'•••»nun« plačana * K<.tovini. fZHA.IA \ SAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 150. TRGOVSKI EIST Časopis asa trgovino« industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vk leta 90 Din, za leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. mlečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. USTO XI. *t ;><* LJUBLJANA, v torek, dne 4. decembra 1928. Telefon M. 2552. ŠTEV. 143. Gospodarski položaj v Sloveniji. (Poročilo podpredsednika Centrale industrijskih korporacij kr. S. H. S. g. dr. F. Windischerja na zboru centrale dne 29. novembra t. 1.) Politična tenzija, koja grozi, da sc perpetuira, neugodno učinkuje na gospodarski položaj, pa je iskrena želja naših gospodarskih krogov, da nastopi skoro pomirjenje. V prilikah kakor obstajajo trpi naš kredit v tujini, in je pravzaprav čuditi se, da posledice preostrih političnih borb pri nas za gospodarstvo niso hujše. Gospodarski krogi, osobito industrija ima iskreno željo, da pride v naše javne uprave več smisla in umevanja za štcdenje. Gospodarski krogi tudi obžalujejo, da se besede in nasveti gospodarskih krogov vse premalo upoštevajo, pa cesto celo vidijo, da se jim od strani političnih faktorjev zameri, ako se branijo prevelikih bremen, koja smatrajo za neznosne. V Ameriki in zapadnih državah, kjer so izkustva in blagostanje doma, vidimo, da se polaga velika važnost na sodelovanje gospodarskih osebnosti. Pri nas so prilike baš obratne in bomo kmalu tako daleč, da naši gospodarski krogi celo v svojih interesnih zastopih in na stanovskih zborili ne bodo mogli povedati svojega stališča, ne da bi se izpostavljali neprilikam. Živo je želeti, da izkušeni možje gospodarske prakse aktivneje sodelujejo v javnih upravah. Ne zapostavljajmo predolgo gospodarskih interesov, da ne bo pre-' kasno celo v naši oblagodarjeni zemlji. Letina preteklega leta nas ne more zadovoljiti. Razen v žitu, koje pri nas igra manjšo vlogo nego v rodovit-nejših delih naše domovine, je odpovedal pridelek v krompirju, fižolu, senu, sadju in vinu. Posledice neugodne letine in opešane kupovalne sile agrarnega prebivalstva občuti trgovina in industrija posredno in neposredno ne samo pri blagu, koje je pogrošno, ampak tudi pri blagu vsakdanje potrošnje. Lesna industrija je imela do zadnjih tednov živahno konjunkturo. V zemlji in na tujem je bilo dovolj posla in je zlasti porastel eksport v Grčijo in Levanto ob napredovanju naših direktnih kupčij. Lesna trgovina in industrija je za Slovenijo gospodarsko jako merodajna stroka, pa je ugodnejši položaj v tej stroki dobrodošlo osvežil gospodarsko stanje. Kriza v železniškem prometu je prečila potek živahnih kup-čijskih poslov, koji so se zadnje čase zmanjšali vsled prošle konjunkture v stavbeni stroki v prav občutni meri. Pomanjkanje vagonov je močno občutila i industrija premoga, koja znatnega dela izgubljenih kupčij ne more nadomestiti z naknadnimi dobavami. V izvozni kupčiji industrija premoga ne more preko brda. Stavbena delavnost je bila v naših gospodarskih središčih izredno živa. Poleg nekaj večjih javnih zgradb, tako Poštne hranilnice, Pokojninskega zavoda, Delavske zbornice je bilo mnogo gradbenega dela v manjših in srednjih stavbah za stanovanja. Industrije, koje so posredno ali neposredno v zvezi z gradbeno delavnostjo tako opekarne, fabrike peci, cementa so imele dobre posle, čuje se samo često pritožbe o počasnem plačevanju. Železna^ industrija ima v oči-gled težke inozemske konkurence, koja dela pod ugodnejšimi pogoji in ima ugodnejši transport po svoji geografski legi v pogledu cen neiz-premenjeno nezadovoljiv (položaj, more pa ipak delati v večjem obsegu nego predidoča leta. Ugoden je položaj tekstilne industrije, koja dobro napreduje v deželi in se izpopolnjuje. Pri prodaji blaga je treba trajne opreznosti. Trgovci so postali zbog velikih izgub dokaj opreznejši v kreditiranju. Papirna industrija težko pričakuje, da se uveljavi sporazum z Avstrijo, pa ima svoje brige zbog visoke tovornine za celulozni les in celulozo. Produkcija rotacijskega papirja je močno padla in znaša jedva J/t prejšnje proizvodnje. Industrija umetnih gnojil se trudi s sistematično pro- * pagando dobiti teren tudi v naši zemlji sami, kjer je poraba jako majhna in mora kemična industrija te stroke s Vs svoje produkcije v eksport, kjer stopa v trdo konkurenco s produkti drugih držav. Usnjarska industrija je bila zadovoljivo zaposlena in je mogla tudi v eksportu doseči večje kontingente. Čevljarska industrija se težko kreče in ima jako ostro konkurenco na domačih trgih. Mlinarska industrija je predmet naše stalne skrbi, samo Va svoje kapacitete izkorišča in ne more iz stagnacije. Industrija živil ima isto tako prav neugoden položaj in se ne more uspešno uveljavljati v konkurenčnem boju. Elektrifikacija v deželi je lepo razvita in bi imeli ugodne pogoje za na-daljen razvoj. Neugodno učinkuje v tej industriji, kakor tudi v premogovni industriji produkcijska taksa. Žalosten je položaj industrije piva, koja je kljub izredno toplemu poletju izkazala zopet veliko opadanje produkcije in prodaje. Bati se je, da bo la industrija kakor tudi industrija alkohola trajno nazadovala, ako ostane pri sedanjem zistemu preobčutnega ob-dačenja, ker konsum pada itak zbog manjše kupne sile. Obstoj industrije alkohola in piva ogrožava osobito tudi okolnost, da so na relativno majhnih ozemljih davki in doklade jako različni, kar povzroča kriumča-renje. Opasna konkurenca za te vrste industrije je tudi davka slobodna produkcija žganja agrarnega porekla, koja prihaja v promet brez plačila trošarine. Gospodarstvo v Sloveniji ni danes — latinsko rečeno: »in flo-ribus«. Nahaja se v težkih razmerah, toda sedaj, neposredno pred proslavo 10-letnice našega ujedinjenja morem z radostjo reči, da viada v našem gospodarstvu — tudi če ni država kazala za gospodarstvo dovolj razumevanja — ljubezen do države in neomajna volja, da posvetimo tudi v drugi dekadi svoje najboljše moči smotrenemu gospodarskemu napredku za blagor naše domovine. Jačanje gospodarstva je po našem mnenju jačanje odporne moči naše države. Končni cilj vsakega gospodarskega dela mora biti blagostanje države, ki naj nam bo vsem in povsod srečna domovina. Industrijalci v Sloveniji znamo, da je gospodarstvo zelo važen faktor v državi, kojega se mora negovati, tudi če je gospodarstvo radi države in ne država radi gospodarstva. »TRGOVSKI LIST« čita vsak trgovec, zato nudijo Inseratl najboljši uspeh vsakemu grosistu In producentu. Po zboru Centrale industrijskih korporacij. Zbor Centrale, o katerem smo že poročali v zadnji številki, se je po programu izvedel. V naši javnosti je vzbudil veliko pozornost po svojem aktualnem dnevnem redu in po vsebini govorov, ki so po svoji važnosti daleko presegali ob takih in podobnih prilikah običajne izjave in poročila. Vsled tega smatramo za potrebno, da na najmarkantnejše dogodbe na tem zboru še posebej opozarjamo. Čestitanje predsedniku gosp. Ignatu Bajloniju ob imenovanj« za guvernerja Narodne banke. Takoj po otvoritvi zbora si je izprosil besedo podpredsednik Centrale g. dr. W i n d i s c h e r in nagovoril guvererja g. I. B a j 1 o n i j a s sledečimi besedami: »Od časa, ko smo imeli zadnji zbor Centrale industrijskih korporacij, dogodila se jo velika in srečna novost. Dolgoletni, odlični, požrtvovalni vodja naše industrijske središnice, visoko spoštovani gospod Ignat Bajloni je bil imenovan na mesto guvernerja Narodne banke, fundamenta našega gospodarstva. 3Iislim, da je prav, da danes na zboru Centrale izrekamo svojemu ljubljenemu vodniku svoje iskrene in udane čestitke cele industrije. Imenovanje našega predsednika g. Ignata Bajlonija na najodličnejše mesto v gospodarstvu je zasluženo odlikovanje za njega, pa je i izraz dragocenega priznanja Industrijske centrale, koja je dala iz svojih redov svoje najboljše, svoje zlato. Od srca želimo, da ostane gospod guverner mnogo leta na velevažnem položaju v dobrobit celokupnega našega gospodarstva. Dopustite mi pa, da danes, gospod guverner in predsednik, adresiram na Vas našo iskreno prošnjo, našo iskreno željo, da ne zapustite kot predsednik Centralo industrijskih korporacij, koje odličen glas je v prvi vrsti Vaša zasluga. Ostanite nam zvesti, n e odnesite nam naše zlate rezerve. Za Vašo dobroto ohranimo Vam svojo hvaležnost, svojo zvestobo in svojo vdanost. Živel naš predsednik, guverner Narodne banke gospod Ignat Bajloni!« G. guverner je pod vtisom ganljivih besed g. podpredsednika, kateremu so vsi navzoči glasno pritrjevali s klici »Živel g. guverner«, izjavil, da mu je Centrala prirastla k srcu in da jo ne zapusti, dokler mu bodo dopuščale fizične moči. G. dr. W i n d i s c h e r je v svojem nagovoru govoril celokupni industriji iz dna srca. Vsi želimo, da ostane g. guverner še nadalje predsednik Centrale, ki je v prvi vrsti po njegovi zaslugi v položaju, da more s tako lepimi uspehi zastopati industrijske interese. Izjava zastopnika ministrstva financ glede oblastnih davščin. Važna je bila tudi izjava načelnika min. financ g. Milorada Tosiča glede oblastnih davščin. Izjava je tem bolj aktuelna, ker ministrstvo prav sedaj proučava razne oblastne proračune, kateri so se mu predložili v odobritev. G. načelnik je v svojem govoru podal smernice, pa koterih hoče ministrstvo postopati pri odobravanju oblastnih proračunov. Financiranje oblasti še ni zakonito urejeno. Ministrstvo je vsled tega že v mesecu oktobru t. 1. poslalo vsem oblastim navodila, po katerih naj so ravnajo pri določanju oblastnih davščin, katere potrebujejo za pokritje proračunskega primanjkljaja. Ministrstvo zahteva, da se z oblastnimi davščinami ne ogrožava produkcije in trgovskega prometa. Težnja ministrstva gre za tem, da se oblastne davščine obdrže tudi za 1. 1929 na višini, v kateri se pobirajo v 1. 1928. Za leto 1929 naj se oblastne davščine izpre-mene samo v toliko, kolikor je to potrebno za enakomernost in izjednače-nje oblastnih bremen po posameznih oblastih. Pri odobravanju oblastnih davščin bo ministrstvo stremelo za lem, da se oblastna bremena čimbolj porazdele na vse sloje prebivalstva. Vsled tega je ministrstvo priporočalo oblastim, naj nalože na vse neposredne davke enake doklade. Dalje je ministrstvo priporočalo, naj se po oblastnih davščinah ne obremeni alkohol z več nego 5 Din za hektoliter-sko stopnjo in pivo ne višje nego s 31 Din za hektoliter. To stališče je tem značilnejše, ker se v bistvu krije z željami in zahtevami, katere so glede oblastnih davščin oglasili gospodarski krogi. Gospodarstvo in država. Jako lepo poročilo o položaju industrije v Sloveniji je podal na zboru g. dr. W i n d i s c h e r. To poročilo priobčujemo V današnji številki na uvodnem mestu. Tehtne besede g. poročevalca so našle velik odmev v naši javnosti. Dale so povod resnemu razmišljanju. Beograjsko časopisje brez razlike politične smeri jim posveča vso pozornost. O njih poroča jako izčrpno, pod raznimi naslovi. Zagrebškemu »Morgenblattu« pa je poročilo dalo povod, da pod naslovom »Kriza pameti« priobčuje v nedeljski številki uvoden članek, ki se bavi s političnim položajem v naši državi. Iskrene besede o krizi, katero prestaja naša država, so v par stavkih markantno začrtale stališče gospodarstva napram državi. Splošno odobravanje, s katerim so gospodarski krogi sprejeli dalekcvidne in globoko premišljeno besede svojega uglednega vodnika, jim je dalo programatičen značaj. Industrija in oblastni proračun mariborske oblasti za leto 1929. Upravičeno pozornost je vzbudil na zboru tudi govor ravnatelja g. K r e j -č i j a iz Ruš, v katerem se je bavil z oblastnim proračunom mariborske oblasti za leto 1929. Ker so ta govor priobčili časopisi samo v krajših ali daljših izvlečkih, smatramo za potrebno, da ta govor v našem listu v celoti priobčimo: »Industrijalci cele mariborske oblasti, koja je industrijalno jako razvita in kot taka odlične ekonomske važnosti za državo, oblast, srez in občine, so imeli pričetkom preteklega tedna v Mariboru na poziv Zveze industrijcev polnoštevilno obiskano skupščino. V skrbi za svoje obrate industrijalci v Sloveniji kakor drugod bolj ljubijo kreativno delo nego protestne zbore. Baš dosti težav imajo industrijalci in znana stvar je, da so osobito industrijalci v Sloveniji jako potrpežljivi. Zaključki oblastne skupščine v Mariboru pa so taki, da smo industrijalci v silobranu in moram tu v srcu naše države oglasiti se z glasnim »alarm« signalom. Akoprem najvažnejši objekti za davek, industrijalcem ni bila dana možnost, da se branijo proti sklepom in nameram oblastne skupščine. Na brzo roko, ne da bi gospodarske korporacije imele priliko Ln čas zavzeti stališče glede predstoječih horendnih bremen, so bili storjeni zaključki oblastne skupšči- ne. Tako zapostavljanje gospodarskih krogov moram grajati in glasno povda-riti, da smo imeli napram državi boljše stališče, ker nismo bili postavljeni pred gotove činjenice in smo imeli z redkimi izjomami prilike braniti se. Oglasiti se moramo tu v naši centrali zategadelj, j ker se po političnih novinah hoče terorizirati našo industrijo, koja se na dostojen način brani bremen, koja so pretežka in take narave, da oškodujejo dr- j žavni fiskus, renome naše države v inozemstvu in vsled svoje previsoke izmere ogrožajo prosperiteto industrije v Slo- : veniji, koja absolutno potrebuje zbog agrarne pasivnosti industrijalne delavnosti in prilike za zaslužek, ako noče pasti v pavperizacijo. Dočim je v mariborski oblasti prošlo leto oblastni prirez na podjetja javni računodaji zavezanih izr našal 1/»5%, povišala je oblast ta prirez n« 100% in ga določila na 50%. Oblast je istočasno uvedla 50%ni prirez na uslužbenski davek, koji je jako nesoči- , jalen, akoprem pričenja pri plačah pre- I ko 4000 Din mesečno. Oblast je na novo zavedla 50% ni prirez na občno tecivari-no in zaključila pobiranje 4%ne takse na plače inozemskih uslužbencev. Akoprem je taka taksa nedovoljena obzirom na trgovinske ugovore in istočasno ne-oportuna, ker je naših državljanov brez primere večji broj v inozemstvu nego inozemcev v naši državi, pa smo mi država, koja stalno zahteva posojila v inozemstvu in poziva inozemski kapital v našo zemljo. Vrhu tega je oblast v Mariboru zaključila celo vrsto taks, koje idejo v breme industrije in trgovine. Najtežje breme pa zadene industrijo in obrt v mariborski oblasti zbog horendne takse na električno strujo. Akoprem je finančni referent ljubljanske oblastne skupščine sam v svojem finančnem eks-pozeju povdarjal vitalno potrebo elektrifikacije Slovenije, ako želimo gospodarskega napredka v obče in osobito in-dustrijalnega, pa je na ta način od naj-merodajnejše avtonomne strani v Slove-iji sami dokumentirana važnost elektrifikacija, je ipak mariborska oblast i za 1929 ne samo obdržala deplasirano in gospodarsko pogreSeno takso na električno strujo, marveč je to takso povišala itako ogromno, da iznosi samo taksa za elektrokemično industrijo, koja po celem svetu uživa zbog svoje osetlji-vosti ugodovanje in v Nemčiji ne plačuje navzlic svoji jakosti nikakega po-reza, po zaključku oblastne skupščine za jedno samo preduzeče skoro 2 milijona dinarjev. Finančno ministrstvo je pro-šlega leta v interesu industrije in uver-jeno, da je za leto 1928 zaključena taksa na električno strujo, določilo 50% no redukcijo take takse. Mariborska oblast pa je preko jasne intencije ministrstva financ za bodoče leto 1929 tako takso povišala na petkratni iznos tako, da bi samo taksa na električno strujo za eno podjetje iznašala 1929 več nego znašajo v letu 1928 vsi državni davki in avtonomni prireži za oblast, srez, občino in komoro. Ne more biti dvoma, da je tako ogromno breme absolutno previsoko osobito v očigled dejstva, da gre za eksportno industrijo električne stroke, koja mora na svetovne trge v najostrejšo konkurenco. Osobito pa je povdariti, da taka taksa bremeni produkcijski prenos in režijo, pa je evidentno, da mora učinkovati uprav katastrofalno na donos podjetja in donesti državnemu fiskusu samemu največjo škodo. Država absolutno ne more dopustiti, da oblasti uvajajo take katastrofalne takse, koje takorekoč ekspro-priirajo v korist oblasti donos državnega poreza. Kakor nam je neljubo, moramo v interesu samoobrambe in samo-ohrane pozvati finančno ministrstvo, da no sankcijonira takih sklepov, to tem manj, ker je po zaključku oblastne skupščine obremenjena v letu 1929 tudi ona električna struja, kojo potrebujejo elektrarne za svojo porabo.« Zbor Centrale se je zaključil v petek, dne 30. novembra popoldne s soglasnim sprejetjem resolucij, katere priobčimo v eni prihodnjih številk. Resolucije je številna deputacija pod vodstvom guvernerja g. B a j 1 o n i j a v petek zvečer ob 6. uri izročila ministrskemu predsedniku g. dr. Korošcu, ki je deputacijo sprejel ob navzočnosti šestih ministrov in predsednika finančnega odbora Narodne skupščine g. dr. Stojadinoviča. Depu- tacija je predložene resolucije tolmačila g. ministrom v daljši konferenci, ki je trajala do 10. ure zvečer. V de-putaciji je zastopal industrijalce iz Slovenije ravnatelj g. A. K r e j č i. Svetovni žitni pridelek. Podatki, ki jih je dobil doslej Mednarodni poljedelski zavod v Rimu, obsegajo sedaj skoraj vse dežele severne poloble. Glede kvalitete je potrjena skoraj splošna evropska izvrstnost, dočim se o severoameriškem in predvsem o kanadskem pridelku to ne more trditi. Kar se tiče južne poloble, kjer sedaj žito dozoreva, ugotavljajo, da je v Argentini posejanega letos z žitom toliko sveta kot doslej še nikoli, za 800.000 ha več kot lani. Več kot polovica zvišane posetve pride na pšenico. Stanje posevka ozmačajo kot dobro. Tudi v Avstraliji je s pšenico posejani svet večji kot lani; po prvih cenitvah znaša 5,650.000 ha, za i>00.000 ha več kot lani. Računijo z zadovoljivim pridelkom. V milijonih metrskih stotov so številke pridelka sledeče: Pšenica: 1926 1927 1928 24 evropskih dežel skupaj z Rusijo 544-4 436'8 604-5 33 dež. sev. poloble 998'7 1018'4 1111-6 Rž: 22 evropskih dežel z Rusijo 3994 430'8 409-3 24 dež. sev. poloble 421-5 449-5 424-6 Ječmen: 23 evropskih dežel skupaj z Rusijo 191-1 179-0 202-4 24 dež. sev. poloble 293-6 299-1 356-0 Oves: 22 evropskih dežel skupaj z Rusijo 378-4 357-6 394-2 27 dež. sev. poloble 620-2 599-3 680-9 Razen pri rži opazimo povsod pre-višek proti lanskemu pridelku. Zlasti velik je pri pšenici in pri ovsu. Vidimo tudi, da se izven Evrope pridela malo rži. Vesti o slabem pridelku koruze so bile nekoliko pretirane; sedaj pravijo, da pridelek na severni polobli ne bo nič manjši kot je bil lanski. Seveda gre pa vse to samo na rovaš Zedinjenih držav (okoli 30 milijonov met. stotov več kot lani), dočim je pridelek v Evropi vsled suše slab. Evropski pridelek je cenjen samo na 86-5 milj. stotov, za 22% manj kot lani; pa že lanski pridelek ni bil bogvekaj prida. Potreba uvoznih držav se more kriti še z argentinskimi zalogami; Argentina je imela lani pridelek, ki ga štejejo med doslej najboljše. Tudi v Južni Afriki je še veliko koruze na razpolago. S krompirjem obdelani svet v Evropi je letos za ca 2.7% večji kot lani. Vreme v septembru ni bilo ugodno. Svetovni pridelek, na katerem je udeležena Evropa z devetimi desetinami, bo najbrž manjši kot lanski, ki je bil pa pač zelo dober. O sladkorju poročamo večkrat. Pridelek grozdja na severni polobli bo letos sicer slabši kot petletna povprečnost, vendar pa vsaj tolik kot je bil lanski. Francoska vina so dobra. Al-gerska imajo premalo alkohola. Isto beremo o italijanskih in španskih vinih. Kulture oliv je septemberski dež v splošnem zboljšal. Sicer pa pridelek ne bo posebno dober; na Španskem računijo s pridelkom, ki bo za 36-5% manjši kot petletna povprečnost, koji odstotki pomenijo več kot 1 milijon met. stotov olja ali šestino svetovne povprečnosti v produkciji olja. Glede lanu beremo o prvi cenitvi na Poljskem in o novih cenitvah v Litvi in Avstriji, ki govorijo o slabšem pridelku kot je bil lanski. Skupni pridelek v deželah, za katere so nam sedaj znane številke in ki so dale leta 1927 več kot osem desetin evropskega pridelka, je za sedem odstotkov večji kot lanski in za dvajset odstotkov večji kot je bil v zadnjem petletju. Manjkajo še podatki iz Francije in Severne Irske. Glavne dežele za pridelek lanu so baltske obrobne države Latvija, Litva in Estonska, dalje Poljska in Rusija, na zahodu Francija, Belgija in Holandska, na jugu Italija itd. V splošnem lahko rečemo, da smo z letošnjim pridelkom lahko zadovoljni, če vzamemo vse vrste skupaj. Južna polobla se javlja čimdalje bolj. Pospeševanje trgovine, obrti in industrije in oblastne samouprave. (Konec.) Sedaj prihajam h konsumnim davščinam. Glede teh se je povdarjalo, da so prostovoljne. Jaz bi navedel tukaj izjeme, ker so posamezniki prisiljeni obiskovati gostilne, kjer se davščine valijo na konsumenta. To je cela vrsta abonentov, ki vedno bolj raste in jih najdemo nebroj po vseh gostilnah in restavracijah, kjer je človek moralno prisiljen, da konsumira nekaj tekočin in je to pravzaprav neprostovoljna davščina. Toda to je manjši del in jaz nočem generalizirati. Toda mi opažamo pri sedanjem razvoju gostilničarstva — in glede tega bi nekaj omenil k izvajanjem gospoda predgovornika — velik prehod. Iz gostiln prehaja publika v točilnice, ki delajo z drugo režijo kakor prave, redne in organizirane gostilne in mi danes glede pravih gostilničarjev in dobrega gostilničarstva lahko faktično govorimo o krizi. Ta prehod je tako močan in občuten, da se ne smemo čuditi, če dobimo proteste od gostilničarskih organizacij, katerih protesti morda niso vedno minu-cijozno precizirani, da bi se točno označila situacija, ki jih žene k temu, da se oglasijo in posetijo oblastni odbor. Mi imamo v tem na vsak način važen prehod, toda tudi ta ni težišče mojih izvajanj. Jaz hočem predvsem povdariti lanskoletno mojo trditev, da se ni varovalo razmerje glede produkcijskih cen pri oblastnih davščinah na alkoholne pijače napram obremenitvi s trošarino. Mi vidimo, da je vino obremenjeno z 65 par pri litru, pivo pa s 100% doklado k državni trošarini. Če gledamo alkoholno vsebino, ne kvantum, in produkcijsko ceno, vidimo, da bi moralo biti razmerje 2 :1 in da bi se bilo treba tega držati, ako imamo interes, da razvijemo skladnost tudi pri odmerjanju konsum-nih davščin. Faktum je in gospodje predgovorniki so obširno govorili, da to konsumno davščino dalmatinsko vino lahko prenese. Zanj je oblastna davščina 65 par pri litru malenkostna. Vino, ki stane 2 do 3 dinarje liter, prenese lahko do potrošne cene 10 Din marsikaj. Pomisliti je treba, da znaša globalna razlika pri litru 7 Din, to je 200% njegove nabavne vrednosti. Tu se lahko naniza cela vrsta davščin. Za vino pa, katerega produkcijska cena znaša 6 Din za liter, je relativno vsaka obremenitev mnogo ob-čutnejša in ga iztira iz konkurenčnih prilik. To je stvar, katero želim povdariti. Kar se tiče oblastne doklade na državno trošarino na alkoholne pijače, bi si dovolil opozoriti, da razlikuje državna trošarina tri vrste: 17, 16 in 15. Sedaj, ko ste rekli: 100% na to državno trošarino bomo naložili, niste rekli od katere vrste jemljete. S tem je nastalo pravzaprav diferenciranje, ki bi ga kazalo pojasniti. Dobro bi bilo, da bi bila trošarina enotna, ker že v državni -trošarini imamo 2 dinarja napetosti med različnimi trošarinami na špirit, ki igra v konkurenci veliko vlogo. Na to bi si dovolil opozoriti, sicer sem pa mišljenja, da bomo morali dobiti obdavčenje domače žganjekuhe in od strani trgovcev je zbornici tudi predloženo, da se vpelje doklada od žganjekuhe. Potem bi lahko govorili o sistematični obdavčitvi alkoholizma kot takega in bi bil alkoholizem omejen. Najtežavnejše pa je to in to so tudi predgovorniki povdarjali, da vlada neenakost glede konsumnih davščin med posameznimi oblastmi. Priznati moramo, da je hvalevredna akcija, ki stremi za izenačenje davščin. Toda prosim vas, gospodje, jaz ne bi želel, da gre izenačenje navzgor. Treba je upoštevati stvarne meje in kar se tiče zagrebške oblasti, bi bilo po mojem mnenju treba doseči izenačenje na nivSju njihove izmere. Tehnično smatram, da je nekoliko neugodno, da ste dali 100% doklado k državnim davščinami, kajti, gospodje, vsi vemo, da smo neposredno pred izenačenjem indirektnih davščin. Ko bodo pa direktne davščine izenačene, bo pa pač potrebno tudi, da se izenačijo indirektne davščine. Mogoče je, da je danes tukaj ta troi- Reklairne črtice. Priobčuje: K. Tiefelgruber. 1. General-Motors-kompanija priporoča svojim zastopnikom sledečo praktično preizkušeno metodo: Če opazi prodajalec na cesti kak obrabljen avto, pritrdi naj na njega rudeč listek s sledečim besedilom: »Plačam Vam čeden znesek za Vaš voz. Prosim za Vaš obisk, če si nameravate nabaviti novega.« Sledi naslov zastopnika. Obenem si zastopnik zabeleži avto-mobilno znamko, razločilne znake in tekočo številko dotičnega listka. Tako ie prodajale pripravljen, če se dotičnik pri njem oglasi. Seveda ne s1edi vsakokrat ravno kupčija, ampak ljudje si originaliteto vsaj zapomnijo in to tudi nekaj zaleže. Pristno Amerikansko: V podzemeljski železnici sta dve starejši, elegantni dami v živahnem pogovoru. Ena od obeh mora biti precej gluha, kajti njena tovarišica kriči na vse pretege, da jo sliši cel voz. Pripoveduje o obisku, o trgovini Miller, hvali bogato izbiro in izva-nredno kakovost blaga, povdarja presenetljivo nizke cene, ter mimogrede navede par posebno vspodbudljivih primerov; kratkomalo ce^a precej glasna konverzacija se suče okrog tvrdke Miller. Sopotniki vedo po dvajsetih minutah vse. kar se da o tej tvrdki in njenem blagu priporočljivega povedati. Ko zalotim slučajno isto dvojico pod istimi okolnostmi v prihodnem vozu. sem si bil na jasnem: Millerjeva reklama. 3. Od neke avtomobilske firme dobim zadnjič ponudbo in opis dveh vozov na tozadevno pismo. Na ofertalnem pismu je bila prvotno s strojem zapisana cena s črnilom prečrtana ter za nekaj sto dinarjev nižje popravljena. Stvar je napravila utis, kakor da bi bil šef pred odpravo pisma iz posebne prijaznosti in naklonjenosti napram interesentu temu še izdaten popust priznal. Seveda je to reklamni trik, ampak ne najslabši. 4. Iz tujsko-prometne reklame: lz tujine pišemo razglednice. Ta običaj se je razpasel povsod. Vsak se ob takih prilikah spomni daljnih ali ožjih znancev, sorodnikov, prijateljev itd. Razglednice se kar vsipavajo po svetu z vsemi mogočimi pozdravi in vzkliki. Pravijo, da ta vkoreninjena vnema za pošiljanje razglednic izvira iz človeške škodoželjnosti, češ da naslovniki ne uživajo trenotnega veselja si ogledati tuje lepote. Zato pa tudi stereotipične opazke: »Tukaj je krasno« itd. Zopet je posegel spretni Amerika-nec po tej človeški slabosti, da jo v svoj prid izkoristi. Vsakemu kupcu razglednic se obenem brezplačno izroči listek, na katerem stoje primerne, ne vsakdanje fraze, ki pomagajo piscu pri redakciji razglednične poezije — in to je marsikomu všeč, ker mu je treba primerne vrstice samo prepisati. Jako vabljivo n. pr. se čita: »Srčne pozdrave iz mesta duhtečih rož in sinjega neba.« — »Pišem Ti iz naj^pšega kraja, kar sem jih videl kedaj« itd. Seveda ne izvira ta prijaznost iz golega človekoljubja, ampak to je reklamni pripomoček, s katerim tuji posetniki, takorekoč po navodilu domačinov z iskrenim prepričanjem hvalijo kraj, ter na ta način širijo po-željenje videti in uživati opisane krasote. Ta vrsta reklame se je sijajno obnese. Stvar ne pride posebno drago, • vredna bi bila, da _jo naše tujsko-prometne organizacije nekoliko proučijo. Dober dobitek brez rizika Kajpečuje v kraije.i >• SHS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, CanMar,eva 26 MAGGI dose. »e s prodajo • Jevih izdelkov za juhe, šarinska politika težišče ravno onih krajev, ki so merodajni za našo državno 'politiko. Zato se nam lahko zgodi, da se državna podlaga zasuče na levo ali na desno in rezultirala bo sprememba v efektu, s katero niste računali. In to bi dalo proračunu nesigurnost, glede katere bi bilo želeti, da je bolje ne bi bilo. Vsled tega bi bilo bolj na mestu, da ji« to specificirano odredi odredi: toliko in’ toliko dinarjev ali par naj se pobira od litra, mesto da se določi 100 ali 50% doklada k direktnim davkom, da ne bomo v primeru izenačenja davkov doživeli kako presenečenje. Dovolil bi si gospode opozoriti na nekaj, kar smo že letos videli pri dokladi na pivo in špirit, da sta proračunjeni vsoti in efekt bili različni in da je efekt na eni strani bil za 2 milijona dinarjev manjši, na drugi strani pa za 6 milijonov višji. Vidite torej, da je pri teh prostovoljnih kon-sumnih davkih lahko mogoča bistvena sprememba med pričakovanim in doseženim efektom, in ker sta to najglav-nejši poziciji, je to dvakrat neprijetno, kajti tu gre lahko diferenca preko proračunske rezerve 1 milijona, tako da lahko ovira končni aktivni saldo, ker ste v § 4. dobili pooblastilo, da lahko trošite denar brez ozira na dotok dohodkov s pomočjo denarnih sredstev iz Kranjske hranilnice. Kar se tiče oblastne doklade k državnemu davku na dohodek od podjetij, obratov in poklicev, je že gospod predgovornik konstatiral, da je tu notri 90% obrtnikov izvzetih. Po točki 2. odpadejo namreč vsi tisti obrtniki, ki imajo le 4 pomočnike, odnosno manj, pač pa so obdavčeni vsi trgovski obrati začenši od najmanjše branjarije do največjih obratov. Jaz bi torej podpiral predlog gospoda predgovornika dr. Puca, da se male trgovske obrate izvzame. Pri samostalnih davščinah bi še pripomnil, da bom stavil predlog, naj se oblastna trošarina na potrošnjo premoga ukine. Želim ta predlog stvarno utemeljiti, da se me ne bi razumevalo tako, kakor da bi ga stavljal iz neresnih, agitacijskih razlogov. Gospodje, kaj je povod temu mojemu predlogu? Letos smo se tri tedne prerekali v Beogradu zaradi železniške tarife. Deficit pri železnicah je tolik, da zahteva železniška direkcija najmanj 140 milijonov za to, da se izvrše najnujnejša popravila, nabavijo vagoni in spravi obrat v red. Prerekali smo se na razne načine. ker je generalna direkcija železnic izjavila, da mora povišati tarife za premog za 15%, katero povišanje železniških tarifov bi nosilo 30 milijonov dinarjev. Finančni krogi so irekli, da 15% povišanja železniških tarifov absolutno ne prenesemo. Stavljen je bil protipredlog na 12% in končno se je sprejelo 10% povišanje tarifov na premog in s tem 10% povišanjem treba računati v najkrajšem času. To je pa precejšnja obremenitev za celo industrijo in za vse konsumente. Ko sem jaz omenjal pri teh razpravah, da moramo že tudi specielno doklado za invalidski sklad v znesku 50 Din za 10-tonski vagon in oblastno davščino na konzum premoga, je generalna direkcija železnic postavila protinačelo: trans-portant je prvi. Iz tega direktnega razloga in naslova je bil moj predlog odklonjen. Torej, gospodje, teh 10% obremenitve premoga je na poti. Dolgo smo se pregovarjali in končno se je določilo, da stopijo povišani tarifi koncem januarja prihodnjega leta v veljavo. Zato vas prosim, gospodje, ker ste oblastno trošarino na potrošnjo premooa že znižali nasproti lanskem letu za polovico, da greste še en korak naprej in črtate še tega pol milijona iz proračuna, da torej sklenete, da se ta davščina ukine. Proračunska rezerva bo s tem reducirana na pol milijona dinarjev, ampak vi imate potem še vedno zadosti denarja na razpolago iz rezerv pri drugih poglavjih. Končno bi si dovolil še par besed glede uslužbeniškega davka. Tukaj je meja za obdavčbo določena na 4000 dinarjev. Ta davek namešča prav za prav dohodnino in plačarino. Pred vojno je plačeval plačarino, ki bi odgovarjala tej davščini oni, ki je imel dohodka nad 6-100 K. Če valoriziramo to na zlato valuto, bi znašalo teh 6100 K ca. 70.000 dinarjev. Če pa pomnožimo teh 6400 dinarjev po indeksu, torej s 17, pridemo na znesek 96.800 Din, in to, mislim, bi bila je tudi ona meja, okrog katere bi se danes ta davščina sukala in po kateri naj bi se ravnala. Trgovska in obrtna zbornica se je izrekla proti tej davščini. Da se pa ne bo reklo, da se od opozicije predlaga zopet ena eliminacija dohodka in zahteva, da se dohodek 300 tisoč dinarjev popolnoma iz proračuna izbriše, bom stavil srednji predlog, da se zniža ta doklada od 25 na 10%. To so nvoja izvajanja in jaz prosim, da jih vpoštevate. NOVA POTA OGRSKE CARINSKE POLITIKE. Po statističnih podatkih so dognali, da import na Ogrsko iz raznih držav zelo narašča, obratno pa da eksport v te dr-ž&ve zelo pada. Nerazmernost postaja večja in večja. V gospodarskih krogih zahtevajo sedaj odredb proti temu ne-razmerju in zahtevajo temeljitih sprememb v carinski politiki, in sicer v tem -smislu, da se podelijo ugodnosti samo na podlagi reciprocitete. Če podeli Ogrska kakšni državi ugodnost na gospo-darskopolitičnem polju, mora dobiti tudi ona od nje ugodnost iste izmere. Vladni krogi hočejo tem željam ustreči in se hočejo poslužiti zopet prejšnjega sistema uvoznih prepovedi, kontingentov in importnih omejitev. To pomeni izvedbo že napovedane revizije trgovskih pogodb in pa dogovore na podlagi medsebojnih popolnoma enakovrednih ugodnosti. Torej spet nazaj tja, odkoder hočejo zlesti ven. Ljubljanska borza. r«<'.ai 3. decembra IH!?* 13-54:1 75 "12 |>‘U 21 7 !IH-, 15 275-54 6 4 "6 78 (> 9 < 2i! -36 3 '6 16* 25 0"i "»8- 2 sfe* 4m»t»rrk I ilolar pari» IOI> fr ura#* UK' kro* i*n h? Los: Smreka — jelka: Modi I., IT., monte 250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor-donali merkantilni 300—320; trami merkan-tilni 250—300; škorete, konične od 16 cm naprej 560—600; škorete, paralelne, cd 16 cm naprej 030—680; škorete, podmerne, do 15 cm 490—540; deske - plohi, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. Bukov: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—520; plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; plohi, parjena, ostro-obrobljeni 600—900; plohi, parjenj, ostro-robi 1000—1250; testoni 500—530, tavolete 1100-1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 do 700; bordonali 1200—1400; deske-plohi, neobrobljeni boules 13P0—1400; plohi, neobrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ostro robi (podnice) 1200—1300; frizi 950 do 1150 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 do 19 Din. Železniški prasovi: 2 60 m, 14X24, hrastovi 50—55 Dan. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din. Žito: Pšenica: bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, promptna dobava 290 do do 292 50; bačka nova: 80 leg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaia, dobava v decembru, plačilo v 30 dneh 295 do 297 50; bačka nova: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v januarju, plačilo v 30 dneh 300—302 50 Din. Koruza: amerikanska plata koruza: promptna dobava, zacarinjeno Ljubljana 315 50—320 Din. Ječmen: bački: nov, 71 kg, rešetan promptna dobava, plačilo po prejemu blaga 315-50—320. Oves: bački ali slavonski, rešetan, nov, zdrav, promptna dobava 295—300 Din. Rž: 72 kg, zdrava, rešelana, mlevska voznina 295—297-50 Din. Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 430—435 Din. Tendenca: leš: meizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena. Zaključki: les: 7 vagonov; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. RAZNO. Angleški kemični trust je izdelal načrt za fuzijo šestih škotskih industrijskih podjetij gnojilnih sredstev. Ceno špirita v Nemčiji bodo povišali za 20 odstotkov. Vsled dobrega pridelka v industrijskem krompirju so žgalnice obilno založene in polno zaposlene. Pogajanja o pristopu Amerike k mednarodnemu sindikatu cinka so v zadnjem času nadalje napredovala in raču-nijo s tem, da Amerika ustanovitvi splošnega sindikata ne bo delala nobenih težkoč več. >Gesfiirek (Gesellschaft fiir Elektri-zitiitswirtschaft) zvišuje delniško glavnico od 60 na 75 milijonov mark. Prva Praška meščanska pivovarna je bilanco stabilizirala in razdeljuje iz čistega dobička v znesku 2,573.000 Kč dividendo v znesku 1,900.000 Kč ali 120 Kč na delnico. Sladkorno carino na Nemškem bodo zvišali in sicer na 10 mark za metrski stot. Ameriška radiocorporation je sklenila z Rusijo pogodbo glede tehničnega sosveta, dobave sestavnih delov itd. Ruska naročila znašajo zaenkrat 1,200.000 rubljev (36 milijonov dinarjev). Poljski zavod za eksportno kreditno zavarovanje je na vidiku; zasigurana je udeležba vlade, bank in zavarovalnic. Poljsko gornjesleško premogarstvo je dobilo pri zadnjem razpisu za dobavo za norveške železnice v tekmi z angleškim premogarstvom vse naročilo; Poljaki so ponudili tono za 12 šilingov, Angleži za 15 šilingov. Luksuzni davek na klavirje, pianine in harmonije je znižalo ogrsko finančno ministrstvo od 15. t. m. naprej od 10% vrednosti na 5%. Samo bogato okrašeni klavirji in pianini plačajo še nadalje 10 odstotkov. Bergius o umetnem premogu. Na konferenci v Pittsburgu, ki se je udeležuje nad 2000 zastopnikov iz vseh delov sveta, med njimi najodločnejši možje premogovnega gospodarstva, je govoril tudi profesor Bergius o svojih raziskovalnih zaključkih. Govoril je o produkciji bencina iz premoga in o produkciji premoga iz lesa. Glede zadnjega je dejal, da je produkcija s posnemanjem naravnih zakonov prav lahko mogoča ter da je umetni produkt naravnemu premogu popolnoma enak. Kavčuk iz premoga. Na premogovni konferenci v Pittsburgu (Zedinjene države) je govoril Nemec dr. Hofmnnn o izdelovanju kavčuka iz premoga. Kavčukova sinteza zaznamuje v zadnjih letih v laboratorijih velik napredek, a o gospodarski rentabilnosti sedanjega fa-hri^acijske^a načrta se še ne more govoriti. Za to vprašanje se prav posebno zanimajo Amerikanci, spričo njih ogromne avtomobilne industrije. Borza dela v Mariboru. Od 18. do 24. novembra je dela iskalo 250 oseb in sicer 156 moških in 94 žensk, 89 službenih mest je bilo praznih, dejo je dobilo 36 moških in 52 žensk, tedaj 88 oseb; odpotovalo jih je 68, odpadlo pa 103, koncem tedna je ostalo v evidenci 684 oseb; od 1. januarja do 24. novembra pa je dela iskalo 8287 oseb, 4317 službenih mest je bilo prostih, 3017 oseb je dobilo delo, 1795 jih je odpotovalo, 2791 pa odpadlo. Pri Rorzi dola v Mariboru dobijo delo: 4 viničarji, 3 majarji, 2 hlapca, 1 klepar, 1 pečar, 1 livar, 1 mizar, 3 čevljarji, 1 žagar, 1 lesostrugar, 1 stavbeni ključavničar, 4 soboslikarji, 1 pleskar, 1 delavec za izdelavo brusilnih kamnov, 1 sodar, 1 vrtnar, 1 brivec, več vajencev (čevljarske, mizarske, pekarske, ko-larske, lakirniške, tapetniške in kovaške obrti) in tudi 1 trgovska poslovod-kinja, samostojna moč, 7 kmečkih delavk, 8 kuharic, 10 služkinj, 2 kuharici k financem, 1 perfektna likarica, 7 šivilj za perilo, 2 natakarici, 1 gospodinja v župnišče v Bosno, 2 postrežnici, 1 perfektna pisarniška moč v Novi Sad, 1 pletilska vajenka, 2 šiviljski vajenki. »enarstvo. Višje dividende ogrskih bank. Ogrske velebanke imajo prav ugodno poslovno leto za seboj in mislijo na izplačanje višjih dividend kot so bile lani. Pestan-ska Narodna banka bo plačala 14 pengft (lani 12), Komercialna banka 7 (lani 6); obe ti številki odgovarjata 14 odstotnemu obrestovanju. Eskomptna banka bo zvišala dividendo od 6 5 na 7 pen-go. Glede Kreditne banke še niso na jasnem; morda od 5‘5 na 6 ali pa nespremenjeno. Srednje in male banke bodo sledile velebankam in bodo tudi dividende zvišale. 'I 4 TRŽNA poročila. Žatski hmelj. Prodaja na deželi je bila v zadnjem času mirna, prav tako na trgu v Žatcu. Samo posamezni dnevi so delali izjemo. Cene so polagoma padale. V soboto so plačevali prima-kvali-teto po 1700 do 1850 Kč, dobro srednjo po 1600 do 1700 Kč, srednjo po 1500 do 1600 Kč, slabo 1400 do 1500 Kč za 50 kg vključno 2% prometnega davka. Hmeljarska zveza poroča, da je bilo 5. novembra prodanih iz prve roke že 75% pridelka in okoli 25. t. m. najbrž že 80%. — V oktobru so eksportirali iz Češkoslovaške 24.989 stotov po 50 kg hmelja, importirali so pa 2705 stotov. Največ je kupila Nemčija, 11.009 stotov, Avstrija je kupila nad 3500 stotov, Švica nad 2600 stotov, Francija 1900 stotov itd. Kupila je pa Češkoslovaška v Jugoslaviji 1791 stotov ali okoli dve tretjini vse množine, na Poljskem 466, v Rusiji 258 itd. Od pričetka kampanje 1928/29, torej od 1. septembra naprej, je uvozila Češkoslovaška 3262 stotov hmelja, izvozila ga je pa 28.357 stotov. • Mariborsko sejmsko porofilo. Prignanih je bilo: 9 konjev, 8 bikov, 99 volov, 292 krav in 10 telet, skupaj 418 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na seimu 27. novembra 1928 s.o bile sledeče: debeli voli 7 75—8 Din, poldebeli voli 675—7, plemenski voli 6—7, klavne krave, debele 6 50 do 6 75, plemenske krave 5-75—6, krave za klo-basarje 3 50—4, molzne krave 550—6, breje krave 550—6, mlada živina 775—8 Din ea 1 kg žive teže. Prodalo se je 203 komadov; teh za izvoz v Italijo 11 komadov, v Avstrijo 2,8 komadov. Mesne cene: volovsko mesi I. in II. vrste 10—18 Din kg, meso od bikov, krav telic, telečje meso I. in II. vrste 15—22-50, Svinjsko meso sveže 15—25 Din za kg. DOBAVA. PRODAJA Dobave. Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave signalnih šip. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 8. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg cilinderskega olja; do 10. decembra t. 1. pa glede dobave 150 m3 jamskega lesa, 10.000 kg ovsa, 12 komadov varoval, 70 m bakrene žice in 590 metrov kabla. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 70.000 komadov opeke. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 12.000 komadov svinčnikov, 10 kg pečatnega voska in 200 kg barve za kovinske žige in telegrafske barve. — Direkcija državnega rudnika Bukinje, pošta Kreka, sprejema do 15. decembra t. 1. ponudbe glede dobave gonilnih jermenov. — (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 10. decembra t. 1. pismene ponudbe za nakup bukovega porab-noga lesa in pripadajočih bukovih drv na Opatovi gori, šumska uprava v Kostanjevici. Predmetni prodajni razglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina Š7L. barabon v Xjubljani , priporoča c špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Jbastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Velefon št. 2666. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Bukinji, pošta Kreka, sprejema do 7. decembra t. 1. ponudbe za dobavo pisarniškega matrijala; mašinsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani do 11. decembra t. 1. za dobavo gumijevih obročkov in kavčukovih cevi, gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani do 11. decembra t. I. za dobavo žičnikov; direkcija državnega rudnika v Velenju do 18. decembra t. 1. za dobavo mazalnih puš, verig, spojk, pločevine, mazalic in raznih ključev; direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu do 18. decembra t. 1. za dobavo dveh centrifugalnih sesalk z elektromotorjem. Pri glavnem sanitetskem sla-galištu v Zemunu se bo vršila dne 18. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave čiste vate, gutaperha-papirja in obliža. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOI na vpogled. r - f • ; : TRAJ* koristno darilo za Miklavža in Božič je samo .GRITZNER* in ,ADLER* šivalni stroj, ter pisalni stroj .URANIA". Znižane cene, najlepše opreme edino le pri iOSIP PETELINCU Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, on vodi. Telef. št. 2013. VELETRGOVINA kolonialno in Špecerijsko robe IVAN JELAČIN LJUSLIANA ZALOGA sveie praiene kave, mletih diiav in rudninska vode. Točna in aoIMna Zahtevajta Ivan Hribar: 151 Mo|i Saj so se tikali vedno nacijonalno pomembnih vprašanj ali pa so vsebovali važne novotarije gmotne prirode. V tem je prišel potres leta 1895. Za pomožno akcijo dajal sem inicijativo jaz; a prijateljski oziri so mi velevali na shode, ki sem jih v dosledku te akcije zamišljal, vabiti vselej v svojem in njegovem imenu. Podrobno delo je bilo in je ostalo v mojih rokah. To je naravno moralo mestno prebivalstvo zapaziti in zato ni čudo, da je bilo čemdalje pogosteje čuti glasove: »Hribar bi moral biti naš župan!« Dr. Tavčar je imel navado, da je, če je hotel po ovinkih kaj doseči, prišel k meni in mi je to pol v šali pol resno namignil. Vedel je, da ga bom razumel in znano mu je bilo, kako umevam prijateljstvo. Izkušnja ga je poučila, da se nikdar ni motil. To je bil razlog, da se je tudi v tem slučaju poslužil označene metode. Spomladi leta 1896. peljal sem se nekoč z njim in njegovo soprogo na neko slavnost v Zagreb. Z nami v istem voznem oddelku je bil tudi dr. Fran Stor, odvetnik v Ljubljani. Dr. Tavčar zleknil se je bil po eni strani voznega oddelka, mi ostali trije pa smo sedeli nasproti njemu na drugi strani. Vrstili so se pogovori in zbijale šale. Kar naenkrat med postajama Videm in Brežice, ko srno se bili ravno zaradi nekega dovtipa vsi smejali, pravi dr. Tavčar nenadoma: »No, ali ste že slišali, da bi moja žena utegnila postati županja? Čedalje popularnejša postaja namreč v Ljubljani misel, da ima dr. Tavčar postati župan.« Vse svoje življenje bil sem altruistiški navdahnjen. Ko bi bil prepričan, da bi delovanje dr. Tavčarjevo v oni usodepolni dobi, katera je zahtevala od župana toliko mučnega drobnega dela, moglo obroditi zaže-Ijene sadove, bil bi ta njegov migljaj sprejel tako, kakor je želel. Tako pa sem se delal, ko da sem čisto preslišal to opombo, ob kateri je njegova soproga zardela in se je zasmejala; dr. Fran Stor pa se je smejal tako topo, kakor je to o gotovih prilikah pri njem bilo v navadi. Le besede nismo več govorili o tem. Videti je pa bilo, da se je streznil tudi dr. Tavčar. Vstal je, sedel nasproti nam in ostal je do Zagreba zamišljen. Kmalu na to je v klubski seji prišlo na vrsto vprašanje o županski volitvi. Občinski svenik Ivan G o g o 1 a predlagal je mene. Ob splošnem odobravanju bil je ta predlog takoj in brez debate sprejet. Dr. Tavčar sedel je takrat — v obraz jako zardel — mirno na svojem sedežu. Ko smo šli iz klubske seje, pridruži se mi in mi pravi, da je on za načelo, naj se župani večkrat menjavajo, češ, da ni dobro, ako kdo predolgo županuje, ker drugi sicer nimajo prilike pokazati svojih upravnih zmožnosti. Menil je, da bi najbolje bilo, da se župani menjavajo vsaka tri leta. Odgovoril sem mu, da baš nasprotno s čestim menjavanjem kontinuiteta uprave silno trpi, da je torej najbolje prepustiti odločbo o tem, kdaj naj bi se novo osebo posadilo na župansko stolico, sodbi občinskega sveta. Prva tri leta mojega županovanja šlo je vse gladko in tudi za drugo poslovno dobo bil sem soglasno predlagan v zopetno izvolitev. Nekako peto leto mojega županovanja pa mi nekoč dr. Tavčar, ko na poti iz neke seje na magistratu stopava mimo Hamannove trgovine proti domu — ko tako slučajno — pravi: »Kdaj se boš pa ti naveličal županovanja? Saj imaš vendar le gmotno škodo od tega!« To je pravzaprav bilo res. Prejemal sem namreč letne plače 4800 kron. Ker sem si bil omislil lastno kočijo in konje, kar me je stalo gotovo toliko, ako ne več, jasno je, da mi od te plače ni preostajalo prav nič. Pri tem sem pa svojemu častnemu uradu žrtvoval še čas in trud, ki bi mi bil — porabljen v poklicnem ■delu — donašal dokaj dohodkov. Vprašanje je bilo torej postavljeno na realni podlagi. — Toda meni ni bilo do gmotnih koristi. Ko bi bil mislil nanje, ne bil bi županske volitve sploh sprejel. ■Stopi mi pred oči, kaj sem med tem izvršil in kaj zasnoval. Zato mu odgovorim, da želim izvršiti program, ki sem si ga postavil in da za javni blagor rad žrtvujem del svojih gmotnih koristi. Po tem mojem odgovoru zavel je kmalu drug veter. Vedno me je pekla zveza z Nemci, katere prvotni inicijator je bil Šuklje. Kmalu se je bil zanjo ogrel tudi dr. Tavčar. Jaz sem vselej, kadar se je o tein vprašanju razpravljalo, svaril pred tako zvezo kot nemoralno in sem priporočal iskati modus vivendi z drugo slovensko stranko. Ko so potem prinesli v klub vest, da se konservativni slovenski poslanci pogajajo za zvezo z Nemci in so s tem utemeljevali taktično opravičenost, da jo sklenemo mi, bil sem v velikem razporu sam s seboj. Nameraval sem se odpovedati mandatu in sem tega omenil v nekem pismu svojemu dobremu prijatelju Vjekoslavu Spinčiču. On mi je na to dne 17. decembra 1892 odgovoril z Dunaja takole: »Pišem Ti ovo par redaka glavno zato jer si rekao u pismu 13. t. m., da si na skoku iz pokrajinskog sabora — i to jer Ti brani značaj postupati proti svojim osebnim prijateljem, i jer Ti dosljednost ne dopušča iči s njimi. Ne zameri al osobno prijateljstvo nejma ni kad odlučivati u javnom življenju. Ako su po Tvojem osobnom uvje-renju zašli Tvoji osobni prijatelji na stranputicu u javnom življenju, Ti njim možeš i nadalje ostati osob-niim prijateljem, al zato netreba, pače ne smješ da jih sljediš na stranputicu u javnom životu; pače netreba nit ne smješ, radi toga javno življenje zapustiti, nego i kao osobni prijatelj zašlih nastojati odvrnuli jih na pravi put. Upravo s toga jer su zašli, je Tvoja to veča dužnost raditi, da jih odvratiš, a glavno da odvratiš zlo od svoga naroda.« To pismo je v veliki meri pripomoglo, da nisem izvršil svoje nakane, da odložim deželnozborski mandat. Govoril sem potem dosledno proti zvezi z Nemci, pri čemer me je z veliko vnemo in prepričevalnimi razlogi podpiral zlasti poslanec Lenarčič, in sem končno dosegel tudi izmirjenje in zvezo obeh slovenskih strank. Ves srečen sem bil, ko smo ta dogodek naše domače politike praznovali slovenski deželni poslanci s skupno večerjo v Kampoševi restavraciji v prvem nadstropju Schreierjeve hiše. Da na to bratovsko gostijo ni bilo dr. Šušteršiča, še skoro opazili nismo. Pa vendar je to imelo velik pomen. Bržkone je na sporazum pristal z miselnim pridržkom. Kmalu na to je namreč porušil bistveno določbo pogodbe in s tem dr. Tavčarju dal v roke kar se da uspešno sredstvo za propagovanje zopetne zveze narodno-napredne stranke z Nemci, kar mu je končno tudi res uspelo. V dosledku izmiritve in zveze slovenskih deželnih poslancev kandidovali smo v občinski svet ljubljanski pri takratnih dopolnilnih volitvah dr. Vinka Gregoriča in še dva druga pripadnika Slovenske ljudske stranke. Ko se je pa zveza razbila, bil je to za občinske svetnike Slovenske ljudske stranke povod, da so stopili v občinskem svetu v opozicijo. Dr. Tavčar jel se jim je sedaj naenkrat približevati. Začel je dr. Gregoriča klicati k sebi kot zdravnika, dasi je njegov rodbinski zdravnik od nekdaj bil vladni svetnik dr. Fran Zupanec. Posvetovanja njegova z dr. Gregoričem vedla so do ustanovitve I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani. To društvo je dr. Vinko Gregorič ustanovil, da bi imel pri naslednjih volitvah trdno organizacijo proti meni v rokah. ; Sejal je zame prokletstvo, a rodil se je blagoslov, • kajti kaj kmalu se je pokazalo, da imenovano društvo j stoji bolj na moji strani. Pri naslednjih dopolnilnih I volitvah je njegov ustanovitelj dr. V. Gregorič odletel I celo iz občinskega sveta. Tako se je izjalovil naklep j nastopiti proti meni ter onemogočiti mojo zopetno iz-j volitev za župana. O tej priliki zdi se mi potrebno pojasniti nek do- godek, vsled katerega sem na veliko svoje obžalovanje, pa še večje veselje svojih političnih protivnikov prišel v deželnem zboru v jako neprijeten položaj. — Dr. Tavčar mi je nekoč v deželni zbornici s šegavim smehom na ustnicah pripovedoval: »Včeraj sem med svojimi političnimi spisi brskal in sem našel našo pogodbo z Nemci. In videl sem, da si se nam res izmuznil. Vsi smo jo podpisali; le Tvojega podpisa ni na njej!« Kmalu na to sukala se je debata okoli te pogodbe. Ker se v naglici nisem spomnil, da sta bila izgotovljena dva izvoda, zanikal sem, da bi jo bil podpisal tudi jaz. Kasneje mi je, ko sem si poklical v spomin posvetovanja o tej stvari, med katerimi sem dosledno svaril, da bi se z Nemci vezali, še prav plastično stopilo pred oči, kako sem oni izvod, ki ga je klub izročil baronu Schweglu, podpisal zadnji izmed članov kluba in kako je tedaj pristopil Janko Kersnik in dejal: »Videti moram vendar, kako bo Hribar pogodbo podpisaval s svojo srčno krvjo.« A Schvvegel bil je v deželnem zboru prečita] besedilo pogodbe z mojim podpisom. Sedel sem torej — kakor se pravi — »v omaki«. Neprijetno je to sicer bilo, a ni se mi zdelo primerno otepati se, ker sem vedel, da je Schweglu dejansko stanje dobro znano. Dr. Tavčar je mojo pomoto seveda tudi takoj spoznal, a me — dasi sva si v deželnem zboru bila soseda — nanjo ni opozoril. Po njegovem veselem smehu, ki ga je brž po moji zaletelosti delil v medsebojnih pogovorih z veleposestniškimi poslanci, sklepal sem celo, da mu moja izpoddrsnitev napravlja mnogo zabave. Ko se je bližal konec šestega leta mojega županovanja, postal je prijatelj dr. Tavčar še nestrpljivejši in našel si je bil novega zaveznika v občinskem svetniku Josipu Prosencu, ki je od nekdaj bil nagnjen k vsake vrste intrigam. Leta obdelaval je občinske svetnike enega za drugim ter je tudi dosegel, da so mu obljubili priti na neko zborovanje, v katerem se je imelo skleniti, da mene ne kandidirajo več za župana. O tem zborovanju izvedel sem slučajno po občinskem svetniku Antonu Kleinu in prišel sem tudi jaz nepovabljen nanje. Tu se je stvar naenkrat presukala. Mesto nezaupnice, katero je mislil predlagati Prosenc, prišlo je do izraza popolnega zadovoljstva z mojim županovanjem. Ko z mrzlim curkom polit koder odšel je Prosenc s tega zborovanja. Vendar pa dr. Tavčar ni obupal. Ko se je v seji dne 13. februarja 1902 razpravljalo o proračunu za to leto, dvignil se je ter se je jel v srditem govoru zaletavati v mojo upravo. Nobena stvar mu ni bila prav. Očital mi je ustanovitev »Ljubljanske kreditne banke«, češ, da je leta na škodo »Mestni hranilnici«. Pri tem je čisto v nemar pustil, da sedi sam v njenem upravnem svetu in potemtakem vrši delo, ki je po njegovi trditvi »mestu na škodo«. Očital mi je * celo vodovod, tedaj napravo, ki je ni bilo^ in je bržkone še danes ni popularnejše v Ljubljani, češ, da morajo meščanje za vodo preveč plačevati in da tega bremena še leta in leta ne bo konec. Toda ta »fulmi-nantni« govor ni imel nobenega uspeha. Deloma sem govornika zavrnil sam, deloma je to storil v seji dne 14. februarja poročevalec Senekovič in dr. Tavčar je, ] ko je iz dvorane odhajal, čutil popolno osamljenost. Sedaj mu je priskočil na pomoč Josip Prosenc z novim manevrom. Stavil je namreč predlog na spremembo občinskega reda in občinskega volilnega reda, modrujoč, da mora, če se te spremembe udejstvijo, občinski svet razpuščen biti in da bo, ko pride do nove volitve župana, mogoče izpodbiti mojo kandidaturo. Prosenc, ki o pravoslovju ni imel pojma m se je delal učenega le zato, ker je par let služil za pisarja po odvetniških pisarnah, pa je s tem svojim predlogom izročil občinskemu svetu tako zmašilo, da ga je pravni in personalni odsek v prvi seji, v kateri se je o njem posvetoval, ob veselosti odsekovih članov dejal ad acta. . (Dalje prihodnjič.) Ureja dr. IVAN PI.H8S. — 7.a trgonko - indtnArigeko d. d. > MRK KUB« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALKR. Ljubija«*