ALBIN SPREITZ: Več demokratizma v šolsko sobo! (Referiral na dom. učit. konferenci.) Današnja doba stoji v znamenju demokracije. Padli so že in še bodo krvosesi, tirani, imperialisti et konsorte. Nočem se spuščati y politiko, temveč govorii bom o vzgojnih stremljenjih današnjega časa. — 2e v šolski dobi se naj položi temelj k bodočemu socialnemu udejstvovanju mladine v človeški družbi. Kakor ni zidana hiša trdno, ki nima močnih podstav, tako tudi je demokracija le nekakšen dekorativni nakit, če naj učinkuje na ljudi, ki so v razvoju že dovršeni. Torej' kratko! Za uprav demokraško čuvstvovanje, delovanje in nehanje se mora položiti temelj že v osnovni šoli. Preidem k praktičnemu delu! Na višji stopnji osnovne šole se naj povsod ustdnavljajo po unKie_i_o-uiiienških pravcih razredni odbori iz učencev in učenk istega razreda. Temu odboru, ki je voljen popolnoma demokraško po večinskem sklepu, prepuščamo predvsem takozvano nižjo disciplino, ki jo raora v drugera slučaju učitelj vršiti. Gdbor, sestoječ iz predsednika, podpredsednika, tajnika in 2—3 odbornikov, nna v prvi vrsti skrbeti ^a red, vzorno in dostojno vedenje učencev med odmori, na potu v šolo iri dotnov, nadalje vplivati s prijateljskimi odnošaji in tudi z disciplino na snago pri součencih ter z lastnim lepim zgledom navajati k marljivosti, točnosti in resnicoljubnosti. Predlagati ima razredniku, katere šolske zamude naj opraviči ali ne. Določati mora tudi od slučaja do slučaja, kdo naj oskrbuje snaženje šolskih tabel, prinašanje vode itd. Kot disciplinarna sredstva so odboru na razpolago prijateljski opomini, svarila in eventualno izobčenje gotovih renitentnih součeneev za nekaj časa od prijateljskega občevanja součencev istega razreda. Pri velikih kršitvah intervenira odbor razrednika, ki vrši discipliniranje. Odbor naj skliče vsak teden redne seje, sestavi zapisnik in obelodani sklepe. Ako so sklepi nepravilni, tedaj poseže razrednik vmes. Ako nastajajo prepiri, tedaj se voli razsodišče, kakor so v raznih društyenih pravilih predvideni. Če nastanejo nepremostljivi prepiri, tedaj razpusti razrednik odbor in zasnuje po glasovanju drugega. Odbor se voli vsak mesec, oziroma se potrdi prejšnji, eventualno z gotovimi izpreraembami. Vem, da nekaterniki porečejo: To ni nič za naše razmere; če že ni vse norija, je takšna stvar vendar predalekosežna, ker otroški razum za to še ni prav zrel. K temu pripomnimo sledeče: Res je, da je y prvem času ta novotarija danaidno delo in je mnogo rabuk, vzbun in malo vidnega uspeha pri tem. Vočigled dejstvu, da se je v zapadnoevropskih državali že obnesla ta uredba in pokazala že obilnega sadu, pa je tudi pri nas kaj takšnega mogoče, dasiprav nismo že iz ranih let vzrasli v demokracijo. Pomniir!, da je tov. Fierč že tudi oral tozadevno ledino. Uspeh tega ustroja jc dvo^i: mateiialni in formalni. Prvi obstoja v tem, da učence uvajamo v razumevanje ustavoznanstva, drugi pa obstoja v medsebojni ubranosti in zavednosti dolžnosti in pravic bodočih aktivnih državljanov ter v uprav demokraškem mišljenju, ki se zasaja že zgodaj v mladino. Potrebno je le dvoje: vera in dobra volja. Sklepam z besedami nasega velikeua romarja Ivana Cankarja: »Verujmo, zakaj le v veri je moč, zmaga in odrešenjelv: