Leto LXXV1., ft. 36 Preis — Cena K uredništvo, uprava in inseratni ot>i>kt,f7k: LJUBLJANA, pucctnijeva UL- 5 telefon ST. 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 tal S1-2& PONEDE1ISKA IZDAJA MJVTRAM IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA >JDTRA*. Emeut schwere AngriKe auS Brest in harten KampSen abgewiesen Feindliche Briickenkopfe siidlich Gent Hefti^e Ranipfe im Raum Dole so\vie n Gemma.no an der adriatischen Kiiste sc Bei Sanok un Rrosno so\vjetische Dureh roran^riffe auf we Aus dem FHihrerhauptquartier, 10. September. DNB, E>as Oberkommando der "VVehrmacht glbt bekannt: Die Besa t z un j? der Seef'stung: Brest wies auch am vergangeneo Tage alle unter »tarksrem Materialeinsatz gefuhrten An-grrlffe des Feindes auf die Festung selbst naeh erl>itterten Kiimpfen ah. Die Halbin-seJ Le Conquet ginjr verloren. Keste der Besaizung leisten noch verbissencn VVider-stand. Feindliche Brik-kenkopfe siidlich Gent und nord\vestlich Hasselt \vurden lm Ge-genangriff ein^eeiifft, in u n .sere Linien siidlich Maastricht eingedrunjroner Fcind \vieder gevvorfen. Z\vischen Ver\icrs und Ari on stiess der Gegner auf brc! ter Front gegen unsere Stellungen vor und konnte geringer ortliche Einbriiche erzielen. Ge-genansrriffe sind angeset/t. Im Kaum Dole, das von unseren Trup-pen aufgegoben \vurdc. so\vie nordlich und ostlieh Besancon sind heftige Kamnfe Im Gan^e. An der franzosich-ftalienischen Grenze wurden im Bercich des Mont Ceniš und des Maddalena Passes einige Hohenstellun-gen genommon und vom Feind gesauhert. An der adriatischen Kiiste lag der Soh\verpunkt der Kiimpfe gestem im Ab- nnd nord\vestlieh Hasselt eingeenKt — ordlieh und ostlieh Besanoon — Bei hwere feindliche Angrif fe geseheitert— bruehsversuehe vereitelt — Wieder Ter-stdeuteche Stadte schnitt beiderseite Gemmano, wo den gan. zen Tag iiber erbitter gerungen Hiirde. Alle mit starken Kraften gefiihrten Angriffe des Feindes scheiterten, ortliehe Einbriiehe \vurden abgeriegelt. Um den Ort Gemmano selbst, der im Laufc des Tages sieben-rnal den Besitzer \vechselte, sind noch hef-tige Kiimpfe trn Gange. An den Pass-Strassen im Siidosicn Sie-benbiirgens fiihrten die Rolschevvisten er-folglose Angriffe. Sohlachtflieger zersprengten in Nordru-m anion motorisierte Kolonnen der Soivjefs und vernichteten mehrere Treibstoffziige. Bei Sanok und Krosno griff der Feind mit mehreren Schutzendivisioncn i:nd Fan-zervorbanden an. Seine Durchbruchsversu-ehe \vurden in harten Kamptfen vereitelt. Bei Ostrolenka scheiterten erneut sowje-tisehe Angriffe am zahen Widersfeand un. serer Truppen. Feindliche Bomber und Jagdverbande griff en bei Tage, vielfach unter \Volken-schutz, \vestdeatsches Gebiet, besonilers die Stadte Diisseidorf, Mainz und Mann-heim, an. 29 rlugzeuge. darunter 23 v i crni ot ori g; o Bomber, \vurden abgeschossen. In der vergangenen Nacht \varf der Fcind Bomben aui Miinchen-Gladbach und Braunsch\veig. Nov šef Hfinkove garde Bratislava, 10. sept. Državni predsednik dr. Tiso je imenoval za štabnega sefa Hlin-kove garde Otmarja Kubalo, ki je bil na tem mestu že do julija 1942. Novi Štabni šef je neposredno podrejen državnemu predsedniku. Nove krfitve Švicarske Borbe na področju pri Liegii Ogorčeni boji v Ardenih — Brezuspešni napadi na Brest in Le Ha vre Nemška obrambna črta Berlin, 9. sept. Na zapadnem bojišču so nadaljevali Američani v petek napade v glavnem v istih odsekih kakor prejšnjega dne. Glavni pritisk je sledil v trikotu med Albertovim prelivom in Meuso, v srednjih Ardenih in pri Metzu. Na severnofranco-skem področju je potisnil nasprotnik svoje oklopne izvidniške oddelke proti Boulognu, Calaisu in Dunkerquu. V severni Belgiji pritiska severnovzhodno od Ypra in vzhodno od Genta proti severovzhodu in severu za nemškimi četami, ki se korakoma odmi-kajo. Tudi ob Albertovem prelivu skušajo napredovati Montgomervjeve čete proti nizozemski meji. Kljub nastopu sovražnikovih rezerv* in težkega topništva pa so nemške s protinapadi ustvarjene zaporne Črte vzdržale sovražnikov pritisk. Zapadno od Liega so odbile nemške čete v hudih bojih zelo močne sovražnikove napade. Nasprotnikovim kolonam, ki so prodirale po dolini Meu-se, se je posrečilo, da so obšle mesto in z deli svojih sil dalje južno prekoračile Our-tho. Borbe na področju Liega še trajajo. Severnozapadno od Charlevilla so Američani prav tako ojačili svoj pritisk. Po težkih in izpremenljivih bojih so strnih posamezna mesta, na katerih so prekoračili Meuso v enotno pred m ost je, s katerega so napadli v srednjih Ardenih nemške zaporne postojanke z močnimi silami ob Lessi. Tu in na gozdnatem in z globelmi posejanem področju ob Semoisu so trenutno ogorčeni boji. Na področju vzhodno in južno vzhodno od Verduna so potisnile nemške čete sovražnika v zadnjih dneh severno od Metza zopet na lotarinško mejo, vendar je sovražniku s stalnimi težkimi sunki uspelo, da je med Metzom in Brievem znova napredoval. Tudi zapadno od Iletza se je pomaknil nasprotnik med krvavimi pouličnimi in gozdnimi boji dalje naprej, sovražnikovi napadi pri Pont-a-Moussonu in vzhodno od Toula pa niso imeli uspeha. Premiki ameriške 7. armade proti Bur-grmdskim vratom so vodili do novih krvavih bojev v dolini Doubsa in ob gorskem robu Mont du Charolinisa. Sovražnik je ponovno brezuspešno napadel pomorski oporišči Le Havre in Brest. Na severne prednje postojanke pred Le Havrom se je vsipal hud dež bomb. oporišča vzhodno od trdnjave so bila pod vedno hujšim topniškim ognjem, ne da bi prišlo doslej do pehotnih napadov. Obramba Le Havra pod poveljstvom trdnjavskega poveljnika polkovnika Wildermutha in pomorskega poveljnika kontreadmirala Tre-schko\va je zaradi napovedanega glavnega napada močnih sovražnikovih sil pred težkimi in odgovornimi nalogami. Na področju Bresta nadaljujejo Američani bombardiranje in bobneči ogenj topništva. Težišča bojev so bila v zapadnem in severovzhodnem odseku, kjer so grenadirji in padalci z zanosnim protinapadom očistili krajevne sovražnikove vdore. Pri novem obrambnem usoehu imajo precej zaslug zopet mornariške edinice pod poveljstvom kontreadmirala Kahleria. ki se je obnesel že kot poveljnik pomožne križarke. Ob atlant-ski cbati Berlin. 9. sept. Ob morskem prelivu pri Calaisu so Kanadci previdno tipali proti predtrdnjavskemu območju Boulogna, ker pa je nemško topništvo razbilo njihove oklopniške izhodiščne postojanke, so se morali zopet umakniti ter so se omejevali le na letalske napade in topniško obstreljevanje. -Tudi na bojnem področju pri Le Havra je prišlo doslej le do dolgo trajajočih topniških dvobojev. V Bretagni se z nezmanjšano silovitostjo nadaljuje ameriški pritisk na nemške postojanke pred trdnjavo Brest. Kljub največji uporabi težkih topov in številnih letal so se zrušili vsi ameriški sunki že pred nemškimi postojankami. Pri Lorientu doslej ni prišlo do večjih bojev, številne nemške izvidniške In napadalne sktmine vzdržujejo stik z nasprotnikom. Nemško polisko in obalno topništvo je učinkovito obstreljevalo sovražnikove postojanke v severnem odseku. Zatemnitev cd 20.30 do na zapadu Berlin, 10. sept. Veliki odmikalni premiki, za katere se je moralo odločiti nemško vodstvo po prodoru ameriških oklopniških oddelkov pri Avranchesu, so sedaj v glavnem zaključeni. Nemške čete držijo v Bretagni in na področju ob Calaisu vrsto močno zgrajenih trdnjav ter tudi močno ovirajo naprej potisnjene sovražnikove oklopniške kline. Glavnina nemških divizij je zasedla sedaj črto, ki vodi od spodnjega teka Schel-de preko Albertovega prekopa, Maase do gornjega teka Mosele. Od tu se stika ta bojna črta v velikem bojiščnem loku z nemškimi postojankami ob švicarski meji. Žrtve med francoskim civilnim prebivalstvom Berlin, 9. sept. Med ponovnim letalskim napadom na Le Havre 8. septembra je imelo francosko civilno prebivalstvo zopet zelo hude izgube. Mornariško protiletalsko topništvo je sestrelilo 7 angloame-riških bombnikov. Lažnjive vesti iz sovražnega tabora Stockhoim, 9. sept. Angloameriški poročevalci vojnih novic so doživeli v petek zvečer močan udarec iz lastnega tabora. Nek poročevalec nizozemskih emigrantov v Londonu je izjavil v oddaji iz Bruslja: ^Objavljenih je bilo že več poročil, da je Breia osvobojena in r!a se bližajo britanske kolone celo področju Rotterdama. Te vesti niso resnične. Doslej ni na nizozemskih tleh nobene ameriške čete.« Ker se je odpor nemških čet ob Albertovem prekopu ojačil, je bil Reuter prisilen, da razblini z objavo te vesti razne utvare, ki izvirajo iz iste agencije. V tem znova zlagana in neresnična so so-poročila bodisi o uspehih ali vidi. kako vražnikova neuspehih. Bern, S. sept. Uradno objavljajo: Od zgodnjih jutranjih ur so ponovno preletela našo zapadno mejo britanska letala ter letala neznane narodnosti. V različnih krajih je bil alarm. Ob 8.45 so tuja letala s strojnicami obstreljevala kolodvora v Mu-tieru in Delsbergu. V Delsbergu so napadli kolodvor 4 ameriški lovci, ki so napad večkrat ponovili. V Moutierju so bile ranjene štiri, v Delsbergu pa tri osebe. Bern, 9. sept. Več švicarskih listov je ponovno ostro protestiralo proti številnim kršitvam švicarske nevtralnosti, ki 90 jih izvršili v tem tednu ameriški letalci Tako piše list »SuisseCa_ tholic Times«, prelvsem pa Britancev, ker zahteva, lahko Poljska v svojem boju za obstoj proti Moskvi pomoč prav od Anglije. List noče slediti ostalemu pisanju angleškega tiska in ugotavlja, da niso predlogi za Sovjetski zvezi naklonjeno politiko nič diugega kakor suženjsko ponavljanje želja iz Kremija. Tragedija Finske Oslo, 9. sept. Pod naslovom »Finska tragedija« piše list »Fritt Fotk«, da preveva danes Norvežane brezmejno sočutje s hrabrim finskim sosednim narodom. Finska je žrtev usodne politične igre. Izdale in prodale so jo svetloh-linske zapadne sile, ki so trdile, da se borijo za svobodo ma'ih narodov. Kar se dogaja danes na Finskem, označuje list kot ogromno tragedijo, ki lahko dovede do propada finskega naroda v boljševiški zmedi in terorju. Najbolj žalostno pri tem pa je dejstvo, da gotovi krogi na Švedskem odobravajo to stvar in da se to godi v državi, ki hoče biti vodilna država na severu. Ob koncu poudar;a list veliko odgovornost, ki jo nosijo ti krogi napram finskemu narodu in napram bodočnosti vsega nevera. V Parizu vlada teror Nemiri in aretacije na dnevnem redu — Neznosen porast draginje življenjskih potrebščin bojih odbiti pono na Brest Madrid. 9. sept. Ameriški dopisniki, ki so prispeli v Pariz, pošiljajo svojim listom izčrpna poročila o zmeii, ki je nastala v Parizu po vkorakanju angloameriški h 2»osvcbodilcev«. Nemiri in aretacije so tam na dnevnem redu. Cene življenjskih potrebščin so grozovito narasle, tako da trpi prebivalstvo lakoto. Nadalje poročajo ameriški dopisniki, da je povzročil teror v glavnem mestu doslej Že več človeških žrtev. Aretacije stalno naraščajo. Doslej je bilo zaprtih že 9000 ijudi. do konca septembra pa jih bo najmanj 25.000. Med aretirane! so osebe iz različnih krogov. Preskrba z živili je zelo slaba. Cene so narasle nad 300 olstotkov. Kosilo v majhni restavraciji stane najmanj 200 do 300 frankov. Politični položaj je povsem zamotan. E>e Gaulle hoče sedaj ustanoviti četrto republiko. Komunisti izvajajo vedno večji pritisk na E>e Gaulla in že zahtevajo zvišanje plač državnih uslužbencev za 50 odstotkov. Nadalje zahtevajo v vladi več mest. Nasprotno De Gaullovim odredbam poizkušajo komunisti v vsakem kraju, ki so ga ^osvobodili € Američani, ustanoviti lastno politično in upravno organizacijo. Bem, 9. sept. Z angloameriškimi »osvo-bodilci« keraka boljševizem. To dokazuje na novo poročilo francoskega terorističnega lista »L^s Allobrages«. ki javlja, da je prišlo v petek zjutraj 50 boliševiških častnikov in vojakov v francosko obmejno mesto Annemasse. To so bili oni boljševiki. ki so bili doslej internirani v Švici. Tem boljševkom, ki so bili okraSeni s sovjetskimi zastavami, so priredili teroristi bi de-golisti v Annemassu navdiišer sprejem. Priredili so jim bantos*. na katerem *o se med seboj bratili. Stockhoim, 9. sept Aretacije v Franciji so v polnem teku in vss£t dan poročajo o novih, javlja posebni dopisnik angleškega lista »Nevvs Chronicle« v Parizu. »Poslednji seznam vsebuje ime Alfreda Corteta, ki je volil simfonični orkester pariškega radija, filmske igralke Ginette Leclersa in pevke nekega pariškega kabareta Suzy Salidor. Mornariška komisija terorističnega gibanja je zahtevala aretacijo admirala Abriala zaradi njegovega političnega delovanja. Abrialu očitajo veleizdajo v Tunisu. Nadalje zahtevajo aretacijo admirala Marquisa. Strahovlada v Lyomi Ženeva, 9. sept. »Življenje v Lvonu, ki so ga zasedli Angloameričani. ;e popolnoma dezorganizirano,« poroča ženevski list »La Suise«. Prehrana je od dne do dne slabša. Preskrba z vodo, plinom in elektriko ne deluje in ni ni kakega upanja, da bi se to stanje kmalu zboljšalo. Domnevajo, da bo minilo več tednov, preden bo zopet uveden železniški promet z L;*onom, Vsi mostovi v mestu so porušeni. V mestu, ki ga je angloameriškc bombardiranje hudo prizadeja'o. se nadal;u.ie lov de^olovcev pvo'i svorm pol'tičnim nasprotnikom. Več tisoč Francozov je bilo aretiranih in zaprtih. Degolisti imajo sezname, ki vsebujejo več tisoč imen. kar sami priznavajo. In to je šele zače+ek, trdijo cinično v De Gaullovem. glavnem stanu. Več preganjancev se je skuša'o rešiti s skokom v Rhono. pa so jih z brega po-strelili. Bern, 10. sept. Kakor javlja neki list iz Grenobla po poročilih iz Lv^na, so se dogodili tam preteklo sredo med prvim zasedanjem novega mestnega sveta težki spopadi. Tako v bližini mestne hiše in tudi v drugih mestnih predelih so streljali na zbrano ljudsko množico. Degolisti so prt tem uporabljali avtomatsko orožjt. Preskrbo-valni položaj v Lvonu je še nadalje izredno slab. Sovražnikova predmestja južno od Genta in severnozapadno od Hasselta zožena — Silni boji na področju Dola ter severno in vzhodno od Besancona — Pri Gemmanu ob jadranski obali so se izjalovili težki sovražnikovi napadi — Pri Sanokn in Krosno preprečeni sovjetski probojni poizkusi — Zopet teroristični napadi na zapadna nemška mesta Fnhrerjev glavni stan, 10. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objav- Posadka pomorske trdnjave Bresta je tudi včeraj po ogorčenih bojih odbila vse x največjo uporabo gradiva izvedene sovražnikove napade na trdnjavo samo. Polotok Le Conquet smo izgubili. Ostanki posadke nudijo se zagrizen odpor. Sovražnikova predmestja južno od Genta in severnozapadno od Hasselta so bila s protinapadom zožena, sovražnik, ki je vdrl v nase postojanke južno od Maastrichta, je bil zopet odbit. Med Verviersom in Arlo-nom je napadel nasprotnik na široki bojni črti nase postojanke in je dosegel le majhne krajevne vdore. Pričeli smo s protinapadi. Na področju Dola, Id so ga naše čete opustile, ter severno in vzhodno od Besancona so v teku silni boji. Na francosko-i talijanski meji je bilo na področju Mont Cenisa in prelaza Maddalena zavzetih in očiščenih sovražnika nekaj višinskih postojank. Ob jadranski obali je bilo težišče bojev včeraj v odseku na obeh straneh Gemma- na, kjer so se bili ves dan ogorčeni boji. Vsi sovražnikovi napadi z močnimi silami so se izjalovili, krajevni vdori so luli Aiijo-zeni. Za kraj Gemmano sanij ki je v teku dneva sedemkrat menjal gospodarja, so se silni boji. V južnovzhodni Sedmograški so i/.vedli boljševiki na cestah, ki vodijo preko prelazov, brezuspešne napade. Bojni letalci so razpršili v severni Kumu-niji motorizirane sovjetske kolon«' ter uničili več vlakov s iM>«roiiskim gorivom. Pri Sanoku in Krosnu jo napadel sovražnik z več strelskimi divizijami in oklupni-škimi oddelki. Njegovi probojni jMM/kusi so bili preprečeni v trdih bojih. Pri Ostrolenki so se ob žilavom odporu naših čet ponovno izjalovili sovjetski napadi. Sovražnikovi bombniki in lovski oddelki so napadli podnevi, večkrat v varstvu oblakov, zapadno nemško ozemlje, posebno mesta Diisseidorf, Mainz in .Mannhcim. Se>-streljenih je bilo 89 letal, med njimi 23 štirimotornih bombnikov. V pretekli noči je odvrgel sovražnik bombe na Munehen-Gladbach in Braun-sch\veig. Boji na vzhodnem bojišču Berlin, 9. sept. Med Sanom in Vislo so nadaljevali boljševiki napade s težiščem pri Krosnu. V tem odseku so vrgli v boj močne pehotne in pehotniške oddelke, ki jih je podpiral silen topniški ogenj. Medtem ko se je zrušil prvi sovjetski napadalni val v nemškem obrambnem ognju, se je posrečilo za njim pritiskajočim oddelkom napraviti krajeven vdor, ki pa so ga nemški grenadirji zajezili. Nemške čete so pričele tu protinapad. Berlin, 9. sept. 2e več kot štiri tedne se trudijo boljševiki, da bi s predmostja v loku Visle pri Baranovu prebili nemško črto. Vsi ti poizkusi so se izjalovili ob odporu nemških Čet, ki so s protinapadi celo močno zožile sovjetsko predmostje. Po dosedanjih poročilih je bilo v teh bojih uničenih ali zaplenjenih približno 650 sovjetskih oklopni-kov in napadalnih topov ter skoraj 1000 topov vseh kalibrov. Zajetih je bilo okrog 3000 ujetnikov. Kako močne so bile sovjetske izgube, dokazuje, da je bilo samo v odseku severnozapadno od Varšave v poslednjih petih dneh uničenih ali zaplenjenih 314 oklop-nikov In napadalnih topov. Berlin, 9. sept. Neki oklopniško-lovski oddelek je sestrelil v srednjem odseku vzhodnega bojišča z novimi oklopniškimi bojnimi sredstvi izmed 60 napadajočih sovjetskih oklopnikov v kratkem času 42 oklop-nikov in poškodoval veliko število nadaljnjih. Berlin, 9. sept. Nove nemške divizije, ki so se sedaj doma izvežbale in so že deloma na potu na bojišče, so sestavile iz prostovoljcev posebne oddelke »strah oklopni- kov«, ki so izurjeni in oboroženi z najmodernejšimi bojnimi sredstvi za uničevanje oklopnikov. V južni Sedmograški Berlin, 9. sept. V južni Sedmograški so madžarski oddelki zavzeli nadaljnje ozemlje proti jugu. Madžarski oddelki so na široki bojni črti prekoračili reko Mierš in dosegli roko Kokel. preko katere so že napravili dve mostišči. Kmalu nato so se združili z nemškimi oddelki, ki so prodirali z vzhoda. Tudi severno od Brašova je dobro napredoval nemški napad. Nova sovjetska ofenziva BeHin, 9. sept. Sovjetske čete so p. e le na področju Przemisla in Krosna po močni topniški pripravi in z veliko uporabo oklopnikov novo ofenzivo. Z italijanskega bojišča Berlin, 9. sept. V jadranskem odseku so premestili Angleži svoj glavni pritisk dalje proti zapadu, vsi njihovi napadi pa so se zrušili v ozkih dolinah in na gorskih gio-benih. Tudi južnovzhodno od San Marina so napadli močni britanski oddelki gorsko verigo južno od doline Conce. Šele po štirikratni ponovitvi napadov se je posrečilo Britancem doseči krajeven vdor, ki pa so ga morali plačati z velikimi žrtvami. Nemški grenadirji so zavzeli zopet nazaj neko vas, za katero so se bili ogorčeni boji, in zopet očistili vdor. Pri tem so zajeli Nemci nad 100 ujetnikov in zaplenili številno pehotno orožje. Nemški čut odgovornosti za Evropo Imperialistična politika mogotcev v Kremi ju Oslo, 10. sept. Zahteve, ki jih je podal Molotov v novembru 1940 v Berlinu, so postale danes skoraj že resničnost, piše list >Aftonpostenc, ki ugotavlja, da Nemčija in Fiihrer takrat nista bila pripravljena pustiti na cedilu vzhodne Evrope in Finske, da bi si na ta način zavarovala hrbet, zapadne sile pa so izdale Evropo in morejo biti sedaj zadovoljne z boljševiškimi prodiranji. Da, one celo morajo delati lep obraz h grdi igri. Za angleški narod mora biti zelo grenko, ko opušča svojo tradicionalno politiko In istočasno vidi, da pomen j a to le prvi del izgube nadvlade v Sredozemlju. Boljševiški imperializem se razširja povsod. Rumunija se je zrušila in je pod ^"»ljševiško vlado ter bo postala le vazalna država Moskve. Finska je kapitulirala pod pritiskom zapadnih sil. V trenutku, ko se bodo umaknili Nemci iz dežele, jim bo sledil boljševizem. Bolgarija je kapitulirala pred boljševiško grožnjo in je stopila na pot samouničenja. In sedaj stoji boljševizem pred Turčijo. Smer boljševiškega prodora v Bolgariji gre jasno proti Bosporu in Dardanelam. še nikdar prej ni bil stoletni vojni cilj Moskve, namreč Carigrad, tako blizu kakor danes, prav tako kakor hoče boljševizem iz Finske dobiti dohod na Severni Atlantik. Ko so v Berlinu ob pričetku vojne s Sovjetsko zvezo objavili zahteve Molotova, so prav v Angliji dvomili o resničnosti objavljenih zahtev, danes pa vedo, poudarja »Aftonposten«, resnico in morajo takratno nemško odklonitev sovjetskih zahtev priznati kot dejanje, ki je bilo izvršeno iz pravega evropskega čuta odgovornosti. Bolgarska pot v zmedo Boljševička prepoptev dežele — Moskva je dobila svoja ženeva, 9. sept. »Bolgarija se je hotela izviti iz vojne, toda ta taktika se ji ni posrečila. Zbudila je nezaupanje Sovjetske zveze in ji omogočila, da je zavzela prevladujoč položaj na Balkanu, kjer bo postala Bolgarija njena prednja straža. Hote ali nehote bo morala igrati na ^sovjetsko karto*,« označuje švicarski list »Journal de Gene ve« položaj v Bolgariji, ki se je z vojno napovedjo Nemčiji še bolj poostril. Cim bolj popustljiva je bolgarska likvidacijska vlada Muravjeva pred Sovjetsko zvezo, tem globlje se zapleta bolgarski narod v boljše-viške mreže, kajti velika in nevarna napaka Bolgarov obstoja v tem, ker mislijo, da bodo s priznanji Kremlju zmanjšali sovjetski pohlep po moči. Po stari in izkušeni taktiki se utrjujejo sovjetske čete na bolgarskem področju ter zasedajo oporišča, s katerih ne bodo — o tem so si gotovo na jasnem tudi že v Sofiji — nikdar več odšle. Sistematsko uničujejo v Bolgariji državni red. Iz Moskve so tudi zahtevali razpust državnega orožni-štva. V bolgarske urade so prispeli sovjetski nadzorni uradniki. V davkarije so prišli kontrolni uradniki in policijskemu predsedniku v Sofiji so dodelili boljševiškega komisarja. Vojne ujetnike zaveznikov so morali izpustiti. Tako pluje Bolgarija a polnimi jadM v boljševizem in ob tem razvoju čakata na koncu sužnost in sprejem Bolgarije v državno zvezo sovjetskih socialističnih republik. Madrid, 9. sept. Bolgarsko-sovjetska med-igra, ki se je po sedemurni bliskoviti vojni končala s ceneno Stalinovo zmago, dokazuje znova brezkompromisnost komunističnega imperializma, poudarjajo madridski politični krogi. Besede moskovskega radija, da navadna nevtralnostna izjava ne varuje pred kaznijo, imajo globok pomen, kar je dokazala Sovjetska zveza v primeru Bolgarije ne le ostalim nevtralnim državam, marveč predstavlja tudi za angloameriški vladi resno svarilo. V Stalinovi vojni napovedi Bolgariji vidijo prvi korak k uresničenju sovjetskih namer, pridobiti dolgo zaželeni dohod k Sredozemlju, kjer ima tudi Španija življenjsko važne interese. Z veliko skrbjo opazujejo boljševiško prodiranje na jugovzhodu Evrope in se bojijo komunističnega pronicanja na sredozemsko področje, kjer ob Jadranskem morju, v Italiji in severni Afriki že delujejo Stalinovi agenti. Mednarodni razvoj, poudarjajo na pristojnem mestu, je popolnoma dokazal upravičenost narodne revolucije v Španiji in pravilnost protikomunističnega državnega zadržanja, špansko vodstvo je trdno odločeno ustanoviti skupno s Portugalsko evropski blok na protiboljševiški podlagi V tem smislu označujejo v Madridu tudi spremembo vlade v Lizboni kot ojačenje dosedanje politike protimoskovske nevtralnosti. Amsterdam, 10. *ept. Kakor javlja age^l cija Reuter iz Sofitfe je bila se-tav'ljena nova bolgarska vlada pod vodstvom bivšega min, predsednika Simona Georgijeva. Stran 3 Ob oblačilni zbirki SP: Kljub bedi so veseli Kratek obisk v najmlajšem otroškem zavetišču Ljubljana, 9. septembra. Skozi nizek vhod prideš v široko vežo, iz katere vodijo vrata na vse strani. Na desni se vidi v kuhinjo. Iz širokih loncev se kadi enotna jed. široke stopnice vodijo v prvo nadstropje, ob strani je še posebno ožje leseno stopnišče z mostovžem prej rja vinu vrati. Skozj okno vidiš travnat breg. po katerem se pasejo kokoši, fantiči si režejo v grmovju drobne šibe. ob bregu stoji ribič in strmi v lahno se pozibavajočo plovko. Nad strehami šcmpctrske kasarne se bočijo široki jesenski oblaki, iz katerih lahno prši. Izza zaprtih vrat v prvem nadstropju se čuje otroški živžav. Prijazna sestra hiti odpirat. Skozi naočnike si pazno ogleduje obiskovalca, ki je čakal pred vrati. Vesel smeh iz sosednje Sobe dokazuje, da smo prišli prav. V teh prostorih je bilo pre:l dobrim tednom kar natihoma otvorjeno zavetišče za otroke, ki jih vzdržuje ljubljanski Podporni odbor. Skozi prvi prostor, kjer so v steno vgrajeni umivalniki, stopimo v sosednjo veliko sobo, pobarvano v živahnom in prilaznom rumenkastem tonu. Ob dolgi, s povoščenim platnom prekriti mizi sedi kakih deset otrok, nekaj dečkov, nekaj deklic. Na kri_ žastem polju zlagajo iz raznobarvnih lesenih likov avtomobil, pa grnd in druge predmete. Tam cd petega in šestega pa tja do trinajstega leta starosti bi jih uvrstil. On obisku so malce začudeni, zvedavo ogledujejo obiskovalca, a jim ni prav nič nerodno. Radi se spustijo v razgovor, posebno zgovoi-cn je najstarejši, trinajstletni Slavko. Ni še dolgo tega. kar je prišel iz Zagreba, pa mu uide sem pa tja še kaka hrvatska »rječ«, čeprav govori kar dobro slovenski, saj mu je oče Slovenec. Veselo mu blestijo črne oči, včasih si z roko popravi lase, ki mu si U jo na Čelo. Vsi, kar jih je sedaj v tem zavetišču, so otroci staršev, ki prebivajo v velikih skupnih prenočiščih v cukrarni. Za ta drobiž je bilo še posebno potrebno, da pridejo iz neprijetnega, za otroke dvojno neugodnega ozračja velikih skupnih blvainic, čeprav staršem spočetka ni bilo všeč, da bi se morali ločiti od svojega naraščaja. Sedaj pa že vsi uvidijo.da je tako le bolje, bolje za otroke, ki so tu sami med seboj po 1 skrbnim in dobrim nadzorstvom in dobivajo, če je le mogoče, tudi v hrani kak pri bol j-šck. bolje pa je tako tudi za starše, ki bodo tako vsaj nekoliko laže prestali najhujše čase. >Ste pridni, otroci?« Sestra smehljaje prikima, otroci odgovarjajo v zboru: >Smo. smo!': Le Slavko je nekoliko bolj prostodušen: »Ja. veste, kadgod pa tuli nismo. Malo se včasih skregamo aii se jo- čemo, pa je opet kmalu sve dobro« Na mizi leže igrače: nekaj žog, »estavl jalni ca, seveda tudi »Človek ne jezi se« ne manj. k a. Neka gospa je prinesla kar precej igrač, dekletcem so posebno ugajale pun-ške. še vedno prinese kdo kako Igračo, saj ko bo otrok več, bo igrač kmalu primanjkovalo. Upajmo, da se bo do takrat nabralo še kaj, saj poziv v časopisih, v katerem so prosili Za igrače, ni ostal bre? uspeha. j-Kje pa se igrate, kadar je lepo vreme?« i O, takrat pa gremo na dvorišče, pa se lovimo in skrivamo, tudi slepe miši se gremo. Še sestra se včasih igra z nami!« Skozi okno kažejo dvorišče. »Vam je tukaj všeč? Ste zadovoljni?« »I>a, vsi smo zadovoljni*, ml odgovarjajo. Dopade se jim, da so tukaj vendar enkrat sami otroci med seboj. Nestrpni so na prihod svojih tovarišev in tovarišic. Se mala cigančka Olga se rala igra. seveda le kalar ni nikogar odraslih blizu. Sicer pa si zakriva ličea in ne odgovarja na nobeno vprašanje. Kadar pa so otroci sami .tedaj tudi ona skače za žogo in se veseli, če ima srečo v Igri, Ob levi strani dnevne srhe so vrata v spalnice. Na železnih posteljah so slamnja-če, skrbno pokrite z rjuhami in odejami. Ena spalnica je urejena za deklice, druga za dečke. Prostora je še precej, mislijo, da se bo dvignilo skupno število otrok na kakih štirideset, Medtem je prišlo na mizo že kosilo: enotna jed in kruh. Zjutraj imajo mlečno kavo in kruh, ob desetih jabolko in kruh ali kaj podobnega ,isto popoldne, kosilo In večerjo pa dobijo iz skupne kuhinje. Otroci so odmolili, že sedajo za mizo in hiti*? zajemati. Dober tek. otroci, pa na svidenje kmalu.« — »Hvala, kar pridite nas še obiskat«, odgovarjajo kakor v zboru. Tudi v skupni kuhinji v pritličju že dele kosilo. Čruje se ropotanje pločevinastih krožnikov. Upravitelj razlaga ustrej delovanja pri čemer je razvidno vse požrtvovalno delo ljubljanskega Podpornega odbora, kj preskrbuje svoje oskrbovance z rednimi mesečnimi podporami ali pa s stanovanjem in hrano. Večina podpirancev se zateka po pomoč v denarju ali obleki tudi k Socialni pomoči, ki se je z ozirom na veliko revščino in nemožnost nabave novega blaga odločila izvesti zbiranje starih oblačilnih predmetov, da podpre ljubljanske siromake, pa žrtve bombardiranja in begunce. Potrebe so velike, zima gre v deželo. Te dni se oglašajo pri nas nabiralci in nabiralke. Smo vsi storili svojo dolžnost in darovali po svojih močeh? L|ett2 o aovjettki vojni napovedi Bolgariji Beograd, 9. sept. O vojni napovedi SSSR Bolgariji pi£e Ljotie v »Obnovi«, da bi biio v primeru, ako pri Angloameričanih ne bi vladala demokracija, jasno, kaj bodo storili, toda sedaj ne vemo, ali bi se Sovjetska zveza upala tako poe^opati, če bi imela pred seboj koga drugega, kakor demokracije. Za sedaj se čuti varna, ker obvladajo njihovi veliki prijatelji Žid je javno mnenje. Zato nadaljuje svojo pot, ne da bi se najmanj ozirali na igralska pravila. Letalski teror nad F~f>gradotn Beograd, 9. sept. V dopoldanskih urah 8. septembra je ponovno divjal nad Beogradom angloameriška letalski teror. Tokrat sta bili cilj terorističnega napada dve bolnišnici, ki sta bili jasno označeni z znakom Rdečega križa. Tudi stanovanjske zgradbe so utrpele veliko škodo. Prebivalstvo je imelo ponovno občutne izgube. Ob dalmatinski obali potopljene ladje Berlin, io. sept. Ob dalmatinski obali je bilo v poslednjih dneh potopljenih 71 oOal-nih ladij, ki so sđužile za dovoz komunističnim tolpam. Poraz komunističnih tolp pri Gračacu Berlin, 9. sept. Več komunističnih tolp Je vdr-o te dni proti malemu južnozapad-nemu hrvatskemu mestecu Gračacu, zgrajenemu v oporišče. Številčno slaba nemška poc-adika se je uspešno borila proti premoči. Zaman so poizkušali tolovaji, da bi razbili to oporišče s pomočjo topništva in britanskih bojnih letal. Nemška posadka je pod- vzela uspešne izpade ter zadrževala tako dolgo napadajoče tolovaje, detkler ni prišla pomoč. 2e po kratkem času je bil Gračac zopet prost. Nemški vojaki so v vseh smereh zasledovali pregnane tolovaje, ki so pustili po dosedanjih vesteh r.a bojišču 332 naštetih mrličev in večje količine vojnih potrebščin. Ali ste že poiskati predmete, ki jih boste prispevali k oblačilni zbirki Socialne pomoči? Hranite oljna semena! Letos je v naši pokrajini nasejanih precej oljnih raatlin, predvsem sončnic in buč, nekaj pa je posejane tudi repice. Sedaj je prišel čas spravljanja teh dragocenih pri. delkov. Ne pustite propasti nobenega zrna ali ga kako drugače uporabiti kakor za predelavo v olje. ker se na noben drug način to zrnje ne izkoristi tako dobro. Sončnice in repico je treba pustiti koli. kor mogoče popolnoma dozoreti, da bo imelo seme več olja. Za spravljanje sončnic je treba počakati pravega trenutka, kajti premalo zrelo zrne se težko Suši in celo gnije, a ga tudi težko mlatimo, čc pa je zrnje prezrelo, se osiplje. Da je zrnje dozorelo, vidimo po sledečih znakih: zgornji del stebla in glavica na zatilniku po- rumenita: ako glavico zavijemo, se lomi: seme se da lz glavice z lahkoto izluščiti in tako otrdi, da ga z nohtom ne moremo predre ti. Ako glavice ne zore enakomerno in istočasno, je treba njivo večkrat pregledati in vsakokrat pospraviti le zrele sončnice. Glavice režemo z velikim nožem ali srpom tako, da ostane kakih 20 cm dolgo steblo in jih nato razprostremo na zračnem prostoru, da se osuše. Najbolje napravimo, ako napnemo žico ali vrvico, ki nanjo nataknemo glavice. Lahko pa jih sušimo tudi na policah. Tako sušimo sončnične glavice zlasti tedaj, kadar je jeseni bolj vlažno vreme. Ob suhem vremenu in kjer ni nevarnosti pred ptiči, pa pustimo glavice na njivi pozareti in v ta namen zarežemo stebla kakih 20—30 cm izpod glave, pa tako, da ostanejo glavice še dalje na steblu. ote nedelje Ljubljana, 10. septembra. Današnja predzadnja poletna ne.lelja je minila v znamenju nabirke za oškodovance po letalskih napadih v Borovnici. Na prošnjo borovniške občine za pomoč prizadetim je Socialna pomoč organizirala cestno zbirko po Ljubljani z geslom »Ljubljana Rorovnici«. Z nabranimi prispevki hoče najbolj potrebnim v sili pomagati. Klic po pomoči je že priznano dobrotijivost meščanov še vzpodbudil. Že takoj prve dni so nekatere tvrd- ke in tudi zasebniki poklonili večje denarne zneske in jih namenili prvim žrtvam anglo-ameriškega letalskega terorizma v naši pokrajini. Dobrotnikom bodo gotovo sledili še nadaljnji imovitejši meščani s svojimi prispevki. Tudi današnja cestna zbirka je bila uspešna. Mnogo Ljubljančanov se je po svojih močeh odzvalo prošnji pomoči potrebnih in prispevalo v sldad. O uspehu nabiralne akcije bomo med tednom podre bneje poročali. Kopalna sezona je skoraj pri kraju. Odkar je prejšnjo nedeljo med hulim neurjem na planinah zapadel sneg, se je ozračje močno ohladilo, kar ima za posledico, da hodijo ljudje na kopanje samo ob res lepem sončnem vremenu. Najbolje glede vremena so letos odrezali, vsaj kar se tiče sončenja in kopanja, tisti, ki so imeli dopust avgusta. Spet drugi so svoj prosti čas porabili za obdelovanje tako imenovanih vojnih vrtov in v najem vzetih njiv ter za spravilo pridelka. Saj pride v gospodinjstvu prav vsak peteršilj, korenjček, čebula, česen in kar je drugih takih vrtnin, ki se zdaj težko dobe na trgu. Želeti bi bilo. da bi Prevod tako velikopotezno, kakor je poskrbel za krompir, nabavil tudi čebule in česna, da gospodinje ne bodo na trgu zaman povpraševale po tem blagu. Razdeljevanje krompirja pa naj v bodoče spet uredi tako. kakor je to storil pri prodaji na prve odrezke. da se je blago lahko nabavilo povsod brez čakanja in prerivanja. Razdeljevanje na zadnje o:lrezke je bilo slabše urejeno, ker je bil krompir naprodaj samo pri nekaterih večjih tvrdkah. ki pri najboljši volji ne morejo hitro post reči vsem upravičencem. Tako je bil v soboto pravcati naval na redke trgovce, ki so imeli krompir še na zalogi, že zjutraj na trgu je bila pri mestnih stojnicah gneča in je bilo treba dolgo čakati, da si prišel na vrsto. Popoldne pa si je krompir utegnila nabaviti komaj polovica gospodinj, ker pač niso prišle na vrsto. Koliko neprilik in stroškov je s tem zvezanih, ve samo tisti, ki mora sam čakati ali ki prisluhne pomenku v dolgi vrsti Čakajočih ljudi. Prva gospodinja ni mogla pravočasno skuhati večerje možu, ki gre v nočno službo, druga je izgubila postrežnt-no. tretja ne ve. kaj je z otroki, ki so ostali loma brez pravega nadzorstva, četrta je bolehna in ne more toliko časa čakati, in tako dalje. Mnogi pa so oškodovanj tudi materialno, ker so morali kljub temu, da krompirja niso dobili, plačati izpo-sojnino za voziček. Piavijo. da je čas zlato in da ga ne smemo po nepotrebnem zapravljati. Zato naj se pri prihodnji delitvi ne upoštevajo samo koristi posameznih ljudi, temveč splošnosti. Razdeljevanje bla. ga naj se ureii na način, ki se je najbolje obnesel. to je: naprodaj naj bo pri čim več trgovcih. Včeraj popoldne so na pokopališču pri Sv. Križu položili k večnemu počitku dva ogledna moža in smrtno žrtev prometne nesreče v Florijanki uHcT Ob 16. je bil z žal pogreb pokojnega ti 0ovca Josipa Olupa, ki Angleški tisk o bolj še viški aktivnosti Ženeva, 9. sept. Komunistična interna-c iona I a dela ogromne kupčije, ker so An-gloameričani popolnoma zaposleni z vojno, trdi angleški li^t »VVeeklv Rewiew«. Dežela za deželo pada pod boljševike. Ena izmed njihovih metod je, povzročati državljansko vojno, nakar prihajajo potem kot zmagovalci v kaotično stanje. Če se jim. elementi, ki ljubijo red, uprejo, jih pomore brez obotavljanja. Kominterna je sicer oficielno razpuščena, toda po zaslugi bolj-ševiške delavnosti v Angliji vemo, da ne odstopa Moskva nikoli od svojega cilja. Zamenjava vojnih ujetnikov G«eteborg, 10. sept. V okviru izmenjave vojnih ujetnikov so dospeli v petek zjutraj prvi vlaki iz Nemčije z angleškimi in ameriškimi vojnimi ujetniki v Goeteborg. Popoldne je priplul parnik »Drottning-holm«. Dovedel je nemške civilne interni-rance iz Anglije, večino iz taborišča na otoku Man, in sicer 468 žen, 25 otrok in 93 mož. Gandhi v Bombayu Amsterdam. 9. sept. Britanska poročevalska služba javlja, da je prispel Gandhi danes v Bombaj. kjer se bo razgovarjal s predsednikom muslimanske lige Jinnahom. Zatemnitev cd 20.30 do 5*3o e vanje rum unskih delavcev v Rusijo ga je do njegovega zadnjega domovanja spremila poleg šetvilnih sorodnikov dolga vrsta prijateljev in znancev. Tudi tiskar-niSki ravnatelj Miroslav Ambrožič je imel častno število pogrebcev, saj so se prišli I poslednjič poslovit ol njega mnogi, ki jim je za življenja bil tovariš ali vzgojitelj i* učitelj telovadbe. Ob 17. se je z žal proti Sv. Križu razvil dolg žalni sprevod, v katerem so spremili do groba uradnico Pokrajinske uprave gdč. Minko Kotoščevo, ki se je v četrtek smrtno ponesrečila. Pogreba se je udeležila velika množica njenih stanovskih tovarišic in tovarišev, v častnem številu pa so bili zastopani tudi stanovalci z Dolenjske ceste, Galjevice tn Rudnika. Ob grobu se je od pokojne z ganljivimi bese lami poslovila njena tovariSlca FVanka Roga Če va. Kakor smo včeraj že poročali, je bil na praznik občni zbor Slovenskega sadjarskega in vrtnarskega dniftfva, kjer je bilo podano poročilo o društvenem delovanju v zadnjem času in izvoljen novi odbor, v katerem so priznani sadjarski in vrtnarski strokovnjaki. V načelstvo so bili izvoljeni: predsednik Franc Kafol, podpre! sednik Franc Istenič in Josip Vavpo-tič. tajnik Andrej Skulj. blagajnik Josip Verbič. Za člane glavnega odbora 9o bili izvoljeni: inž. Franc Adamič, Ivan ASič, Ivan Breceljnik, Ivan Ceme, Anton Flego, Florijan Gostič. Anton Lovše, Vladimir Martelanc. Franc Sitar, dr. Spiller-Muya, Anton Mihevc in Franc Pirnat; za namestnike: Janez Vovk, Lojze Ambrožič, Anton železnik. Ivan Bitenc, Gustav Barle, Franc škof, Anton Zajec, Josip Žafran, Vinko Plevčak. Joško špindler, Franc Robič in Ivan Zobec. V drevesničarskem odseku so* Ivan Breceljnik, Franc Istenič, Avgust Kuhar, Matko Maretič, Ivan Perko In Ivan Podobnik; v vrtnarskem odseku: Oskar Iv: žišnik. Anton Lovše, Avgust Ložar, Mi-klavec, Franc Pirnat. Vinko Plevčak in Joško Vavpotič. Pregledovalca računov sta Ante Gaber in TeoJor Drenik. Debrecm, 9. sept. Begunci sporočajo madžarskim oblastem o množičnem odvlačenju rumunskega prebivalstva, ki so ga začeli boljševik i na vsem iumunskem ozemlju, ki so ga zasedli, posebno pa v Bukarešti. V Bukarešto kakor tudi v mnogoštevilne manjše kraje so dospele sovjetske naborne komisije, ki na podlagi seznamov nameščen^tva vseh industrijskih podjetij izbirajo strokovno osebje za takojšen prevoz v notranjost Sovjetske zveze. V Bukarešti poslujejo te kemi-ije že več dni in so določile kot prvi obrok odvlače.ija nekaj 10.000 dela\-cev. V kolikor se ti strokovni delavci ne pojavijo na javni poziv na zbira lišč:h sami, jih ponoči odvlači j o iz stanovanj ter za-pro v ječe. Zbirališča, kjer morajo čakati delavci pred svojim transportom, obdajo urno z bodečo žico. Razen tega straž i jo noč in dan posebni sovjetski oddelki zbirališča. Pred žično ograjo z bodečo žico se vsakokrat zbirajo svojci delavcev in jim poizkušajo dati pred odhodom zadnja živila, ki jih še imajo, sovjetske straže pit so v ote- vilnih primerih, s surovo silo preprečile ta poizkus svojcev. Begunci pravijo, da se je izvršilo odvlačenje po naslednjih vidikih: Najprej bodo odšli v notranjost Sovjetske zveze strokovni delavci kovinske industrije. Predvsem potrebujejo ključavničarje, že'ezoknvinarje, vlivalce. delavce pri rezkalnih strojih in vrtalce. Tem bodo sledili strokovni delavci lesne industrije. Predvsem bodo vzeli tesarje, Žagarje, strojen rje in gordne delavce. Z njimi bo odšlo večje število pomožnih delavcev, ki so bili nameščeni v omenjenih industrijah. Cilj strokovnih in pomožrrih delavcev kovinske industrije so sovjetski industrijski centri na drugi strani Urnla na področju pri Sverdlovsku in Nižnji Tagil. Strokovne delavce lesne industrije pa bodo odposlali na področje srednje in spo&rje Pečore, meječe na področja Ledenega morja, drugi del pa za področja v severni Sibiriji. Budimpešta, 9. sept. Po poročilih iz Ru_ munije je jasno razvidno, da obvladujejo boljševiki že vse javno življenje in ia izvajajo grozovit teror, ki terja tisoče žrtev. Po cestah se pomikajo sovjetske patrole. Boljševiki ropajo trgovine in vse zaloge življenjskih potrebščin so zaplenili za sovjetsko vojsko. Prebivalstvo trpi lakoto in zaradi grozovitega porasta cen ne more več kupovati najpotrebnejših stvari. Vsa gostišča so za Rumene zaprta, morajo pa pestreči komisarjem in častnikom sovjetske vojske. V vsej Rumuniji se je pričel divji lov na ljudi. Zapori so prenapolnjeni in vsi, ki ao obtoženi protinoljševiškega zad:žanja, se takej aretirajo. Vse aretirance neprestano zaslišujejo in jih mučijo na najjrrczovltej- še načine. Številni rumunski možje in žene so bili že na boljSeviški način likvidirani, mnoge pa so že odvlekli proti vzhodu. Svojcem odrekajo vsako poročilo o teh nesrečnikih. Komisarji, ki vodijo ta zasliševanja, so izključno skoraj sami židje. Potem, ko je moskovska vlada preklicala vse protižidovske zakone, postajajo ži 1 je vedno bolj vsiljivi ter zahtevajo zopet vse svoje stare pravice, ki so jih imeli pod Karlom in njegovo židovsko kliko. Leta 1930. je bilo namreč v Rumuniji. ki je štela 19 milijonov prebivalcev, 1.2S milijona Židov. Tu(3 Tumunske čete so izpostavljene boljševiškemu terorju. NemSki vojak, ki je ušel iz sovjetskega ujetništva, je sporočil, da so sovjetske čete obkolile neko rumun-sko divizijo, je razorožile in jo nato vso prepeljale v neko delovno taborišče. Izjave japonskega ministrskega predsednika Tokio, 8. sept. Po svojem govoru v parlamentu je imel ministrski predsednik Koiso radijski nagovor na japonsko prebivalstvo. Se enkrat je poudaril, da bo pod-vzela v kida vse potrebne ukrepe za oja-čenje bojnega duha prebivalstva, za oborožitev naroda in za čim večjo uporabo znanosti in tehnike v vojni proizvodnji. Japonska vojsika in mornarica čakata v trdni odločnosti na odločilen trenutek, da bosta uničili sovražnika. V okviru oborožitve prebivalstva bodo poseb-no pritegnjeni dijaki. Tokio, 8. sept Izjava ministrskega predsednika Koisa o samostojnosti indonezijskega prebivalstva je zbudila med indonezijskim prebivalstvom veliko navdušenje. V nekem radijskem nagovoru je izrazil predsednik japonskega osrednjega sveta dne 7. septembra veliko zahvalnost vsega prebivalstva. Namestnik vladnega šefa narodne Kitajske, Cengkungio, je izjavil 7. septembra, da je izjava o samostojnosti Vzhodne Indije konkreten dokaz za cilje velike-vzhodnoazijske vojne. V zvezd z izjavo Koisa o samostojnosti indonezijskega prebivalstva je izjavil vrhovni poveljnik japonskih ekspedicijslcih sil, da je indonezijsko prebivalstvo po vkorakanju Japoncev v Vzhodno Indijo z Japonci vedno zgledno sodelovalo za zgraditev Velike vzhodne Azije. Japonci zavzeli Lingling Tokio, 9. sept. Uspešne japonske operacije v južnovzhodni Kitajski, ki so dosegle svoj višek z zasedbo Linglinga, važnega letališča ameriškega letalstva na Kitajskem, so za tri četrtine zmanjšale bojno moč zavezniškega letalstva na Kitajskem, je izjavil generalni major Matsumura, šef tiskovnega oddelka japonskega glavnega stana, ko je podal inozemskim dopisnikom poročilo o položaju na Kitajskem. Zaradi japonskih operacij so tri strateško najvažnejša področja šekiang-Fukien, Yuennan-Ke-angsi in Sečvan-Hunan ločena med seboj, kajti z zasedbo čangše, Hengianga in Lin-glinga so še nepretrgane zveze med temi pokrajinami. Ne glede na to, da so bili s tem prekrižani ameriški načrti, ki so hoteli preko kitajske celine zavzeti Japonsko, je tudi močno zmanjšana nevarnost sovražnikovih letalskih napadov na Formozo in na japonsko plovbo med tem otokom in celino. Če se upošteva, je izjavil zastopnik japonske vojske, da je delalo ameriško letališče pri Cengtu, ki je izhodiščna točka ameriških velebombnikov na Kitajskem, nad 400.000 kitajskih kulijev, si lahko predstavljamo težkoče, ki jh bodo še morali premagati Američani. Tokio, 8. sept. Japonski glavni stan je sporočil v petek: Japonske čete, ki so biie na področju Hengjanga v pokrajini Human, so ob koncu avgusta napredovale in zasedle letališče pri Linglingu. Dne 7. septembra so zavzele mesto samo. Dne 3. septembra so zavzele japonske čete mesto Hungšiang in 5. septembra mesto Aitšiu, pri čemer je bilo uničenih 1500 sovražnikov. Šanghai, 8. sept. Japonska ofenziva v južnem Hunanu je v polnem teku in se ugoclno razvija, Južnozapadno od Hengjanga, kjer je težišče bojev, so vdrle japonske čete v obrambne postojanke frun-kinških čet ter so odrezale 62. ćunkinški diviziji umik. Južno od Hengjanga je bila uničujoče pobita 37. čunkinška divizija. V japonske roke je padel Canging. Tudi zapadlo od Hengjanga, kjer so Japonci prišli že 45 km pred Paoking, boji ugodno potekajo. Kakor javlja »Domei« v tej zvezi, so se japonske čete v odmoru po padcu Hengjanga premestile. Istočasno je pritegnil Gungking močna ojačenja iz 4.. 6. in 7. vojnega pasu ter je v krogu kakih 50 km vzhodno, južno in zapadno od Hengjanga zgradil nove obrambne postojanke. Japonci cenijo kitajske čete na kakih 200 003 mož. Nadalje je prispelo v čunkinšk > Kitajsko baje nedavno kakih 30.000 ameriških vojakov, ki bodo odšli na hengjamko bojišče. Domej pravi, da je to jasen dokaz, da so japonske operacije usmerjene proti življenjsko važnim čunkinškim postojankam in da tudi neposredno ogražajo najvažnejša oporišča ameriškega letalstva na Kitajskem. j naknadni vojni Pozneje pospravimo Se stebla, k; jih izkopi jemo s koreninami vred Is zon d je. Korenine ne kaže puščati v zemlji, ker je zelo trda ln razrasla ter močno ovira oranje, a se v zemlji zelo počasi razkraja. Seme zmlatimo oz. olusčimo tako. da glavice tolčemo s kratko, dosti debelo palico, in sicer ne po zrnju, ampak po zadnji strani. aH pa jih udaijamo druge ^b drugo. Večje množine mlatimo g ročno ali motorno mlatilnico, ki jo preuredimo tako kakor za mlatev fižola. Glavice pa lnlv- ko tudi obrohkamo na robkalniku za koruzo, v ta namen razsekamo glavice, ki morajo biti dosti osušeno, na majhne kose, da morejo skozi robkalnik. Izlusčeno seme prevejamo in očistimo, da odstranimo prše, prazna zrnja, dele cvetnih |ift> vic in drugo primesi. IzluŠčeno in očiščeno some dobro posušimo. Razprostremo ga na soncu ali na. kakem zračnem prostom 5—10 cm na debelo in ga pridno migamo, od začetka vsaj vsak dan dvakrat. Co je lepo suho vreme, sc zrnje hitreje suši in lahko po enem tednu ali po 10 dneh mešamo le po enkrat na dan; ako je vlažno vreme, pa moramo mešati po trikrat na dan in to vsaj 3 1 dni. Najlepše in najhitreje se suši seme na lesi, ki ima luknjice, da prihaja od spod-i j zrak. Prav primerne so tudi dere. kakršno se rabijo v nekaterih Krajih Slovenije za sušenje prosa na soncu. Seme moramo tako dol£o obračati, dokler ni popolnoma suho. in to je tedaj, ko se jedrce popolnoma odloči od luskine. Spravite in shranite do zadn^ga vsa oljna semena, da jih boste mopjli, ko pride čas, oddati za predelavo v olje. Hrvatska ostane rvesta Nemčiji Zagreb, 9. sept. V Zagrebu se je vršilo v četrtek ustaško zborovanje, na katerem je govoril tudi Poglavnik. Dejal je: i X prav dosega nasprotnik trenutno nekij uspehov in čeprav postajajo nekateri državniki slabotni, verujem osebno v našo zmago in v zmago naših zaveznikov. Delali bomo in se borili za to, pa bo zmaga naša. Z našimi zavezniki bomo vztrajali m z njimi bomo zmagali. Hrvaški narod ne bo izdal niti samega sebe, niti svoijh zaveznikov.« Zborovanju je prisostvoval med drugimi tudi ministrski predsednik dr. Mandič skupno z visokimi ustaškimi zastopniki in vojaškimi odličniki. Tokio, 9. sepl Obe dve zbornici parlamenta sta odobrili danes od vlade predloženi posebni vojaški proračun v znesku 25 milijard jenov. Jddajniska skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA FONKDEUEK, u. SSPTEMBSA 7.—7.10: r»oroCila v nemščini. 7.10—D : Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.10 poročila v slovenščini. 9. 9.10: Poročila v nemščini. 12.—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 — 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45 14.: Salonski orkester, vodi A. Dennelj. 14. do 11.15: Poročila v nemSčini. 14.15 15.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasbeno kratkočasje. 17.—^17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.30: Prsnoi osrednjega ncmšlicga sporeda: Pisano polje, daj zidane volje. IS.30—18.45: Glasbena medigra. 18.45—-19.: šega ve besede — Dr. Lipar: Ljubljanske slike. 19.—19.20: Aram« I ^Štirje fantje«. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 18.45—20.: Aktualno pred.iv.ir,^- (prencp*. 20.—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Iz opernega sveta — F*. Sm• -tana: Prizori iz opere *Prodana nevootac — Radijski orkester vodi D. M. Sijanee, pojejo: Ksenija Vidali — sopran, Janez L.i-pušček — tenor in Julij Betetto — bas. 21.15—22.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: II. del oddaje »Za vsakega nekaj«. 22. —22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.: Veselo življenje. 23. —24.: Prenos osrednjega nemškega sporeda. Kaj predvajajo kinematografi Tednik: Hitlerjeva mladina pomaga pri žetvi in drugih poljedelskih opravilih. Ribarstvo je v vojnem času naporno in nevarno opravilo; zaslužni ribiči prejmejo odlikovanja. Komik-pijanček skrbi za dobro voljo ranjencev. Z južnega bojišča: protiletalska obramba na cestah severne Italije v borbi s sovražnimi bombniki, di-vizjia Hermann Gdring v odmikalnem boju. Obrambni boji na vzhodu. Invazij-sko bojišče. Kino Matica: ^Obtožujem*. Kriminalna drama iz zdravniškega življenja. V glavnih vlogah: Paul Hartmann, Heidemarle Harthever, Matthias VVieman. Kino Sloga: Xjegov sin . V glavnih vlogah: I.la Wust in Otto VVcrnu : Kino I*ni°n: »Naj živi ljubezen Glasbena revija. Nastopajo: Lizzi VValdrnuller, Johannes Heesters, Will Dohm, Hilde Seip, Viktor Afritsch. Kino Moste: ^Obesite ga! V glavni vlogi Heinrich George. Grob za grobom se vrsti Od 1. do 7. septembra so umrli v Ljubljani: Bratok Ivan, 80 let, sprevodnik drž. žel. v pok. in posestnik, Sv. Marka 22; Hu-bad Jerica, roj. Dolenc, 71 let, vdova ravnatelja drž. konservatorija, Pred škofijo 18; Ločnikar Marija, roj. Jerina. 70 let, delavka tobačne tovarne v pok.. Rožna dolina, cesta VI št. 50; Kovačič Marija, roj. Jamnik, 50 let, žena žel. uradnika, Lepodvorska 10; Kink Marija, roj. Krašovec, 60 let, vdova trg. poslovodje. Staretova 17; Roškar Ana, s. Kornelija. 56 let, Marijina sestra Čudodelne svetinje, Vincentinum, Vidovdanska 5; Brenčič Antonija, s. Marcelina, usmiljenka, Slomškova 20; Ogrinec Jožef, 74 let, zasebnik. Križevniška 10. — V ljubljanski bolnišnici: Markesič Anton, 35 let, delavec, Portole, Via Zernovac 78, Italija; Kotn.ir Vinko, 2 leti in 8 mesecev, škofle 6. št. Vid pri Stični; BTzjak Ana, 64 let. dninari-ca, Peščenjak 26, Višnja gora; čerin Franc, 24 let, usnjarski delavec, Skvornik 5, Tržišče; Trontelj Marija. 73 let, zasebnica, Polica 31, Višnja gora. Štev. 36 Stran J Slovensko domobranstvo v tisku in sliki Izšla je 3. številka dvotedenske revije „ domobranstvo" Kakor znano, je pričela izhajati nedavno v Ljubljani nova revija -Slovensko domobranstvo«, ki jo urejuje poročnik dr. Stanko Kociper. Revijo izdaja štab slovenskega domobranstva, odd. VI. in jo lahko smatramo ža glasilo slovenskega domobranstva. Te dni je izšla tretja številka omenjene revije, ki prinaša v besedi in sliki polno aktualnih zadev in gradiva. Naslovna slika prikazuje strahote ameriškega zračnega ustrahovanja na Notranjskem. Na naslednji strani so natisnjene slike, ki prikazujejo pohod domobrancev po Notranjskem. Na naslednji strani so pod naslovom >V pričevanje poznim rodovom« objavljene slike s slovesnega pogreba prve skupine junakov iz Grčaric in v Ribnici. Sledi članek Umrli so za svoj narod«, napisan ob bližnji obletnici 8. septembra, ko so se slovenski komunisti zvezali z izdajalskimi ba-doljevci. ki so potem skupno napadli junake na Turjaku in Grčaricah. Priobčene so poslovilne besede nadporočnika Lenščaka ob grobu grčarskih junakov v Ribnici. Poročnik dr. Stanko Kociper objavlja temeljit odgovor Tonetu Fajfarju z ozirom na njegova »razkrajalna navodila<-< glede slovenskega domobranstva. Naslov članka je >Ne užiga — Tone Fajfar ...« Zelo zanimiva je bojna reportaža Tineta Duha Mrtvi dom Pretresljive so slike, ki kažejo razdejanja v Borovnici ob divjaškem ameriškem letalskem napadu. Ljonko Urban-čič je prispeval članek s Obtožujemo«, v katerem popisuje strahote v Borovnici. Za tem je uvrščen načelen članek o vojni proti boljševizmu in njenih naukih za Evropo. Nikolaj Je ločni k objavlja poučno reportažo Stara pesem t, ki se nanaSa na prodor domobrancev na Notranjskem. Zanimiv je tudi prikaz L. Rogača o bojib z Dakijevo 18. divizijo*. Ob sklepu je še rubrika vDoma in po svetu«, ki podaja zgoščen pregled najvažnejših vojnih dogodkov na svetovnih^n domačih bojiščih. Revija je zelo lepo urejevana. Tiska se v Ljudski tiskarni. Tisk je zelo čeden, prav tako tudi številni posnetki, ki povzdigujejo pestrost revije. Doknmentaričnega pomena je članek >LTmrli so za svoj narod , ki poživlja žalostne spomine na lanski 8. september. Zato ga objavljamo v celoti: Prihodnje dni bo poteklo leto od edinstvene izdaje v zgodovini, ki so jo 8. septembra lani zagrešili badoljevci. s katerimi so se takoj po izdaji zvezali slovenski komunisti in roko v roki začeli na to z napadi na slovenske borce. Turjak in Grčarice sta dve največji priči tega sodelovanja. Padel je Turjak, padle so Grčarice ... Nekaj dni kasneje se je začel ^kočevski proces«, ki se je končal s pokoljem v Mozlju. Tu je padlo že prve dni 96 najboljših slovenskih sinov, za njimi pa so se vrstili novi mu-čenci in doprinesli s svojo smrtjo najvišjo žrtev za svoj narod. Deset dni po strašnem dogodku se je začel komunistični beg iz Kočevja. Tedaj so komunisti še nepomorjene borce iz kočevskih zaporov, med katerimi so bili dr. Bla-ško Vinko. Pertot Boris, Mencinger, odpeljali na prisilno delo in cd tod v Grčarice. Med borci na prisilnem delu so bili: Not Stanko, Kovačič, Marinčič Milko, Kemper-le Bogomir, Prešern Aleksander, Dubrovič Rado, Sijanec Ernest, kaplan Mavec, Jerman Marijan, Bačnik Marijan. Jesenovec Gabrijel, čirič Gustelj, Babic Milan, žargij Janez, Baraga, černe. Jakoš, Petrič. Pavlin, Žitnik, Pezdirc, kaplan Lavrih. Draks-ler, štefe. Samec, šketa, Leitgeb. Kračun Zvonko, Crtalič, Kajin, Klun, Krivic, Bre-gar, Borštnik, Bužga, Harb itd. 24. oktobra se je komunistično »sodišče* moralo znova preseliti. Zato so zločinci tega dne pomorili 23 borcev. Od vseh številnih ujetnikov je kasneje posrečilo uiti le 11 borcem: Jakošu. Petriču, Pavlinu. Baragi. Žitniku. Pezdircu. Mehletu, Draksler-ju, kaplanoma Lavrihu in Mavcu, Kaplan Lavrih je ob priliki izkopa prve skupine 31 grčarskih žrtev največ pripomogel k identifikaciji trupel. Drugi dan po begu imenovanih so komunisti pobili pri Danah na Travni gori od 43 ujetnikov še 39. Izkop prve skupine grčarskih junakov (31). ki so ga izvršili dne 12. avgusta ribniški domobranci pod vodstvom nadporoč-nikov Boha in Lenščaka, je pričal, da je Ml zločinski pokolj v Grčaricah grozen. Mučeniška telesa so bila polna odprtin in podplutb. Nekateri so imeli povsem izmaličene lobanje in čeljusti. Krčevito objeta trupla so pričala, da so mnoge vrgli v jame še v nezavesti, iz katere so se junaki kasneje prebudili in se v grozi cklepali svojih tovarišev v smrti. Zločinci so grobišče pokrili z vejevjem, nanj pa nasuli kamenja, da bi tako še živi mučenci ne mogli iz groba. V bližini grobov so ljudje našli najrazličnejše predmete pobitih junakov. Pri izkopavanju prve skupine so spoznali kapetana Kranjca Milana, narednika Marina Eda. dijaka Marjana iz Ljubljana, župnika Turka iz Begunj, p. Placida Grebenca, Sandija. Jesenovca Gabrijela iz Vrhnike, Andoljška Janeza iz Jurjevice ter medicin-ca Greifa iz Maribora. V grobu pri cerkvi v Grčaricah je bilo pet žrtev, ki so padle ob priliki bojev v Grčaricah: Kranjc Milan iz Ljubljane. Marin Edo iz Smarjete, Marn Mirko iz Krke, Ja-kuš Bogomil, Ferlinc Marjan, trgovec Novak iz St. Petra, Virant Mirko in Izak. — I3ijak Marjan je po vsej verjetnosti Marjan Ferlinc, Sandi pa Prešern Aleksander. Major Koprivica, poveljnik junaške gr-Čariške skupine, je podlegel ranam v Ribnici, kjer so ga tudi pokopali, V grobu pri cerkvi je bil tudi žnidaršič Vlado, ki pa ga je že 22. septembra izkopala dr. Bojčcva, sestra žnidaršičeve zaročenke.. Ostalih 23 teles, ki so jih razen župnika Turka, katerega so prepeljali in pokopali pri Sv. Križu v Ljubljani, so našli v polure oddaljenem grobu v Bavdlah. Vse te žrtve so pokopali na novem delu ribniškega pokopališča v Hrvači. Bila je to veličastna žalna manifestacija, na kateri se je poleg številnega ljudstva, ki je spremilo junake na blagoslovljeno pokopališče, zbral ves slovenski narod in ob grobu žrtev obnovil prisego, slediti idealom, za katere so ti slovenski junaki darovali življenje. Tod gornjim geslom bo v nedeljo po ljubljanskih ulicah javna denarna nabirka za oškodovance po sovražnih letalskih napadih v Borovnici, ki so zaradi bombardiranja utrpeli ogromno škodo. Saj je bilo samo v Borovnici in bližnjih Lazah popolnoma porušenih 21 stanovanjskih hiš, 15 hlevov, 2 skednja, 10 kozolcev, 21 svinjakov, 2 delavnici, ena stanovanjska baraka, ena žaga, en mlin in ena stolarna. Delno porušenih pa je bilo 54 stanovanjskih hiš, 27 hlevov, 2 skednja, 17 kozolcev, 30 svinjakov, 5 delavnic, ena stanovanjska baraka, ena žaga in en mlin. Brez strehe in delno brez imetja je 146 tlrulin s 5.51 člani, žrhara sovražnega letalskega terorizma je treba nuditi hitro in izdatno pomoč. Zato naj ne bo Ljubljančana, ki ne bi v nedeljo po svojih močeh prispeval v ta namen. Ker pa je pomoč nujna, bo storil dvakrat dobro delo vsak, ki bo že prej z obleko aH denarnim prispevkom priskočil oškodovancem na pomoč. Darove sprejema Socialna pomoč, ki je s sodelovanjem Slovenskega Rdečega križa in škofijske dobrodelne pisarne organizirala nabirko. Kaj Nasađen prift&đ sovjetske sredozemske pomorske Iccrarisife Kaotlčsie prilike v RI*£m — Namesto italijanske zastave s savcjskissi križem r&eea s kladivom in srp&m vorice, da je sedaj prešel v pereče stanje problem sovjetske sredozemske mornarice. Na Malti in v Gibraltarju se opaža grobni molk o sovjetskem sredozemskem obisku. Ta obisk je zlasti v sedanjem trenutku zelo neugoden. Ogled Malte po moskovskih za-i stopnikih je več kakor gotov. Nedvomno si bodo člani komisije ob tej priliki izbrali vojne ladje, ki jih smatrajo za najuporab-nejše za svoje namene. Značilno je, da ni naznanila sovjetska pomorska komisija svojega prihoda niti Britancem niti Američanom. Nenadoma se je pojavila in vzbudila nemalo presenečenje. Ob Churchillovih namenih je jasno, da vzbujajo takšni načrti reakcijo tudi v italijanski javnosti v zasedenem ozemlju, ki je bila vznemirjena že ob tem. da je bilo po prizadevanju grofa Sforze ponovno odpe-ljanih 150 bivših italijanskih generalov* in višjih častnikov v razna koncentracijska taborišča. Med Italijani se poraja občutek razočaranja. Nedvoumno je razodela to ne-razpoloženje italijanskega prebivalstva oddajna postaja v Bariju, ko je ugotovila, da bodo »drugi posedovali kolonije, mi pa bomo imeli delo. Drugi bodo posedovali industrije, za nas bo samo delo. Danes vemo. da nismo nobena velesila in se nas to nič ne tiče.« Tudi »Times« poročajo, da so bili Chur-chillovi glavni vtisi ob svojem bivanju v južni Italiji ti, da se polašča prebivalstva v zasedenem delu Italije nekaka otopelost in popolna brezbrižnost. Bonomi se je. kakor navajajo »Times«, pritožil pri Churchillu, ker se ravna z Italijo kakor z zasedeno zemljo. »Times« sicer ne objavljajo Chur-chillovega odgovora, vendar je povzeti Chur-chillovo stališče iz londonske radijske oddaje, ki je navajala, da se morajo Italijani sprijazniti s tem, da dokažejo »svojo voljo za sodelovanje z dejanji, ker bi sicer bilo težko prepričati britansko javnost o tem, V gibraltarskih vojaških krogih zatrjujejo: Cim se Churchill vrne iz Italije v Anglijo, bodo sledila britanskim utrdbenim stavbnim mojstrom navodila glede zgrad-nje pomorskega oporišča na Siciliji po vzoru Gibraltarja in Malte. Churchill se namreč ukvarja že delj časa z mislijo, da bi preustrojil Sicilijo za novo obrambno torišče britanske mornariške strategije na Sredozemskem morju. S tem upa sočasno prehiteti dva tekmeca: ameriškega in sovjetskega, že delj časa niso dale Churchillu miru zafrkljive opazke ameriškega tiska o upadajočem pomenu Gibraltarja, saj so nekateri ameriški listi pisali, da je Gibraltar danes še samo dobro pristanišče, saj mu je že davno odvzel važnost Alžir, ki so ga Američani izgradili za svoje bodoče namene. Churchill je imel v Italiji pogajanja in razgovore z britanskimi generali in z zastopniki Bonomijeve vlade, da pripravi veliki udarec, ki naj bi ga nekega dne nameril v angleškem imenu proti Siciliji, s tem upa prehiteti tudi Sovjete, ki se že delj časa ukvarjajo z mislijo, da bi v Siciliji r-az-glasili sovjetsko republiko. Tukaj naj bi nastalo po sovjetskih prizadevanjih močno oporišče bodočemu sovjetskemu sredozemskemu brodovju: tukaj naj bi bil zabit klin v britanske sredozemske pomorske zveze. Podoba je. da je šel Churchill še o pravem času na pot. Iz Kaira poročajo namreč, da je prispela tjakaj velika sovjetska pomorska komisija, ki ji pripadajo visoki sovjetski mornariški častniki in ki namerava nastopiti daljše poučno potovanje po sredozemskem prostoru. Komisija se ne zanima samo za različna vojna pristanišča in pomorske utrdbene naprave, temveč tudi za združeno angleško-italijansko brodovje. ki si ga hočejo ogledati. Po prekinitvi odnošajev med Turčijo in Nemčijo so krožile v krogih, ki so zelo blizu sovjetskemu poslaništvu v Kairu, go- da se je zadržanje Italijanov spremenilo«. Se jasneje je odkril težave v zasedenem delu Italije londonski radijski komentator Stevens, ki je priznal, da je zdrknil notranjepolitični položaj v zasedeni Italiji na mrtvo točko in da pomeni Churchillov obisk v Italiji važen mejnik, če se mu je posrečilo preiti preko mrtve točke. Kako negotovo in anarhično je notranje stanje v zasedeni Italiji, zlasti pa v Rimu, lahko povzemamo iz poročila Reu-terjevega dopisnika Buckleva, ki je poslal angleški javnosti poročilo o naslednjem rimskem dogodku: Množica več tisoč ljudi je hotela napasti sedež italijanske policije. Člani raznih strank so se združili z namenom, da pro- slavijo »osvoboditev« Pariza in da protestirajo proti italijanski zastavi s savojskim križem, ki je plapolal nad balkonom policijskega poslopja. Nekdo od manifestantov oziroma demonstrantov je nasilno vdrl v policijsko poslopje in je snel savojsko zastavo, nato pa jo nadomestil z rdečo s kladivom in srpom. Ko pa je mlad stražnik odstranil rdečo zastavo, je hotela množica navaliti na policijsko poslopje. Dva oborožena policijska častnika sta si prizadevala pogajati se z množico. Obljubila sta, da bodo razobešene italijanska zastava brez sa-vojskega križa, rdeča in francoska zastava. Le prizadevanjem obeh teh častnikov se je zahvaliti — tako pristavlja dopisnik — da ni množica mladega stražnika linčala. D u bc šari Jiraspol munizein obljublja rajf •cl ga pa ne more dati Lep uspeh tretje ankete Delavske prot!krinui!isticne akcije Po prvih dveh anketah, v katerih so imeli besedo delavci, nato delodajalci, je DPA ob koncu šolskega leta 1942-44 izvedla svojo anketo tudi na strokovnih nadaljevalnih šoiah v Ljubljani. Predavatelji so dali učencem v izvršitev nalogo z naslovom: /Komunizem — sovražnik slovenskega naro-( da«. Učencem in učenkam je bilo posebej naročeno, da naloge ni bilo treba podpisati in naj vsak piše kakor misli in čuti. KOMUNIZEM JE STRANKA, KI DELA PKEFIfl Učenci in učenke so v svojih nalogah izpovedali svojo notranjost in odkrito obsodili komunizem. Nekateri so svoje naloge tudi korajžno podpisali. Navesti hočemo nekaj značilnih stavkov iz teh nalog: i Največji izdajalec slovenskega naroda je komunizem.* : Kdo je kriv, da so požgani dolenjski in primorski domovi? Kdo je kriv, da je toliko beguncev, ki nimajo doma, ne obleke in ne hrane? Nihče drugi kot boljševizem, uni-čevalee in sovražnik slovenskega naroda!« »Mi pa smo in bomo sovražili komunizem.« ^Komunizem je stranka, ki dela prepir med slovenskim narodom in si je nadela, ime »Osvobodilna fronta«, to pa zato, da bi preslepila slovensko ljudstvo.« i Zato ne maramo komunizma, ker uničuje delavske pravice in imetje slovenskega ljudstva.« Ko sem slišal o grozodejstvih »osvoboditeljev«, sem bil takoj v začetku proti njim. Vsi na delo, da iztrebimo komunizem!« »Komunisti pravijo, da so vsi enaki. Pa niso! Kdor je bolj nečloveški, ta bolje shaja pri njih.«. »Jaz sem proti komunistom, ker so mi ubili strica, teto in njihove otroke, požgali dom te odpeljali živež in živino.« »V gozd so šli samo taki, ki niso hoteli delati.« »Kdor do danes še ni spregledal, ni vreden, da ga nosi slovenska zemlja. Zato proč s takimi ljudmi.« Tako večina učencev in učenk kar po vrsti obsoja komunizem in njegovo OF. ZELO REDKE IZJEME Ne sme nas zato motiti, da se je med množino šolskih nalog našlo tudi nekaj takih, v katerih se v polni meri kaže revščina somišljenikov in somišljenic OF, ki so te naloge napisali. Tri posebno značilne iz tretjega dekliškega razreda neke splošno obrtno nadaljevalne šole naj navedemo: Prva piše: > Na vprašanje, ki ste mi ga zastavili, vam ne znam in ne morem odgovoriti, ker mi je neznano, kaj je komunizem.« Druga: *Ker me še ni dosegla komunistična zločinska roka in ker Se nisem občutila barbarstva komunizma zato vam ne morem odgovoriti na vaše vprašanje.« Tretja je kratko napisala: »Komunizem je sovražnik slovenskoga naroda.« PRIZNANJE SLOVENSKIM DOMO- Kakor mladina iz vse duše odklanja komunizem, tako vidi v domobranstvu reEitcv slovenskega naroda. Nekaj misli iz nalog hočemo navesti: *Zato jaz stoprocentno odobravam branitelj" naše zemlje. Tleti, ki tega ne odobrava, ni vreden, da je Slovenec« »Edina n?»ša rešitev je v domobranstvu, ki bo očistilo slovensko zemljo komunizma. * 3>Ce bi vladali komunisti, potem bi šele ljudstvo trpelo. Upajmo, da bodo naši hrabri domobranci kmalu dosegli to, za kar se borijo.« Edino, kar nas bo rešilo, so naši zavedni domobranci. Premagali bodo te neznosne komuniste in mi bomo rešeni.« »Proč s komunisti, proč z izdajalci! živeli slovenski domobranci!« sZato so se zbrali naši zavedni fantje in možje, ustanovili so močno domobransko vojsko, ki je in bo branila našo domovino.^: KOMUNIZEM PREGANJA VERO V življenju vedno znova spoznavamo razliko med obljubami in resnico. Prepad med obema -je posebno velik v vojnih časih. Nič čudnega, če, je tudi mladina ta prepad opazila in v nalogah zabeležila med drugimi tudi sledeče misli: »Delavce vabijo z obljubo, da bodo pozneje gospodje in jim ne bo treba delati, da bodo dobro jedli itd. Marsikdo, ki so ga omamili s takimi marnjami, se že kesa in išče prilike za beg k domačim, med pošteno slovensko ljudstvo.« »Koliko trpi Dolenjska radi komunistov! če bi komunisti zavladali bi bil res »raj« na zemlji. Več kot eno Četrtino ljudi bi umrlo mučeniške smrti.« 1 Pričelo se je »osvobajanje« po gozdovih. Vasi so bile žive bakle, kmet je bil oropan, cerkve, duhovnika, hrane, obleke, živine in končno je bil izgnan iz lastne grude, ki mu je bila vse.« »Naš sosed je imel ljubko hišico v predmestju. Nenadoma jo je pod ceno prodal. Na vprašanje, zakaj, je odgovoril: »Postal sem član OF in za zvesto sodelovanje so mi obljubili Maverjevo hišo. Ker bom po vojni imel to in bom živel od njenih dohodkov, ne rabim več svoje.« Vsi vemo, kako je Osvobodilna fronta poskušala in še danes se trudi, da bi med ljndstvom čim bolj razširila mnenje, da ni proti veri in da je duhovščina z njo. Dejanja pa govore drugače. Tudi mladina je to opazila, zato je zapisala v svojih nalogah: »Komunizem je proti veri in preganja vero.« »Komunizem je nova vera. novo socialno gibanje. Obljublja nam raj, katerega nam pa ne more prinesti.« »Komunizem je najhujše zlo na svetu. Razvil se je, ker so bili ljudje brez vere.« KOMUNIZEM DRU2INE NE PRIZNAVA Mladina ve, da je družina osnovna celica in temelj države. Zato ni nič čudnega, da tudi v tem oziru zavzemajo učenci in učenke nasproti komunizmu odklonilno stališče. Takole so napisali: Komunizem družine ne priznava. — Mož in žena sta delavca v tovarnah — otrok je last države.« v Zdelo se je. da bo slovenski narod podlegel in izrinil, a zdrav čut našega preprostega človeka se je uprl. Umreti noče!... in danes straži naSe domove, našo vero. našo čast.« »Mi se moramo postaviti v bran komunizmu, da ostanemo res pravi Slovenci!« Osvobodilna fronta je skušala vsako priliko izrabiti, da bi med ljudstvom čim bolj raširila mnenje, da ni proti veri, in da je duhovščina z njo. Dejanja so govorila jasno in lahko umljivo, toda drugačno govorico. In to govorico so slišala in si zapomnila tanka .us-^a mladine. Naj navedemo samo dva karakteristična stavka: 4^ Dne 5. sept. t. 1. se bo pričela porebna nabiralna akcija obVčilrib predmetov za begunce in siromake, kakor je bi'o že jav-Heno v dnevnikih. Akcijo bo izvedla Socialna pomoč in se bodo zato pri vseh prebivalcih mesta Ljub!Tane zglasili posebni, za to določeni nameščene?, /iroma r?arne-ščenke Socialne pomoči, ki se bodo izkazali z legitimacijo, podpisano od predsednika Sccia'ne pomoči. Naloga teb nabiralcev je, da obiščejo vse hi£r' in ugotovijo pri posaroezrrkih, kakštie oblacfine predmete bo kdo daroval in da popišejo te predmete, vendar jih p* ne prevzame V) sami, ampak bodo to na- knadno izvršili drugi, za to določeni organi Socia'ne pomoči. Prosimo zato, da gre prebivalstvo nabiralcem na roko, da že naprej pripravi predmete, katere namerava darovati, da se bo lahko de*o čimprej izvršilo. Pri prevzemu je treba oddati iste. to je popisane predmete, ne morda kakih drugih. Z ozirom na nlemeniti namen te nabiralne akcije pričakujemo čim večjega odziva na oklic gospoda prezidenta. Ljubljana, dne 2. okt. 1944. Predsednik »Socialne pomoči«: Velikonia Narte, 1. r. »Komunizem je najhujše zlo na svetu. Razvil se je, ker so ljudje bili brez vere.« KOMUNIZEM MOREMO ODPRAVITI Z MOČNO STANOVSKO ORGANIZACIJO Tiha, toda vztrajna podtalna organizacija je s sistematično propagando minirala javno mnenje in ga obrnila sebi v prid. Zato sodi mladina o organizaciji takole: »Ustanoviti moramo močno organizacijo in odstraniti sovražnika.« »Komunizem moremo odpraviti z močno disciplinirano stanovsko organizacijo.« .t-Nihče ne more biti dober katoličan in obenem komunist. Tudi me dekleta ne smemo stati ob strani, saj hočemo ustanoviti družino. Zavedamo se, da so zdrave, dobre družine temelj naše bodočnosti. Kako bodo mogla dekleta, ki se udaja jo živalskim nagonom v gozdu, roditi in vzgajati dobre otroke? Zato obsojamo komunizem, saj je on postavil ženo na stopnjo sužnje. Vse. ki svoj narod ljubimo, vse, Ki hočemo biti svojim otrokom svetal zgled čiste ljubezni in poštenosti, odklanjamo komunizem in se proti njemu organizirano borimo.« Tako in podobno je sodilo in obsodilo ko-j munizem in njihove pripadnike pet sto učencev obrtno-nadaljevalnih šol v Ljubljani. SLABA SLOVENŠČINA JIH. IZD Al A Bilo je tudi nekaj negativnih nalog, v katerih so nasprotno misleči: 1. spremenili pisavo, da je no hi kdo spoznal in ugotovil pisca, čeprav za to ni bilo nikake nevarnosti. 2. prav te naloge se odlikujejo po posebno slabi slovenščini, s čir. pravilo, da more biti somišljenik komunistov le oni, ki se je od naroda odtrgal, ne čuti več z njim in mu tudi slovenski jezik ni več svetinja in vrednota. MLADINA OBSOJA KOMUNIZEM 1. da je obrtnošolska mladina predavanjem po šolah pazljivo sledil.i in spoznala ogromno materialno in moralno škodo, ki jo je komunizem slovenskemu narodu povzročil; 2. da obsoja komunizem in njeno OF, ki je komunistom omogočila razpredek njihovih mrež; 3. da vztrajno prehaja v protikomuni- stični tabor, v katerem vidi rešitev Slovencev. Krepko započeto delo med našo obrtno šolsko mladino je treba vztrajno, brez prestanka nadaljevati, ker le tako lahko U] i- i mo vsi Slovenci na našo lepšo bodočnost. lija ne more d c ha viti Franciji premega Stockholm, f\ sept. V Angliji javno priznavajo, da preti zasedenim francoskim ozemljem veliko pomanjkanje pn Ker bodo prenehale nemške dobave, se bo moral ustaviti velik del industiije. To bo Imelo kot samo po sebi umevno posledico najširšo brezposelnost. Anglija spric'o nja svoje premogovne proizvodnje ne more izpolniti svoje prejšnje obljube, Pran 1 prav tako kakor južni in sredi 11 more dobaviti dovolj premoga za ohrarj najnujnejše proizvodnje. Britanska j govna produkcija je znašala pred roji milijonov ton. L. 1943. je padla na 105 milijonov ton, 1. 1944. pa te številke še dol a ne bodo dosegli. Trenutno uporabijo ves nakopani premog v Angliji sami. krijejo potrebe oboroževalne Industrije in vojske, pa tudi to je možno le z brezobzirnimi omejitvami uporabe v gospodinj:' Angleška vlada napoveduje svojem': nemu prebivalstvu > mrzlo in tel; Jasno je, da v teh okoliščinah ni sa Fn o* cijo na razpolago nikakega premoga. Kratice vesti z vsega sveta Madrid, ». sept. Kakor javlja e 1 iz New Yorka, jc prispel tjakaj z letalom argentinski Žid in multimil'jonar M unce Hoch- Kchild: ki je lastnik večne rudnikov cinl t \ Boliviji Fnanciral je poslednji prevrat prot bolivijski vladi in so o njem pred kratkim mnogo govorili zaradi niegove^a skrivni nega odhoda iz La Paza. Tudi ob svoje:p. prihodu v New York m hotel dati noben h izjav o svoti noti Madrid, H. sept. Prosvetni minister je imenoval namesto umrlega predsednika španske akademije, Miguela Asina Pala-ciosa, madridskega škofa Alcalo Isopoldo Keio Birava. IJzbona,' r.. sept. V Portu je umrl v ponedeljek v starosti 80 let bivši finančni minister ing. Xavier Esteres. Lizbona, #. sept. V državni ladjedelnici v Alfeitu je padel v ponedeljek v vodo velik žerjav. Na njem je bilo 7 oseb. Fn delavec ie bil ubit, trije pa so bili poškodovani. Žerjav bi moral dvigniti 200 ton težko cementno ploščo. Solun, sept. Egiptska vlada je omejila romanje v Mekko. Otroci in bolniki se ne smejo udeležiti romanja. Nadalje ne smejo na romanje ljudje, ki so bili že lani V Mekki. Radio Bcirut javlja, da "bo zaradi tega število romarjev letos manjše. Amsterdam, 'v sept. Britanska poročevalska služba javlja iz ClevcLmda. da je odredil predsednik Roosevelt vojski, na i prevzame tovarne Clevcland Craph:te and Rrcnce Comnanv. ker s« je proizvodnja zaradi šestdnevne stavke 7 000 delavcev ustavila. Nadomestilo za šipe Neben večer, ko legamo k počtku ne vemo, kaj nas čaka to noč. Ne bojte se. nočemo vas plašiti, saj strah k ničemur pametnemu ne pomore. Treba na je Ljubljančane venomer opozarjati, da izvršijo vse frs-to. kar za primer nesreče zahteva protiletalska zaščita. »Pripravljen biti — to je vse!« se glasi že staro pravilo, ki velja prav posebno za dandana^nie letalske napade. Verjemite, da bi bili Ljubljančani že s tem hudo prizadeti, ako bi se pri vsakem letalskem napadu zaradi eksplozije bomb razbila stekla v okenskih okvirih Že zdai ^e treba pomishti, kaj \y storili v takem primeru Možnost nabave novega stekla je zelo majhna Treba bo torej okenske okvire zapTet: z 'epenko z deskami ali podobn"m K temu vas opozarjamo, da lepenke ali desk ne zabijate na okvire na notranji strani, temveč na zunanji, kjer ni kljuk, ki bi ovirale tako zadevanje okenskih odprtin. S takšno pravilno namestitvijo kartona ali desk bo ruda doseženo, da dež ne bo zamakal sob, ker se bo deževnica odtekala na zunanji strani okna Toliko danes v premislek zastran šip. Vsak večer, ko ležete k počitku, preudarite to in eno reč. kaj bo kazalo storiti v primeru letalskega napada m po njem Še enkrat: pripravljen biti — to je vse! Stran \ »S L O V E N S K I NAROD« porečeljek. 11. septembra 1944 SvetCi pomniki naie kulturne satno&tnostt Ob iziđu N ovsa ko ve ga romana „Gtoboko jezero" — O pisatelju, ki ga mladost izzivalno sili« da ji posveča s veje zanimanje Tolikokrat je bilo že poudarjeno, da se je prav v vojnib letih slovenska književnost obogatila za nekaj novih del. ki bodo ostala ) v zgodovini kot svetli pomniki naše samobitnosti, naše narodne sile in moči, naše volje in hotenja. Zato ne bo odveč, če poudarimo to še enkrat, ko smo dobili iz rok mladega pisatelja Franceta Novšaka lep in pomemben roman .doboko jezero«. France ISovšak je pisatelj iz generacije, ki je pričela nastopati nekaj let pred to vojno (Dular, šali, čampa, Kastelic, Vipot-nik itd.) in kateri je prav ta doba vtisnila pečat neke svojstvenosti, iskateljstva. nemira srca in duše, trepet pred neznanim; skratka znake, ki so značilni za predvojne in vojne generacije. In France Novšak je morda njen najizraziteljši predstavnik, *o čemer nam zgovorno pričajo njegova dela: Dečki, Hudobni angeli, Globoko jezero in končno tudi — po svoje seveda — mladinska povest Alenkina čebelica. Novšak je rastel od prejšnje vojne, zori pa prav danes in bo bržkone dozorel v svojskega opazovalca in oblikovalca naših razmer in usod, posebno še mladine, saj so mu njeni problemi najbližji pa tudi najljubši. Novšak Je eden izmed redkih pisateljev, ki tenko prisluškujejo utripom mladih duš in src, je eden izmed tistih, ki znajo dolbsti po človekovi notranjosti ter jo razgaljati bralcu v vsej veličini in nižini. Nočem se spustiti v podrobnejše analiziranje njegovega najnovejšega romana. To bo storila dnevna in revialna kritika. Rad bi zapisal samo njegove odgovore na vprašanja, ki sem mu jih stavil, ko je roman izšel, ker bomo na ta način laže prodrli v njegovo dušo, v njegova snovanja in načrte. Pred nekaj dnevi sem ga srečal, ko je stopal zamišljeno po ulici in stiskal svojo spremljevalko-aktovko pod pazduho. Pozdravila sva se molče, samo z očmi in jaz sem se mu pridružil. »Odkod in kam, France?« sem ga vprašal čez čas. »Iz urada domov,« je bil njegov kratek odgovor. A premotil sem ga, da sva zavila v Tivoli. Novšak je zanimiv človek, živi v neki oddaljenosti in prav ta mu dopušča, da je v svojih opazovanjih točen in trezen. Po značaju je France mehak, skoraj bi rekel, žensko nežen in fin. mogoče tudi boječ in sam zase. vsaj tako bi sklepal iz dejstva, da ni nikoli silil v ospredje ter hodil raje samcat po svojih potih. Kadar se s kom pomenkuje, govori premišljeno in počasi, boža aktovko ter nemirno prestopa. Kako si prav za prav spoznal nagnenje in silo pisateljskega poslanstva? Po kakšnih mislih si si zastavil pero? S tem vprašanjem mislim na Tvoje prvo književno delo, ko si bil še pri »žaru«. Ali je Tvoj potek življenja kaj vplival na Tvoje književno delo? Precej Ti povem, da na nekatera vprašanja ne znam odgovoriti, vsaj tako ne kot bi rad ti ali zahtevni bralci. To pa veš sam, da je nagnenje do pisanja človeku nekako že dano skupaj z drugimi temeljnimi lastnostmi značaja in temperamenta. Potreben je tu le neki povod, da steče pero po papirju. Ta povod je bila moja mladost sama, ki me izzivalno še danes sili, da ji posvečam svoje zanimanje. V javnost sem stopil prav mlad, v »žaru« leta 1932., ko sem imel 16 let. Vse od takrat pišem zaradi enega in istega vzroka: veličastno grenkobe in slasti življenja te prevzamejo in potisnejo pero v roke. Se razume, da je življenje zelo vplivalo na vse. kar sem napisal. Mislim pa, da še nisem našel prave oblike svojega pisanja: dočim sem ponekod na-turalist, sem v drugem delu realist — če naj se tako izražam —, v zadnjem pa celo simbolist. Bolj mi leži realistična smer in si zanjo tudi vztrajno prizadevam, da bi jo dosegel v čim lepši men. Po mojih dosedanjih knjigah bi morda sodil, da sem vsebinsko enostranski. Temu pa ni tako. Prav v tem času čutim, da so vse moje dosedanje knjige le priprava za širokopotezno veliko epsko delo, ki se pravkar v meni poraja in ki mi bo dalo mnogo priložnosti, da opravičim svoje pisateljevanje. Kako pojmujeS danes važnost pisateljskega poslanstva odnosno književnosti sploh ? O tem ni, da bi govoril. Zdaj, prej in v bodoče smatram pisateljsko poslanstvo za najlepši dar, ki ga more usoda pokloniti človeku. Zase si želim le to. da bi ga vedno uporabljal v prid človečanstvu, kar je konec koncev namen vsakega pisateljevanja. Kakšni so Tvoji pogledi na sodobno slovensko slovstvo In v kakšnem odnosu se čutiš do njega? To vprašanje je zelo široko, jaz pa ti bom kar na kratko odgovoril: v liriki smo močni, proza pa pri nas še nima tistega mesta, ki ji pripada. Pazljivo spremljam vsak nov pojav in sem vesel in ponosen ob vsakem napredku, ki se pokaže v tej smeri, žal da osebnih stikov nimam skoraj z nikomer, ki danes piše, sicer bi lahko kaj več povedal, živim svojemu uradnemu delu in svojemu pisanju, tako da ne utegnem zahajati v literarne družbe, ki bi mi gotovo lahko mnogo koristile. In bistvo tega razgovora! Kaj bi rad poudaril ob Izidu najnovejšega romana »Globoko jezero«, kajti vsak pisatelj skriva ob svoji knjigi nekaj misli odnosno pripomb, ki jih v knjigi ne more ali noče navesti? Kakšni so bili zunanji in notranji činilci, ki so Te spremljali ob zasnovi in ob Disanju ? Ta zadeva pa se mi zdi vse preblizu, da bi dajal k njej obširne pripombe. >Globoko jezero^ je knjiga, ki je nastala iz srčne potrebe in bo^gotovo našla svoj krog bralcev, zlasti mladine. V reklami sem bral, da je to »roman velike ljubezni«... s čimer se strinjam. Povod za nastanek tega dela je bil v mojem življenju zadnjih let — v njem sem hotel napisati povest o ljubezni dveh ljudi, kakršna se dozdeva mladim ljudem, ki so polni iluzij. Marsikdo bo morda dvomil, da je Rafael Dreaik v resnici bil takšen ob svoji Jelki. V tem pogiedu sem prav pomirjen, saj celo tedaj, ko pišem simbolistično, ne potvarjam življenja. Torej je »Globoko jezero« povest iz Tvojega življenja? Res je. In vesel bi bil, ko bi vedel, da bo vGloboko jezero« razumel vsaj eden ali ena tistih, ki jim je namenjena. Zdi se mi, da bi bil najin pomenek nepopoln, če bi Te ne pohara! o načrtih, ki jih imaš. kolikor moremo danes ob tem kaosu sploh govoriti o njih. Kateri mlad človek je brez načrtov? Saj to je ena glavnih značilnosti mladih let. Imam mnogo načrtov in tudi voljo, da jih uresničim, če bom zdrav, jih upam še vse izpolniti, a zdaj pa rajši ne govorim o njih, bilo bi prezgodaj. Eno vem in to lahko tudi zapišeš: Zdaj se nameravam zatopiti v študij in najbrž dolgo ne bom prijel peresa v roke. Tako vsaj mislim, če ne bo usoda drugače ukazala. Ko sem ga jenjal nadlegovati s vprašanji, si je prižgal cigareto in z užitkom puhnil prve oblačke dima. av. (Ha$govet a ^haneetem jedcem ra biti v prvi vrsti človek Obisk pri umetniku — bodisi upodabljal-cu, oblikovalcu ali pripovedniku, je zmeraj dogodek, zlasti še o priliki razstave ali izdaje nove knjige. Tako sem se znašel pri Francetu Godcu, našem skromnem mojstru, ki z veščo roko tiho in uspešno upodablja našo zemljo. Z Godcem sva bila kmalu v živahnem razgovoru. Predvsem me je zanimalo, kaj misli o vplivu. Mladi umetnik se je zazrl < veliko podobo Ljubljanskega polja s panoramo Karavank in Kamniških, planin v ozadju. Potem je hitro odvrnil: >Vpliv sam na sebi je nekaj vseskozi pozitivnega, Če zadeva nadarjenega umetnika; postane pa popolnoma negativen, kadar mu podleže nenadarjena ali šibka osebnost. Imamo umetnike, ki so pod takšnimi vplivi, da jim niti strokovnjaki ne znajo ugotoviti izvora. Le malo jih je," ki so tako pretaknili vse predele svetovne umetnosti, da lahko malone za sleherno nepristno podobo ugotove njen, če že ne izvor, vsaj pra-izvor in, moram reči, da ni skoro nobene podobe, o katerih se je zadnja leta sem toliko pisalo po listih in revijah, kakor o nečem epohalnem, novem in stvarjalnem — od raznih »Madon« in socialnih prikazov pa do nadrealističnih »kompozicij« in grafik (v dobesednem smislu razumeti), katerim lahko pripišemo ne samo vpliv določene genialne osebnosti ali celo podobe, temveč jim celo očitamo skoraj preslikavanje posameznih detajlov. Obžalovanja vredno je, da so nekateri kritiki in publicisti tratili toliko besed za hvalisanje plagiator-skih umetnin, medtem, ko je prenekatero izvirno dobro delo šlo neopazno mimo njih. — Vpliv je nekaj naravnega in temu se imamo zahvaliti, da so posamezne umetnostne epohe povezane in da imamo umetnostna okrožja ter sploh slog. Dejal bi: močan talent je vplivan, šibak pa kopira, posnema, krade. Najmanj nevaren je vpliv tistemu umetniku, ki dela po naravi, po modelih, živih ali mrtvih. Narava sama je tako močna, da »vpliva« na umetnika — če ima količkaj krvi in temperamenta — s tako silo, da marsikdo pozabi na posnemanje tega ali onega vzornika. Kadar pa umetnik oblikuje ali upodablja po spominu in če to dela trajno (ter je poleg tega še mlad), je skoraj nujno, da zapade raznim vzorom, če ne zaradi drugega, že samo zato, ker si mora pomagati z raznimi pripomočki, med katerimi je reprodukcija najobičajnejše in najpogostejše sredstvo. Temu načinu se imamo zahvaliti, da je naš umetnostni zaklad obogaten za prav lepo število splošno priznanih umetnin. Ne bom našteval umetnikov in umetnin, ki so tako vplivale na tvorbo slovenske umetnosti. Ugotavljam le, da časih prav tisti umetniki, ki najbolj razgrajajo, zapadejo grdi raz\»idi, da se najprej in največkrat zatečejo pod krila tuje koklje. Vendar pa je krivično, da mlajši umetnosti očitajo francoski vpliv, pri tem pa zamolče, da so naši nestorji prav tako rasli pod vplivi, za razliko pod nemškimi, mo-nakovskimi. Tudi se mi zdi nespametno, če se kdo od nas trudi, da bi bil najbolj francoski. Poznam vsa večja imena v zgodovini svetovne umetnosti in ne najdem niti enega primera, da bi se kak umetnik trudil doseči take namene. Holandci so se učili od Italijanov pa vendar tisto, kar je tam najboljše in najslavnejše ni prav nič itali- jansko. Francoska zgodovina ima z zlatimi črkami zapisano ime De Nain, to je ime bratov, ki niso hoteli več upodabljati po italijansko. Bosch in Breughel se nista zmenila za italijansko renesanso. Francoski impresionisti so se učili od Špancev, a ne tako, da bi jih kopirali. Manet in Nemec Slevogt sta imela za vzor Velasqueza, a sta vsak po svoje interpretirala, tako čustveno kakor idejno in pri tem uporabljala povsem novo paleto. Slevogtove podobe »Andrade kot don Juan« ni moči smatrati za posnetek. Slikal ga je polnokrven umetnik, ki svoje rase ni mogel in tudi ni poskušal zatajiti. Tako upodabljati ni greh. če pa upo-dabljalec ustvarja tako, da ima poleg sebe odprto monografijo. X umetnika in išče izhoda s pomočjo barvanih reprodukcij, je to infantilnost, ki je ni moči resno jemati.« Tako je Godec živahno zaključil svoja izvajanja na prvo vprašanje. Gledajoč motiv iz Ljubljanskega središča, svojski in verno upodobljen, sem zastavil drugo, s prvim tesno povezano vprašanje: Gledajoč motiv iz ljubljanskega središča, svojski in verno upodobljen, sem stavil drugo, s prvim tesno povezano vprašanje?« »In kakšen je Vaš odnos do vzorov in vplivov?« »Cenim in čislam vsakega dobrega upo-dabljalca,« je naglo povzel umetnik, ?pa čeprav mu je od upodabljalstva lastna samo še tehnika — le da je ta dobra. Sam sem na svoj način trmast, egocen-tričen in nekako ponosen, da nočem posnemati nikogar. Bog mi je dal oči in srce. Z očmi gledam, s srcem čustvujem. Oboje pa je zvezano po tako kratki napeljavi, da medtem ko vidim, tudi že občutim. Torej ni časa. da bi mislil Se na druge. V naravi zbledi vse, kar ni z njo v zvezi kakor soj sveče na soncu. In kako naj vsaj malo temperamenten upodabljalec pri vnetem delu, med viziranjem, primerjanjem, risanjem, mešanjem in polaganjem barv na platno misli še, na kaj drugega, kakor na to. kar je z delom v zvezi? Samo slabokrven nahodnik, ki je zgrešil poklic, lahko med delom špekulira, si izposoja, ali celo krade. To je pa že kulturen kriminal, za katerega na žalost še ni paragrafa. Svežina jutrnjih meglic je kakor sladka narkoza, zelenilo sočnega poletja kakor ču-dotvoren obkiadek. Kadar gledam srebrno modrino oddaljenih planin, si mislim, da bi moral biti pesnik, da bi skoval hrepeneče stihe. Voda z gibajočo površino ali zrcalno gladino, s čudovito belino pen pod jezovi, mi predstavlja neizčrpen vir nikdar dokončno rešenih barvnih problemov. Poleg tega pa me tudi kot priprostega človeka pritegne nase s skrivnostno magijo večnega gibanja in preoblikovanja. Tako. kakršna je danes, je bila pred tisočletji. Narava je božanska in umetnikov poklic bi bil najlepši poklic, če bi družba znala njegovo prizadevanje in delo pravilno ceniti in mu nuditi pravo — potrebno oporo. Menda pa je sojeno tako. da mora umetnik prej poginiti, da imajo potem špeku-lantje svoj pir. Drug za drugim mro umetniki malone, od lakote. Po njihovi smrti pa ljubitelji in zbiratelji radi plačujejo za njihova dela takšne cene, da bi včasi »z izkupičkom ene same umetnine avtor lahko živel vse leto. — Umetnik je obmolknil in se zamišljeno zazrl skozi okno proti Ljubljanskemu gradu, ki so ga pozlatili mehki žarki zahajajočega sonca. Iz neštevilnih dimnikov pod njim so se dvigali sivi, prozorni oblački — dokaz, da ljubljanske gospodinje pridno kuhajo večerjo. Domišljija me je obdala z dehte-čim vonjem, ki mi je veleval, naj grem domov... Zato sem zastavil še tretje in zadnje vprašanje: »Kakšno je Vaše stališče do vprašanja umetnik in občinstvo? »To vprašanje je vsekako zelo kočljivo. Bile so dobe. ko je bil umetnik v službi skupnosti, v službi ljudstva. Tedaj je umetnik oblikoval in upodabljal tako, da je bil umljiv čim širšemu krogu. V moderni umetnosti pa so se posamezne struje tako oddaljile od tega ideala, da je stal umetnik osamljen, med množico nerazumevan in celo zasmehovan. Množica ni mogla več dovolj naglo slediti umetniku. Odtod dejstvo, da je bil umetnik priznan šele po smrti. Morale so preiti generacije, preden se je njegovo delo postopoma populariziralo v takšni meri. da ga je osvojila naJNrta plast. Sedaj pa prihajajo časi — po vseh znakih sodeč — ko bo umetnost izbrala takšno obliko, da bo umljiva širokim množicam. Morda bo njena kakovost zaradi tega kaj padla — sicer pa skoraj nikdar ni bila tista umetnost najboljša, najgloblja in največja, ki je bila najbolj popularna — končno je res. da je izbrana umetnost dostopna le izbrancem. Moje mnenje je: umetnik delaj za ljudstvo, za narod, pri tem pa ne pozabi na svoje čisto poslanstvo Kubizem in vsa množica tistih, časih kar novih vizmov* je bila potrebna, da se je umetnost pretipala do nove oblike. Z impresionistične razkroje-nosti preko Seurat-ja. Cezanne-ja do jasne oblike, do zgradbe in do poteze. Ce je zašla nato mimogrede tudi v stran, v abstraktnost, ne de nič — tudi to je bilo potrebno. To je. rekel bi. sodobni manirizem. kakor se je pojavil tudi po Michelangelu. Zelo visoka gora nikjer ne stoji brez obdajajočega jo gričevja. Prav za prav bi bil Cezanne morda še danes neumljiv. če bi ne bilo t »h manjših, zaradi katerih je postal popularen med zmeraj širšimi krogi. Seveda, umetnik, ki gre v želji, da bi ugajal v. rini, predaleč, si je že sam podpisal obsodbo. Tisti, ki hitro ugaja, ni rečeno, da tudi dolgo ugaja. Umetnost, do katere se občin« stvu ni treba priboriti, tudi ne zapusti globljih sledov. Z umetnostjo je v neki meri kakor z žensko. Tista, ki je hitro ali M žrtev osvojena, tudi ne povzroča bolečin. Umetnost je v prvi vrsti izraz stvarjalca in šele v drugi vrsti okolja in dobe. Prav tako je njen osnovni prvotni namen, da zadovolji imenovanega, nato šele se ji stavi vprašanje, koliko in kako jo sprejme občinstvo, V prvi vrsti je torej osebnostna. In ker je umetnost osebni izraz umetnikov je tako Že v bistvu individualistična. č*e se je v senci tega načela včasi tirala predaleč, ni kriva umetnost, marveč so krivi umetniki, ki so to pravico zlorabljali. Kdor pa se izgovarja na individualizem in pravico umetnikove svobode, da s tem prikrije svoje neznanje, vara v prvi vrsti sam sebe. Čas razkrije tudi najbolj rafinirane šarlatančke. Seveda bi mi delal veliko krivico, kdor bi mislil, da zagovarjam tiste upodabljalce. ki nenehno segajo po stari umetnosti, da si v stvarjalnl slabokrvnosti in jalovosti z njo pomagajo iz zadrege.« — M. (Hai&tava aH cul. sCikatja IM* Hujacica Naša kulturna javnost bo nedvomno z veseljem sprejela vest, da je znani upodabljalec Mirko Kujačić postavil na ogled nekaj svojih najnovejših del. Razstava je vredna tem večje pozornosti, ker so podobe nastale pri nas in večji del predstavljajo tudi zanimive in znane motive iz najbližje okolice. Kujacičeva razstava, prirejena v dven izložbah Kosovega salona v prehodu nebotičnika, spada med tiste relke umetnostne prireditve manjšega ofsega, ki so kakovostno na višini in nudijo kljub majhnemu številu razstavljenih umetnin lep prikaz razstavljal če vih stremi j en in zmožnosti. Vseh razstavljenih podob je devetnajst, večji del krajin, nekaj pa je tudi tihožitij in drugih motivov. Iz vseh je jasno videti, da jih je ustvarila darovita roka, vešča vseh upolabljalskih fines, in da jo je vodilo ostro oko. Vidi se, da se je Kujačić poglobil v našo krajino in jo tudi razumel. Zlasti je zanimiv njegov razvoj med samim upodabljanjem naše zemlje. Mladi umetnik je namreč dve leti preživel v »Časa Penale< v Parmi, kjer je poslikal stene poslopja z dvema motivoma iz grške mitologije. Za to delo, ki je odlično uspelo, je žel polno priznanje. Na Vrhniki, kjer so razstavljene podobe nastale, je Kujačić šele tri mesece, zato je razumljivo, da se ni mogel kar čez noč vživeti v našo naravo. Prve njegove krajine so izrazito zelene, km aru na to pa prevladuje značilna rjava barva. Njegove krajine so resnične in doživete. Svojevrstna in odlična so tudi tihožitja. Razstava obsega naslednje podobe: »Na Devcih«, »Pod kozolcem«, »Jutro na Dev- cih«, »Stara Vrhnika«, »Sv. Trojica«, »Stara Vrhnika«, »Na Klancu — Cankar. jeva bajta«, »6. april«, »Kale«, »Večer«, »Na vodi«, »Ugašeno ognjišče«, »Iz Staro Vrhnike«, »Zamišljeno dekle«, »Boj«. »Kruh in voda«« »Me&o« in »Pod Sv. Trojico«. * Mirko Kujačić se je rodil 1903. v Crnl gori, kjer je dovršil osnovno šolo; srednjo šolo je z uspehom posečal v Beogradu, nakar se je vpisal na filozofsko fakulteto. Kmalu pa se je izkazalo, da je njegov pravi poklic uporabijalstvo. Z umetniškim študijem je začel na beograjski Umetnost- ni šoli v času, ko so poučevali Toma Ro-sandič. Petar Dobrovič, Milovanovič in drugi. Leta 1925. je odpotoval v Pariz, kjer je študiral šest let. Upolabljalsko znani^ je izpopolnjeval v Akademiji -Julien m po ateljejih znanih umetnikov Andre Lho-te in Marcella Gramaire. Kujačić je izrazit pristaš pariške šole. kjer se je razvijal v bujnem izobilju umetniških vplivov. Prvič je stopil pred javnost leta 1929., ko je razstavil v okviru skupine »Oblon-tedaj na čelu beograjskega umetniške.-, življenja. Po povratku iz Pariza je nekajkrat razstavil skupno z nekaterimi tovariši v Beogradu, kmalu potem pa je priredil še tri samostojne razstave. Pri vseh teh nastopih se je krajevna umetniška kritika izredno laskavo in pohvalno izrazila O mladem umetniku. O priliki večje lastne razstave je M. Kujačić ojavil tudi »manifest«, v katerem je razložil svoj pogled na umetnost. Mirko Kujačić je tudi dober grafik, zlasti uspeli pa so njegovi lesorezi. L. 1931. je izdal zbirko lesorezov iz življenja dalmatinskih ribičev, ki jo je imenoval *Ri-biči«, kmalu na to pa drugo zbirko lesorezov z imenom »cement«. Njegova uspela dela omenja celo »Enciklopelija« prof. S. Stanojevića. Leta 1937. je bil iniciator in organizator razstave »Nezavisnih«, ki je v Beogradu doživela velik uspeh. Po tej razstavi je M. Kujačić ponovno odpotoval v Pariz, smatrajoč, da so vsi ti krajevni uspehi daleč pod svetovnim kritičnim nivojem. Njegovo drugo bivanje v Parizu je trajalo dve leti. živel je in delal v krogu francoskih uporabijalcev (Gramaire, Lurcat, Lhote, Leger, Sauvvage in mnogi drugi), kateri so že preživeli burno dobo molerne in so se predali mirnemu in potrpežljivemu umetnostnemu delu. Izbruh sedanje vojne pa je preprečil njegovo nadaljnje bivanje v Parizu. V domovino se je vrnil 1939.. kjer je zvesto nadaljeval svoje delo v duhu svojih vzornikov in učiteljev. Odlične podobe akad. slikarja Mirka Kujačića bodo občinstvu na ogle! dva tedna. Ogled njegovih del ne bi smel nihče zamuditi. Mlademu upodabljalcu želimo poleg ponovne afirmacije njegovega plodo-nosnega prizadevanja tudi gmotni uspeh. Dr. Fran Vatovec: 20 Ob zori slovenskega Ob stoletnici Blei\veisovih »Novic« novinstva DOPOLNJEVANJE NOVIČNE VNANJE PODOBE V razdobju po marčnih dogodkih 1848., ki je bilo tiskovnim pobudam bolj naklonjeno, vznikajo v Novicah nove rubrike, ki poziv j a jo pestrost njihove vnanje podobe. Bleiweisovo nedromno prizadevanje je bilo, izkoristiti novo stanje ne le na političnem, temveč tudi na novinarskem področju. Vnanji odraz tega prizadevanja so bile med drugim nove časni-ške rubrike, ki izpopolnjujejo oblikovno stran Novic 1848 do 1862.7S Poraja se »Novičar«, ki postane težišče No-vičnega kronističnega dela. V nekaj letih se je raz-lezel preko polovičnega časnišbega obsega, Blei-weis je zasnoval to rubriko z namenom, da vključi vanjo dnevne in politične novice iz domačih in tujih krajev. Izvedba zamisli pa se ni mogla uravnovesiti. Ni je v Novicah rubrike, ki bi bila v svojih posam-nih inačicah doživela toliko sprememb kakor T'No-vičar«. Bleiweisova urejevalna pamet ni mogla na prvi mah dojeti ustreznih vidikov pri razmeščanju gradiva po rubrikah, to velja predvsem za »Novičarja«. Od tod spremembe v naslovu rubrike, ki ka-i.cj^, kako je »Novičui« urednik iskal kronističnemu delu lista vnanje podobe, ki naj bi čim bolj odgovarjala logični razporedbi časniške snovi. V tretji številki letnika 1849 imamo razdelitev Novičnega kronističnega dela v dva oddelka. Prvemu je napis »Novičar iz Ljubljane«, drugemu pa »N ovičar iz mnogih krajev« Ljubljanskim Novicam je bil slej ko prej namenjen »Novičar iz Ljubljane«, ostalim pa »Novičar iz mnogih krajev«. Zamisel »Novičarja« se v naslednjem letu (1850) nadalje razpleta, Bleiweis je izločil Ljubljano in Kranjsko ter jima vtisnil posebno vnanjo veljavo z >N ovičarjem iz Ljubljane in Kranjske g a«. Na obrobne slovenske pokrajine in kraje pa se nanaša »Novičar iz drugih slovenskih k rajev«, medtem ko zalaga »No vi carja iz mnogih krajev celega sveta« z novičnim gradivom iz najrazličnejših držav in dežel. Razvrščevalna analitika pa se v »Novicarju« še bolj razpre ja. V letniku 1851 imamo kar p e t »N o -v i č a r j e v«. »Novičarizslovenskihkra-jev« združuje dopise iz štajerskih, primorskih in koroških krajev. »Novičar iz mnogih krajev« prinaša že omenjeno no vično snov izvzemši slovanske države, pokrajine in mesta. »N ovičar iz Ljubljane« služi posredovanju ljubljanskih, »N ovičar iz Kran jskiga« pa kranjskih novic. Razen tega je Bleiweis izločil vesti iz slovanskih dežel ter držav iz »Novičarja iz mnogih krajev« ter uvedel za nje posebno rubriko »Novičar iz slovanskih kraje v«, ki so v njem priobčena poročila iz Prage, Zagreba itd. Praktično pa ta tehnična porazdelitev ni dosledno izvedena, saj imamo v »Novičarju iz slovanskih krajev« nemalokrat ta ali oni dopis, ki bi preje spadal v kateri koli od ostalih štirih. Tehnično oblikovana zasnova Novičnega urednika, ki je vendarle nekoliko preveč nabrekla, se je z letom 1852 poenostavila. Za to so bili verjetno odločilni tudi razlogi enostavnejšega metiranja. Bleiweisov uredniški duh se je tedaj osredotočil na dva svetova: Na slovanski svet in na ostali svet. Tako je podana v Novicah razmeščevalna tehnična ločitev na »Novičar j a iz slovanskih kra-j e v«, ki je v njem priobčeno kronistično gradivo iz Ljubljane in vseh slovanskih ter slovenskih pokrajin, ter na »Novičarja iz mnogih krajev« s snovjo, kakor prejšnja leta. Včasih seveda nanese, da ni v »Novičarju iz slovanskih krajev« niti enega dopisa iz kakšnega slovanskega mesta, pokrajine ali države. Z nebistvenimi izpremembami se vrstijo v naslednjem letu poleg »Novičarja iz mnogih krajev« še »Novičar iz slovanskih krajeve, »Novičar iz slovenskih (včasih slavenskih) krajev«. »Novičar iz mnogih (odnosno raznih) krajev« se je polagoma ustalil. Izpadel pa je »Novičar iz slovanskih krajev«, ki ga je L 1854 izrinil »N ovičar iz austrijanskih kraje v«. .Ta razdelitev je ostala do vključno 1858. Iz »Novičarja iz austrijanskih krajev« so No\*čni čitatelji lahko izvedeli za novice iz Ljubljane, raznih slovenskih ter avstrijskih pokrajin, mest in krajev. Ob >N0Yičarju iz raznih krajev« pa so lahko razbrali najnovejše dogodke iz vseh največjih evropskih držav in mest. Posebne pozornosti je bil umljivo deležen Dunaj kot avstrijska prestolnica in politično žarišče avstrijskih narodov. Z novim prijemom pa je poizkusil Bleiweis leta 1859. Ves domači kronistični material z ljubljanskim vred je zajel v »Dopisi h«. One novice, ki so bile preje razmeščene v »Novičarju iz austrijanskih krajev« ter »Novičarju iz mnogih (raznih) krajev«, je namreč zbral v »N ovičar j u iz domačih in ptujih dežel«. V njem se nizajo poročila z Dunaja, Lombardije, Ogerskega, Novega Sada, Galicije, Serbije, Černe gore, Švajca itd. Po večini gre za drobne in kratke norice političnega značaja. Vrstijo se avtomatično brez kakšnega posebnega tiskarskega ali tehničnega poudarka. Le redki so primeri, ko postane naša pozornost na naslovih z mastnejšim tiskom. Takšna izjema je bilo poročilo, datirano iz Ljubljane, ki je Novične čitatelje presenetilo ob izidu Novic št. 28. 1. 1859: »Ravno ko imajo današnje »Novice« v natis iti, nam doide važna pa gotova novica, da »ta danes 12. julija v Villafranki presvitli naš cesar Franc Jožef in atsar Napoleon osnovo ea mirno spnavo (Friedenspralirninarien) podpisala.« Šolskim vprašanjem, poročilom in novicam je bil iz L 1859 posvečen »Šolski novičar«. (ReJjO T8 i *Qvioe 1849 do 1862. gtev. 36 tem m enem Ina Slokan: Stran 5 *Muxi(c€*nt (Peter 2e pred rojstvom je bil tisočkrat preklet od svoje matere, zale hčerke vaškega župana, ki svojega nezakonskega deteta ni želela, ne ljubila. Ko je ta sprevidela, da svoje sramote ne bo mogla več skriti, je pobegnila v samotno hribovsko vas k svoji botri. Tam je dočakala svoj čas. Sredi sivega jesenskega dne, ko je na Sipe malih okenc monotono potrkaval dež, je Peter pnjokal na svet. Imel je veliko glavo s temnimi laski, ki so se mu mokri lepili na čelo, njegovo drobceno, šibko telesce pa je bilo zveriženo. Bil je grbast. Ko ga je mlada mati videla, je od groze zakričala in omedlela. Potem ga ni hotela več videti, ne dojiti. Botra Mreta ga je previjala, ga hranila s kamiličnim čajem in kravjem mlekom ter potihem želela, da bi umrl Toda Peter jo hotel živeti, čeprav je bil šibek in iznakažen. Njegov glas je bil prodiren in krepak in jačal se je iz dneva v dan. Takoj, ko je" mogla vstati, se je mlada mati odpeljala domov, otroka pa je za vselej prepustila botri. Peter je ni nikoli videl in nikoli spoznal. Botra ga je odnesla h krstu in ga po svojem rajnem možu imenovala Peter. čas je mineval. Peter Je rasel, ne sicer tako hitro kakor drugI otroci, toda rasel je vendarle. Njegovo telesce se je z leti nekoliko okrepilo in potegnilo, a grba na hrbtu mu je vedno vidneje izstopala. Najlepše na njem so bili njegovi gosti kodrasti lasje in velike temne oči. Toda Peter se še ni zavedal ne tega ne onega, ne svojih odlik, niti svoje hibe. Bil je zadovoljen z vsem kakor je bilo. Ljubil je go-drnjavo Mreto in njeno skopo ljubezen, saj ni niti slutil, da ga je življenje v čemerkoli ogoljufalo in prikrajšalo. Ko je pa začel hoditi v šolo, je z bridkostjo spoznal, da ga je življenje oddelilo od drugih in zaznamovalo. Sošolci so se mu posmrhovali in ga zmerjali s pankrtom in grbavcem. Nesrečnemu Petru se je zdelo, Kakor da je padel v globok prepad, iz katerega se. nikoli več ne bo mogel rešiti. Bil je bistre pameti in se je rad učil, toda učitelju je odgovarjal plaho in jecljavo, ker je imel neprestano pred očmi rogajoče poglede sošolcev in se mu je zdelo, da ga tudi učitelj gleda posmehljivo in omalovažujoče. Zato mu je postala vsaka pot v šolo nova muka in je dostikrat namesto v šolo, zavil v gmajno, kjer se je v samoti iz srca razjokal. Tam ga je nekoč našel stari Blaž, ki je hitro uganil, kaj boli fanta. Blaž je bil izkušen in bistroumen, ni bil zastonj vaški padar. Srca ljudi so mu bila kakor odprta knjiga, iz katere je kaj hitro razbral vse njihove vsakdanje tegobe in bolečine. In znal je te bolečine tudi lečiti. Kaj se cmeriš kakor stara baba,« je na-hrulil Petra, . pojdi z menoj, mi boš pomagal pri nabiranju lapuha.« Peter ga je pogledal s solznimi očmi in okleval. A Blaž ni odnehal: -„Tak spravi se že. Šolo si tako zamudil, pa vsaj meni pomagaj, da boš nekaj koristnega storil,« je rekel trdo in ga ostro gledal z drobnimi, nekoliko vnetimi očmi. Fant se je ubogljivo dvignil in sledil starcu. Potem sta vse popoldne lazila po bregačah in nabirala lapuh in druge zdra vilne zeli. Starec je neprestano govoril. Kazal je fantu različne zeli in mu razlag-ai njihovo zdravilno moč. Peter ga je zvesto poslušal in pri tem pozabljal na svoje te grobe in bolečine. Blaža so cenili vsi vašča ni, ker je veliko vedel in znal in Petru je na moč laskalo, da je bil tako prijazen z njim. Zvečer sta se vračala oprtana s polnimi vrečami najrazličnejših zeli, ki jih je potem starec v svoji bajti sušil, in kuhal iz njih leke za ljudi in živino. Blr. povabil, naj vstopi v bajto in Peter ga je rud ubogal. Saj so ljudje toliko govorili, kaj vse ima Blaž v svoji bajti. Posušene gadie repe. iz katerih vari neki lek in celQ lobanjo nekega razbojnika, ki so ga nekoč pred davnimi leti obesili in zakopali na križpotju. Peter je res ugledal gadje repe, ki so se nabrani na vrvico, sušili nad ognjiščem. S police pa se mu je režala razbojnikova lobanja. Kar vztrepetal je od groze, ko jo je ugledal. Blaž pa se je zasmejal: ?>Kaj se bojiš mrtvega človeka, Peter? Če si takšen cagovec, potem ne bo nikoli nič prida iz tebe. življenje te bo premika stilo, da bo kaj. Jaz pa bi rad. da bi po stal pravi fant. Daj večkrat sem že mislil nate, Peter. Vse vem, kako je s teboj, dragi moj fant. Šola ti smrdi, ker se bojiš poba-linov, ki se rogajo tvoji grbi. O ljubi moj koliko hudega boš še moral prestati, če boš vedno tako zelo občutljiv. Saj ni pogla vitna življenjska zapoved, da si raven in lep. Važnejše je. da si pošten in razumen Pusti paglavce naj govoričijo kar hočejo Saj osel mora rigati, sicer bi osel ne bil.4 Blaž je odprl skrinjo in izvlekel iz nje stare gosli. »Poglej jih,« jih je podržal Petru tik pred nos. štirideset let so me te gosli spremljale na vseh žalostnih in veselih poteh v življenju. Na kolikih svatbah in sedminah^ s^mJgrjU nanje. O, lepe denarce so mi prislužile. Zdaj sem prestar, da bi hodii z njimi okrog po gostijah. Le sebi še od časa do časa kaj zaigram. Kmalu jih pa ne bom več potreboval. V črni jami, ne bom mogel igrati nanje. Pa sem sklenil, da jih nekomu podarim. Mislil sem tebe, fant moj. Prešibek si za težaka. Če te veseli, te naučim goslati. Hočeš« »O da!« je vzkliknil Peter hv v očeh mu je zagorelo.« O da, zelo rad bi postal muzikant.« Peter se je učil goslati. Učil se je z vnemo in veseljem in kmalu je prekosil svojega učitelja. Igral je melodije, ki si jih je sproti izmišljal. Vesele in otožne, kakršne mu je narekovalo srce. Posmeh sošolcev ga ni več tako bolel. Saj zdaj ni utegnil mislili na to. Njegovo srce. je bilo polno zvokov, ki so se prelivali drug v drugega, peli in vriskali ali pa sladko sanjarili. Kadar je pasel botrino Dimo, je prisluškoval ščebetu ptic in šelestenju vetra in spet so se mu porajale nove pesmi tako čudežno lepe, da mu je od sladke radosti zavriskalo srce. »Saj igraš, kakor kakšen cigan, ki je rojen muzikant,« ga je hvalil stari Blaž,« i>res sem ponosen nate.« Peter se je srečen smehljcl. »Igram, kakor ste me vi naučili, oče,« je rekel skromno. Blaža je nazival oče, ker mu je b)l tako hvaježsij irr ga j*1 imel tako rad. In potem je Peter doživel dan, ki se je kakor umetno brusen kristal zalesketal v njegovem revnem bridkem življenju. Smel je igrati na šolski proslavi pred učiteljem in sošolci, ki so se mu včasih tako rogali. Tudi ostali vaščani so bih poleg in stara botra Mreta je sedela prav v prvi vrsti ter si med Petrovim igranjem od ginjenja z rdečim robcem brisale solzne oči. O tisti čudoviti dan so Blaževe gosli pele, vriskale, jokale in hrepenele, kakor, da bi jih dobre vile začarale in ljudje so strmeli v malega grbavca in kar niso mogli verjeti, da res on igra. Učitelj ga je pred vsemi pohvalil in svetoval stari Mreti, naj da fanta v mestno glasbeno šolo, da se bo dalje izobrazil. Mreta je kimala in se usekovala, a razumela ni dosti, kar ji je pravil učitelj. Peter pa ga je razumel in srce ga je zabolelo. Da bi šel v mestne šole, med nove ljudi, nove sošolce, ki bi se mu najbrž še bolj rogali, kakor tukaj na vasi. O, ne, nikoli. On zna. kar zna in če se bo hotel še bolj izpopolniti, mu bo pomagal oče Blaž. Ko je bilo Petru osemnajst let, mu je Blaž popolnoma prepustil gosli. Postal je muzikant. Hodil je na proščenja in svadbe in igral. Kamor koli je prišel, so ga ljudje z veseljem sprejeli. Nihče se ni več rogal njegovi grbi in skoraj je tudi Peter sam pozabil nanjo. Potem je neke spomladi umrl stari Blaž. Nekaj mesecev za njim se je preselila v večnost tudi Petrova botra Mreta. Peter je ostal sam, le njegove ljube gosli so mu drugovale. Toda tiste bridke dni je le malo igral nanje. Držal jih je v naročju in le od časa do časa so se njegovi prsti dotaknili strun, ki so žalostno zaje-čale, kakor je od bridkosti ječalo njegovo srce. Neko jutro pa sta se iz mesta pripeljala dva tuja človeka, ki ju Peter še nikoli v svojem življenju hi videl. Možak in ženska. Oblastno sta stopila v hišo in možak je iz žepa potegnil neko pismo ter ga razgrnil pred Petrom. V pismu je bilo zapisano, da sta ta dva Mretina sorodnika in edina dediča Mretine kmetije. Peter se je presenečeno zastrmel vanju. Možak pa se je hahljal: »Da, da, tako je ljubi moj. Kar poveži svoje stvari in se odpravi, nama niti na kraj pameti ne hodi, da bi tuje pritepence redila pod svojo streho.« se tisto noč je Peter povezal v culico svoje reči, se poslovil od kravice Dime in zvestega Čuvaja ter se odpravil v svet. Sredi noči so nekateri čuli s pokopališča ječočo pesem gosli, da jim je od groze za-gomazelo po kosteh. Saj niso slutili, da se nesrečni muzikant Peter za vselej poslavlja od svojih edinih prijateljev: botre Mre-te in starega Blaža. Ko se je zazorilo jutro, je bil Peter že daleč na beli cesti, ki je tekla v neznano. Tako je Peter romal iz kraja v kraj in njegove gosli so pele neznanim ljudem. Igral je na svadbah belim, nežnim nevestam. Na proščenjih kjer je bilo polno zastavnih rdečeličnih deklet in krepkih fantov, so njegove gosli vriskale in vabile na ples. Ljudje so ljubili pesem njegovih gosli, goslača samega so pa komaj opazili. Kvečjemu, da so opazili njegovo hibo. Peter je romal mimo njih kakor neznatna senca svojih pojočih gosli in nihče ni pomislil, da ima ta senca srce, ki je polno neizpolnjenega hrepenenja in da je prav to hrepenenje tisto, ki kipi in se preliva v pesem njegovih gosli. Petra je čedalje huje težila samota. Kakor svinčena mora je padala nanj. Hrepenel je po nežni roki. ki bi se hladna in nežna dotaknila njegovih vročih senc, po beli nevesti, ki bi se ozaljšala zanj. Hrepenel je po mirnem domu, kamor bi se truden vračal in se odpočil. Vsak dan pa je določneje spoznaval, da so vse to prazne, neizpolnlji-ve sanje. Toliko dekliških oči je že srečal na svojih romanjih in vselej je z bridkostjo opazil, da so se najprej ustavile na njegovi hibi. Nekoč je celo čul dekle, ko je rekla tovarišici: »Poglej, kako lep interesanten fant bi bil ta goslač, če bi ne bil grbast.« Da, dekliške oči vidijo samo zunanjost, srca in duše jim pa ni mar. Končno pa je vendarle našel svojo deklico. Sedela je ob šivalnem stroju poleg okna, ki je bil poln bujno cvetočih fuksij. Peter je bil tisti dan hudo truden, pa je vstopil, da bi se odpočil. Takoj, ko je vstopil z go-slimi pod pazduho, je dekle planilo od šivalnega stroja in mu pohitelo nasproti: >Kaj si ti tisti goslač, ki je v nedeljo tako čudežno lepo igral na proščenju pri sveti Marjeti?«^ Peter je pritrdil. »Q, bilo je tako nepopisno lepo. da sem se jokala. Hvala ti.« Dekletove drobne roke so se mehko in toplo dotaknile njegovih. vKako srečen človek moraš biti, ko no- siš tako čudovite pesmi v svoji duši.« »Srečen človek?« Peter se je bridko nasmehnil. »Sreče doslej še nisem nikjer srečal.« Dekletove velike sinje oči so se vprašujoče zagledale vanj. »Nisi srečen?« »če je človek na svetu čisto sam, če nima prav nikogar, ki bi vsaj z drobno dobro mislijo kdaj pomislil nanj, potem pač ne more biti srečen,« je tiho rekel Peter in se zagledal v tla. Jaz sem mislila nate že vse te dni, čeprav nisem upala, da te bom kdaj srečala,« je tiho priznalo dekle. Name?« se je začudil fant,« res name. Morda se motiš. Mislila si na tisto kar sem igral, ne name.« »Nate sem mislila. Gledala sem te ves čas, ko si igral. Tvoje oči so se lesketale in ves obraz ti je sijal, kakor da si se zagledal v nekaj čudovito lepega. O bil si tako lep, tvoja duša ti je kakor s svetniškim sijem ozarila obraz.« »In ti si mislila name — še zdaj. o reci, reci mi deklica ljuba!« >Da,« Dekletove čiste sinje oči *so toplo zagorele vanj. Tako je goslač Peter našel svoio deklico, drobno dobro šiviljo Metko. Tri dni je ostal pri njej in njeni materi. Igral jima je najlepše pesmi, ki so vriskale od radosti. Nato pa se je poslovil. Gnalo ga je v svet, da si čimprej prisluži denarja, da si z Metko ustvarita majhen topel dom. Petrove gosli so vriskale na svadbah in proščenjih. Njegove neutrudne noge so romale iz kraja v kraj. Zdaj tu. zdaj tam se je ustavil in napisal pismo svoji Metki: Na dlaneh je zapisana tvoja usoda &m daljše prste imaš, tem več nadarjenosti kažeš za Naša usoda je baje zapisana na dlaneh. Čitanje Človeške usode, odnosno človeškega značaja z dlani je postalo zadnje čase kar veda, dasi so sicer ustanovitelji te vede cigani. S to vedo se pečajo celo resnejši učenjaki in dokazujejo, da je mogoče na dlani določiti človekov značaj. Pravijo namreč, da se človeške duševne lastnosti izražajo v raznih človekovih gibih in da zaradi tega. ostanejo prej ali slej vidni sledovi tudi na rokah« če se nekateri gibi ponavljajo. čitanje z dlani (s tujo besedo hiroman-tija) se deli na več vrst proučevanja značaja z rok. Ena izmed njih se imenuje veda o znamenjih na dlaneh (s tujo besedo pal-mistrija), ki razpoznava gubice in črte na dlaneh in na podlagi proučevanj teh črt ugotavlja., kakšna je usoda človeka. Dlan ima prečne in vzdolžne črte. Prečna crta sredi roke se imenuje življenjska. Po tej črti ugotavljajo po tem. kako je globoka in dolga, dolgost življenja. Črta, kj se vleče od kazalca proti sredini dlani, odkriva, kako je človek kaj nagnjen proti boleznim in kaže tudi. ali je telo bolj ali manj krepko. To črto imenujemo tudi želodčno. Druge, manjše črte. nimajo posebnega pomena. Črta pod palcem in Črta pod prstancem odkrivata, ali je človek pošten ali ne, črta pod dlanjo pa baje odkriva srečo. Če hočemo dognati lastnosti posameznega človeka, moramo proučiti velikost in obliko roke in prstov. Pri tem je posebno zanimivo, da ljudje z velikimi rokami radi delajo razna drobna dela, kakor n. pr. urar-ska. Ti ljudje so možati in značajni. Ljudje z majhnimi rokami pa niso za drobna dela. kar se zdi na prvi pogled neverjetno. Pripisujejo jim, da so dobri organizatorji in da se radi posvečajo stavbnim strokam. Značaj nam odkriva tudi mišičevje roke. Ljudje s trdimi mišicami so odločni, delovni in povprečno razumni. Ljubijo šport in gibanje na prostem. Ljudje z mehkimi mišicami so občutljivi, a mirni, neodločni in se neradi trudijo. Ljudje z močno, a voljno roko, so močni in zelo razumni. Tudi po velikosti posameznih delov roke lahko ugotavljamo, kakšnega značaja je človek. Roke z enako dolgimi prsti imajo ljudje s povprečnim razumom in ljudje povprečne duševne in telesne delavnosti, čim bolj je razvita dlan od začetku prstov, tem bolj je človek nagnjen h grobostim in vži-vanjem telesnih dobrin. Ljudje, ki imajo krajše prste kakor dlan. so navadno rojeni za hudo delo. so mračni in ne posebno delovni, čim daljše prste ima Človek, tem več nadarjenosti Ima za umetnost. Dolgi prsti izdajajo občutljivost, krivi pa prilagodljivost. Prsti, ki so debeli ob dlaneh, izdajajo udobnost in ljubeče ljudi. Prsti, ki so na koncu razširjeni, kažejo, da ima človek smisel za duševno udejstvovanje. Prsti, ki se končujejo pravokotno, izdajajo delovne ljudi, mirne in ne preveč duhovite. Tako torej sodijo o človeškem značaju na podlagi proučevanja rok. Ne smete pa se jeziti, če si boste ogledali roke in odkrili na njih kaj slabega. Prav gotovo je, da vsaka veda v vsakem primeru ne drži. Vaclav Držaj: Učenik Iz ljubezni sklenjene zakonske zveze niso trajne Usodni razdobji pri moških in ženskah — Znanstvene ugotovitve pariškega zavoda o ljubezni V Parizu imajo zavoi. ki proučuje ljubezen in zakonsko življenje. V zavodu delujoči znanstveniki trdijo na podlagi svojih izkušenj, da se moški baje najlaže za. ljubi v mladih letih, ko se še ne more oženiti, to je od 18. do 22. leta in poaneje, ko je navadno že oženjen, med 43. in 45. letom. Dekleta bi torej ne imela glede možitve posebnih upov, če bi bilo res. da se moški najrajši zaljubi v letih, ko še ni zrel za zakonsko življenje, ali pa, ko je že oženjen. Na srečo se ženijo moški pogostokrat kar tako, ne da bi pri tem kaj mislili na zakon. Kako pa je prj ženskah? Tudi ženska ima dve usodni dobi. Prva je v dekliških letih pred 20. letom, druga pa med 43. in 45. letom. V drugi dobi so pa tudi ženske navadno že omožene in možje vedo, da je treba paziti nanje, da se jim ne izneverijo. Kar se pa tiče zakonskega življenja so učenjaki v pariškem zavodu ugotovili, da iz ljubezni sklenjene zakonske zveze niso trajne. Spoštovanje in prijateljstvo sta baje boljša pollaga za trdno zakonsko zvezo kakor ljubezen. Nevarna doba zakonskega življenja je v drugem letu po poroki in pozneje med 8. in 9. letom po poroki. To, kar je pariški zavod baje znanstveno ugotovil, naj bi veljalo za pretežno večino ljudi. Verjetno je, da se* ta zavod v marsičem zmoti, zlasti v tem. da bi moški svet med 22. in 43. letom, a ženski med 20. in 43. letom nekako ljubezensko miroval. Sijajne obrambne naprave v človeškem nosu Utrjeno telo se najlaže ubrani prehlada Veda si že dolgo prizadeva odkriti povzročitelja navadnega prehlada. Toda vse njeno prizadevanje je zaman. Narava je dala človeku najpopolnejšo obrambno napravo proti temu škodljivcu. Kot prva obrambna črta, na katero naleti povzročitelj prehlada, ko gre svojo pot v človeško telo, so dolge trde dlake, rastoče v nosni duplini. Te dlake so prepletene in zadržujejo vse večje delce, ki bi mogli škodovati dihalnim udom. Če ste šli kdaj po premog, ste gotovo lahko ugetovili mnogo premogovnega prahu, ki so ga pre-stregle te dlačice. Toda manjši sovražniki našega zdravja, med katere se štejejo tuli povzročitelji prehlada, gredo lahko skozi to prvo našo oviro. Vesele se, dokler ne nalete na drugo utrdbo, na smrkelj, ki se izloča iz nosne sluznice. Drobni delci, ki so šli mimo dlačic, se primejo tega izločka in ne pridejo več naprej. Izloček nosne sluznice je zelo važno naravno orožje. Narava skrbi za to, da ga je zmerom dovolj. Smrkelj se pa ne mere uspešno boriti proti našim škodljivcem, če je zrak, ki ga vdihavamo, presuh. tako da sluznica ne more v redu delovati. Presuh zrak imamo navadno v preveč zakurjeni sobi pozimi. Pomagati si moramo tako, da postavimo v sobo skledo ali vedro vode ali pa da zrak večkrat izmenjamo. Tretja nosna utrdba je velikanska množina nevidnih dlačic, rastočih iz nosne sluznice. Te dlačice so v neprestanem gibanju in vodijo kakor prometna straža vsakega neljubega vsiljenca prav do konca, kjer se odpira goltanec, tam ga vržejo v grlo, od koder ga človek izpljuje ali pa pogoltne. Primeri pa se, da napade nos tako močan sovražnik, da so v nevarnosti tudi te dlačice. V takih primerih sleli živčni zgib in v nosu nastane močan pretres. Človek kihne in s tem požene z nosa vse neljube vsiljivce. Mislili bi. da pri tako sijajnih obrambnih napravah, kakor jih imamo v nosu, sploh ni mogoče, da bi se prehladili. Ne smemo pa pozabiti, da sta nos in njegove obrambne narave samo sestavni del vsa-kega telesa. Zato ne moreta v redu delovati, če niso v iedu drugi deli telesa, če je človek zdrav, delujejo njegovi udi v redu. če se pa njegova odpornost zniža po prenapornem delu, prečutih nočeh ali hudih duševnih doživetjih, se zelo lahko prehladi ali dobi drugo bolezen. »Ljuba deklica! Mošnjiček je že precej j poln. Skoraj, skoraj na svidenje!« čez leto in dan se je vračal. Mudilo se mu je. Vozil se je z vlakom. Oblečen je bil v novo obleko. Gosli je imel shranjene v novem goselniku in v kovčku je imel mnogo lepih reči za svojo Metko. Vlak je vozil prepočasi. O, najraje bi si pripel peroti in poletel. Končno je prispel. Na oknih so cvetele fuksije, toda Metkin šivalni stroj ni brnel. Vstopil je, a Metke ni bilo nikjer, da bi mu pritekla nasproti. Zdaj so nekje zaškripala vrata. A to ni Metka. Njena mati je. »Mamica, kje je vendar Metka? je nestrpno planilo iz Petra. »Tam je Metka!« Starka je s tresočo roko pokazala skozi okno. Peter je zagledal na griču cerkev in poleg križe nagrobnikov. Tam je Metka! Tam je iTetka! Goselnik mu je zdrsel iz rok in strune so zaječale. Metka! Metka! Edina. V Petru se je nekaj zlomilo. Siv zastor je zagrnil ves svet. Le ceiKvico je videl na ^riču in poleg nagrobni križ Metkine gomile, šel je tja. Vzel je gosli iz goselr "ka in zaigral nagrobnico svoji mrtvi nevesti. Gosli so jokale, ječale in tožile kakor še nikoli. Dolgo je igral. Še v črno noč so kričale tožbe njegovih gosli. Potem je odšel, izgubil se je nekam v samoto vaških gmajn. Ves dan ga ni nihče videl, zvečer pa so spet zajokale njegove gosli na Metkinem grobu. Jokale so pozno v noč, nato so utihnile. Tako je prihajal Peter k svoji mrtvi nevesti večer za večerom, več tednov. Sicer ga ni nihče videl. Nihče ni vedel kje spi, ne s čim se hrani. Neki večer pa ga ni bilo. Izginil je in ljudje so skoraj pozabili nanj. Nekoč jeseni pa je neki lovec naletel nekje v neprehodni gošči na napol razpadlo truplo, poleg katerega so ležale gosli. Spoznali so Petra. Pokopali so ga poleg njegove Metke in -gosli so mu položili pod glavo, da.mu *2QIn lepa je sredi sivega kamnitega morja!« Od večerne zarje oblit, od kraške burje dognan, stoji Krašovec vzravnan ob vstvar-jenju. Siromak-bogatin se z zadovoljstvom smehlja ter ugotavlja: NKlilo in rodilo bo! Družina bo rasla ob upanju in trudu, ob delu in znoju . . .< Zorane, zemlja jemlje, daje in kuje! Zoran: Če sem prav razumel: zemlja oblikuje človeški značaj! Jaz: Tako je, Zorane! Čim težja je borba, tem slajši je počitek. Res je, da se brazde zajedajo v lice, da dlan postaja žuljeva — otroku je očetov obraz sonce, ki nikdar ne bo zatonilo, njegova žuljeva dlan pa — božajoča sreča . . . Ej. Zorane. Krašovc je zlato, trikrat zlato. Prav zato sem ga vzljubil ln se često vračal k njemu. Kras ni dal Trubarja, Stritarja. Levstika, Jurčiča in slične veličino, dal pa je značaje, ki so trši od kremena ... Da, Zorane, zemlja jemlje, daje pa trikrat: redi, vzgaja in kuje . . . Zorane, zlat je naš Krašovc, grča — Gorenje! Spominjam se — ko da se je včeraj zgodilo? tako jasen mi je pred očmi členek, ki sem ga srečal na svoji rom.-irski poti.--Na moj vljuden pozdrav me je ogovoril: : Kam, gospod? Kako ste zašli na naše brcTo?*« Jaz:. Hodim, da vidim, da spoznam našo zemljo — naše ljudi. . »A. učenik ste! še enkrat pozdravljeni, gospod učenik!« Jaz: Ne razumom vas prav! Kaj naj poreče beseda a Učenik«! On, naš Krašovc: I, človeku, ki nam daje učenost, ki nam vzgaja otroke, pravt mtš narod — učenik. Pri vas, zdi se mi, premalo spoštujete tako inienitnega človeka. Učitelj — nič lepo ne zveni! Da ni učeni -kov, kje bi bil naš narod! Jaz: Dragi in nepozabni, vidim, čutim, da do vas se "ni seglo pohujšanje. Zemlja vas je dala, zemlji služite: druži no sto ustvarili, njej kraljujete, njo ljubite, zato ste daleč od pokvarjenosti. Učenost vas ne bo izpridila! On: Pelin je v vaši besedi. Stopite k meni v hišo, da lzpereva grenkobo! . — - - * »— Zorane skromni, vendar čisti so domovi naših ljudi na Krasu.- bogastvo pa so njih srca. Pomni: učenik in dušebrižnik sta tem ljudem vse: »USenik in dušebrižnik sta tista, ki vstvarjata čudesa, ki orjota globoke brazde ter sejeta v njih zdravo in kleno zrnje . .« Zorane, moj mladi prijatelj: In vendar so čudni naši ljudje! Sam Bog naj jih razume. Nedavno sem bral — sicer se ne spominjam več, kje je bilo zapisano —: Pomislite, navaden ljudskošolski učitelj načcljuje učnemu zavodu . . .« Kraševc pravi ^Naš učenik-?:, kot ste pravkar povedali, tu pa ponižujoča beseda! Jaz: Spomni se moji4 besede: Umetnik mora biti V prvi vrsti človek, potem je šele lahko umetnik. Nekaj sličnoga trdim v tem primeru: Pisec bo šele človek, ko ga bo osrečila omika — srčna omika ali če hočeš, da govorim jezik papig: srčna kultura«. Pomni za vedno: Vprašati se moraš v vsakem primeru: kdo je govoril ali zapisal. Tudi jaz sem bral omenjene besede, pa sem dejal: Ta bo šele človek. Dovišil je nižjo gimnazijo z malim završnim izpitom. Učenost, ki jo je v teku časa pridobil, je ostala, I na žalost pa je pštalo sr^se prazno. Treba j bo še nekaj časa in tru< >. » bo voz spe-i Ijan na pravo pot. Mioja skromna želja je, da si naši navadni zemljani vzamejo jj zgled našega Kražev« a - to trikratno zlato in našega Gorenjca -- to trikrat zdravo grčo! Zoran: Razumem, razumem! Vzgoje Je potreben naš narod — poleg učenosti naj se mu da vzgojo. , , , Jaz: Tako je Zorane! Ko se bo poslednja sirota zavedala, da je sirota, tedaj bo nastopil zlat vek ... Skrivnastfito sorodstvo Možak je pripovedoval družbi, v kakšno zagonetno sorodstvo je prišel, ko se je nedavno poročil: »Spoznal sem se z mlado vdovo, ki je živela skupaj s svojo pastorko. Kmalu nato sem se z njo poročil. Posledica tega so: moja pastorka je postala moja mačeha, a jaz njen pastorek, medtem ko je moja žena postala mačeha mojemu očetu. S tem, pa stvar še ni bila gotova. Moja mačeha oziroma pastorka moje ženo je dobila sina. Jaz sem postal na ta način brat temu otroku ker je oii pač sin mojega očeta in moje mačehe; ker pa je ta otrok sin naše pastorke, jo postala moja žena temu otroku babica, a jaz ded svojemu bratu. Kmalu nato se je rodil moji zrni sin. Naša pastorka je sestra temu mojemu sinčku; a Istočasno tudi njegova babica kot žena mojega očeta. Moj oče je torej svak mojemu sinu, ker je sestra mojega otroka poročena z njim.« Med pospešuje rast zob Med je najboljše prebavno sredstvo in proti zaprtju. Ko prično otroku rasti zobje, namazi mu dlesni večkrat na dan z medom. Med zelo pospeši rast zob. Med, pomešan z vinom. Kelo okrepi človeka. Med, namazan na kruh, je slaščica za otroke. Najmanjši — najbojevitejsu Cisto majhnega kolibra, ki ni nič večji kakor navadna čebela, in je gotovo najmanjši ptiček na svetu, so odkrili na planoti Haiti. Dognali so, da gre v resnici za ptico in ne morda za žuželko. Majhni junak je silno bojevit in napada celo ptice, tako velike, kakor je kos, če se približajo njegovemu gnezdu. Najdražja postelja Najdražja postelja', kar so jih kdaj napravili, je bila tista, ki jo je pred sto leti ruski car podaril perzijskemu šahu. Bila je vsa iz kristala in okrašena s srebrnimi okraski. Stopnice iz jnodrega stekla so držale do te razkošne postelje, ki je .scadalJt zriej tudi vodomet z dišečo vodo. V razsvetljenem prostoru se je" postelja bliskala, kakor bi bila iz samih demantov ■SEOVENSiCI MAR ODV poiirdgrjek. 11. aeptemtea 1944 Stev. 36 Film kot časovni dokument Hlmsko snemanje aJctualnos-ti Kaj bi danes dan, ako bi imeli od vel-mož in zgodovina k i ti osebnosti kot so Goethe, Beethoven, Friedrich Veliki, Bismarck ali naš Prešeren 2>žive slike« in bi kot ča-rovruki 20. stoletja po milosti filma lahko pričarali na platno n. pr. Kolumbovo odkritje Amerike ali druge svetovno važne dogodke. Ob vsem začetku kinematografije, ko na igralni film še sploh misliti ni bilo, so izumitelji kinematografije že spoznali pomen in vrednost filma za zgodovinsko kroniko. Zato so tudi najstarejši filmi izza početkov kinematografije najbolj dragoceni, ker skoraj izključno prikazujejo zgodovinske do*-godke. K najstarejšim takim dokumentom spadajo Messtrovi posnetki cesarja Viljema TJL leta 1897. v Stettinu. Takrat seveda filmanje res zanimivih dogodkov ni bilo lahko. Ko je hotel Messter istega leta fil-mati slovesnosti ob priliki stoletnice rojstva Viljema I., je naletel na velike težave. Fotografi so sicer dobili dovoljenje, toda filmanje, taka »sejmarska« zadeva na oficijelni slavnosti (!)... to se je uradnemu šimelnu uprlo. Končno se je smel Messter vendar le postaviti s svojim ^peklenskim strojem« v bližino spomenika Vil je- J ma I. Posnel je deset različnih prizorov. Ko je šel cesar Viljem H. leta 1898. na potovanje v levantske dežele, je opremil Messter že celo filmsko odpravo, kar je bilo za tiste čase zelo drzen in tvegan podvig. Uspeh te odprave, ki je prinesla s seboj posnetke iz Carigrada, Palestine in Egipta, je bil skromen, kajti precej filma ->e je pokvarilo zaradi vročine in suše v teh deželah, s čimer filmska tehnika takrat še ni računala. Posnetki znamenitih cesarskih regat v Kielu, odhod nemških čet na Kitajsko in spomladne parade v Berlinu so nudili tvorivo za prve nemške filmske tednike. Tudi drugod po svetu so pričeli takrat film nt i aktualne dogodke. Tako je hotel napraviti nek ameriški operater originalne posnetke vojne na Kubi (1898). Imel pa je smolo, kajti vojaške oblasti so ga poslale domov. Neki brihtnejši kolega je vrtil pomorsko bitko pri Santiagu doma v bazenu in dosegel izreden uspeh. Pathe je v Parizu na podoben način ^rekonstruiral« pomorsko bitko pred Fort Arthurjem izza rusko-japonske vojne 1. 1904. Danes se seveda s takimi triki ne da več varati občinstva; takrat je bilo pa navdušeno nad pristnostjo posnetkov. Vsekako so pa obstojali v oni dobi že tudi originalni posnetki iz burske vojne (1901—1902), o umoru kraljice Drage (1903), o potresu v Messini (1908) in drugih svetovnih dogodkih. S prvo svetovno vojno se je razmahnila tudi filmsko-poročevalska delavnost. Nemško vrhovno poveljstvo je spočetka dovolilo petim operaterjem snemanje vojnih dogodkov, med njimi je bil tudi sedanji režiser prof. Carl Froelich, ki je bil dodeljen glavnemu stanu. Oskar Messter in dr. Seeger sta morala cenzurirati vse posnetke s fronte. Pred letom 1914 so francoski filmski tedniki bratov Pathč, Gaumont in Eclair obvladovali svet. Od 1. oktobra 1914 dalje so predvajali v nemških kinematografih »Messter-teden«, ki je bil vojni filmski tednik in je prinašal dogodke z vseh bojišč, kjer so se borile nemške čete. V avstrijskih deželah so pa vrteli od julija 1915 dalje s-Saša-Messter-teden«, kombinirano avstroogrsko-nemško vojno poročilo. r Vojni filmski operater Po zaključku prve svetovne vojne so se strnili vsi nemški tedniki (z izjemo Foxa, ki je inozemski) v enotno tedensko vojno poročilo »Nemški tednik«, ki prinaša vojne dogodke, posnete izključno od vojnih filmskih poročevalcev. D očim so v mirnem času oblikovali tednik iz ca. 3000 metrov negativa, dobavljajo sedaj vojni poročevalci do 40.000 metrov negativa tedensko. Iz te ogromne dolžine sestavijo sedaj tednik, ki je običajno dolg 500 do 600 metrov. Število izvodov je naraslo od 800 na 2000, kar pomeni, da predelajo tedensko približno en milijon metrov filma samo za tednik. Do-čim je pred vojno šlo v inozemstvo 30 izvodov, j:h gre 3edaj približno tisoč v 15 različnih izdajah. -0- Filmska anek do i a: Izjema Matthias Wieman, ki igra v Wien-filmu »Srce mora molčati« glavno vlogo kot partner Paule Wessely, je moral nekoč poslušati samoljubno govoričenje neke domišljave dame: ^Pomislite, gospod Wieman, trinast let sem poročena, pa moj mož še zmerom nori za menoj.« Wieman je povedal to zvečer krogu svojih prijateljev in dodal z lahnim nasmeškom: »...in pred eno uro sem ga videl v kavarni z nekim ljubkim .svetlim momentom'!« SmeMfaj sreče Od trenutka, ko je zadela četrtinka srečke državne razredne loterije 3000 cekinov, je bil srečni lastnik srečke gospod Karel ves izpremenjen. Vedel se je zelo skrivnostno. Nobenemu znancu ni povedal, da se mu je sreča nasmehnila; nasprotno, še bolj je tarnal o bedi in pomanjkanju kakor poprej, ko se mu še sanjalo ni, da bo zadel 3000 cekinov. Potrpežljivo je čakal nekaj tednov in šele, ko je bil lahko trdno prepričan, da v loterijskem uradu pred blagajniškim okencem ne bo več gneče in tudi ne priložnosti, da bi zagledal znan obraz, je šel po dobitek. Na potrdilo je načečkal namestu podpisa nekaj krivulj in koleščkov, katerih ne bo mogel nihče prečitati, z izplačanimi cekini je pa dolgo kolovrati! po mestu, preden se je vrnil domov. Žena ga je čakala vsa preplašena. »Končno si se vrnil! Bala sem se, da se ti je kaj pripetilo, da te je kdo napadel. Imela sem grozne slutnje.« >Kakšne slutnje neki? Saj menda razumeš, da mora biti človek oprezen.« In gospod Karel je skrbno zaprl vrata, zasukal je ključ v ključavnici, segel v žep in privlekel iz njega denar. »Vsaj dolgove bova poravnala,« je vzdih-nila žena vsa srečna, videč toliko denarja na kupu. »Kaj se ti meša! Kaj ne veš, da imava trikrat toliko dolgov? Ta bi bila pa res dobra! Pravi pekel bi si napravil pri onih upnikih, za katere bi že ne bilo denarja.« »Vsaj premogarju bi lahko plačala dolg in pa trgovcu in čevljarju, katerima sva že tako dolgo dolžna,« je plaho zašepetala žena. »še na misel mi ne pride! Od njih bi zvedeli drugi in nastal bi ples, da nikoli tega.« »Pa vrniva vsaj štefici tistih štiri sto cekinov, ki jih je nama posodila lani pred velikonočnimi prazniki. Saj se spominjaš? To je poštena ženska; pa tudi denarja nima preveč.« »Poštena! Nihče ji ne odreka poštenosti, denarja pa ne dobi — niti pare ji ne vrnem. Ona bi bila prva, ki bi se razklepetala po mestu.« »Pa mi kupi vsaj novo krilo. Kaj misliš?« Gospod Karel je kar poskočil od ogorčenja. »Kaj ti pride na misel! Pa vendar nočeš, da bi vsi znanci takoj mislili, da se je najin položaj zboljšal?« »Pa porečem, da sem kupila krilo na obroke.« »Tega ne bo nihče verjel.« »Kaj naj storiva s tolikim denarjem?« »Kaj vem! In kako moreš reči «s tolikim denarjem»?! če bi bilo res kdove koliko, a ne ti bori trije tisočaki! Zares ne vem.« »Kaj pa, če bi jih nesla v banko na obresti?« »To je pa res pametno! Takoj bi mislili, k da sem založen z denarci. Tako bedast še nisem, draga moja.« »Kaj torej?« »Najbolje bo spraviti denar zaenkrat v miznico v predalček. Kdo ve, morda nama pride še prav.« »No, stori kakor veš it naš. dragi mož,« je dejala žena razočarano. »Toda priznati moram, da sem si mislila dobitek v loteriji drifgače,« je vzdihnila. »Jaz tudi,« je zamrmral gospod Karel. Gospodinja, po si sama! Preutrujenost, zaradi katere trpi dandanes veliko število gospodinj, ker so primorane odreci se vsaki tuji pomoči, deloma zaradi pomanjkanja vestnih in izvež-banih pomočnic, deloma zaradi splošne gospodarske krize, nas sili k premišljevanju, kako je treba smotrno poenostaviti gospodinjsko delo, da bi se gospodinjam olajšal trud. 1. Prvi pogoj: Za družino imej le tolikšno stanovanje, ki ga sama lahko opravljaš. Pohištvo naj bo gladko in enostavno, odgovarja naj resni čilim potrebam. 2. Razdelitev dela v vrstnem redu. Pridnost in redoljubnost prenehata biti dobre lastnosti, kjer uničučjeta zdravje gospodinje. Obe morata biti podrejeni razumu in preudarnosti. Hišno delo je ročno in umstveno delo. Preudari in določi naprej, kako boš porabila denar in čas. 3. Misli na svoje zdravje. Ne precenjuj svojih fizičnih moči, opazuj se pri delu in počivaj, preden se utrudiš. Dela, ki jih lahko opraviš sede. ne opravljaj stoje, okoristi se s sedenjem, kolikor mogoče. Pripravi si vse, kar potrebuješ h kuhi. zjutraj, da si prihraniš nepotrebno večk:atno tekanje v klet, drvarnico, sharmbo ali celo trgovino, 4. Pomisli, da ti je počitek potreben, kakor hrana in zrak. Vsaka bolezn traja več časa, kakor kratki odmori med delom. Masiraj svoje utrujene noge vsak večer nekaj minut od stopala navzgor, uvedi v svoje življenje redno parminutno dnevno telovadbo in redne kopeli. 5. Preskrbi si poleg svojega gospodinjskega dela duševne razgibanosti, ki ti Je nujna, kakor hrana. Nobena masaža, niti kopel in spanje, te ne razvedrita včasih tako, kakor duševno delo. Kakšno duševno delo? četudi gospodinjski računi in družinski načrti, pisanje pisem dragim in ljubim osebam, čitanje lepe knjige, dobre knjige, sodelovanje z otroki in možem v njihovih težnjah. Zanimaj se za vse, kar zanima tvojega moža in otroke. Bodi z njimi, živi z njimi in ne bodi, kakor topo ži-vinče, ki je vpreženo v svoj jarem. Pomagaj si sama in skrbi, da ob pravem času rzprežeš, preden omagaš na pol poti. Zdravljenje s povečanjem bolečin Dunajski zdravnik prof. Stevskal je predaval o novem zdravljenju, ki je zelo zanimalo navzočne številne zdravnike. Profesor Stevskal uporablja novo sredstvo za zdravljenje bolečin. Namestu pomirjevalnih zdravil vbrizgava v bolne ude snov, ki povzroča bolečine. To protidražilo potolaži naposlel vse bolečine. Ta način zdravljenja se je posebno sijajno obnesel pri zdravljenju revmatizma v členkih, ki povzroča bolniku neznosne muke. Po cepljenju so prenehale bolečine in postali členki zopet gibčni. Nekateri zdravniki so pripomnili predavatelju, da so na podoben način zdravili zdravniki že v srednjem veku. Med sedanjimi ljudskimi ziravili, ki slonijo na tem načelu, naj omenimo razbeljeno železo za odprte rane ali koprive in mravlje za revmatizem. Ljudska zdravila torej le niso povsem nesmiselna. Opozorilo Kljub vsem opozorilom in kljub žalostnim primerom v naši neposredni bližini se opaža v Ljubljani, da prebivalstvo ne polaga nobene važnosti na navodila, kako se mora ravnati ob letalskem alarmu. Ljudje ostajajo nemoteno po stanovanjih in drugih lokalih in mnogo jih je še danes, ki še niso uredili svojega hišnega zaklonišča. Uprava policije ponovno opozarja, da so hišni starešine oziroma njihovi namestniki osebno odgovorni, da gredo vsi hišni Stanovalci takoj ob znaku za alarm v zaklonišče. Zato bodo policijski organi vršili občasno kontrolo. Hišni stanovalci so dolžni podvreči se vsem navodilom hišnih starešin odnosno njihovim namestnikom. Proti krivcem se bo najstrožje postopalo. iica parami Večina ljudi misli, da je najbolj zdravo spanje v mrzli sob:. A temu ni tel-:Nezakurjena soha se ne da nikdar dobro in čisto prezračiti. Tudi stene vskrkavajo vlage vase in odeje se vedno čutijo vlažne. Ce se vležeš v mrzlo postelje, koliko telesne toplote oddaš od sebe. predem posteljo seijreješ! Zato z kuri spalnco vsak dan prot večeru, da se lahko segreje. Preden pa zakur'š, sp.il-nico dobro prezrači. Če kuriš vsak dan. so zidovi vedno suhi. Seveda pa n| zdravo, če v spalnici preveč zakur'š. Ženske spoznaš po očeh Nek: Američan je baje dognal, da se da ženska spoznati po očeh. Zen-ke črnih oči so navadno zveste, so pa tudi oblastne in ljubosumne. Po veČini so nervozne, ljubijo čudne dogoehvščine in čenče ter imajo strašno strupene jezike. So pa navadno umetniško navdahnjene. Žensko rjavih oči vzemi s seboj na potovanje. To je prijetna družabnica. Včasih rada ukazuje, nikoli pa ne tako kakor črnooka. Od nje boš izvedel vse. kar boš hotel. Take ženske so nagle in marljive. Tu in tam imajo sicer rade lznremembo. toda nikoli niso prenagle. Skratka, to so dokaj uravnovešene ženske Samo včasih jih muči radovednost. Modre oči pomenijo zaupanje v bodočnost. So pa tudi znak volje do dela in odločnosti. Velika napaka le misliti, da so modrooke ženske sanjave. Nasprotno, one navadno celo dobro vedo. kaj h čejo. Morda so včasih zasanjane, než^e. So pa tudi poštene in lahko se nanje zanesete. Sive oči so znak prebrisanosti Ni jim dana sanjavost, na vse gledajo jasno in trezno. Ženske sivih oči so trgovinsko nadarjene in kot take zelo dobre življenjske družice. Zelenih oči je zelo malo. Ženske zelenih oči so bodisi vredne občudovanja ali pa za nobeno rabo Očarajo nas ali na mah ali pa so hladne kakor led Lahko so iskrene in lažnive, poštene in nezveste. voljo Za smeh in dobro PO POKOKI SE VSE SPRE M ENI 2eena: Vsi možje so enaki. Moj Janez jo OTROŠKI RAZUM Dekletce sedi na trati pred hišo. zasa-ja v zemljo kurje perje in ga zasipi je s prstjo. »Kaj pa delaš, Silvica?« jo vpraša mati. »Piščance sadim,« odgovori dekletce. PREVEČ DOBREGA Dušan, »Vera, ti si sonce mojega življenja. Naj nama prinese usoia točo ali nalive, vedno bom s teboj, da te obvarujem vsega zla.« »Vera: »Cuj. dragi, ali je to vremenska napoved ali priznanje ljubzeni?« RAZLIKA Domači zdravnik bolnemu Jurčku: »Ce pokažeš jezik, Jurček. dobiš od očeta kos potice.« Jurček: »Ne boste me ujeli, gospod. Oni dan sem pokazal jezik sestrici, pa mi je oče navil ušesa . ..« POMAGAJ MI, DA TI POMAGAM Ervin: »Ti si zaposlen v gledališču in lahko bi mi včasih preskrbel vstopnico.« Egon: »2e prav. Ti si pa zaposlen v Narodni banki in lahko bi mi včasih preskrbel nekaj bankovcev.« V SOLI Učitelj: Tonček, stopnjuj mi pridevnik bolan. Tonček (nekaj časa pemišljuje. nato pa se odreže): Bolan, še bolj bolan, mrtev ... SALOMONSKA REŠITEV Stanko: Branko, kako si se mogel poročiti s to grdo svojo tovarišico? Branko: če bi ti vedel, koliko sem zaradi nje prestal v pisarni. Sitna in ujed-ljiva je bila in še nešteto drugih slabih lastnosti je imela. Izkušal sem jo izriniti iz službe, a ni šlo. Ker nisem imel nika-kega drugega izhoda, da se je iznebim v pisarni, sem jo moral poročiti, će bi ti vedel, kako je zdaj v pisarni prijetno. .. trdil pred poroko, da bi Šel zame na konec sveta, zdaj pa niti k peku noče oo kruh. NI KRIVA Gospodinja: Poglejte Neža, prah na omari leži že najmanj šest lednov. Neža: Kaj morem za to, saj služim pri vas šele tri tedne. OTROŠKA »Jutri bo moj rojstni dan,« pripoveduje šestletni Jožek tujemu gospodu. »Moj tudi,« meni gospod. Jožek se silno začudi in reče: »Kako je neki potem mogoče, da ste vi tako veliki, jaz pa tako majhen?^ ŽRTEV »Zdravnik je prepovedal moji Ženi kuhati.« >Kaj je bolna?« »Ona ne, pač pa jaz.« PO KONCERTU Pevka: »Ali ste opazili, da je moj glas zavzemal kar vso dvorano?« Znanec: ^Da, zato je mnogo ljudi šlo iz dvorane, da je napravilo prostor.« OTROŠKA Mati: »Kaj hočeš za svoj rojstni dan?« Nežica: »Novo punčko!^: Mati: »Pa saj je še lanska punčka čisto dobra.« Nežica: ^Tudi jaz sem še čisto dobra, pa si vendar kupila novo ...« TAKO JE Dušan: »AH bi poklicali svojo mater, čo bi vas jaz zdajle poljubil?« »Zakaj? Ali hočete poljubiti tudi njo?« Spominjajte se slepili! Križanka št. 35 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. italijansko mestece ob jadranski obali, 6. uniforma, enotna obleka, 9. poljski pridelek, 13. naravno bogastvo, 14. oziralni zaimek, 15. naziv za staro Grčijo, 18. stara beseda za pivo, 20. medmet, 21. sorodnik, 22. del telesa, 23. oblika pomožnega glagola, 24. del teniške igre, 26. slikarjeva potrebščina, 28. pisno znamenje, 29. vzklik ogorčenja, 30. v zdravilstvu uporabljena tekočina. 32. način premikanja, 33. kmečko orodje, 34. reka na Dolenjskem, 35. zimski pojav, 37. kmečko orodje, 38. predlog, 39. mesto v Indiji, 41. pravljična bitja, 42. del telesa, 44. del ženske toalete, 46. strog, natančen, popadljiv, težek. 49. okrajšano tuie žensko ime, 50. puščavska družba, 56. turški post, 62. rimski vojskovodja, 63. razvoj živih bitij, 64. stikališče dveh ploskev, 66. naselbina, vas, mesto, 68. neparni, 69. otok na Jadranu. 71. revščina, 73. oseba v »Sneguročki«, 74. del pohištva, 75. vzrok, razlog, 77. čeden, krasen, 78. pesem, 79. samostojen nastop, 80. del telesa, 81. kvartaški izraz, 83. italijanski spolnik. 84. mesto v Arabiji, 86. dva enaka samoglasnika. 87. pritok Donave (množ.), 89. pritok Drave, 90. muslimanski bog, 91. večni popotniki slabega slovesa. Navpično: 2. znak za kemično prvino, 3. mršav, vitek, 4. svetopisemska oseba, 5. egipčansko božanstvo, 6. mesto ob Vzh. morju, 7. medmet, 8. reka v Sibiriji, 9. orodje gozdnega delavca 10. gora na Kreti, 11. kazalni zaimek, 12. filmski komik. 14. oziralni prislov kraja. 16. travnik v nižavi, porasel z redkim drevjem, 17. pripadnik najvišjega uradništva v Rusiji pred Petrom Velikim. 19. vrsta premikanja, 21. Videm po laško, 23. češki skladatelj, 25. mladič domače živali. 27. predlog, 28. neuspeh, 29. nemške moško ime, 31. evropska reka, 33. začimba, 34. dragocena tekočina, 36. pod-redni veznik. 38. pisemska kratica, 40. domneva, 43 nasprotje snovi, 45. izraz pri poker ju (fon.), 47. glasbeni pojem, 48. sinova žena. 51. menično poroštvo, 52. kraj blaženosti, 53. enota ploskovne mere, 54. država v USA, 55. igralne karte, 57. okrasna južna rastlina, 58. enota ploskovne mere, 59 del glave, 60. svetopisemska oseba. 61. nekdaj zaščitno orožje. 65. trud. 67. del živalskega telesa, 68. tuje žensko ime, 69 padavina 70. oblika pomožnega glagola 72. nedoločena količina, toda manj kot celota. 74. vladajoči okus. 75. na cestah ga je sedaj preveč. 76 ljub. mil. 79. siv, 82. žensko ime. 84 živalski glas. 85 znak za ke- mično prvino, 87. oblika pomožnega glagola, 88. število. Rešitev križanke št. 34 Vodoravno: 1. lepak, 6. legar, 11. limona, 18. Rodos, 20. potok, 22. rabat, 23. ar, 25. dedec, 27. topol, 28. seja, 29. rov, 31. Nemec, 33. mol, 34. sedem, 35. idol, 37. nek, 39. Tatar, 41. ta, 42. Zader, 44. pelin, 45. šeh, 47. nevaren, 49. viničar, 53. bat, 54. silen, 56. Bihač, 58. op, 60. piket, 62. nit, 64. nade, 65. lažen, 67. lan, 69. pelin, 72. tod, 73. etat, 74. ribič, 76. robec, 78, me, 79. debel, 81. nocoj, 83. koren, 85. ora-kel, 86. rapir, 87. rahel. Navpično: 2. Er, 3. pod, 4. Aden, 5. koder, 7. ep, 8. Got, 9. atom, 10. ropot, 12. Ir, 13. maser, 14. obed, 15. najet, 16. ataman, 17. Pariz, 19. sem, 21. Kolašin, 24. Rodan, 26. cenen, 30. voden, 32. cel, 34. sahib, 36. lev, 38. kinin, 40. ten, 43. rabin, 44. petelin, 46. bahat, 52. Toledo, 55. lik, 57! čeden, 59. pater, 60. petek, 61. Tabor, 63. Tibor, 66. žaba, 68. Niča, 70. lok, 71. Hera, 75. čop, 77. ceh, 80. le, 82. ji, 84. ne. Zlogovnica št, 35 a _ a — blo — ca — ca — čič — da — de — de — e — e — fi — gra — grad — har — ja — ja — ja — jur — ke — lim — lja — lo — lu — med — mi — mi — ne — nen — ni — nij — no — o — o — o — pi — pi — ri — ro — sko — slav — sta — ste — stro — ti — vec — vo — vr — zem — zo. Iz teh zlogov sestavi 14 besed s pomenom: 1) oeeba v Turjaški Rozamundi, 2) kardinalski naslov, 3) oseba v Prešernovem Krstu, 4) nekdanja mednarodna športna prireditev, 5) staro ime za Abesinijo, 6) evropska država, 7) mesto na Balkanskem polotoku, 8) železniška postaja na Gorenjskem, 9) način p:save Ctuj.), 10) kovina, 11) slovenski pisatelj (u, 1S81), 12) visoka planota na Notranjskem, 13) vrh v Julijskih Alpah, 14) dan v tednu . Prvi dve črki vsake besede, zvrstoma brane, povedo znamenito ljubljansko obletnico. Rešitev zlogovnice štev. 34 1) Ninive, 2) Ahilej, 3) Madrid. 4) emu, 5) datelj, 6) Soneti nesreče, 7) Eduard, 8) Mozirje, 9) Uranus. 10) Haloze, 11) efeb, 12) Lille. 13) Ortnek. 14) Valladolid, 15) Elizabeta. 16) Nahtigal, 17) Arkansas. »Na med se muhe love, na sladke besede ljudje.« • Urejuje: Rudolf Ožim. — Fttr »Narodna tWo»rmi A. G.