Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 133. Izvcn Ljubljane 8 vin. v MIlani v pelek, 13. lUDilO 1913. telo XLI. s Velja po pošti: Za oelo leto naprej . , K 28'— ■a en meaeo 2-20 sa Remčljo oeloletno . „ 29'— ■a ostalo Inozemstvo , „ 35'— V LJablJanl na dom: 2a eelo leto naprej . . K 24'— sa os nese...... 2'— V opravi pre]eman mesoGno „ 1*70 s Sobotni izdaja: = sa celo leti ....... 7-— sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— i« ostalo Inosemstvo „ 12'— SLOVENEC Inserati: Enostolpna petitrrsta (72 mm): . po 15 T za enkrat za dvakrat za trikrat ... .... n 13 10 ia večkrat primeren popust. Prti oznanil]. zM, osmrtnice lil: enostolpna petitvrsta po 18 vin. Poslano: enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemit nedelje in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vosnl red, b3t Uredništvo |e j Kopltarlevl nllol itev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne ■so sprejemalo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. UpravniStvo je v Kopitarjevi oliol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7583, — Upravniškega telefona št. 188. flT* Današnja številka obsega 6 strani Revolucija brez barikad. Zelo zanimiv in poučen razvoj kažejo najnovejše razmere v Španiji, ki imajo svoje korenine seveda že v davnih dogodkih. Odkar je namreč Alfonz XIII. odslovil vodjo konservativne stranke, Mauro, ki je splošno priznan za najboljšega državnika današnje Španske, si mora pomagati z liberalno stranko. Toda nc Moret ne Canalejas, ki je bil zadet od roke onih prekucu-hov, katere je protežiral, ne grof Roma-nones, ki je sedaj min. predsednik, niso mogli izvleči španskega državnega voza iz blata, v katerem tiči. Kralj sc je zbal od francoske lože nahujskanih svobodomisclcev, ki so se zaradi justi-fikacije zloglasnega Ferrera hudo razburili, pa s tem, da vlado izročuje liberalcem, le izganja Belzebuba s hudičem. Liberalna stranka so namreč ne more drugače vzdržati na vladi, kakor > da dela kompromise z republikanci in framasoni, ki so na Španskem še desetkrat hujši kakor drugod. Kako to škoduje monarhični misli, ki je temelj, na katerem tudi liberalna stranka sloni, si je lahko misliti. To dežela, ki jc, lahko sc reče, po SO odstotkov konservativnega mišljenja, dobro čuti. Ljudje vedo, da so politične razmere na Španskem prava mlakuža, da ni nikjer nobenega napredka, če.prav imajo liberalci krmilo v rokah, da liberalne vlade niti kakega programa nimajo razun praznih fraz, ki jih njeni politiki v zbornici opletajo. O socialnih reformah ni nc duha nc sluha, uprava je korumpirana, politika samo »gšeft« nckaternikov. Toda Španec je že tak, da mu je težko pomagati, ker nima sam nobene energije. Bolj zanima Španca vsaka bikoborba nego parlament in ljudje so politike do grla siti. S to rečjo se le tisti pečajo, ki jim to kaj nese. Vendar se pa vsi vsaj tega jasno zavedajo, da bi bil energični Mau-ra, če bi kralj ne bil retiriral pred svobodomiselnimi kričači in barcelonskimi petrolerji, razmere uredil in deželo povzdignil, kajti mož jc imel program in .voljo, da ga uveljavi, in predvsem, on jo poštenjak od nog do glave. Sedanji premier, grof Romanones, pa je prava slapa v rokah najljutejših nasprotnikov monarhije. Njegova pristno liberalna nenačelnost izpodkopuje temelje prestolu, je omajala vsako avtoriteto v deželi iu živi takorekoč od rok v usta. Parlament je borza, brez resne volje v prid deželi, kovarnica osebnih intrig iu lestev za osebno ambicijo voditeljev. Romanonas ne more s svojo ra?.cirapano stranko nikamor, zato išče zaveznikov, kjer jih more dobiti, le med konservativci ne, ker so mu nevarni. Zato se jo začel dobrikati republikancem! Mož, ki je prvi zaupnik in svetovalec krone, ki ima voditi javne posle na temelju monarhije, išče politične zveze z njenimi načelnimi nasprotniki! Pridobil jc zase Alvarcza in in Azcarato, ki se ne strašita koalicije z mpnarhističnimi liberalci, ker vesta, da je liberalna stranka taka cunja, da se bo lahko obračala po njunih namenih. če radikalec republičanske stranke, Pablo Iglesias, kriči, da jc program stranko slejkoprej ta, cla se prestol poruši, ne moti to nc Romanonesa, ne Al-vareza. Saj sc razumemo! Maura, ki vodi zdaj svojo stranko V parlamentu, jc spričo tega sklenil izvršiti naskok na vlado, ki deželo vodi Cimdaljebolj očitno v propast. Dne 29. maja je ta sijajni govornik liberalno vlado tako razcefral, da je Romanones d emisij oniral. Maura jc dokazal, kako liberalna vlada, odkar je zopet na krmilu, ni izvršila euc pozitivne stvari v korist deželi, pač pa lc pospešila anarhijo. Pri tej priliki jo tudi napovedoval konec monarhije, koje usodo imajo v rokah taki »čuvarja«. Dejal jc, kako je videl nekoč na Sierri Guadarrami mavrico, ki so jo povzročili žarki že zdavnaj zatonelega solnca. »To je danes monarhija v Španiji.« Efekt tega govora na deželo je bil velikanski. Slabotni Alfonz pa se lc ni mogel odločiti za to, da bi Romanonesa pustil pasti ali pa vsaj urgiral koalicijo zmernih liberalcev s konservativci — ne! — odobril je taktiko Romanonesa. in mu je včeraj izrekel svoje zaupanje. No, pa taki so kralji menda od-nekdaj, če nimajo pravega stika s svojim ljudstvom in ne poznajo njegovega mišljenja. Alfonz misli, da bo kar z največjim liberalizmom prestol rešil pred prekucuhi, v resnici pa bo najbrž narobe, kakor uči zgodovina, zlasti pa še španska. Republičanska stranka jc od vlade seveda za svoje parlamentarno sodelovanje dobila važno koncesijo: odločen »protiklerikalni«, to se pravi protikato-liški program. Tako se bodo zopet začeli preganjati menihi in nune, izganjati iz šol veronauk, prepovedovati cerkveni obhodi in podobno, kar znajo svobodomisleci. Špansko ljudstvo bo stradalo dalje in sc v svoji revščini tolažilo s svojim narodnim ponosom, ki mu seveda malo koristi, protifarška gonja pa bo nesla stotisočakc politikom, ki se po zgledu svojih sodrugov na Francoskem pripravljajo na likvidacijo cerkvenega premoženja. Vse za večjo čast slavne Španije seveda. Medtem pa bodo prekucuški elementi popolnoma izpodkopali tla kroni — »revolucija brez barikad«, kakor jc v svojem govoru izborno dejal Maura. Careva beseda. Car Nikolaj ruski jc nevarnosti, da med Bulgarijo in Srbijo izbruhne vojska, storil konec. Careva brzojavka na srbskega kralja in bulgarskega cara pomeni križ čez načrte vojnih hujska-čev v Sofiji in Belgradu. Zelo bi bil naiven tisti, ki meni, da je rešilna careva depeša merodajne kroge v Srbiji in Bulgariji kar iznenadila; trezni možje, ki vodijo ti državi, so dobro vedeli, da se bo v pravem trenutku oglasil beli car, da užene šoviniste, ki so metali Gešovu in Pašiču pod noge polena. Zato se je Srbija zelo varovala izvesti od generalov nasvetovano aneksijo zapad-ne Makedonije, v Bulgariji pa se tudi niso upali sestaviti kabineta z absolutno antisrbskim značajem. Careva beseda je zato našla pripravljena tla. Vsaj že spočetka ni bilo verjetno, da se spoprimejo države, ki pri sklepanju balkanske zveze niso mislile samo na bližnjo, ampak tudi na daljno bodočnost. Treba jc pomisliti, cla balkanska zveza, že ko se je sklepala, ni našla dopadajenja pri tistih bulgarskih in srbskih politikih, ki sanjajo eni o bulgarski, drugi o srbski hegemoniji na Balkanu. Sedaj vladajoči stranki v Belgradu in Sofiji pa sta srečno šli preko tega in sc našli skupaj v misli, cla rešitev balkanskega vprašanja ne obstoja v hegemoniji enega naroda, marveč da politična in gospodarska bodočnost polotoka zahteva trdne zveze vseh. Le nenadni vojni uspehi na obeh straneh so povzročili, da so se zopet. oglasili srboriti kričači. Zdaj pa je prišel zanje mrzli tuš iz Moskve in to jc dobro. Careva brzojavka jc fino stiliziran dokument, poln samozavesti in dostojanstva. Dunajsko časopisje jo imenuje e.pohalen dogodek. To ni pretirano. Rusija je zopet pokazala, da stoji na vrhu. Zakaj car noče diktirati, car dobro ve, da odgovarja njegov poziv k mirni poravnavi naziranju cara Ferdinanda in kralja Petra ter njunih odgovornih svetovalcev, in je zato bolj namenjen drugim, nego tistima, na katera jo direktno naslovljen. Ruska diplomacija je dobro delala. Zdaj lahko reče, da je bodočnost Balkana zopet v njenih ro- kah in bo caru ovila okoli glave venec rešitelja miru. Rusija jc vnovič premagala nasprotnike balkanske konfederacije tako na Balkanu samem kakor izven njega. C.ari namreč ne pošiljajo brzojavk, da bi se potem blamirali. Znamenit pa je zlasti en pasus v carevi depeši. Vsi sc še dobro spominjamo, kako je minister Kokovcev v clumi v svojem ekspozeju glede na balkansko vojsko omenil ime božje. Bil jc edini evropski državnik, ki je balkanski problem glodal tudi z idealnega stališča. Nekaj podobnega najdemo tucli v carevem pozivu na bulgarskega in srbskega vladarja. Car slovesno pravi, da bo ona država, ki bo to »zločinsko vojsko« povzročila, »odgovorna pred celokupnim slovanstvom«. Car s tem izjavlja, da jc vprašanje razmerja med Bulgari in Srbi važen del slovanskega vprašanja sploh, car tu poudarja, da, imajo vsa plemena slovanske krvi skupne interese ali da bi morala vsaj čutiti idealno zavest kulturne enote. Seveda jc za nas neprijetno, če so pravoslavna Rusija v zvezi s tem proglaša zopet za protektorico nad balkanskimi Slovani (pravzaprav za čuvajko vsega slovanstva v obče), toda tega je kriva avstrijska diplomacija sama, ki tako zelo skrbi za to, da se njenim Jugoslovanom nc bi godilo predobro. Avstrijski državniki niso umeli ustvariti v sporazuma med jugoslovanskimi plemeni, ki v monarhiji prebivajo — kaj šc, še zdvajajo jih! — Rusija pa jc z uspehom na delu, da izmiri Srbe in Bulgare. In zato nam jc lahko všeč ali ne — tiste besede o odgovornosti pred celim slovanstvom imajo velik in globok pomen. Bulgarija in Srbija sta izjavili, da carcvo posredovanje sprejmeta. Zdaj se kajpada zopet oglašajo malkonten-ti in hočejo vedeti, da moreta obe državi carcvo razsodišče sprejeti samo pocl gotovimi pogoji. Besedilo careve depeše pa je tako, cla izključuje vsak dvom, na kakšni podlagi bo car razsodil. Car bo razsodil na temelju obstoječe srbsko - bulgarske pogodbe in zato nimata nc Bulgarija ne .Srbija caru postavljati zopet novih pogojev. Car bo sporno ozemlje .priznal ali enemu ali drugemu ali jc razdelil, seveda pa jo mogoče — saj tako se da iz Pašičevega ekspozeja posneti — da jc pogodba tudi glecle tega, kaj jo pravzaprav sporno ozemlje, nekoliko nejasna. Tudi v tem slučaju je car eclini interpret, kar v svoji depeši sam namiguje, govoreč o »vsakršnem sporu«, ki iz pogodbe izvira. Razsodba bo na vsak način lahko oba dela zadovoljila. Zahteve Bulgarijo pa, naj Srbija že zelaj nesporno ozemlje zapusti, v spornem pa pripusti mešano upravo, slednja bržčas nc bo izpolnila, češ, cla ima car zdaj ves spor v celem svojem kompleksu v rokah. Toda o tem sc bosta obe državi žc domenili. Spor z Grčijo s tem seveda šo ni s sveta spravljen. Kakor pa Rusija nc pripušča vojske med Srbijo in Bulgarijo, tako je tudi ne bo mecl slednjo in Grčijo. Verjetno je, cla rešijo to vprašanje zavezniki sami v Solunu, če nc, pa Rusija ali velesile sploh. Generali morajo vtaknili meč v nožnice. XXX BULGARIJA I Al SRBIJA RAZSODNI-ŠTVO SPREJELI. London, 12. junija. »Reuter« poroča, da sta Bulgarija in Srbija razsod-ništvo Rusije sprejeli. SRBIJA PREDLAGA BULGARIJI DE-MOBILIZACIJO. Belgrad, 12. junija. Včerajšnji ministrski svet je sistiral svoj predvčerajšnji sklcn. naj Bulgarija takoj odgovori na srbsko noto z ozirom na revizijo srbsko - bulgarsko zvezne pogodbo, sklonili so pa bulgarski vladi predlagati, naj takoj odredi delno demobilizacijo tri četrtine sedanjega vojnega stanja (kar stori seveda tudi Srbija) in določi čas za v Carigradu dogovorjen sestanek vseh štirih ministrskih predsedni-kov. Vladna »Samouprava« izjavlja, da je zavzela srbska vlada spravljivejše stališče, da ugodi upravičeni želji po miru Evrope in Balkana in cla omogoči mirno, neprenagljeno pogajanje z zvezno državo. Srbija je to storila v trdnem prepričanju, da se pravica Srbije mirno uveljavi. GRČIJA TUDI PREDLAGA DEMOBI* LIZACIJO. Atene, 12. junija. Ministrski pred-« sodnik Venizelos jc kabinetoma v Sofiji in v Belgradu nujno predlagal, naj istočasno skupno demobilizirajo in je urgiral konferenco ministrskih predsednikov v Solunu. GREY PROTI VOJSKI. London, 12. junija. Sir Edvard Grey sc jc v angleški zbornici glede lia vprašanja o Balkanu v svojem odgovoru skliceval na brzojavko cera Nikolaja in izjavil, da je želeti, cla sc sprejme svet ruskega cara. Težko bi bilo dovolj krepko označiti čuvstva prevaranih nad in grajo, s katero bi javno mnenje splošno sprejelo poročilo o izbruhu vojske mecl narodi, ki-so bili še pred kratkim zavezniki. Izgubili bi vse simpatije Evrope, ki jc delala na to, da sc jo zagotovila nevtralnost in nc-vmešavanje velesil. Balkanske države morajo same izprevideti, cla jc v slučaju vojske druga proti drugi v nevarnosti vse, kar so v vojski s Turki pridobile. BULGARSKI POGOJI GLEDE DEMO* BILIZACIJE. Dunaj, 12. junija. »N. Freie Presse« poroča, da bulgarska vlada še ni ofici-elno izjavila, cla demobilizira, a ni izključeno. cla so Bulgarija za demobilizacijo odloči, če 1. ostalo balkanske države v istem razmerju demobilizirajo, 2. če sc srbske čete umaknejo.iz vseh listih krajev, ki po pogodbi pripadajo Bulgariji, katere bi takoj bulgarski vojaki zasedli in uvedli bulgarsko upravo. V sporni coni, o kateri odloči Rusija, bi se lahko uvedel bulgarsko - srbski kondominij ali pa začasna samouprava, ,3. Grki bi morali svoje vojake umakniti iz Soluna in iz pokrajin severno in vzhodno ocl Soluna. MINISTRSKA KRIZA V BULGARIJI. Sofija, 12. junija. Kabinet »rešitve domovine« (patriotična koncentracija vseh strank) sc je izjalovil, ker vstop demokratov ni gotov. Preosnova kabineta pod Danevom se jutri izvede. Voditelj demokratične stranke Malinov jo odklonil vstopiti v kabinet stranke, ki ima krmilo v rokah, a je obljubil vlado podpirati. MIR ZAGOTOVLJEN. — BULGARIJA POSTAVLJA NEKE POGOJE? — SPALAJKOVIČ NE ZAHTEVA VEČ KATEGORIČNEGA ODGOVORA. Sofija, 13. junija. Včeraj je doše\ semkaj srbski poslanik Spalajkovič. Spalajkovič napovedane note Srbije, naj Bulgarija takoj odgovori, ali sprejme revizijo pogodbe, ni prinesel s seboj. Srbija hoče počakati poteka carcvo intervencije. Bulgarija pa stoji slejkoprej na stališču, da mora Srbija nesporno ozemlje zapustiti, v spornem pa priznati kondominium, preden car razsodi. V poučenih krogih pa pravijo, da sc Bulgarija razsodbi podvrže, ne da bi stavila kakršenkoli pogoj in da so vse druge vesti lo izgovori pred javnostjo. Belgrad, 13. junija. Tu jc nastopil popoln preobrat. Pašič jo v klubu radikalno stranko izjavil, da se bo spor mirno rešil. Zahteve Bulgarije glede izpraznitve spornega teritorija in kondo-minija v nespornem Srbija no bo sprejela. Zastopniki tripclentonte so izjavili, tla so mora obstoj balkanske zveze zagotoviti. Opozicija zahteva odstop Pašič, da bi skupščina stala pred novim položajem, toda to gc ne bo zeodilo. GRŠKI PREDLOG BULGAROM. Sofija, 12. junija. »Reč« poroča iz Soluna, dn je grška vlada Bulgarom stavila nov predlog za sporazum. Glasom tega predloga lii se Grki odpovedali Vodeni, Lerinu in Kastoriji, obdržali pa bi Solun in polotok Kalkidijo. Ako .Bulgarija ta predlog sprejme, bi sc razveljavil grško - srbski dogovor, ki bi imel stopiti v veljavo le v slučaju vojne. DVA NAČRTA ZA SRBSKO-BULGAR-SKI KOMPROMIS? Belgrad, 12. junija. »Odjek« priob-Čuje govorico, da sta se Pašič in Gešov v Caribrodu sporazumela in sklenila kompromis, s katerim sta se zedinila, cla povzročita poravnavo med Srbijo in Bulgarijo pod pritiskom velesil. Sedanje postopanje srbske vlade da je le posledica lega dogovora. »Odjek« pristavlja, da sicer teh govoric ne verjame, da pa je zvedel od informirane strani, da dejanski obstojita dva načrta za srbsko - bulgarski kompromis. Glasom prvega naj bi tvorila mejo reka Vardar tako, da bi polovico Veleša (Kjoprulu) dobili Srbi, drugo polovico pa Bulgari. Deli železnice na levem (bulgarskem) bregu Vardarja se po tem načrtu preložijo na desno obal, oziroma tam nadomestijo z novimi gradnjami. Glasom drugega načrta, ki pa je za Srbijo tako •neugoden, da ga ne bi mogla sprejeti, bi šla srbsko - bulgarska meja ob Var-darju clo ustja Črne Beke ter ob Mori-hovo - planini, ki sega ocl Vardarja do Bitolja dalje. Na ta način bi ostala polovica Veleša Srbom, ki bi dobili tudi Prilep. Bitolj in Ohrido, toda Bulgarija bi se vseeno zagvozdila onstran Vardarja in dobila južni del železnice Skople — Solun. V tem slučaju bi imeli Srbija iu Grška sicer skupno mejo, a Ie V tiolžini 60 kilometrov. IZ SKADRA. ^r Dunaj, 12. junija. »Albanska korespondenca« poroča iz Skadra: V Skader je 'došlo včeraj 300 pešcev angleškega Yorkshire polka, da nadomesti k vajam poklicane angleške mornarje. Črnogorski vojaki okolice Skadra šc niso Eapustili. TURKI IN BULGARI. Carigrad, 12. junija. Trdi se, da je poveljnik bulgarske armade pred Čataldžo obvestil turškega generalissima, da Turki zopet lahko zasedejo kraje, ki so jih Bulgari zapustili. Zdravstvo v Ljubljani pred slo lelL flz dr, Gregoričevega predavanja v Dru-štvu zdravnikov.) Pred 100 leti je deloval v Ljubljani kot mestni zdravnik dr. Lippich, po katerem se imenuje ulica med današnjo deželno bolnišnico in šentpetersko vojašnico, Bil je vesten in strokovno temeljito izobražen mož. Veliko se je pečal z izboljšanjem zdravstvenih razmer v Ljubljani in je kot mestni zdravnik ostro nastopil proti laikom, ki so izvrševali tedaj zelo razširjeno homeopatijo. S tem si je nakopal mnogo nasprotnikov, ki so mu zagrenili življenje v Ljubljani; 1. 1830. je bil imenovan za profesorja medicine v Padovi (ki je tedaj pripadala Avstriji). Ondi jc kasneje spisal knjigo o zdravstvenih razmerah tedanjega časa v Ljubljani, iz katere so posneti naslednji podatki: Pri primerjanju današnjih razmer s tedanjimi pa seveda treba vpo-števati, da jc imel denar pred 100 leti vsaj petkrat večjo vrednost nego danes, » * * V Lippichovih časih so bile ljubljanske ulice tlakane skoro izključno z okroglimi gramoznimi kameni; lc tu in tam je bil trotoar ali rdica tlakana z apnenčevimi ploščami. Hišni in cestni kanali so bili izpeljani v Ljubljanico. Edino javno kopališče sc je nahajalo na najjužnejšem delu mesta. Mesto je bilo razsvetljeno s 414 la-ternami. Klavnica sc jc nahajala na skrajnem koncu Poljanskega predmestja; ondi se je nahajala tudi tovarna za vžigalice, malo višje pa dve sladkorni rafineriji. Edino pokopališče je bilo pri sv. Krištofu; med cerkvijo in grobokopovo hišo jc stala mrtvašnica za zasebne sckcije. Konjcdercc sc ie nahajal daleč zunaj v trnovskem predmestju; imel jc nekaj hlevov za bolno živino in železne kletke za opazovanje stekline sumljivih psov. Kot najprimernejši kraj za razširjanje mesta navaja dr. Lippich polje med Gradom, Golovcem in polje med šentpeter-«kim predmestjem in Dunajsko ccsto ter to in Celovško cesto. Za zdravstvo je skrbela med drugim fudi stavbna in olepševalna komisija. Hiše »o bile zidane večinoma iz sivega apncnca; Dpeke se je le mak) rabilo. V predmestjih »o bile hiše zidane večinoma tako kakor Balkan« demonstrirat, kjer so jo pa prav balkansko izkupili. Bili so tepeni, izgubili so klobuke in kravate in palice, razentega pa jih je policija še deset orijela in izročila sodišču. Po volitvah v četrtek zvečer in ponoči so laški na-cijonalci zmagoslavno rogovilili po mestu. Policija in žandarmerija je vzdrževala v malih četah red, pa tudi vo-t jaštvo je bilo pripravljeno. p Koze na Reki. Na Reki sc je ta teden pojavilo žc 7 slučajev črnih koz. Vsi so v zvezi z boleznijo pomorščaka Šmacakusa s parnika »Magyar-orszag«« Oblast misli zapovedati meščanstvu, da si da brez izjeme staviti osepnice. p Smrtonosna vožnja. V sredo je našel neki delavec na Reki, ki je imel v takozvani »delti« opravka pri vagonu lesa, že precej natrolinelo truplo moža, katerega dosedaj še ni nikdo spoznal, Truplo je že gotovo osem dni med lesom, ker tako dolgo je že vagon na Reki. Zdi se, da je to kak kmetič s Kranjskega, ki sc je kje pri Trnovem-Bistrici skril v vagon, da bi se zastonj prepeljal na Reko. Med potjo pa sc je zvalil nanj hlod, ki mu je stri ogrodje in lobanjo. p Manevri goriške posadke. Sredi julija odrinejo goriški dragonci v Ka-pošvar na Ogrsko, kjer se bodo vršili manevri konjenice. Goriški pehotni polk št. 47 pa bo i letos manevriral V bližini Ljubljane. p Ponarejeno vino. V torek je ob« last v tržaški luki zaplenila 42 sodov vina po 600 in 700 litrov vsebine. Viino je bilo skvarjeno in ponarejeno. Dobavitelj Ivan Radonič iz Splita, ki zalaga precej krčem v starem delu mesta, ima vsled lastne krivde velikansko škodo, obenem ga pa zadene občutna kazen. p Dirko s kolesi na motor priredi dne 22. junija društvo tržaških moto-ciklistov. Dirke se udeleže člani in gosti društva iz Primorske, Reke in Dal« macije. Dirkali bodo z Opčine v Gorico, od tam k Sv. Luciji in povprek na Kranjsko proti Škof j i Loki. Od tam se spuste v Ljubljano, odkoder so jim cilj Opčine, ki jih nameravajo doseči skozi Postojno. p Dva vojaka ustreljena. »Primor« ski list« piše iz Ajdovščine: V. Palih imajo tukajšnji topničarji svoje skladi« šče, ki je zastraženo od enega vojaka. Dvema zlikovcema domačinoma pa ni dalo miru, da ne bi metala kamenja na vojaka-stražnika. To se jo ponavljalo več večerov. V. torek ponoči pa so hoteli vojaki uloviti nadležneža in v to svrho se jc postavil okoli skladišča kordon straž, ki naj tička ulovi. Dva vojaka sta ležala na straži v nekem grmu. Patrulja, ki je šla mimo, je mi« slila, ko sta se onadva vojaka zganila, da sta tam nagajača, in jc začela streljati. In res je zadela oba vojaka, ki sta na tak žalosten način pustila svoje mlado življenje. Domača zlikovca pa imata sedaj te dve življenji na vesti in morebiti tudi kazni, ki jih dobe vojaki, oziroma poveljnik patrulje, ker jc naj« brže prenagljeno uporabljala orožje. p Zadeva Finžger-Rozina pride, ka« kor hočejo vedeti nekateri listi, že v prihodnjem porotnem zasedanju, ki prične dne 23. t. m., na vrsto. Finžger« jev zagovornik bode baje dr. Franko. p Vročina in suša v Istri. V Istri vlada že 15 dni velika suša in neznosna vročina. Pomanjkanje vode je silno. Žito jc vse zgorelo; vene koruza, krompir, fižol, grašek, korenje, pesa in solata. Pašniki so vsi kakor zgoreli. Ako ne bo v kratkem dežja, bo vsa letina. uničena razen grozdja. Bog daj dež, ako nc, bo velika lakota. p Nesreča pri rezanju krme. S stro« jem za rezanje krme si je obe nogi strašno ranil 34 let stari kmetovalec Anton Kokol iz Št. Petra pri Gorici. Spravili so ga k usmiljenim bratom v bolnišnico. p Madjarstvo na Reki. Italijanska vladajoča stranka na Reki se zopet strašno razburja. Dosedaj je bil namreč uradni jezik pri sodiščih na Reki izključno italijanski, ker jc to fiksiral zakon in pa zaseben dogovor med Ogrsko in Hrvatsko. Počet-koin leta 1914. pa se uvede na Reki novo civilno postopanje in to priliko je uporabil reški guverner, da jc priporočal osrednji vladi, naj sc uvede tudi madjarski jezik, ki bodi ravnopraven z italijanskim. V Budimpešti so seveda to srčno radi dovolili in ^italijanski karakter« sodišča jc šel. Je pa še druga reč. Ker obstoja med Ogrsko in Hrvatsko tozadeven dogovor, ima sedaj tudi hrvatski jezik ono pravico, ki jo je že dosegel madjarski. Pa do tega jc še daleč, čc je sploh mogoče. Za enkrat pa so italijanski uradniki itak zelo prizadeti. Naučiti bi se namreč morali v dveh letih madjar-skega jezika tako, da bi se ga brez težav posluževala zapisnikar in sodnik. Sicer grozi penzija. Tako je pisano v zadevnem odloku. p Žrtev strele. Strela je ubila v soboto v Bujah 15 let starega Jožefa Bonazzo, enega moža in dečka pa občutno poškodovala. Omenjenega dne jo delalo več dninarjev v vinogradu veleposestnika Vardabassa; kar naenkrat se je pa pripravilo k nevihti in nekateri, ki so bili pametni, so kmalu pobegnili domov. Pokojni Bonazzo z onima dvema je stopil, mesto da bi se umaknil na varno, pod bližnji hrast, a komaj so bili pod drevesom, se je že zapeljala strela, ki je Bonazzo ubila, 631etnega Mateja Pocecca in 131etnega Janeza Lubiano pa onesvestila in po-smodila. p Zagoneten samoumor. V Pulju fie je v nedeljo zastrupil sobni slikar 'Alojzij Orecher v starosti 35 let. Mož je bil radi svoje spretnosti zelo priljubljen in prav nič ne slutijo, kaj bi ga bilo gnalo v smrt. Zapustil je sicer pismo svojcem, s katerim jih prosi odpuščanja, a pismo ni končano. Sredi pisanja je umrl. Orecher se je ravnokar vrnil iz Maribora, kjer mu živi žena z dvema otrokoma in istočasno je dobil tudi od nje pismo. Ivo pa je ono pismo prečital, je šel in se zastrupil. p Za vnetjem slepiča j p umrl vi Gorici cestni podjetnik Andrej Polja-nec z Dola nad Ajdovščino. p Samoumor v Pulju. V Pulju se je zastrupil slikarski pomočnik Obre-kar, doma iz Spodnje Štajerske. Družinske razmere naj bi bile vzrok nesrečnega dejanjR. p Sleparska trgovca. Na Reki sta bila obsojena trgovca Enrico Fable in Ruggero Cante, prvi na leto in pol, drugi pa na leto dni ječe. Tožena sta bila, da sta reške in izvenreške trgovce osleparila za okroglih 20.000 kron, in dasi sta tajila, so ju vendar obsodili. p Dve nemški vojni ladji, križarici %Goeben« in »Strassburg« se pripeljete 7. t. m. v Pulj, kjer ostanete štiri dni. p Morskega volka je vjel koprski tibič Blaž Succa. Koroške novice. k Veliko Konštantinovo slavijo v Pliberku. Slovenska krščansko - socialna zveza priredi za Slovence pliber-škega okraja dne 22. junija 1913 pri Božjem grobu pri Pliberku veliko slav-Ije v proslavo Konštantinovega jubileja. Spored: Ob 6. uri: Sveta maša z blagoslovom. Ob pol 9. uri: Procesija z Najsvetejšim. Ob 9. uri: Slovesna sveta maša s pridigo. (Pridiguje gospod kor-ni vikar Franc Smodej, sveto mašo daruje. gospod kancelar Janez Vidovič. Povabljeni so verniki, posebno mladina, da sprejemajo ta dan svete zakramente. V cerkvi in pri procesiji bodo Orli stali na častni straži. Po božji službi veliki ljudski shod pod milim nebom. Pozdrav predsedništva »Slovenske krščansko socialne zveze«. I. govor: Pomen evharistije v prvih stoletjih in v sedanjosti (gospod Franc Terseglav iz Ljubljane). Popoldne: Nastop koroških Orlov. (Proste vaje in telovadba na orodju.) II. govor: Katoliška zavest naše mladinske in sploh izobraževalne organizacije. (Gospod dr. Jožef Hoh-njec.) Po shodu se vrši tombola v malem obsegu! Dobitkov bo precej! Karta za tombolo stane 30 vin. Glasbo. lj »Glasbena Matica« v Ljubljani javlja tem potom svojim članom, cla so društvenikom namenjene muzikalije za leto 1912-1913 izšle ravnokar v tisku. Društveniki dobijo letos za članarino 6 K dva zvezka slovenskih izvirnih muzikalij. Prvi zvezek obsega na 19 tiskanih straneh jako lepe tri samospeve za sopran s spremljevanjem klavirja, ki jih je zložil Oskar Dev: >;Pastarica«, »Kanglica«, »Snegulčica«. ■— Drugi zvezek, ki je namenjen slovenskim mladim goslarjem, pa na 11. straneh »Album 25 slovenskih narodnih, za gosli prirejenih pesmi« s spremljevanjem klavirja. Delo sta izvršila vijo-linska učitelja Žiga Polašek in Josip iVedral. Partituri drugega zvezka je priložen tudi vijolinski glas za igralca. Cena za Devove samospeve znaša za nečlane 5 K, za Album 25 pesmi za gosli pa 3 krone, posamezni vijolinski glasovi se še posebej dobivajo po 30 v. Kdor pa pristopi kot član h »Glasbeni atici«, dobi oba zvezka za članarino 6 K. Razpošiljanje muzikalij dosedanjim članom se te dni prične; ljubljanskim članom po društveni slugi, izven-Ijubljanskim pa po poverjenikih v kraje, kjer obstoje, kjer pa poverjenikov ni. na osebni naslov po pošti. Za leto 1913-1914 se nameravajo izdati »Zlata kanglica« dr. A. Sclnvaba, »Slovenske koroške narodne pesmi«, ki jih je nabral gospod Zdravko Švitaršič in še druge muzikalije, o katerih bo odbor »Glasbene Matice« v kratkem sklepal. Štajerske novice. š Nemška jeza. Spodnještajersko nemškutarstvo kar sika jeze, ker je vlada po dolgem odlašanju vendar enkrat napravila konec absolutnemu neinšku-tarskemu gospodarstvu v okrajnem za-stopu Slovenska Bistrica. Nemškutar-ski paše v Slovenski Bistrici in Mariboru so smatrali za svojo »sveto« dolžnost, da so zatirali slovenske zahteve, zapravljali denar slovenskih davkoplačevalcev, pri volitvah delali take goljufije, da je bilo Slovencem onemogočeno mirno sodelovanje v okrajnem zaslopu« čegar okraj šteje nad 80% slovenskega življa. Glasove za kurijo veleposestva so si prigoljufali, kupovali glasove, pritiskali na volilce in sc na turško-mažar ski način prilastili gospodstvo okraja. Končno je vlada vendar hočeš nočeš morala napraviti vladi Stiger-Wies-thaler konec. Nemški listi, posebno lu-trovska Marburgerica, sedaj kolne nad Slovenci, zliva svoj žolč posebno nad makolskim g. župnikom Mih. Lendov-šekom, kakor da bi bil res on kriv vse nemške nesreče. Onemogla nemška jeza se zrcali v nemških listih. Naenkrat vidijo Nemci, da se krši pravica. A kadar so sami odvzeli skoro vse pravice v okraju, se polastili ata krivičen način okrajnega šolskega sveta, okrajne hranilnice in dugih zavodov, tedaj to ni bila krivica. š Mariborski Nemci in Lurd. V ponedeljek 16. t. m. zvečer bo v Mariboru v Gčtzevi dvorani govoril neki dr. Aig-ner iz Monakovega. o čudežih v Lurdu. Ta modrijan hoče baje s posebnimi dokazi in slikami dokazati neresničnost lurških čudežev. Pa mož najbrže Lur-da niti videl ni. š Zgodovinske hiše. V Mariboru stoji v Grajski ulici na voglu Gosposke ulie stari hiša, v kateri je bil rojen slavni junak Tegetthoff. To hišo hočejo sedaj podreti. Toliko zmisla imajo Nemci za zgodovinsko važne starine! š Mariborska porota. Dne 12. t. m. je bil obsojen 171etni Miha Vogrinec radi posilstva na dve in pol ltea težke ječe. Radi enakega delikta so porotniki obsodili na dve leti težke ječe 20letnega Karla Kampla. š Smrt vsled solnčarice. Prošli teden je bila na Spodnjem Štajerskem izredna vročina, ki je zahtevala človeško žrtev, Poštni poduradnik Matija Pavlič s poštnega urada v Celju je dne 4. junija moral spremljati železniško pošto iz Celja v Sp. Dravograd. Ta dan je bilo na prostem 30" Celzija vročine, v poštnem vagonu pa 39°. Ko je imenovani poduradnik, vrnivši se iz Spodnjega Dravograda, ob treh popoldne, stopil iz železniškega voza, ga je zadela kap vsled vročine. Dne 8. t, m. ponoči je umrl na posledicah solnčarice. Prihodnjo pomlad je imel stopiti v pokoj. Ljubljanske novice. lj Zborovanje ljubljanskega kršč.-soc. tobačnega delavstva. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza, skupina Ljubljana, je včeraj priredila shod po § 2., na katerem se je sprejelo besedilo spomenice glede na delavske teijije, ki se predloži c. kr. glavnemu ravnateljstvu. Shod je nadalje navdušeno in soglasno sklenil sledečo resolucijo: Današnji shod iskreno čestita ob 501ctnici načelniku Vseslovenske Ljudske Stranke g. deželnemu glavarju dr. Ivanu Šusteršiču in želi, da bi še veliko let krepko in odločno vodil krmilo naše ljudske stranke slovenskemu ljudstvu v dobrobit in v strah kle-vetnikom naše vere ioi rodu. Shod naj-ostrejše in ogorčeno obsoja ostudne napade, ki jih je nam nasprotno svobodomiselno časopisje ob njegovi 501et-nici nagromadilo na zasluženega našega. ljudskega voditelja in prvega prijatelja slovenskega krščanskosocialne-ga delavstva. Ogorčeno in s studom obsoja vse nečuvenc rt neokusne napade s svobodomiselnih časnikarskih livad na ustanovitelja slovenske kršč. - soc. delavske organizacije dr. Kreka in kliče obema prezasluženima voditeljema' našega ljudstva: Naj buči vihra, naj tuli piš, zastava k zmagi nam je križ! lj Ljubljanske zadeve pred upravnim sodiščem. Včeraj je upravno sodišče sodilo o treh pritožbah mesta Ljubljane zoper odločbe deželnega odbora. Potrdilo jc odločbe glede »Mladike« in glede učiteljskih doklad (6000 K), razveljavilo je pa odločbo deželnega odbora zaradi vseučiteljiških ustanov. Razveljavljenje te odločbe se naslanja na razlog, da se gre v predležečem slučaju za prave redne ustanove, glede katerih ima razsojati deželna vlada kot ustanovna oblast, ne pa deželni odbor. O tej zanimivi sodbi upravnega sodišča bomo še govorili in dokazali, da se tukaj ne gre za ustanove, o katerih ima razsojati ustanovna oblast, ampak, da se gre za navadne vseučiteljiške podpore. lj Petindvajsetletnica druStva za napravo delavskih stanovanj y Ljubljani se bo vršila v nedeljo, 15. t. m. ob 4. uri popoldne na Hranilnični cesti za Bežigradom v Ljubljani. Spored: Nagovor najemnikom, ogled delavskih hiš, pogostitev najemni-ških družin. lj Cestni policijski red. Zakoniti predpisi. Za policijski okoliš v Ljubljani veljajo štirje cestni policijski redi, in sicer: 1. Cestni policijski red, katerega je sklenil občinski svet ljubljanski v svoji seji dne 10. septembra 1879 (119 paragrafov); 2. cestni policijski red za javne in erarične ceste, izdan z deželnim zakonom z dene 26. septembra 1874, št. 27. dež. zak. (33 paragrafov); 3. cestni policijski red za kolesarje na nc-eraričnih cestah, izdan z deželnim zakonom z dne 6. novembra 1896, št. 50. dež. zak. (11 paragrafov); 4. cestni policijski red za erarične ceste, objavljen v deželnem zakoniku z dne 23. oktobra 1903, št. 11., ki obsega 32 paragrafov, torej skupaj 195 paragrafov. Premučno bi bilo za naše čitatelje, ko bi mi tukaj objavili vsebino vseh teh paragrafov; omenili smo le njih število, da pribijemo ta ,u ni k u m predpisov za promet na cestah. Pristaviti moramo zahtevo, da je stvar merodajnih faktorjev, da ta unikum odpravijo. lj Policija in občinstvo. Ni čuda, če pri kompliciranem cestnem policijskem redu, oziroma redih, ki jih imamo, pride občinstvo lahko v nasprotje glede razlaganja raznih teh predpisov po večinoma sicer zmožnih, časih pa tudi še ne dovolj razsodnih mladih stražnikih. Če se že dvomi svetnik Kal-teneger, svojčas referent za cestno policijo pri okrajnem glavarstvu v Radovljici, danes ne more več voziti po Ljubljani, ne da "bi prišel s kakim stražnikom v navskrižje, tedaj je razumljivo, da čakajo pred sobo št. 12, to je pred policijskim referentom za cestni promet cele trume obtožencev radi prestopkov cestnega policijskega reda. Nekoliko čudno pa je, da se obdolženci skoro brez izjeme kruto kaznujejo, ne da bi prišli do prepričanja, da so res kaj zagrešili. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Stanov-nik, pomožna usmiljenka, 26 let. — Marija Štritih, bivša kramarica, 66 let. — Ana Pla-tušek, hči zidarskega pomočnika, 3 dni. — Marija Pristov, hči posestnikove vdove. lj Trdovraten begunec — skrajno nevaren tat. Pobegnil je že sedaj tretjič Colja Josip, 39 let star, prisiijenec, velike in močne postave, skrajno nevaren tat, pristojen v Gorjansko, okraj Gorica. Pobegnil jc iz drevesnice kmetijske družbe pri Šiški v smeri proti Klečam. lj Glede podraženja voznih listkov na. "progi Ljubljana južni kolodvor — Št. Vid smo poizvedeli, da jc to odredila državna železnica in da južne železnice pri tem ne zadene nobena krivda. lj Preiskava mleka. Danes zjutraj je tržno nadzorstvo z ozirom na zasir-jenost in snaž>nost na Kari. cesti preiskalo mleko. V 15 slučajih se je mleko precedilo iin. je bilo le v par slučajih snažno, sicer pa smetno. Ker je bila današnja noč bolj hladna, ni bilo mleko v nobenem slučaju zasirjeno. lj Bega jc preklinjal. Potepuh in delo-mržneš Jakob Istenič, 56 let stari delavec, je dne 29. majnika t. 1. po Ljubljani beračil ter bil vsled tega aretiran. To ga je tako raztogotilo, da je začel stražnika, ki ga je prijel, psovati in Boga preklinjati. Ko ga je ta na to opozoril, mu je odgovoril, da mu radi tega nihče nič ne more. Sedel bode zato 10 mesecev v ječi. lj V blaznico na Studencu so včeraj z rešilnim vozom prepeljali šiviljo Marijo Lebarjevo, roj. 1878 v Prevaljah. Navedenka je bila pod varuštvom, sedaj jo je pa napadla hipna blaznost in so sodni psihijatri odredili oddajo v blaznico. lj Dela v Ljubljanici. Bager med deželno brvjo pri prisilni delavnici in šentpeterskim mostom je obtičal v vodi; ko se voda odstrani, bo pričel zopet delovati. Bager naleti tu vsak hip na skale in težko kamenje, vsled/česar delo le počasi napreduje. Deloma morajo skalovje razstreljavati. Zadnji čas grabi bager zemljo v bolj obširnih krogih. Ko bo struga ob desnem bregu Ljubljanice do šentpeterskega mostu dovolj poglobljena, se bager obrne in vrne do Vodmata, od koder prične grabiti levo stran struge. Drugi bager, zasidran ob Prulah, bo očistil in poglobil Ljubljanico od izliva Gradaščice do Gruberjevega prekopa. Zadnjih štirinajst čini so napravili od Francovcga do šentpeterskega mostu nadaljnji tir ter na celi progi uredili prevažanje raznega gradiva. Od šentpeterskega mostu do Vodmata so izgotovili še en kanal. Koli sc nadalje zabijajo ob desnem bregu mecl Francovim iin IIradctzkyjevim mostom. Tudi naprava železobetonskc-ga temelja za obrežno zidovje se nadaljuje. lj Nepoboljšljiva vlačuga. Julijana Treo, 54 let stara delavka v Ljubljani, je vobče znana pijanka in delomržna vlačuga, ki se, kadar je prosta, brez opravila okrog potepa. Dne 2. majnika t. I. je pred tukajšnjim mestnim magistratom nekoliko pijana v zabavo občinstva razgrajala in kričala, nakar so jo aretirali in gnali na stražnico. Med potjo je stražnika v nemškem jeziku prav pošteno ozmerjala. Na večer 14. majnika t. 1. je zopet po mestu razsajala, za kar je morala svojo pijanost prespati v policijskih zaporih. Ko se je pa zjutraj zbudila in ni takoj dobila vode, začela je na ves glas vpiti; pri tem je izustila besede, s katerimi je žalila osebo cesarja; vrhutega pa je še opsovala policijo. Kričanje je bilo tako močno, da ga je bilo slišati izven zaporov. Sedaj bode nekaj časa mir pred njo, kajti obsojena je na 15 mesecev težke ječe. Dva nevarna tatova pod ključem. Žid Mozes Leib Feiner, 23 let star, iz Budimpešte, je tamošnji policiji znan kot nevaren vlomilec in tat ter je bil na Ogrskem, v Avstriji in Nemčiji že opetovano občutno kaznovan. Začetkom aprila t. 1, zapustil je v družbi tovariša-tatu žida Lajoša Stein, 29 let starega, že dvakrat zaradi tatvine predkaznovanega agenta, Budimpešto. Preskrbela in opremila sta se z raznim vlomil-nim orodjem, ki se je pri aretaciji našlo v Feinerjevi posesti. Šla sta na Dunaj, ako-ravno ima Feiner za Dunaj in celo Nižje-avstrijsko prepovedan povratek. Ni se dalo dognati, če sta tu izvršila kako tatvino. Od tu sta jo krenila v Gradec; tu sta izmaknila trgovcu Avgustu Henriku torbico za dame in dve torbici za pisma; te reči je Henrik spoznal za svojo last. Dne 28. aprila sta se nahajala v Mariboru ter se nastanila v hotelu »Mohr« pod imeni Marka Rosenberg in Josip Schvvarz, potnika z Dunaja. Tu sta posetila vse prodajalne papirja in trafike ter tam pokradla za 95 K 80 vin. razglednic. Še tisti dan sta se pripeljala v Ljubljano, kjer sta pri tvrdki Bonač izmaknila štiri razglednice, a bila pri tem zasačena. Tu so jih spoznali za osebi, ki sta že 25. februarja t, 1, izmaknila 100 razglednic. Izmikala sta pa na ta način, da je eden prodajalko motil, drugi je pa jemal in ukradeno blago spravljal. Feiner priznava, da je v družbi s Steinom izmaknil kakih 500 razglednic. Dognalo se je tudi, da sta se brez dela okoli potikala in se le od kraje preživila. Sodišče je Fei-nerja obsodilo na dve in pol, Steina pa na 15 mesecev težke ječe. Iz slovanskega svela. Milijonska oporoka. Kakor poro" čajo češki listi, je dne 4. t. m. v svoji vili v Dobrihovicah umrl veletrgovec Bogumil Wiesler. Svoje milijonsko premoženje je določil v narodne in blagodejne namene, in sicer: 200.000 kron »Osrednji Šolski Matici«, 250.000 kron menzi čeških visokih šol v Pragi, Dey-lovi oskrbovalnici za slepe 50.000 kron, Društvu čeških trgovskih popotnikov v Pragi 25.000 K, za ustanove češkim vseučiliščnikom 150.000 K, za zgradbo jubilejne trgovske bolnice 250.000 K. — Rajni mecen, Bogumil Wieslcr, ki je s svojim plemenitim činom pred octh' dom s sveta iznenadil češko javnost, je bil lastnik trgovine s tehniškimi potrebščinami v Pragi. Prominul je v 66. letu. Žena mu je odšla v večnost pred H£. letom. Ker je bil brez otrok, je volil vse svoje bogastvo češkemu ljudstvu, ki ga je tako ljubil. Slava vrlemu možu! sl Prestolonaslednik nakupil posestvo Svetla. »Samostatnost« poroča, da je kupil prestolonaslednik posestvo Svetla grofov Thun-Salm za 7,000.000 kron. sl Zakaj je bil general Gerba v Za« grebn vpokojen? Praški »Čas« poroča: »Na splošno iznenadenje je bil nepričakovano vpokojen zagrebški komi poveljnik general Rade pl. Gerba, dasi je še v polni življenjski moči. O vzrokih njegovega vpokojenja so krožile najrazličnejše vesti in govorice. Bilo je znano, da je Gerba eden izmed najsposobnejših članov avstro-ogrske genera-litete in da si je svoje visoko vojaško znanje pridobil z izredno svojo nadarjenostjo. Rade pl. Gerba je bil doma v bivši vojaški granici, oče njegov je bil nižji graničarski častnik, ki je pričel svojo karijero kot navaden vojak. In res, tudi general Gerba ni pozabil na svoj demokratski rod, zato je bil dobrosrčen in kolegijalen vojak in imel enako rad častnike kakor navadne vojake. Tudi v narodnem oziru ni bil brezspolen, marveč se je ponosno prišteval k hrvatsko-srbski narodnosti, zlasti pa je bil ponosen na preizkušeno junaštvo in zvestobo hrvaškega moštva. Z eno besedo: bil je general graničarskih tradicij in poleg tega še pravoslavne vere. Kakor vsakega vojaka, tako je navadno tudi generala Gerbo zanimala balkanska vojna, zlasti pa vojne operacije Srbov. Bil je naravnost iz-nenaden vsled zmagovitega in neverjetno hitrega pohoda srbske armade, to tembolj, ker je dobro poznal makedonski in albanski problem. Ko jc nekega dne sedel v Zagrebu v družbi častnikov (Pri »Lovskem rogu« pravijo) in z nestrpnostjo vojaka-strokovnjaka pričakoval, če se Srbom posreči prodreti do morja, se ni mogel ob vesti, da so Srbi zavzeli Drač, obvladati in je, udarivši z roko ob mizo, vzkliknil: »Živela srbska vojska!« Ta izliv svoje vojaške duše je general Gerba plačal s svojo službo* bil jc namreč takoj nato poslan v pokoj.« Avtomobilski plugi na Ruskem. Iz Peterburga poročajo: V navzočnosti članov državnega sveta, dume in zastopnikov poljedelskega ministra se je vršila prva izkušnja z avtomobilskimi plugi pred posebno komisijo. Oranje z avtomobili se je izborno obneslo. Avtomobilski plugi bodo za rusko poljedelstvo velikega pomena. Ruski Martin Luther. V južni Rusiji se fe pojavil pravoslavni reformator, po imenu Ikarion, ki razširja »čisto krščanstvo«, Njegovi nauki so jako socialistični, zbog česar ima največ privržencev med delavci. Ali tudi meščanski krogi se močno zanimajo za najnovejši verski razpor. Kakor kaže, se bodo debate o veri in pobožnosti nekoč polastile vsega javnega življenja in potisnile v ozadje ruske politične interese, Vladi je ta pojav skoraj prijeten in drag, in zaradi tega ne nastopa proti njemu, dasi bi politične posledice novega verskega gibanja postale lahko še nevarne ruski državi. Pač pa nastopa proti Ikarionu ruska cerkev, predvsem volinski metropolit Anton. sl 204.000 kron deficita češkega šolskega društva. Češko šolsko društvo je imelo lani 1,334.000 K dohodkov, 1,538.000 kron izdatkov, deficit znaša 204.000 kron. Tolik deficit je nastal vsled zbirk za Rdeči križ balkanskih držav. Stavke v velikih ruskih ladjedelnicah. Ruski vojni minister je ukazal zapreti baltiško ladjedelnico, kjer grade največje ladje. Delavci namreč že dolgo stavkajo in stavke niso mogli končati. Tudi v Nevski ladjedelnici, kjer grade ruske vojne ladje, delavci stavkajo. FRANCOSKA VLADA POSPEŠUJE TRILETNO SLUŽBENO DOBO. Francoski ministrski svet jc sklenil flaprositi zbornico, da imej seje tudi dopoldne, da se hitrejše reši predloga o triletni službeni dobi. SESTANEK PRESTOLONASLEDNIKOV Z NEMŠKIM CESARJEM IN LAŠKIM KRALJEM. »Vossische Zeitung« poroča, da ob Čestitki laškega kralja v Ivielu k vladarskem jubileju Viljema želi čestitati cesarju Viljemu tudi naš prestolonaslednik in pride tudi v Kiel. Razne stvori. Redlovo vohunstvo. Dunajska korespondenca »Nachrichten« poroča iz Pulja, da so zaprli mornariškega podčastnika, strojnega mata Avguština Birkhoferja, ki je osumljen, da je zapleten v Redlovo vohunstvo. Vojaške oblasti, ki vodijo preiskavo, so prepričane, da je bil Birkhofer Redlov so-trudnik in so našli zelo obtežilne dokumente. Ledeno goro v Atlantskem oceanu, 120 črevljev visoko, je zapazilo moštvo parnika »01ympic«. Ledena gora je kakih 100 morskih milj oddaljena od točke, kjer se je lani potopil parnik »Ti-tafiic«. Edina hči predsednika francoske ljudovlade Poincareja je poročila, juž-nofrancoskega industrijca Bauma. 50 oseb utonilo je na reki Čaža v Rusiji. Prekucnil sc je brod. Strašna avtomobilna nesreča se je zgodila blizu Feldkirclia na Tirolskem. Avtomobil tvorničarja Buechcleja je padel s ceste v potok Frutz. Tvorničar, ki je sam vozil, je mrtev, šofer pa nevarno ranjen. Splošna stavka jc nastala v veliki predilnici tvrdke Christvitšu. Delavci stavkajo radi diferenc pri plačah. Umorjen milijonar. V Peterburgu so našli umorjenega milijonarja Čede-va-Kahana. 30.000 knjig v plamenu. Iz Londona je prišlo sporočilo, da je 6, t, m, nastal v poslopju velike knjižnice v Mudiesu požar, ki je uničil 30,000 knjig, med njimi mnogo dragocenih eksemplarov. Goreti je začelo v skladišču, a požar je kmalu segel tudi po bližnjih objektih. V strašni paniki je mnogo ljudi poskakalo skozi okna v nočni obleki na cesto. Po daljši dobi so ognje-gasci z nadčloveškim naporom zadušili besneči požar, pri čemer so dobili mnogi težke opekline. Buffalo Rili obolel. Znani artist Colonel Cody, znan pod imenom Buffalo Bili, je v mestu Corncvillc nevarno obolel na živcih. Kralj Alionz v Parizu. Obisk kralja Alfonza v Parizu je napravljal francoski vladi velike skrbi. Ves čas njegovega bivanja na francoskih tleh so bili odgovorni krogi v neprestanem strahu, da bi se kralju kaj neljubega ne pripetilo. Saj so socialistična strokovna društva ob tej priliki izdala manifest na ljudstvo, v katerem so hujskali proti »morilcu« svobodomiselnega »junaka« Ferrerja in pozivali k demonstracijam. Širile so se vesti o nakanah in zarotah španskih anarhistov — z eno besedo; vse ozračje jc bilo napolnjeno z nevar- nostjo za Alfonzovo življenje. Prejšnji pariški policijski prefekt Lepine si je ob takih kočljivih prilikah pomagal s hrupno brutalnostjo: Zastavil jc vse ceste in javna poslopja z vojaštvom in policijo, tako da občinstvo visokega gosta niti videlo ni. — Sedanji policijski prefekt Hennion si je izbral drugo metodo: občinstvo — pa tudi kralja samega — vodi za nos. Tako-le: Razglasiti je dal, da se pripeljeta kralj in predsednik Poincare, ki sta se bila peljala v Fontainbleau, zvečer ob 7. na kolodvor de Lyon; zbrala se je velika množica in čakala njunega prihoda — medtem sta pa onadva že davno dospela na kolodvor d'Orleans in se odpeljala v mesto. Ravno-tako je bilo občinstvo potegnjeno, ko se je kralj podal k zrakoplovni tekmi. Pri Alfon-zovem obisku leta 1905. so njemu na čast priredili slavnostne predstave v gledališču Fran<;ais in v operi, in pri tej priliki se je vkljub ogromnemu varnostnemu aparatu pripetil atentat na kralja. Topot je pa prišla gora k preroku, t. j. slavnostna predstava se je vršila v prostorih zunanjega ministrstva. Gospod Hennion je pa na približno enak način potegnil kralja samega. Namesto da bi bil dal s silo potisniti socialistične množice, ki so se bile zbrale po cestah ob Alfonzovem prihodu, da bi ga pozdravljale z živioklici na Ferrerja, — jc dal po vseh križiščih, kjer se je peljal kralj, postaviti močne vojaške godbe, ki so pet minut pred njegovim dohodom in-tonirale lojalne koračnice in delale tak hrup, da kralj ljudskih klicev niti slišati ni mogel, a kamoli da bi jih bil razumel. — Prave Potemkinove vasi v malem! Na vsak način se je g. Hennionu njegova metoda zaenkrat dobro obnesla, Vlaganja časnlških prilog potom rotacijskega stroja. V Nemčiji je priglašen patent na pripravo, ki omogoča, da sc listom, ki jih je rotacijski stroj že popolnoma nitisnil in tudi zgenil, vlagajo priloge za reklamo, zabavo in druge, tudi večjega obsega. Za tako iznajdbo, ki se je zdaj posrečila, je bila že dalj časa brezuspešno razpisana znatna nagrada. Nova priprava se lahko priklopi vsakemu rotacijskemu tiskarskemu stroju, ter je mogoče ž njo priložiti v eni uri glavnemu listu do 20 tisoč prilog. Za oskrbo naprave je potrebna samo ena oseba. Vsled tega se stroški za vlaganje prilog znatno znižajo. Večje, priloge se bodo mogle z novo napravo obenem z listom zgeniti, oziroma zložiti. Cepljenje koz med slavnostnim obedom. Nekdanji ameriški poslanik v Berolinu, po imenu Tower, je sedaj v Filadel-fiji. Ob neki slavnostni priliki je povabil na obed nekaj prijateljev. Ravno je sedel z ženo, sinom in 15 gosti za mizo, kar se naenkrat oglasi telefon z zdravstvenega urada, kjer mu naroče, da pride takoj uradni zdravnik in bo vsem cepil koze, ker je poslanikov hišni učitelj nevarno zbolel za kozami. Tower je bil silno razdražen in se je z vsemi štirimi branil te motitve pri obedu. Pomagalo mu ni seveda ničesar. Kmalu se je prikazal v obednici zdravnik in vsemu omizju zaporedoma cepil koze. Pet vojakov umrlo na vojaškem vež-bališču. V vzhodni Prosiji, na vojaškem vežbališču v Ary je zadela solnčarica 24 infanteristov. Pet jih je umrlo, 19 jih pa leži težko bolnih v vojaški bolnišnici. Osem dni oženjen se ustrelil. V Miin-stru na Vest.falskem se je ustrelil v vojašnici neki narednik, ki je bil ravno osem dni oženjen. Ne hodite ob nevihti pod drevesa. Iz Lvova poročajo: Med nevihto, ki je prišla nad srenjo Bilka Szlachecka, je udarila strela v drevo, kamor se je pred dežjem zateklo nekaj delavcev. Pet jih je bilo na mestu mrtvih, trije so pa bili težko poškodovani. Zadoje vesli. SLOVENCI PROTI VLADI. Dunaj, 13. junija. V današnji seji zbornico se je generalna debata o finančnih predlogah v naglem tempu zaključila in je zbornica z veliko večino sklenila specialno debato. — Nato je prišlo na vrsto drugo branje b u d g e t-liega provizorija. Poslanec G o-s t i n č a r jc kot minoritetni referent izjavil, da stoji Hrvat sko-slovenski klub proti vladi in strankam večine v opoziciji, ker vlada noče izpolniti narodnih, gospodarskih in kulturnih potreb Jugoslovanov in ker večina, zlasti Nemci, vlado v njenih Slovencem sovražnih tendencah podpira. Vlada ima denar za albanske šole na Dunaju, koroški Slovenci pa morajo brez šol živeti. Ako so vladi ljubši tujci, kakor naj-zveslejši njeni državljani na jugu monarhije, potem Hrvatsko - slovenski klub lic more nič drugega kakor vztrajati na predlogu, da se preko budget-nega provizorija preide na dnevni red. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih.) A 'X BULGARIJA IN SRBIJA STA SE PODVRGLI. — BALKANSKE DRŽAVE MORAJO DEMOBILIZIRATI. Peterburg, 13. junija, Odgovor Bulgarije in Srbije na carevo depešo je že dospel semkaj. Obe državi se podvržeta razsodbi. Rusija je obenem od balkanskih držav odločno zahtevala, da takoj demobilizirajo dve tretjini armad, Tudi to se v kratkem zgodi. London, 13. junija. Velesile bodo te dni Turčiji in balkanskim državam sporočile, da v interesu mirne rešitve vseh še visečih vprašanj smatrajo delno mobilizacijo za priporočljivo, PAŠIČ PODA V SKUPŠČINI IZJAVO O SPORU. Belgrad, 13. junija. Ministrski predsednik Pašič bo danes v skupščini odgovoril na ponovne interpelacije opozicije glede srbsko-bulgarskega spora. DEMENTI. Belgrad, 13. junija. V Berolinu razširjena vest, da se je izvršil atentat na prestolonaslednika Aleksandra, jc popolnoma izmišljena. TUDI V AZIJSKI TURČIJI VRE. Carigrad, 13. junija. V Bagdadu je izbruhnila panika, Mnogi kristjani so zbežali v Bassoro, ker se razdeljujejo rned množico revolucionarni manifesti. OB ČATALDŽI JE MIR? Carigrad, 13. junija. Vlada razglaša, da vlada med čataldško armado popoln mir. XXX ODKRITE BESEDE — BOJ ZA TRST, BOJ ZA ITALIJO. Rim, 13. junija. »Giornale d' Italii« piše glede tržaških volitev, katere smatra važne posebno z ozirom na trialistični načrt Jugoslovanov, med drugim tudi sledeče: »Trst se bori zase in za — mater,« {To se pravi za »mater Italijo«.) Nadalje; »Kdo se s strani države briga za Trst? In kaj je dunajski parlament, nego Babel vseh jezikov? Avstrija jc tuja, Italija je predaleč, V Trstu ni drugega nego občina. Trst je takorekoč v resnici zadnja med občinami Italije v boju proti cesarstvu in proti grožnjam tujcev. Glasovi veselja, ki prihajajo preko morja k nam po zmagi prošle nedelje, vzbujajo odmev bratske simpatije v vseh naših srcih. Vsaka radost Italijanov v sosedni monarhiji je radost za vsakogar, "ki ima ž njimi skupni jezik in Dantejevo zvestpbo, v čegar imenu se znajo tako vroče boriti in tako krepko zmagovati.« — Tako »II Giornale d' Italia«. Kaj pač poreče »edini državovzdržuječi element« — Nemci — v Trstu na te preodkritosrčne izpovedbe rimskega lista? Torej le Sc nadalje v boj za tržaško laško-iiberalno ka-moro in za — Italijo! X X X Z OGRSKE. Budimpešta, 13. junija. Poslanska zbornica je danes s 197 glas. izvolila za predsednika Be6thyja. Opozicija sc seje ni udeležila. Beothy je izjavil, da se smatra za predsednika cele zbornice in da si bo prizadeval, cla uvede zopet normalne razmero. LJj&KA DELEGACIJA V RUSIJI. Peterburg, 13. junija. Car je včeraj v Carskem selu v navzočnosti dvornega velikega maršala, palačnega poveljnika in vojnega adjutanta sprejel delegacijo laških trgovcev iz Turina, ki potuje po Rusiji. ANTIALKOHOLNI ZAKON V ITALIJI. Rim, 13. junija. Zbornica je včeraj sprejela zakon proti alkoholizmu, ki ga jc senat žc odobril. REDL V NEMŠKEM PARLAMENTU. Berolin, 13. junija. V včerajšnji seji državnega zbora jc vojni minister Heeringen izjavil, cla Redi ni mogel izdajati nemških vojaških tajnosti. SAMOUMOR ADVOKATA. Budimpešta, 13. junija. Tu sc jc ustrelil zaradi malverzacij advokat clr. Franc Henschl. Izpred sodišče. Nepošteni vajenec. Jožef 18 let. star, iz Idrije, se jc pri Jelovčanu v Gorcnjivasi učil Gospodarjevo zaupanje je pa. rahljal s tem, da mu je začel blago izmikati, tako cla znaša denarju in blagu 326 K 39 h. \ jo pa obdolžencc gospodarja 80 h oškodoval na ta način, da jo v trgovskih knjigah dolžne zneske kot plačane črtal. Obdolženec, ki deloma prizna krivdo, jc bil obsojen na 10 mesecev težke ječe. Svoj dežnik je pozabil v kamnolomu Marko Končar ter ga je šel drugo jutro iskat. Vprašal je delavca Martina Fliseka, če on ve, kje je dežnik; ta pa je odgovoril, da o tem nič ne ve. Ko je pa popoldne šel mimo Flisekove barake, jc zagledal v nji svoj dežnik, ki ga je bil Končar vzel. Pričelo so je prerekanje, nakar ga je Flisek udaril z nekim toporiščem po levem komolcu in ga težko poškodoval. Po priznanju jo bil obdolženec obsojen na dva meseca ječe. * " " Ce se ga preveč napije. Vžitkar J« Zima se je v Zagorici tako napil žganja, da ga jc morala njegova žena peljati domov, a je na travniku sosedinjo obležal in zaspal. Ko je Kajžar Anton Trpine to zapazil, mu jc očital, zakaj njegovi sestri dela škodo na travi. Zima je pa mesto odgovora zagnal proti Trpinčil precej debel kamen, nc da bi ga zadel. To jcTrpinca tako ujezilo, da ga jo s kamnom parkrat po glavi udaril in ga lahko poškodoval. Zato ho en mesec zaprt in bo moral Zimi plačati iS K za bolečine in kot odškodnino. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm C' Cas opa-5! zovanja 1 St anj e barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo aj. a e >Sf ^ > • 12' 9. zveč. 735-2 16-1 sl. szah. oblačno A n 7. zjutr. 13 2. pop. 7405 738-8 12-3 18-0 sr. jvzh. n oblačno pol, obl. Srednja včerajšnja temp. 203°, norm. 17-3". Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 13. junija 1913. Pšenica za oktober 1913 . . , 1P32 Rž za oktober 1913 . . , , , 9-09 Oves za oktober 1913 . . . . 8-55 Koruza za julij 1913 . . .792 Koruza za avgust 1913 .... 7-03 Efcktiv trdneje. Kupi se že rabljena • 9 Ponudbe z naslovom in ceno pocl „Wertheimerica št. 1822" na upravništvo Slovenca. .'., prav dober, se proda za 300 K. Naslov pove uprava Slovenca pocl št. 1821. (Znamka!) Novosti I v veliki izbiri —■- pri R. MIKLAUC Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5 768 Vončina, Francetu trgovine, fant zlo-clenar in škoda na 'rhu toga za 64 lv Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranjo in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Mcdicinalne kopeli. Lastnik in Sef-zdravnik: Dr, Fr, Derganc, primar. I. klr. odi. dež.boln- Odda se v prometnem kraju na Gorenjskem vsled smrti gospodinje, stara, jako pripravna , a" 1 ' restavracija pod prav ugodnimi pogoji takoj v na« jem. Kje, pove upraništvo tega lista pod št. 1825. (Znamka za odgovor.) eden popolnoma nov in drugi malo rabljen, se ceno prodasta radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi plačiln. pogoji. Vprašanja do srede pod »Auto 1826« na upravo lista. 1820 KAKO SE KUPČIJA IN OBRT POVZDIGNE. S samim delom dandanes gotovo nc. Ta trditev sc ho komu zdela wa prvi pogled nezmiselna, in vendar je to res. Večjih avtoritet na kupčijskem oziroma obrtnem polju pač ni na svetu, kakor so ameriški miliarderji; oni poznajo pač najbolje skrivnosti, ki vodijo to uspehov, in tudi sredstva, ki jih je treba uporabljati, da dosežemo zaželjeni smoter. Pri tem pa je čudno, kako se ti dolarski velikani, ki so sicer v drugih rečeh tako različni, v enem oziru strinjajo, v tem namreč, da za povzdigo kupčije ali obrti ni privlačnejše sile, kakor je reklama, in da sc jim med vsemi reklamnimi sredstvi zdi najboljše — i n s e r a t. Andmv Carnegie, vsekakor mož velike razsodnosti, je časnikarju, ki ga jc o tej stvari izpraševal, izvajal to-le: »Delo samo ne more nobenega obrata spraviti kvišku; neobhodno potrebno je, da se dobršen del delovne moči, in sicer nc najslabši del, spremeni v reklamo. Če pravim delovna moč, mislim s tem dvoje: prvič glavnico v gotovini, ki deluje v obratu, drugič duševno silo. Že iz tega izhaja, da s sredstvi za reklamo, ki se nezmiselno trošijo, ni nič; reklama mora biti smo-trena; mora, rekel bi, vedeti, kaj lioče; mora biti ne le duhovita, marveč tudi prijetno prirejena; mora sploh imeti vse imponderabilije, ki jih označujemo s splošnim izrazom »privlačnost«. Med vsemi sredstvi reklame pa je gotovo šc vedno najboljše: časnik. List sc neprestano pogovarja z občinstvom, on mu jo prijatelj-učitelj, on ga tudi zabava; reklamni del lista bodi in bo vedno svetovalec občinstva.« — V podobnem smislu se izraža tudi znani železniški ma-gnat Vanderbilt, ki pravi: »Za trgovca in obrtnika, jc sreča, da imata v časopisju ccneno reklamno sredstvo; kajti ie časopisje dandanes posreduje promet med kupcem in prodajalcem. Kupec bo naravno le pri tistem prodajalcu pokrival svojo potrebščine, čegar naslov mu priporoča njegov časopis.« * Salomonovi rudniki. (Spisal J. K. Haggard, poslovenil J. M.) Afrikanska povest. Cena broš. 1 K 60 vin., v platnu 2 K 40 vin. — Le malo povesti imamo Slovenci, ki bi nudile čitatelju poleg izredno zanimivo vsebine tudi možnost spoznavati tuje dežele in seznanjati sc s čudnimi šegami in običaji nam neznanih divjih narodov. Slavni angleški pisatelj Haggard je postal ravno radi tega svetovnoznan, ker *na v svojih čudovitih potnih povestih, ki so skozin-skoz prepletene s čudovitimi dogodki, tako izborno naslikati tudi čuda pokrajin in prebivalcev, mimo katerih pelje čitatolja. Njegova nad vse bujna domišljija mu povsod pomaga najti sredstva in pota, po katerih so izogne tisočerim nevarnostim ter svoje junake srečno pripelje do zaželjenega smotra, V tej povesti s čudovito spretnostjo odgrinja čitatelju skrivnosti Afrike ter ga seznanja najpreje s strašnimi težavami, s katerimi je zvezan prehod skozi puščavo črez goro, pokrite z večnim snegom in ledom. Nato pa pripelje svoje junake, kolikor jih ne pogine med potom, v deželo, kjer sc nahajajo bajni rudniki, iz katerih je črpal kralj Salomon svoje dijamante in dragocen-nosti in kjer je dobil slonovo kost za svoj slonokoščeni prestol. — Povest jo pisana z redko pisateljsko zmožnostjo in je izredno zanimiva, zato jo priporočamo. Dobi in naroča sc v »Katoliški Bukvami« v Ljublani. Scherlock Holmes. Spisal A. Conan Doyle. I. del: Doživljaji 1.—2., eleg vez. K 4'80. II. del: Spomini 1.—2,, eleg. vez. K 4'80. III. del: Vrnitev 1,—2., eleg. vez. K 4'80. Conan Doyle in Scherlock Holmes sta postali tipični imeni za novo vrsto romana — za kriminalni roman. V pripovednem slovstvu so motivi iz navadnega življenja že tako izčrpani, da si človek že prav želi nekaj novega. Zato z veseljem pozdravljamo, ako kdo najde novo polje, na katero se lahko razširi delovanje nepokojne domišljije. V kriminalnem romanu je ustvaril Conan Doyle uprav neprckosljivc vzore. Zamislil sc je z vso bujnostjo svoje domišljije v delo detektiva, ki zasleduje skrivnostne dogodke po vseh temnih in zavitih kotih in potih velikega mesta. Z veliko bistroumnostjo proučuje neznatne malenkosti, iz katerih potem izvaja dalekosežne sklepe, in iz najskritejše slučajnosti dobi ključ do rešitve oddaljenih ugank. Bistroumnost pisatelja je v resnici občudovanja vredna in tudi čitatelj si s čitanjem teh knjig izpopolnuje svojo iznajdljivost in bistroumnost. Kdor si bo nabavil le eno izmed navedenih treh knjig — vsaka zase tvori namreč celoto — bo brezdvomno kupil tudi ostali dve. Vsi trije deli se dobe in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. pg- Otforitev kopališča na Laverci. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim z 8. junijem, t. j. v nedeljo na Laverci novo kopališče moderno urejeno s kabinami in belo-nirano. Voda je čista in naravna. Za cenjene posete se vljudno priporočam. Velespoštovanjem Ivan Ogrin, Laverca. 1457 i postni zavitek (3 kg netto) popolnoma naravnega sirupa iz malin pošlje franko po poštnem povzetju za K 5 • 60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Plccoll, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah. 2961 &erravauo~ železnato J{ina-Tmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša liri ln je re-konvalescentom ln malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbornl okus. VoJkrat odlikovano. Nad 8000 zdravniških spričeval. g. in kr. dvorni dobavitelj TEST-B arkovlje. ===== Zbirka ljudskU) iger. 20. snopič tc priljubljeno zbirke jc ravnokar izšel in obsega igro za samo moške vloge pocl naslovom »Sveti Just« in eno za samo ženske vloge »Ljubezen Marijinega otroka«. Cena 80 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Prodam po nizki ceni PISALIH STROJ z vidno pisavo L. C. SIMTH 4 BROS najnovejši model (5.) dobro ohranjen. Vprašanje sprejema iz prijaznosti uprava tega lista. 1589 Moderne srajce belem barvaste tcnniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih, stalnih cenah z 10 X popustom v modni in šnortni troorai , nasproii olavne pošle. aaaaanciaaDaciaaaaaPDaaacsaanappaaaag G D D D n D n n D o D n D Morsko kopališče za gg. duhovnike na Glavotoku (otok Krk, Istra). 1514 Lep razgled na morje. Ugodna samota. Dnevna zveza z Reko in bližnjimi mesti. Parobrodna postaja. Cerkev in pošta v hiši. Cene zmerne. Kdor želi priti, naj se preje priglasi. Navodila in pojasnila daje predstojnik samostana. idejo Prvo kranjsko podjetje za izvrševanje umetnega vezenja in trgovina ročnih del J* liep§e d I. Jer§ek Ljubljana, Kongresni trg- štev. 5. Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven.zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov. Belo vezenje. — Predtiskarija. ObSeznano nizka cene. — Zunanja naročila se točno izvršujejo. — Ugoden nakup priložnostnih daril. W CM j mm pri Tnta v bodoči avstrijski Bivieri", v bližini mirainarske graščine in kolodvora je pod ugodnimi plačilnimi pogoji v obsegu nad 22.000 kv. m, zaokroženo nad 12.000 kv. m vinogradov z najboljšimi trtami (vina „Prosekar", s sadnimi vrtovi, vila z osmimi sobami, krasen razgled na morje. 1774 Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca" pod št. 1774. (Znamka 1) »Blfilfis n J Proda se veleposestvo deželne deske Krupa, pošta Gradac, okraj Metlika na Kranjskem ki obsega 300 oralov, od tega okolu 132 oralov Izbomega polja (njive, travniki) ter do 168 oralov 20 do 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu v bližini gradu, 130 do 150 m nad morjem. Kraj je topel. Železniška postaja Gradac 10 min. oddaljena, železnica je že zgrajena. Iz gozda se more napraviti po izsekanju zelo rodovitno polje, loke in vinogradi. Grad obsega 36 prostorov v 1. nadstropju. Pod gradom mlin na 3 tečajev, vodna sila za veliko žago. Prospevala bi tovarna za parkete ali pivovarna, ker *o pri roki mrzle kleti. Cena z bogatim fundusom vred K 250.000. Proda se istotam zelo dobičkonosna opekarna za K 15.000. Ponudbe sprejema Pozeukova banka v Pragi, od 16. do 30. junija po nje zastopniku v Krupi. 1802 TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE), Beton Zelezobcfon Mostovi Stropi Dvorane ZazidkI turbin Strokovna IzvrSltev vseh vrst načrtov Prevzet|e zgradb Tehnična mnenfa Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice Obisk strokovnih inženirjev na želfo PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »KatoliSke Tiskar ne a. Odgovorni urednik: Miha Moškerc,