. Na ta način so si podaljšali pot za poldrugo miljo. Pot pa je bila udobna, ker drevesa so bila na redko posejana in jih niso ovirala pri hoji. Tu se je razločno videlo, kako se rodovitni pas končuje na tej meji, zakaj rastlinstvo ni bilo več tako bujno kakor v delu med strugama potoka in Hvale.
Previdno so naši potniki stopili na ta nova tla. Njih orožje so bili lok in puščice in nekaj okovanih palic; toda nobena zver se ni pokazala, očividno so se živali držale goste šume na jugu. Toda neprijetno jih je iznenadll Top, ki je odskočil od debele kače, ki je bila dolga Štirinajst do petnajst čevUev. Nab jo je ubil s palico. Ctr Smith si je ogledal kačo in povedal, da ni strupena, ampak spada k vrsti brtlantnih kač, ki jih urojend Nore Zelandije cenijo kot utltne. S tem nI seveda dokazal, da so vse kače otoka nestrupene. Ko si je Top po prvem strahu opomogel, je tako besno preganjal plazhrce, da so se bali Banj, ln
! gospodar ga je moral neprestano na/iij klicati.	&
Kmalu so prišli do Rdeče reke in sicer na tisto mesto, kjer se je izlivala v jezero. Na nasprotnem bregu so potniki prepozna^ li kraj, ki so ga preiskali ob svojem povratku s Franklinove gore. Cir Smith se je uv» ril, da je bil dotok vode iz potoka precejšno in da je morala voda imeti nekje oritoa. Ta odtok so morali najti. Bržkone se j« voda odtekala v slapovih, katerih vodna sila bi se dala izrabiti.
Naseljenci so vsak zase raziskoval obrežje jezera, ki je bilo precej strmo, vendar pa se niso preveč oddaljili drug <*t drugega. V vodi je bilo polno rib in Pencroff je sklenil, da si napravi v najkrajšem času trnke za ribji lov.
Spičasti konec jezera na severovzhodu so morali obiti. Na tem kraju so domno-vali, da bi moral biti iskani odtok, rob planote. Toda nič niso našli, nakar so začeli raziskovati obrežje, ki je bilo vzporedno z morsko obalo.