Soplctoii d et ja t i Na svitl obo dane od c. k. krajnske kmety ske družbe Tečaj IV V srédo 11. Svečana. 1846 List a meji dveh sosedov Je oreh stal širok Usajen že od dedov 5 5 Je bil prepira vzrok. Pra vdarji. Gre tožba že v sodníco i Tam mési se dolg cas 5 Kér laž je med resníco 1 Zvijača pravde kvas. Jar 7 z jeze orh obséka, Sercé si ohladi Orehu sok odtéká, Se kmalo posuši Obá siv ga svojila, Ce prav obéh ni bil In ko sta ga klatila Se vsak je togotil. ? Besednika sta rékla Drevó v prepoved dať 9 Dokler bo pravda tekla, Orehe v shrambo djať. Zdej Peter ga natéga, Mu škodo poverniť; Tožbó pa Jur odlega, Mu bolje odgovoriť. Otroci pobírali Orehe so po tléh, Tud dobro se lasáli In tolkli po zobéh. Prepóvd možá perkléne, De jima gre po glav'5 Sodnik cez dolgo sklene Práv sôdbo po postav'« Se pravda hujši vname, De konca ji ni bio In premoženje jame y Iť kmetama pod zlo Ni dosti jima greha Cez toljk in toljko let Si hoc'ta zvolj oréha Se pravdo zdej napéť. ? Sodila je pr De orh gre Petru v last De vej pa polov Ne séga v Jurja Besednika pertekla, Zdaj kmeta pogodit In modro jima rekla Orehe razdelíť. Sosedje nju Želé j Brez pravde Doma krotij umiriť ; u svari jo î pogodit' 5 „Na svoji strani veje Posekať Juri smé, De sonce loke gre je In dék na xemljo gré. a Orehe sta razklala, Si djala jedra v žep, „Lupině kmet am dala, ln strila pravde sklep Po tem gre Juri v město Besednika iskat; Tud Peter misli zvesto ? Clo modriga si zbrať. Na to Jur' apel j Nek' maliga vdobi y In potlej revidira Pa zopet vse zgubi Sta dohtarja zobala Orehe na pesti 5 Sta kmeta pa razdjala Do béle se kosti! j. w—g Poducenje, kakó se mora klavna živina in meso ogledovati? ^Nadalje.) K tema čilu 111 koncu borno tedej te bolezni vsako posebej popisali, in njih znamnja na živi in mertvi živini, kolikor bo moć, razločili. Začnemo z vrančnim prisadam, ali vrančnim černiin sajevcam ali ovčićam (Milzbran), kteri je Tako se najdejo posamezni deli trupla od ži- huda huda bolezin. Poglavitne znamnja, po kterih vine, ktera je zdrava bila, in ktera je bila pred kratkim časam zaklana; taka bo tudi zdravo jed dala. Res je, de se zamore meso brez nevarnosti za zdravje dostikrat tudi od take živine jesti, ktera sicer práv na tanjko vse lastnosti zdrave živine nema, ampak silno potrebno je, tište bolezni dobro dobro spoznati, zavolj kterih se mesó ne smé jesti. se spozna m lahko od druzih bolezin loči, so: Popada rada konje, goveda, drobnico in * VťWUW Î U.VMIUVU 1 prasce, pa tudi kuretino in vso domačo živino sploh • y • ~ ^ * - * nar rajši pa mlad ? lep ? dob eie je bolezni kor ta; včasi živino napade, de bi bolj nagla bila, ka ko de bi bilo vanjo trešilo ; ona pade in cerkne. Zato so jo stari Nemci tudi vrag o v ali cope take živine o j s t • v t r e1, (T ojstro prepoved prozno fels sturz) • -------» ' --- r -----------— 7 >-> —~---* *---- oder HexenschussJ ali pa p reku cle j (Erd- in razsekovati je tudi tako živino iz kože devati menovali. Vcasi pa tudi en večimu pet dni terpi. . Vroče in suho ? dva tri čirni gorki kraji, in nečedni, sop so poglavitni vzi poletnisko vreme, ali pa in vroci hlevi oki te bolezni Taki bolni živini sespahnej m tekl po raznih krajih života ? ali in a nj , zakaj člověk, ki se per takim opra vilu na kakšnim ranjenim delu oskruni, na prisadu erje.. Zato morajo mesogledi h ud bol in posebno paziti, de nihče nobene take živine ne kolji , ne skrivaj , ne očitno; de mesá ne prodaja ne vživa, ne drugàm odnaša. Kervave klobáse narejene s kervijo tacih bolnih prešičev so že ve j del bule liko veliko ljudi ob življenje pripravile î (Dalje sledi.) 5. Mesó in kar je od take živine je hud strup za člověka. Iz nagliga morjenja seže vrančni pri sad lahko pozná. Kadeř pa ta bolezin ni takó začne, posebno v zadnjih nogah, tresti; truplo merzlo in vroče prihaja; živina je topa in žalostna, se trudno giba, glavo obesi zadnji konec omahuje, toliko de ne pade; vun Nekaj kemije (locbe) kmetovavcam. 6. naçrla, se živina (Nadalje.) Gorkom ér. Razvezana ali zbujena gorkota, ki nas več ali der stojí rajši, skorej nič ne -11 1 1 ^ * m t r > f lezi; vamp je napet dlaka pokonci stojí; oči so od konca bistre in ru deče, pozneje pa vodene in kalné prihajajo; suha vročina je po gobcu in po koži; dlasna je rumen manj greje, se da meri ti; učeni iniajo k temu živo srebró v nekaki steklenasti okrogli p oso dici, previđeni s tanjko votlo ce v kolali , bolj napenja ali širi zató, kér rorcam. Holj ko je na gorkim taka posodica kastorudeča ; jezik je gerd ; živina ne je in ne prežvekje ; blata gré malo in po redkama v černih in večkrat kervavih kepicah od nje; scavnicaje kal na, rujava in gre poredkama od nje ; sapa je nagla in težavna; lakotnice močno tolčejo; krava ne da več mleka rumenkasto. Včasi je nar huji otók na križu vratu, persih, vampu, malokrat pa po vsim životu. večidel černa, gosta, kolo debelo rumenkasto in če ga ravno da, je bolj vodeno ali cio glavi se zivo srebró v cevki gorkota vse razganja"; čě je pa bolj namerz lim, tudi živo srebro v cevki bolj vpada in se stiska. Ko bi ti kepo snegá tudi celo uro v rokah deržal j'e ne boš sogrel; zakaj vsa gorkota, ki jo pri tem iz svojih rok z^ubivaš, se zvezuje ali zedinjuje s snegani v tekoćo vodo; takó tudi, ko bi popred imenovano posodico z živim srebram v sneg. v škafu pri peči topi, vtaknil, se bo živo srebro ki se j ? r f1- ».vfjji, > lURiMi • nu u yj /ii v u si tuiu v cevki pri neki meri ali piki ostavilo, in takó Kri iz žile pušena je mazu ( šmiru) v • "i žojco po verhu. enaka, ima vcasi ostalo gorkota iz peči se pa s snegam zvêzuje dokler se ves sneg ne rastopi ; vsa druga staja iz njega tekoča voda, ktera, Znaminja, de bo živince poginilo so te le : stanu. vec gorkote potřebuje, kakor de je voda • V v poprejsnim sneznim ciplja je skorej nečutna, slaba, trepne sto ali Ce bi pa postavil tako posodico z živim še veckrat v en i minuti; otoka na životu ali nič ni, ali se pa zgublja; sapa je hitra, kratka, merzla, srebram v kak z vodó nalit kotel nad oginj. bo živo srebro v cevki, dokler ne bo voda zavre la se , zmirej vzdigovalo. Ko bi potem še trikrat nosnice in ustnice višnjeve, blató ne gré od živin- bolj pod kotlaní zakuril, ne bo voda nič nič bolj ------ *v 'v " Tako živinče tedej vroča postala, tedaj tudi živo srebró ne više se in pràv vzdigovalo; zakaj vsa gorkota, kar jo je čez vrelo četa cio nie, nie ne je, ne pije V • ne preživi dneva, če se mu ne pomaga, in bo cerknilo krepko , urno če mu koža, usesa in udje omerznejo ; če se ciplja več ne čuti, in če se živinče, kadeř se mu perst v ne zgane, in že na kiip léze. uho vtakne, kar nič vodo proč se z vodo zvezuje in berž v podobi puha dene mena Ko se cerknj ali aklana živina iz kože bezi. Prostor na taki cevki medpiko živiga sre brá pri tope ci m sneg i, in pa med piko pri vreli vodi so učéni v 80 enako velikih stopnic se med mesam in kožo kervave lise ali ru ojcanajđejo; bule so s kervavo vodó ali ru razdelili, ki jih tudi gráde imenujejo, m taki pri menkastočerno sokrovico napolnj kasto ali po nekter J cern kraj asto, mehko in zvenjeno ; čeva so udeče ? želodcova koža pravi pravijo: Romírjev gorkomér ali termo meter zató, kér ga je slavni fancozki naravoslovec Romir (Reaumur) v letu 1730 pervi napravil. Pri 10. do 12. stopnicah gorkete na tacini ima semtertje rudeče ali višnjeve pike c gorkoméru bi mošt nar bolj pràv vrèl v • 1 1 1 • v . • • pri 16 cerne lik ker in hk a, od znotrej černa in polna kakor bezgo podmet na unanji strani je višnjevo in rujavkastoblekasta, dostikrat pa tudi s kervavimi bulami preprežena letr so večkrat ravno take; žolč je tenak in černkast ali svitlorumen ; okoli ledic in mezdre se kervava ali rumena zojca ajde ? Pij so mehke njene ali pa velike, s černo kervj blede i zve se zidne gosence nar bolje poćutijo; — pri 20 do 25 kis ali jesih delaj; — 30 tacih stopnic gorkote kaže odrašen zdrav člověk ; — gorkota vročinske merzlice pride do 38 tudi 40 stopnic; —14 stop nic je prava mera gorkote v stanicah i. t. raznih fabrikah, kakor pri žganjarijah, volarijah, farbarijah i. t. d.,ga potrebujejo ; tudi vsak umen polnj Pi) je enjeno I vv jrj v v nj v 11 v y i niti i vt/iuti t v/iii uu— černo, gosto kri ali pa rumene podolgaste mehko, ima večidél v eni (lu ? kmetovavec bi taciga kake ali gorkoméra, ki se v mestih za klobasice časte vode gold, kupi, večkrat potřeboval. Pri enaki gorkoti, kakor se sneg topi, serćni meliur je poln rumene in žoj Kér zdravje in človeško življenje v nar veči ne varno s t pride, če se mesó ali kaka druga reč od take živine jé, ktera je po vrančnim prisadu cerknila, za tega voljo je klávšnja in prodajanje tudi voda zmerzuje; piko tedaj na cevki, do ktere seže živo srebró v snegu ki se topi, ali v vodi, ki zmerzuje, imenujejo: zmerzlin ali zmerzinc \ f _ *) Zalostno priçodbo na Dolenskim po takim povžitim mesu ste v lanjskih Novicah brali, kjer so trije ljudje na enkrat zavoljo tega umerli. (Gefrirpunkť). Pod letó piko so naredili učeni 32 ne sekati mehkiga lesá, kadar sok teče enako velikih stopnie za mero mraza, kakor gori izdelki iz taciga lesá nimajo terpeža, vedno po ? nad njo 80 za mero gorko te. Pri 3S stopnicah kaj o se vežijo in kazijo; kmalo se jih gnjilad pod zmerzlinam živo srebró zmerzne , in se prime in drobiti se začne les. Veliko lesá se ne tedaj ne da več ž njim še věci mraz meriti. Pri seka ob pravim casu; zavoljo tega dostikrat roko 80 stopnicah nad zmerzlinam začne voda vreti; delci ne zamorejo popolnama dobrih izdelkov da ta pika se imenuje vrelin ali vrele (Siedepunkt). jati; dovelj nakupijo ob slabim času nasekaniga e č i mraz jez drugo besedo š e m à n j g o r lesá kote. Ce se tedaj reče, gorkomér kaže 6 gradov , kteriga jim marsikaj clo v nič pride. Naj tedaj kmetovavci pa tudi tesarji in mizarji dobro prevdarijo, kar smo jim tukej svetovali m ali stopnie mraza, je, kakor de bi rekel, de je stopnic niànj gorkote, kakor v vodi, kader zmerzuje. naj se po tem svetu ravnajo — gotovo bo po tem Očitno je. de člověk tudi brez vse mere že takim slovensko mizarstvo in tesarstvo k veči s svojim lastnim občutkam med snegarn, ki se topi, vrednosti in hvali prišlo, in med vrelo vodo veliko razločkov gorkote spozná; kér so pa naši občutki večkrat goljuiivi in zapeljivi, in se tudi občutleji z besedo vselej ne dajo na tanjko razodetí, je práv, de učeniki resnice išejo, in de imajo za vsako reč, kar se koli da, tanjke in pravične vage in mére. Takó si po gorkoméru tudi v velikih daljnostih lahkó in na tanjko eden drugimu dopovejo, karkoli gorkoto ali merzloto pri sto in sto priložnostih vtiće. , Razun Romirjeviga gorkoméra so tudi F a Pôzna pa vunder ne zamujêna novo leto. želja za U ovo doba Slavi nisu više gluhi lepi za ono. što se o njima pise, oni čita pr otresaj u, svoga se d P. Preradov Kér ste za svoj rod geréei slovenski domorodci k renhajtovi in Celzijevi v navadi, kteri se novimu letu na oltar Slovenije obilno serčnih željá, med med seboj samo v tem razločijo, de je prostor med njimi tudi te položili: de bi se v sercih vsih Slovencov piko z m erzi i na in vrelina v 2i2 ali v 100 zmirej bolj Ijubezen do njih naroda vnemala: dajte, de manjših pa med seboj enako velicih stopnic raz deljen. Potem takim je 9 stopnic na Farenhaj vašim željam vaš prijatel še svojo željo pridruži. Želim namreč: de bi slavoplašci, zaničevavci in sov tovim gorkomeru ravno toliko ko Romirje- ražniki našiga naroda za naprej še hujši vsvo vih, ali pa 10 Celzjevih ravno toliko ko8Ro- jih pismih Slavjane očitno gerdili, sramotili in mirjevih. Francozje imajo Celzijevi g a z 100 zaničevaii. „Stoj!" porečete, „te želje so našim ravno Stoj! porecete, „te zelje so našim ravno stopnicami v rabi, kteri se tedej tudi s to stop- nasproii; Slovenija merzi na nje". Pa počasi prijatli! Pred dvěma letama se je v Augsburških občinskih niski ali stogradni gorkomér (Centesimal scala) imenuje. (Dalje sledi.) Kakó z mizarskim in tesarskim lesam ravnati, preden se poséka. Kjer okolj novinah sostavek bral, v kterim se je neki breziménič (anonymus), kadar je bil vsih Slavjanov resnične in zmišljene dušne in telesne slabosti svetu na znanje dal, dokazati prizadeval, de slavjanski narodi, ako se ne ponemčijo, v knjižestvi in v umetnostih nikdar kaj prida skazati imeli ne bojo. Takšno jalovo modrovanje se je iz gori imenova-niga sostavka v B. med nekimi gospodi slovenskiga rodu (Konec.) ne pripusté lesá pred poseko- ki so popřed slovenšino le malo obrajtali, speljalo kte vanjem guliti, kakor je svetovano bilo, je saj treba riga konec je bil: de so ti gospodje od tište dobe se s • »V _ I « .1. 1 • ■ V. .. II. T II •» M 1. na prip«. u, » 111 vu^ mjim, pvovnu » U11J pu/i 1 l/t . A ti i\ ill D M. u » II o i n VI ijunum. jjwjiivu , «V uv/ ni vsak čas dober za posekovanje, kadar bi si kdo Slavjani tudi po drugod v svoj priđ obernili. cas za posekovanje paziti zakaj slovensino sprijaznili. Lahko, de so ta sostavek zmislil. Velik liko jeležece m casu za poderanje I prip Kakor je tedaj pisatelj tistiga sostavka Slovanam z njim več koristi! ko škodoval,takó je Terd les za mnoge izdelke , kteri bodo na zik štajarskih dogodivšin suhim stali, mesca Grud P in harji predlanjsko leto v Gradcu na svetio tudi pervi zve-po gosp. dohtarji Mu- dan, mnogo č a n a posekán, poviša rabo, vrednost in terpež mlaćnih Slovencov v vredne slovenske domorodce spre leseni del ? zató ker v poslednji spomlad okoli měnil. Ta zvezik stajarskih dogodivšin nosi na celi podobo debla zrašena mladina do tega časa d in se nekiga rimskiga spomenika v Ptujskim městu. Pred tem terd i. Slehern lahko presodi, de je les v zim- spomenikam je narbolj na vid postavljena neka, na palico skill mescih sekán (tode še bolj na stebl terj in osušen, ko v lupji) gostejši \ M V V - m. « naslonjena ? po segi sedanjih kinetov na ptuj skini polji tezej in oblečena oseba, s takó skrivljenim in butastim lieam, de 5 ko pa ob času sočnosti, to je poleti. Fozimi se vsak čuditi mora, kako de je gosp. Dr. Muhar med se letine žilice in nitke lesá bolj skupej stisnej sok takó hitro ne prime, tudi se ne Dolanci na ptuj ski planjavi, kterih ravna in visoka rast s mezga se zgosti, ter se takiga lesá gnjilec prijaznim in veliko bistroumnost razodevajočim licarn široko p o k takó po gosto in globoko ; iz njega storjeno delo se ne kazí kér se na stebli oguljen les pri spomladanjski toploti pola razsuší. Vsak les se sicer, kader slovi, za uzor (Ideal) Slovencov tako posast najdel, kakor-šne bi med vsimi Slovenci nobeden drugi najti ne bil mogel. To strašilo, kter« gosp. spisatelj v svojih dogodiv- sinah ucenimu svetu za Slovenca predstavlja, in pa ne póka, zvije in izžlebí, ravno to koliko pa njih raztresenih pikočih in zbodljivih opazk bolj ali menj raz je rokodeleam velika nadlega in škoda, která f se kar je nar bolj moč odvraća! Pri mehk , to je pri smerečji, jevševji in borovj naj oživí sok sploh ob sv. Jurji, nekolikopozneje na viso kih gorah. Koristno je tedaj tak les podérať v kterih se je Slovencov spominal, je na Stajarskim v kratkim več Slovencov njihimu rodu povernilo, več ko bi jih vsi slovenski domorodci v desetih letih bili pover-niti zamogli. na preden se sok po njem gibati začne, to je mesca združene biti? Sušca in perve dni Malitravna; nikdar pa Domorodci! ali moje želje ne zaslužijo z vašimi J. Muhodolski. Xektere prigodbe iz življenja dveh umnih kmetovavcov. Ja nez a in Mete. bilo namreč sanjalo, de je bil štiri številke v lotrii zadel. m. (Nadalje.) Poroka. Te sanje je on svojim tovaršem, ki so ga ravno mimo lotrijske hise spremljali, povedal. Vernejo se tedaj vsi nazaj in stavijo tri sanjanih številk. Nekoliko dni pozneje zagledajo, nevervaje sami sebi, de so njih številke vzdi cr, © Ko je přisel dan poroke, je eakal J an e z, kakor njene Kakor grom se je glas te redke sreče od ust je bilo zgovorjeno, neveste en par sto stopin zunej vasi. do ust do nar daljih kraje v raznesel. Od tište ure je hotel Po tem so sli s svojimi starši in bližnimi rojci vred po- hlevno in sramožljivo v cerkev k poroki. Veliko ljudi se je bilo tam sošló , kteri so ženine lotrijo staviti. Vsakimu se je od lotrije sanjalo. Nekteri je svoje številke v sanjah na nebu. drugi v plamenu goreče vsak lotrijsko srećo posiliti. Staro in mlado, gluho in slepo , ravno in šepavo, škric in jopa, vse je začelo v od nog do glave ogledovali. Nad zeninam niso imeli nic postave, kakor hise vidil; tretjimu so jih rajnki iz groba přinesli. San grajati. Jane z je bil ravno takó čedne lepó oblečen. Ne vest a pa, kteri je bila ni davnej mati jarice niso nikdar toliko terpele , kakor takrat. Kterim umerla, je bila nekoliko bleda in klaverna viditi. Na se ni hotlo kaj sanjati f so po drugim potu si številke glavi je imela prost sapeljc ali venec iz rožmarina, brez loša in druziga kinča. Nje oblačilo je bilo čedno: kar ? poskerbeli. Nekteri so v stekla velike pajke djali in jim na majhine papirčke 90 številk napisali, de bi jim številke za lotrijo vzdigovali. Neki je na tla v krogu 90 številk napisal, na vsako številko zerno turšice djal in petelina k temu zarnju spustil; številke pod pervimi pe-timi zerni, ki jih je petelin pozobal, so bile številke za lotrijo; in tacih neumnostveč. Lotrijska hiša je bila celo vsi v eerkvi zbrani.— Ja že leto srečolovcov polna, pa treh rudečih številk ni bilo ob osmih ! Takó so bili fajmošter v navado pripravili, več na lotrijski tabli viditi. Gospodje, ki so jo takrat bili zadeli, bi še bili pozneje radi več iz lotrije dobili, in so je bilo od volne in platna, si je sama spredla. Skoro vsim je pa bila nje oprava preslaba in prevsedna fgmajn). Eni so se cio prepirali, ali so nje čeviji novi ali obno- šeni. soditi. ? Tudi jez bi ne bil mogel lahko njih pravde raz Ob osmih so bili V ze v se le ob enajstih, ja včasih še le po dvanajstih , k poroki prišli. Pred namrec so takó imeno- vsaki po sto goldinarjev lotrii nazaj dali. Narveč so pa kocarji in drugi revezi v Jotrijo denarjev znosili, vano zajternico ali kosilo pri nevěsti imeli, in zraven pridno pili, plesali in razgrajali ; potem še le so ravno de ji je že v pervim takó šumeče v cerkev šli. To se je fajmoštru nespodobno povernjeno bilo. Takó so ti revčiki še to takó 7 polletji tistih 8000 goldinarjev spet z gub il i. zdelo. ter so rekli: „kar je svetiga sveto deržano biti!" 5 1 mora tudi Z u n ej tega so precej svojiga imeli. a r pri svoji pred bolj igra teče, ji oberni hitro pièce. kar so Slovenski prigovor pravi: Kader nar J. Muhodolski. pervi poroki, ko so jo v Zeleniku imeli (takó se je de je bil eden zmed u um'1 iv ■■ mm namreč ti fari reklo}, mogli viditi, Kmetovavcam v opomin dvéh mož (prie) pijan Drugikrat se jim clo ženin ni V 2. listu noviga zgodovinskiga časopisa, kteriga zdel trézen ; saj pred oltarjem se je nespodobno in abotno obnašal, in je na prašanje „ali je to še tvoja res- ■ r m M ■ ih m nična volja?" še le v tretje s smejočim obrazam odgovorit: kaj je treba veliko prašati? ja, ja, ja! so fajmošter včasih pri poroki, zlasti kader je pod nadpisam „Mittheilungen des historischen Vereiiis fiir Krain" obnovim letu pridna družba zgo-dovinstva v Ljubljani na svitlo dajati začela, beremo naslednje ojstre pa resnične besede : Tudi r> Kam nespametno posekovanje gojzdov pe vtegnilo iz kteriga vee ljudi ziti, kratek so si lahko tudi so previdili, de bi se posebni nagovor deržali, ti drugi kak dober nauk posneli. 0 tem kratu so govorili, de je dobro zaderžanje v sebitnim stanu lje, se vidi V • na golim Krasu; de bi se pač kmetovavcam oci odperle ! Kakor se mladosti v izgledih nar bolj V f OCI nasledki razvuzdaniga in nemarniga življenja pred nar bolj s i priprava k zakonu. Ženina sta bila med mašo po mašnim obhajilu ob-hajana. To sta si bila poprej posebej sprosila; desiravno de so ledu pervih kristjanov med mašo obhajani bili. K temu so bili namreč v keršanskih naukih opomnjeni. postaviti zamorejo, ravno takó nej se pokaže kmetovavcam in posestnikam gojzdov kamnitno morje — goli kras de se učijo ? v Zeleniku že več časa ni bilo nic nenavadniíra o** y verni po izg kaj njih vnuke čaka, če dřevo za dre-vesam pada in če jim za novo rejo derv nič skerbí ni. Zatorej je Kras žalostěn in grozoviten spominek pri-hodnjim narodam ? ki svojo sivo in golo glavo kvisko ampak y tden Po maši sedej niso več vsi skupej pred, drugi poznej, iz cerkve šli. Meta je šla k grobu matere, in po tem v družbi na Berdo. Ko je prišla k Dobravčevi hiši molí med morjem in planinami, in po kterim hrumí in razsaja strašila burja." svoj e s svojo kumo (botro) Vganjka. novi dom, so stali pred durmi vsi pôsli • V • , na praznično svoj oble- Glavo imam, nog ne, pa vunder po svetu hodim in ljudi motim --Jože. čeni ? so Meti iz serca srećo vosili, in veliko veselje kazali, de je sedej njih gospodinja postala. Meta se jim je prijazno zahvalila, in rekla: „Upam, de bomo tudi v prihodnje ravno takó dobro in zadovoljno med seboj shajali, kakor do sedej. Ce bi kterikrat ne bilo kej pràv, mi le vsakrat odkritoserčno povejte; vselej bom rada popravila, kader bom mogla". I < (Dalje sledi.) Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je : 5 in 7. Žitni kup v igri sreće » V ise Kdor V oblak si stavlja hise. Ravno je leto minilo, kar je v tergu na Stajarskim nekoliko gospodov okoli 8000 goldinarjev srebra iz lotrije bilo dobilo. Enimu teh gospodov se je 1 mernik Pšenice domačc • » » banaške » Turšice......... » Soršice......... » Reži........... » Jecmena........ » Prosa .......... » Ajde........... » Ovsa........... 1 1 1 1 1 1 1 1 V Ljubljani I V Krajnju 7. Svečana. I 3« Svečana. gold. 1 kr. 1 1 gold. kr. 1 I 59 ! 1 2 5 o 8 2 10 1 j 15 1 15 — — I 1 1 44 ! i 1 37 l 40 1 10 1 1 17 1 - i 1 3 i - - 1 - 51