Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 29. številka Joliet, Illinois, 29. junija leta 1906. Letnik X/V NOVA POSTAVA O PRISELJEVANJU. Sprejeta, ampak prikrojena v prid ino-zemskim delavcem žu-... ljavih rok. 'SZ,**'- ------ VSI ZATIRANCI DOBRODOŠLI. Zlasti ruski judje lahko vriskajo od . veselja. razi najvišje ogorčenje nad ruskim klanjem. Poslal je najprisrčnejše pozdrave mlademu ruskemu parlamentu, ki tako pogumno bije sv.oj boj, ki je namenjen v to, uničiti samodrštvo. Govor poslančev je bil sprejet z velikim ploskanjem. ..........— .«■feCV" Washington, D. C., 25. jun.—Zbornica je očistila nasvetovano postavo o priseljevanju najvažnejših novotarij— spričevala o izobrazbi in glavarine v znesku $5—in jo sprejela danes popo-ludne enoglasno. Mesto spričevala o izobrazbi, kot je isto zahtevala po odboru nasvetovana postava, je zbornica skrbela, da ima posebna komisija preiskati celo področje priseljevanja in poročati ob prihodnjem zasedanju kongresovem. Glavarina (head tax) ostane pri $2, kot sedaj. Za ruske Žide. Zadnji kruti dogodki na Ruskem, vsled katerih so bili usmrčeni mnogi judje in umorjeni v Kišinevu, so povzročili dva krepka govora. Govorila sta Mr. Littauer (N. Y.) in Mr. Gold-fogle (N. Y.) Prvi je predlagal sledeči dostavek, ki je bil sprejet enoglasno: “Priseljenec, ki dokaže, da želi dopusta v to deželo samo da se izogne preganjanja ■ ali kaznij iz verskih ali političnih vzrokov radi prestopka političnega značaja, naj se ne zavrne radi pomanjkanja sredstev ali možnosti, da bo nesposoben služiti si svoj svakdanji kruh.” Delavcev manjka, ne učenjakov. Potem je prišla na vrsto točka o spričevalu glede izobrazbe. G. Gros-venor (O.) je predlagal nadomestilo za spričevalo o izobrazbi, rekoč, naj se ta točka izroči komisiji iz dveh senatorjev, treh članov poslanske in dveh državljanov, ki jih imenuje predsednik. G. Gardner (Mass.), boter nasvetovane postave, je vprašal, da li ima 4,000 krajevnih delavskih unij, za-htevaje spričevalo o izobrazbi, na sebi znak svetohlinstva. Čital je pismo predsednika Gompersa od “American Federation of Labor”, ki v njem zahteva dokaz o izobrazbi. G. Cockran (N. Y.) je vprašal: “Ali g. Gompers zastopa ljudstvo, ki se je izkrcalo z ladije Mayflower?” “Ne vem. Kaj pa mislite?” je odgovoril g. Gardner. G. Burleson (Texas) je rekel, da delavske organizacije omejujejo število vajencev v svrho, danomeje število izurjenih delavcev. “Potem za božjo voljo,” je vprašal, “kateri pa je sloj ali razred, ki ga želite? Povem vam; mi želimo tistih, ki hočejo delati s svojima dvema rokama. Predrugačiti nočemo priseljevanja v svrho, da bi imeli več učiteljev, kajti tucat jih prosi za vsako prazno mesto v tej deželi. Niti ne želimo pravnikov ali zdravnikov. Samo skozi odprta vrata moremo dobiti poštenih priseljencev za delo.” Grosvenorjev 'dostavek je bil sprejet s 128 proti 116 glasovom. Nasve-tavano postavo je potem zbornica odobrila enoglasno. Čeh Michalek govori. Med razpravo o priselitveni postavi je imel g. Michalek iz države Illinois svoj deviški ali prvi govor v zbornici. “Nasprotovanje priseljevanju”, je rekel, “temelji na plemenskem predsodku in domišljavosti.” Izjavil je: “Najmanjšega dokaza ni, znanstvenega ali drugačnega, v podprtje ugovora, da krvno spojanje odrastka kavkaškega plemena z drugim slabša in izprija pleme; da je ravno narobe res, dokazuje rojstvo in razvoj ameriškega naroda.” Umorjeni misijonarji. Pariz, 24. jun.—Ministerstvo vnanjih zadev je prejelo uradno vest, da je dal Kitaj za umof šest francoskih misijonarjev prošlega februarja meseca v Nančangu popolno zadoščenje. Kitaj se je zavezal plačati misijonu $200,000 in sorodnikom umorjenih $400,000, a poleg tega zgraditi spominsko bolnišnico in kaznovati kolovodje. Štrajk na Francoskem. * Pariz, 24. jun.—Štrajki tu še trajajo v več obrtih in najmanj 110,000 delavcev raznovrstnih strok počiva. Neredov pa ni. Delavska borza je središče velike delavnosti. Mnogi delodajalci pravijo, da rajši opuste svojo obrt, nego dovolijo osemuren delavnik. Nemčija oborožena. Berolin, 27. jun.—Ministrstvo vnanjih zadev zanika, da Nemčija in Avstrija spričo nemirov na Ruskem množita svoje čete ob ruski meji. Oblast je dostavila, da Nemčija take pomno-žitve ne potrebuje, ker sedanje posadke zadoščajo vsem zahtevam, ki se morejo staviti nanje. POTRES NA ANGLEŠKEM. 1 Ljudje se bali, da bo hud kot v San Francisco. Cardiff, 27. jun.—V celem ozemlju Wales so bili ob 9. uri 45 min. dopo-ludne čutiti hudi potresni sunki. Hiše so bile pretresene in mnoge stare ali lahno zgrajene so se rušile. Na stotine dimnikov se je podrlo, slike so padale raz stene in ljudje so omahovali glasno kričeč po cestah. Lotil se jih je strah, da se bliža katastrofa kakor ona v San Franciscu. Vkljub nevarnosti, v kateri so plavali mnogi ljudje, ni bilo dosedaj slišati o nobenih nezgodah. Tudi v Bristolu, Ilsracombu in v drugih krajih so bili čutiti potresi. Spremljalo jih je glasno podzemeljsko bučanje. Spet zarota. Rim, 25. jun.—Policija je spet odkrila zaroto, umoriti kralja Viktorja Emanuela in njegovo soprogo med njunim potovanjem iz Rima v Ancono. V vasi Castel Ferretto, blizu Falconare ob Adrijskem morju, je bila preiskana hiša anarhista Aurelia Landi, in v neki luknji pod podom so bile najdene tri nabite bombe. Ta hiša stoji prav ob železnici, po kateri se je kraljevska dvojica peljala čez nekaj ur. Deset oseb je bilo aretiranih. RAZNOTEROSTI IZ DELAVSKIH KROGOV. jp.m»''- _____ "»«.»k. V rudnikih trdega premoga v Penn-sylvaniji ne dobiš dela, če nimaš izkušnje. arja t. 1. gospo Bessie Hollister najsi-roveje onečastil in jo potem z žico zadavil, je danes dopoludne svoj zločin plačal z glavo na vešalih. Bil je bled in ves se je tresel, ko so ga vedli ¿0 vešal. Moliti ni hotel. SPOSOBNOSTNO SPRIČEVALO. Krvav spopad med ameriškimi in inozemskimi drvarji. Gozd gori. El Paso, Texas, 25. jun,—V C.hira-cahua-reservaciji, Arizona, razsaia velik gozden požar, uže tretji v tej letni dobi. Ljudje hite na pomoč od vseh vetrov, da omeje razbesneli ogenj. Kot se poroča, je mesto Magdalena v nevarnosti, da postane žrtev gozdnega požara. Potres na Kubi. Kralj Haakon VII. Trondhjem, Norvegija, 25. jun. — Uradne slavnosti povodom kronanja kralja Haakona so sedaj končane. Zadnja se je -vršila v norveškem kraljevskem gradu, kjer je bilo sprejetih 800 odličnjakov. Kralj Haakon je izročil princu Wales veliki križec Olafovega reda. Nov atentat? La Granja, Španija, 23. jun.—V trenutku, ko sta sinoči kralj Alfonsč in kraljica Victoria dospela v svojem avtomobilu, iz gledališča, je dobrooble-čen mož prodrl mimo straž in skušal kralja nagovoriti. Bil je aretiran. Rekel je, da se piše Jose Maria in je iz Madrida. Ob preiskavi so našli pri njem papirje sumljive vsebine in mnogo denarja. Oblasti so doznale, da je mnogo nevarnih anarhistov na poti v Španijo in so zato skrajno pozorne. Santiago, 22. juh.—Dva potresa v pol uri, prvi je bil zjutraj ob 2. uri, sta poškodovala mnogo poslopij v mestu. Mnoge osebe so bile lahno ranjene vsled padajočih ruševin. Prvi sunek je trajal 15 sekund; drugi je bil krajši, a'močnejši. Na tisoče oseb je ostalo na cestah in trgih. Italijani za rusko svobodo. Rim, 26. jun.—Danes je nekdo stavil vprašanje v poslanski zbornici o aretaciji necega Italijana na Ruskem pod obtožbo, da se je udeležil zarote proti državi. Med razpravo je rekel soci-ališki poslanec Turati, da je gotov, da izreče mišljenje cele zbornice, če iz- Kitajci uslišani. Tientsin, 27. jun.—Yan Shih Kai podkralj v Chili, je imenitno razsodil v slučaju petih ujetnikov, ki so bili obsojeni na smrt. Dal jim je priložnost, rešiti svoje življenje z molitvijo. Sedaj je velika suša, in podkralj je ukazal jetnikom moliti za dež. Če ne bodo njih prošnje uslišane v treh dneh, bodo obglavljeni. Bog se jih je usmilil in jim je poslal dežek in bili so osvobojeni. Uspeh poskušnje je povzročil obnovo in sedaj moli pet drugih jetnikov za več dežja v prid občini, a še bolj njim samim. Ali je Thaw blazen? New York, 28. jun. — Po okrajnem pravdniku imenovani posebni zdravniki v preiskavo dušnega stanja morilčevega so danes poročali pomožnemu državnemu pravdniku, da je obtoženec duševno popolnoma zdrav. A poročilo je bilo izročeno pod pridržkom, da morajo njegovo duševno stance še preiskavati. Thaw se danes ni pustil telesno preiskati. Springfield, 111., 22. jun.—Prvi slučaj pod novo pogodbo illinoiških premo-garjev in rudniških posestnikov, po kateri se imajo prvi kaznovati, če se upirajo iti na delo, in zadnji, če rudnike po nepotrebnem zapro, je danes razsodil državni izvrševalni odbor obeh organizacij. Po tej razsodbi so bili premogarji v obeh rudnikih tvrdke Donk Bros. v St. Clair countyju spoznani za krive kršenja pogodbe v tem, da niso hoteli iti na delo. Globa v znesku $10 je bila naložeha vsakemu premogarju, ki noče iti na delo. Saginaw, Mich., 23. jun. — Štrajk premogarjev v michiganskem okrožju mehkega premoga, ki je trajal izza dne 1, aprila, je bil danes popoludne tu končan, ko se je doseglo spora-zumljenje v vseh točkah. Plačilna lestvica z leta 1903. se je zopet uvedla in vstopnina v unijo znižala od $50 na $25. Začetkom medsebojne konferenci so se rudniški posestniki izrekli za $10, nakar so se zjedinili na $25. Od vstopnine se bo sedaj plačevalo $10 v gotovini takoj in ostanek v šest mesečnih enakih delih. Predsednik John Mitchell, ki je pomagal do sporazuma, se je nocoj vrnil domov. Premogarji začno prihodnji teden spet z delom. Scranton, Pa., 23. jun. — “Sibley Breaker” v Old Forgu pri Scrantonu je bil danes, popolnoma uničen vsled požara. Mnogi delavci so komaj utekli smrti. Škoda znaša $75,000. Krvav spopad. Cincinnati, O., 23. jun.—Iz Clarks-burga, W. Va., se poroča, da so v drvarskih taboriščih pri Tiogi,v Nicholas countyju, ob reki Cranberry, med tukajšnjimi in inozemskimi delavci izbruhnile resne razprtije, ki so vedle do prelivanja krvi in zato povzročile, da so bili Američani po inozemcih izpodrinjeni iz dobrih služb. Američani so zgrabili za orožje, sledil je spopad in eden tujih delavcev je bil ustreljen, dočim je bil neki drug smrtfio in mnogi so bili lahko ranjeni. Vest se je naglo razširjala po gorah in trajalo ni dolgo, da se je v Camdenu zbralo 100 mož, ki so se oborožili in podali v dotični distrikt Američanom na pomoč. Tujci so razpostavili straže, ki so alarmirale svoje sodelavce, ko so zdajci pridrli oboroženi Američani, nakar so se tuji delavci zatekli v Rich mond. Posestniki žag, ki so uposlo-vali tuje delavce, so se postavili na stran zadnjih. Pričakuje se nadalj nega prelivanja krvi. Lestvica z leta 1903. Indianapolis, 25. jun. — Predsednik premogarjev Mitchell je prejel poročilo, da je “Buffalo & Susquehanna Coal Co.”, ki daje delo 2000 možem v okolišu mehkega premoga v osrednji Pennsylvaniji, podpisala plačilno lestvico z leta 1903. Za podržavljenje. New York, 25. jun.—Ko se je “Central Federated Union" izrekla, poslušati svet predsednika Gompersa od “Amer. Federation of Labor”, se bodo bržkone še druge delavske organizacije pridružile temu gibanju. Tesarji so se že praktično organizirali in ustanovili klub pod imenom “Abraham Lincoln Democratic League”, čegar platforma se izreka v prid podržav' ljenju vseh javnih koristnih zavodov in zagovarja po Henry George-u uži-votvorjeno misel o preprostem davku (Single Tax Idea). Sposobnostno spričevalo. Philadelphia, Pa., 27. jun. — Združeni premogarji pennsylvanski so dobili danes važno zmago v državnem nadsodišču, ko je isto izdalo razsodbo, da se mora zahtevati sposobnostno spričevalo, predno premogar dobi delo v rudnikih trdega premoga v državi in da je potrebna dveletna izkušnja kot antracitnega premogarja ali de lavca, predno se sme podeliti sposob nostno spričevalo. Razsodba potrjuje odloka sodišča v Lackawanna coun tyju in državnega prizivnega sodišča Zadnje sodišče, na koje je bila zadeva najprej prizvana, je tozadevne določbe postavne vzdržalo vtoliko, da se ima zahtevati sposobnostno spričevalo, a je proglašilo odstavek postave, ki zahteva dveletno izkušnjo v rudnikih države pennsylvanske, za neustaven, ker se po njem oškodujejo državljani iz drugih držav, kateri iščejo tu dela. Chicago, 111., 28. jun.—Dr. Archibald Church, chicaški veljak za duševne bolezni, je proglasil “doktorja” John Alexander Dowie-a blaznim, ko je včeraj popoludne nastopil kot priča I zaveznem sodišču. Rekel je: “Po mojih mislih je g. Dowie duševno bolan. Zato ni odgovoren za svoja dejanja.” Zla nevihta. Guthrie, Okla., 25. jun.—Med hudim viharjem v zvezi s točo in dežjem, ki je divjal čez Oklahomo in Indian Territory, sta bili, kolikor je doslej znano, dve osebi usmrčeni. Vsepolno hiš je razdejanih, tudi živina je hudo oškodovana. Dowie blazen? MILIJONAR ZAPRT ZARADI UMORA. Bogataš Thaw ustrelil svoje žene ža-lilca milijonarja White. VES NEW YORK 'RAZBURJEN. S Filipinov. Manila, 26. jun. — Pulajamska glavarja Quientin in Adda sta se udala. Bila sta zadnja nasprotnika na otoku Cebu. Več et sta povzročala velike neprilike. Nekoč sta zaprisegla zvestobo in ameriška armada ju je rabila kot vodnika, a bila sta tako nezanesljiva, da sta bila odstavljena. Vstaši so jima ponudili poveljstvo in prelomila sta prisego in se pridružila vladnim sovražnikom. Preiskave še niso dognale natančnih vzrokov žaloigri. FRANC JOŽEF NA ČEŠKEM. Izrazil svoje zadovoljstvo nad sporazumom med Čehi in Nemci. Dunaj, 27. jun,—Z velikim zadovoljstvom so • tu vsi krogi sledili dogodkom, ki so se doigravali v Libercah (Reichenberg), prizorišču nemško-češke razstave, povodom obiska cesarja Franca Jožefa. Slavnostnih dnij ni motil nihče in vladarjevo potovanje je uničilo vsaj začasen sporazum med Čehi in Nemci. V obrtnih Jablonicah (Gablenz), ki je svetoslavno radi svoje steklarske industrije, se je potovanje belolasega cesarja po Češkem sedaj zaključilo. V slovo je cesar Franc Jožef poslal lastnoročno pismo cesarskemu namestniku na Češkem, grofu Coudenhove. V istem se zahvaljuje Čehom in Nemcem za sijajni sprejem, ko se je mudil med njimi. Najtopleje priporoča popolno spravo, ki naj jamči nadaljnji razvoj Češkega in okrepi Avstrijo. Fcm. grof Beck. Dunaj, 23. jun.—Načelnika avstrijskega generalnega štaba, fcm. barona Becka, je cesar Franc Jožef povzdignil v grofa. In nemški cesar ga je imenoval načelnikom nemškega pešpolka št. 19, kar je izvenredna čast. Dunaj, 24. jun.—Feldmaršallajtnanf Potiorek je rekel, slaveč grofa Becka: “Četudi ni imel Beck doslej sreče, da bi kot vrhovni poveljnik dobil kako bitko, pa mu Bog daj doživeti dan, ko mu bo generalni štab mogel izkazati hvalo v uspešnem, krvavem boju.” New York, 25. jun.—Harry Thaw, član znane pittsburške rodbine, je tu med glediščno predstavo, ki se je vršila v “Madison Square Roof Gar-den”-u, ustrelil Stanforda White, člana znane stavbarske tvrdke. Morilec je dejan v zapor. Ko je med drugim dejanjem neki komik predaval kuplet, so nenadno počili trije streli, in White se je zgrudil mrtev. Predstava je bila takoj ustavljena in občinstvo se je razšlo. White je bil član newyorške stavbne tvrdke McKim, Mead & White ter je zahajal v najboljšo družbo. Thaw se je pred letom oženil z igralko Evelyn Nesbit in zato razprl s svojo rodbino. Kaj je povzročilo umor, ni znano, a bržkone je vmes Evelyn Nesbit.' Milijonar Thaw uklenjen. New York, 26. jun.—Harry Kendšll Thaw, mladi milijonar iz Pittsburga, ki je ustrelil arhitekta milijonarja Stanforda White, trdovratno molči in ne mara ničesar izpovedati. Njegova žena je izginila. Policaju H. Debes, ki je Thawa aretiral, je odgovoril jetnik na vprašanje, da li je krav umora: ‘Da, mojo ženo je uničil in vesel sem, da sem dosegel svojo namero.” Vkljub njegovemu bogastvu, niso oblasti napravile izjeme glede ravnanja s Tha-wom. Na policijsko postajo je bil prepeljan na policijskem vozu in sicer kot morilec tudi uklenjen. Ljudij je bilo kar črno okrog voza, ki ga je odpeljal. Preiskave. New York, 27. jun. — Tukajšnje oblasti se na moč trudijo, doznati podrobnosti v zvezi z umorom arhitekta White. Thaw pravi, da je umoril arhitekta, ker mu je motil hišni mir. Preiskave se raztegajo tudi na obnašanje umorjenca, o katerem se govori, da je gospej Thaw tudi po njeni omožitvi izkazoval neprimerno pozornost in ji celo pisma pisaril. Šele pred nekaj dnevi je baje njen mož našel eno teh' pisem in prisegel maščevanje. Najdba tega pisma je morda neposredno povzročila žaloigro, a znano je, da je Thaw že dlje časa živo sovražil arhitekta White in mu večkrat žugal. Natančne okolnosti, ki so vedle do umora, ne bodo tako hitro izročene javnosti. Grof Goluchowski. Dunaj, 25. jun.—Da ni avstro-ogrski minister vnanjih zadev grof Golu-chowski moral odstopiti, sta preprečila ogrski prvi minister Wekerle in minister grof Apponyil Grofu Golu-chowskemu se je posrečilo, svoje nasprotnike prepričati, da služi njegova politika najboljšim koristim Ogrskega; nezaupnica, ki mu je bila namenjena, zatorej izostane, vsaj začasno. nevihti z gromom in strelo, so bile vč„eraj odgovorne za dva smrtna slučaja, a onesvestilo se je vsepolno oseb. Vihar je nekaj časa kar besnel. Še več neviht bo baje danes. Eno žrtev je zadela strela, dočim je druga padla v jezero vsled prevelike vročine. Vihar je napravil tudi dokaj škode v mestu in okolici. Judje v strahu. New York, 27. jun.—Hrupna govorica, da se njih otrokom režejo vrati v javnih šolah, je povzročila tako razburjenost in bojazen po vsej nižji vzhodni strani mesta, da je bilo danes petnajst šol s 25,000 učenci zaprtih. Zmešnjava je nastala vsled tega, ker je bilo včeraj več otrok operiranih radi neke bolezni v grlu in nosu. Operacija ni nevarna, a poročila o nji so se tako naglo razširjala danes, in zlasti med judi, da so začeli govoriti o judovskem klanju, hujšem nego na Ruskem. Umoril svojo ženo. Chicago, II!., 26. jun.—Strašna družinska žaloigra se je doigrala davi v mali leseni hiši št. 4716 Loomis str. Frank Horvat, star 43 let, mesar, ki je uposlen v klavnicah, je umoril tam proti 6. uri svojo za več let mlajšo ženo in poskušal potem končati svoje lastno življenje. Čin je bil skrajno hladnokrven in očividno prej skrbno pripravljen. Nič hudega sluteča žena je mirno spala v postelji, ko se: je njen mož približal z dolgim in ostrim klal-nim nožem ter ji prerezal vrat.Vzrok? Ljubosumnost. KAJ SE GODI NA RUSKEM? Vojaki zborujejo in se izrekajo v prid dumi in svobodi. Petrograd, 27. jun.—Poveljnik pre-zvestega polka Preobraženskega je dobil od cesarja oster ukor. Ljudje tega polka so namreč te dni zborovali v taboru pri Krasnem Selu in sprejeli sklepe in izjave, da se strinjajo z vsemi čini ruskega parlamenta ter da se bodo v bodoče uprli kot straže, ako bi morali streljati na očete in brate. Sklepi so bili izročeni polkovniku. Ojstri ukor, ki ga je car moral izreči poveljniku prvega in najodličnejšega polka ruske armade, je najjasnejši dokaz o resno razširjeni revolu-cijonarni propagandi v armadi. Cat sam je častni polkovnik rečenega polka in nosi njegovo uniformo ob skoro vseh slovesnih prilikah. Na svojem zborovanju so vojaki med drugim sklenili, izraziti svoje popolno sočutje z zahtevami parlamenta za razdelitev zemljišč med.kmete, svoj sklep zaključujoč z besedami: ‘Naše geslo je: Eden za vse, vsi za enega!” J Nova država. Oklahoma City, 22. jun.—Slavnost v čast novi državi je bila največja demonstracija, kar jih je tu kdaj bilo. Mnogi gostje iz države in sosednjih teritorijev so bili navzoči. Guverner Hoch iz Kansasa je imel slavnostni govor v parku. Povodenj na Češkem. Dunaj, 22. jun.—Po brzojavkah iz Prage je ob povodnji v porečju Saza-ve utonilo nič manj kakor šestnajst oseb. Stvarna škoda se doslej še ne more popolnoma preceniti. Na dolge razdalje je vse žito in poljščina popolnoma uničena in vsako upanje na žetev je izginila. Ogri zoper Dunaj. Dunaj, 26. jun.—Po avstrijski delegaciji stavljeni predlog za zvišanje ogrskega doneska v pokritje stroškov za skupne zadeve na 24 milijonov kron je povzročil na Ogrskem največjo ogorčenost. Ogrsko časopisje besno napada dunajske oblastnike, in celo vladni listi zahtevajo sedaj popolno ločitev od Avstrije. Cesar namerava pomilostiti vse osebe, obsojene pri demonstracijah za volilno pravico na Avstrijskem. Ivens obešen. Chicago. Ill, 22. jun.—Richard G. Ivens, ki je tu v Chicagi dne 12. janu- Angleži v Egiptu. Kairo, 25. jun.-^-350 Sudanezov je egiptovsko-britanska kaznilna ekspedicija, odposlana iz El-Obeida v pomoč posadki v Talodi, usmrtila, in 100 jih ujela. Moštvo ekspedicije n! imelo nikakih izgub. (Prve dni junija mfeseca so Sudanezi napadli posadko v Talodi in usmrtili 40 Egipčanov.) Italijani in judje. New York, 23. jun.—Po spopadu z noži na Norfolk cesti sinoči, nied katerim je Giuseppe Yacobocci usmrtil Abrahama Koslowitza, se je zbrala drhal kacih 1000 oseb, večinoma judov in sosedov umorjenega, da iztrgajo italijanskega morilca iz rok policije Policaja z ujetnikom sta se zatekla v neko prazno poslopje, dokler ni došla pomoč, nakar so korakali v policijsko postajo na Mulberry cesti. Prepir, ki je povzročil klanje, je nastal iz vprašanja, kdo’se mora umakniti, če sreča družba Italijanov družbo judov na stranski cesti. Žitnica zgorela. Chicago, lil, 24. jun,—Pod imenom Mabbatt-poslopje znana žitnica A inB ob Archer Ave. in Wood str., ki je bilo v nji prostora za 1,300,000 bušljev in ki jo je rabil J. S. Templeton, je včeraj zgorela z vso svojo vsebino. Poslopji sta bili obe v štiri nadstropja, a leseni. V enem je bilo 60,000 bušljev ovsa, v drugem 40,000 .bušljev pšenice. Tri sosedna poslopja so tudi zgorela. Napravljeno škodo cenijo na $350,000. Nickel Plate železnica bo prodajala posebne poletne tikete za izletnike v kraje Canade in Nove Anglije, po ceni ene voznine več dva dolarja za petnajst dnij iz Chicage ter ene voznine več štiri dolarje za trideset dnij iz Chicage. Za podrobnosti se obrni na City Ticket Office, No. 107 Adams st., Chicago. dit Vročina. Chicago, 111., 28. jun.—Vremenske razmere, ki so dosegle vrhunec v hudi Armour se je vrnil. New York, 26. jun.—Med potniki parnika “Kronprinz Wilhelm”, ki je danes dospel iz Southamptona, so bili g. in ga. J. Ogden Armour, pomorski lajtnant Grant in profesor ] T. Hatfield. G. Ogden Armour, načelnik ene največjih chicaških klavnic, je dospel svojo soprogo in hčerko Lol lo, ki jo je ozdravil profesor Lorenz na Dunaju. Glede nedavne preiskave klavnic je rekel: “Klavmčarjeir. bo dobrodošla vsaka dobra nadzorna postava in vsak predlog za zboljšavo. Cim bolj še bodo postave, tem zadovoljnejši bodo klavničarji. Vse govoričenje, da se klavniška obrt te dežele postavi v slabo luč, je bilo nepotrebno in tudi neresnično. Klavničarji so vsako leto poskušali, svoje zavode zboljšati .v vsakem oziru.” • — » «i-ri - * Jfi POVRNITEV DENARJA, ki ga je William S. Osman zapravil. Eveleth, Minn., 21. jun. — Izvolite natisniti par vrstic o Wm. S. Ormanu, kateri je bil pred nekoliko meseci tukaj na Evelethu, Minn., prvi tajnik evelethske rudarske zveze “Westers Federation of Miners”. V svojem slabem obnašanju je Wm. S. Orman zapravil unijski denar v znesku $300 (tristo dolarjev). In od tistega časa so nekateri udje naše rudarske zveze zmirom mislili, da smo tisti denar popolnoma 1 izgubili, češ, da bond American Bonding-kompanije, pod katerim je bil naš prejšnji tajnik Wm. S. Orman zavezan, ni bil -nič vreden. Zatorej naznanjamo vsern Slovencem in obenem bratom naše rudarske zveze, da smo prejeli dne '18. .junija -190F tristo dolarjev ($300) od ■American Bonding-kompanije, ki je -bila pod obveznostjo dolžna izplačati zapravljeni denar. Zatorej še enkrat poživljamo vse rudarje v Minnesoti, kateri se dan in noč mučite v globočini pod zemljo, da si služite stroj vsakdanji kruh s težavnim in nevarnim delom: bodite složni, in kateri še niste pri rudarski zvezi, pristopite k nji kar najprej mogoče, da se dosežejo pravične delavske reforme. John McNair, predsednik. John Movern, I. tajnik. ■ ' V, ... ■ ' *'- V'> !^ ’ . .' ijjt AMERIK ANSKI SLOVENEC 8Ô JÜNÎ.ÎA 1Ö0Ö. Joliet, 111., 27. jun.—Naša farna šola je bila zaključena dne 21. t. m. Prvo sv. obhajilo je prejelo minolo' nedeljo 66 otrok naše farne šole in sicer ti-le: Dečki: Anton Govednik, Jos. Dajč-man, Jakob Krašovec, Stef. Stanfel, Avguštin Stukel, Alojz Simonič, Jožef Muhič, John Kambič, John Vraničar, Jos. Planinc, Anton Šuklje, Franc Konda, Mat. Kotič, Alojz Mavrič, Ant. Klobučar, Franc Čulek, Franc Mušič, Franc Papež, Anton Horvat, John Bradač, Jos. Volan, Mat. Ramu-ta, Franc Papež, John Grahek, John Bradeška, Karol Gecan, John Kren, Franc Roštan, Stef. Podrebršek, Geo. Vranešič. Deklice: Ana Stanfel, Ana Meteš, Katarina Rogina, Katarina Stukel, Mary Fir, Mary Korevec, Francka Legan, Mary Avsec, Amalija Habinc, Mary Bezek, Florence Schwab, Ana Zorap, Mary Starašinič, Katarina Korevec, Ana Bolte, Mary Sila, Mary Kožar, Katarina Količ, Mary Rogina, Ana Loparc, Frančiška Jaklič, Marija Vrščaj, Frančiška Nemanič, Katarina Težak, Antonija Meglen, Ana Marentič, Ana Simonič, Elizabeta Sikola, Mary Oberstar, Angela Sodec, Ana Juratič, Frančiška Turk, Mary Šuklje, Neža Lavrič, Mary Stariha, Frančiška Leš. — Mašni strežniki naše slovenske cerkve, katerih število je narastlo že nad 50, so se dali ta teden skupno fotografirati. —Obžalovanja vreden dogodek seje pripetil v naši naselbini zadnjo nedeljo zvečer na št. 204 Ross St. Domača hči petnajstletna Mamie Nemanič je sedela okoli osme ure. zvečer na porču pred hišo z Antonom Bajukom. Kar naenkrat jo začne ta brez vsacega vzroka zabadati z ostrim nožem. Zadal ji je 4 globoke rane, iz katerih je vrela kri, ko je deklica pribežala v hišo. Poklicani zdravnik je izjavil, da je nevarno ranjena, vendar je upanje, da se pozdravi. Zločinec je bil drugo jutro aretovan v saloonu na Ruby St. Pravijo, da je storil to iz ljubosumnosti. —“Fourth of July”, t. j. 4. dan julija meseca bo šele v sredo, pa dečki ga že slave po vseh straneh našega mesta. Dne 4. jul. 1776 je bil podpisan proglas neodvisnosti Združ. držav ameriških, in spomin na ta preslavni dan se obhaja vsako leto hrumno in šutnno, kot noben drug praznik ameriški. Ampak mestna policija bo letos pazila, da ostane streljanje nedolžno. Vsak prehud “kanonir” bo brez pardona aretiran. Zato tem potom svarimo naše fante. —G. Anton Golobitsh in gospa soproga sta se nocoj vrnila z ženitovanj-skega potovanja in obiska stare domovine. Kak interviewcek utegnemo objaviti prihodnjič. —Električna železnica Joliet, Plain-field &‘Aurora namerava zgraditi svoje lastne tire v mesto, da ne bo treba njenim karam voziti čez Boulevard Heights po tirih električne železnice Chicago & Joliet. V torek so inženirji že začeli z delom na Granite-ulici in Plainfield-cesti. Od tam bodo tiri držali doli po Ruby-ulici, čez ta-mošnji most, po Chicago cesti do Webster ulice, po tej na Scott-cesto, in potem po Van Buren iri Desplaines cestah do mestne meje, odkoder se boš lahko vozil do Wilmingtona, ko napravi Joliet & Southern Traction Co. dotično črto. —Društvo Vit. sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. priredi to soboto zvečer v Golobičevi dvorani veliko veselico, pri kateri bode tudi določen izid kontesta. Igrali bodo hrvatski tamburaši. Slovanom vstopnina prosta. * —Društvo sv. Martina št. 80. Z. K. U. bo imelo to nedeljo v Theilerjevem parku svoj piknik, ki obeta biti vele-zanimiv. —Sv. Alojzija so naši rojaki Alojziji prav imenitno slavili zadnjo nedeljo z godbo, parado in plesom, kot se nam poroča. -—C. W. Lutz, superintendent v tukajšnji jeklarni American Steel & Wire-kompanije, se preseli prihodnji teden v Pittsburg, Pa., kjer prevzame službo v večji jeklarni iste kompanije. —Jurij Perpič, 20 let star, je prišel šele pred tremi meseci v to deželo, oziroma v Joliet. Dobil je delo v Lockportu, kjer je tudi nekje boardal. Od zadnje sobote pa fanta pogrešajo, in bati se je, da ga je zadela kaka nesreča. V stanovanju je pustil $20. * —Tukajšnja policija išče neka dva morilca iz Chicage, ki se baje skrivata v našem mestu. —Kolo (bicikelj) je bilo ukradeno Danielu Stua v soboto zvečer pred John Jermanovim salunom. -—Neki Stonič se je ponesrečil zadnji teden pri Lockportu. Povozil ga je vlak. Več nam ni znano. — Spet je več slučajev Škrlatice (scarlet fever) v našem mestu. —Okoli 800 Čehov z godbo na čelu se je pripeljalo v nedeljo zjutraj iz Chicage in korakali so naravnost v Theilerjev park, kjer, so se imenitno zabavali do večera. Impli so tudi svojega policaja s seboj. In ta se je zve- čer odlikoval, ko se je vračal na kari po Hickory-cesti. Rešil je namreč kondukterja, ki so ga neki malopridneži hoteli najprej ociganiti za voznino in potem ubiti. Čast češkemu policaju iz Chicage, čegar ime nam je žal neznano.______________ Pittsburg, Pa., 24. jun. — Slavno uredništvo, blagovolite natisniti naslednjih par vrstic v priljubljeni mi list A. S. Ravni danes ^mo imeli v tukajšnji slovenski cerkvi Matere Božje na 57. cesti dvojno slavnost. Ob 10. uri je bil slovesno blagoslovljen kip sv. Janeza Ev., ki ga je kupilo tukajšnje društvo sv. Jožefa št. 12. J. S. K. J. in ga želi postaviti v trajni spomin v naši cerkvi na stranskem altarju sv. Jožefa. Nato se je začela slovesna sv. maša, katero je pel naš domači župnik, č. g. John C. Mertel. Med sv. mašo je bilo več slovenskim otrokom podeljeno prvo sv. obhajilo. Slavnostni govor o vrednosti prejemanja sv. zakramentov, zlasti o prvem sv. obhajilu, je imel č. g. Father Otho iz Sharpsburga, Pa. Cerkev je bila za tisti dan lepo ozaljšana in vernega ljudstva prenapolnjena. Tukajšnje društvo Matere Božje št. 33. K. S. K. J. si je kupilo bandero v spomin ^letnice društvenega obstanka ter s tem namenilo postaviti zopet nov kinč naši cerkvi. Bandero je izdelala tvrdka A. K. v Parizu na Francoskem. Slovesno blagoslovljeno bode dne 19. avg. t. 1., ravno isto nedeljo, ko bodemo obhajali spomin Marijinega vnebo vzetja, obenem god naše društvene in cerkvene patrone. K tej slavnosti se vabijo vsa tukajšnja slovenska in hrvaška društva. Kakor je že razvidno, bode to ena najimenitnejših slavnosti, kar jih je še kedaj doživela slovenska naselbina v Pittsburgu. Upati je, da se bodo parade udeležila vsa tukajšnja odlična društva. Le Bog daj lepega vremena. Ob sklepu teh vrstic iskreno pozdravljam vse sobrate slavne K. S. K. Jednote. Ti pa, vrli A. Slovenec, ti si dobrega berila venec; želim ti obilo predplačnikov, tebi zvestih naročnikov. Nikolaj Gerdun. Kraintown, Minn., 18. jun.—Veliko in redko slavnost smo obhajali v tukajšnji slovenski naselbini v sredo, dne 13. jun. Gospod Vinko Božja, že večleten in splošno priljubljen znanec naših rojakov, je daroval v cerkvi sv. Antona svojo prvo sveto mašo Bogu Vsemogočnemu. Bil je to izreden praznik za slovensko naselbino na Krainstownu, kakršnega ne pomnijo naši slavni pionirji iz leta 1866., bil je to dan neskaljenega veselja za vse, ki so bili tako srečni, da so se udeležili te slovesnosti. G. Vinko Božja je bil rojen v Polhovem Gradcu 7. marca 1880., kjer je dovršil ljudsko šolo pod vodstvom svojega očeta,, ki je poučeval na on-dotni šoli. Srednje šole je študiral v Ljubljani do pete šole in v Kranju od pete do osme. L. 1902. je prišel z g. Rantom v Ameriko, v Stpavelsko semenišče, kjer je dovršil svoje bogo-slovske študije. V mašnika je bil posvečen 12. junija t. 1. od nadškofa Ire-landa. V torek popoldne, dne 12. junija, se je podal proti Albany, kjer je železniška postaja tudi za Kraintown Spremljalo ga je sedem slovenskih dijakov iz omenjega semenišča in dva novomašnika, Slovenca gg. Valentin Schiffrer in Jernej Ponikvar. Obenem so: se udeležili nove maše še slovenski župniki in duhovni čč. gg. Jager iz Minneapolisa, John Trobec iz Brockway, Francis Rant iz Arlingtona, ilinn., J. Varh iz St. Paula in dr. J. Seliškar, profesor iz Stpavelskega semenišča. Gospod novomašnik je prenočil pri obče spoštovani rodbini Ma-lijevi, kjer je preživel vse svoje počitnice, odkar je prišel v Ameriko in kjer je našel takorekoč svoj drugi rojstni dom na tej strani morja. Pred vrati Malijeve hiše se je blestel lep slovenski napis: Novomašnik, bod' pozdravljen, od Boga si k nam poslan! Na predvečer slavnostnega dne so navzoči slovenski dijaki, vsi izvrstni pevci, dali na Malijevem domu duška navdušenim slovenskim pesmam, ki so pričale, da slovenski narod tudi v Ameriki ne zataji svojega narodnega prepričanja. Petje je tudi opominjalo novomašnika, da ostane zvest svojemu rodu in naj deluje v njegovo telesno in dušno korist. Drugi dan, v sredo r3. junija ob deseti uri zjutraj so se začele priprave okoli cerkve. Ljudje so se že na vse zgodaj začeli zbirati okoli lične cerkvice sv. Antona. Videl si prihajati težke kfnečke vozove prav sem iz sosednjega mesta Albany, da, celo iz najstarejše, čisto slovenske naselbine v Brockway, Minn, Prihajali so k cerkvi zagoreli in osiveli možaki, ki so pod štiridesetimi leti pjvi začeli posekavati neprodirne šume tta kraju, kjer zdaj , stoje krasna kmečka poslopja in kjer zdaj leže lepo obdelana polja. Na licih se pozna tem našim vrlim gorenjskim koreninam od Bleda sem, da so prestali marsikako težavo, da jim je stekla po obrazu mar-sikaka sraga potu. Veselje je sijalo tem zastarelim, a še vedno junaškim Gorenjcem raz obraza, ko so se bližali cerkvi z upanjem, da se udeleže lepe prilike, ko bo njih rojak daroval prvo sv. mašo, ko se bodo Zbrali slovenski naseljenci iz vseh krajev tukajšnje okolice, da pozdravijo stare znance in prijatelje. Malo pred pol enajsto uro se je začel sprehod od župnišča proti cerkvi. Pred gospodom novomašni-kom je korakala belo oblečena nevesta enajstletna hčerka Malijeva, nošeč v rokah blazinico z belim vencem. Na vsaki strani jo je spremljala po ena družica istotako v beli obleki. Pred cerkvenimi vratmi se nevestica ustavi in se obrne proti novomašniku, katerega nagovori v mili slovenščini, v krepkih in lepo donečih besedah. Pozdravila ga je v imenu vseh tukajšnjih rojakov in mu voščila srečo; čestitala mu je, ker je doživel toliko srečo, da sme stati pred oltarjem .Vsemogočnega in mu darovati najdragocenejšo I daritev sv. maše. Opomni ga, naj se. spominja pri prvi maši vseh rojakov Slovencev v novi domovini, naj se spominja zlasti svojih staršev v starem kraju, za katere je ta dan dan največjega ponosa in sreče, ker so vzredili sina-duhovnika in ga posvetili Bogu. Ko vstopi novomašnik v cerkev, mu zadoni raz kora na uho lepo ubrana pesem “Novomašnik bod’ pozdravljen”, katero so peli njegovi večletni tovariši, dijaki iz St. Paula. Profesor Seliškar je orgijah Pri maši so cere-brirali poleg novomašnika naslednji gospodje: za pomožnega duhovna g. Rant, za deakona g. Trobec, za sub-deakona g. Varh, za ceremonial-moj-stra g. Černe, dijak iz St. Paula. Slovensko pridigo jo govoril profesor Seliškar, ki je že itak znan kot izvrsten govornik, topot je pa njegov govor še posebno globoko segel v srca poslušalcev. Pokazal je, kaj je dolžnost katoliškega duhovna, namreč, da ima on oblast učiti, deliti zakramente in voditi vernike. Velika oblast, a tudi strašna odgovornost. Škoda le, da ljudje pogosto ne cenijo kat. duhovnov, kakor so v resnici dolžni.—Nemško je govoril g. Rant, o katerem so ljudje govorili, da še niso slišali boljšega govornika. Tudi on je navdušil vse navzoče in spodbujal gospoda novomašnika na težavno pot, katero ima v kratkem nastopiti, kot voditelj duš. Pred darovanjem je novoposvečeni mašnik podelil svoj novomašniški blagoslov vsem vernikom, ki so bili v cerkvi. Med povzdigovanjem, ko je na besede novomašnika naš Gospod Jezus Kristus prvič stopil na oltar, so streli oznanjali ta veseli dogodek vsej okolici. Po maši smo še skupno zapeli zahvalno pesem, pa smo zapustili cerkev. Družina Malijeva je popoldne napravila pravo gostijo na čast g. Bozjetu. Poleg dijakov, duhovnov in novomašnikov je bilo navzočih se dosti drugih slovenskih družin iz Krain-towna in Albany. Deset izurjenih pevcev je zabavalo družbo cel popoldan. Marsikateremu so se svetile solze v očeh, ko je poslušal mile slovenske glasove, ki so ga spominjale na davno pretekle dni v stari domovini. Opaziti je bilo sivolase očance in mamice, ki so od veselja prelivale solze. “Takega pa še ne”, je bila splošna sodba. Nič ni kalilo čistega nedolžnega veselja pod prostim nebom za Matijevo hišo. Naši študentje so zabavali vse navzoče ne le s svojim petjem,-temveč tudi z raznimi pripovedkami iz svojega študentovskega življenja. Pesmi so se vrstile ena za drugo; peli so jih z navdušenjem, ki je prevzelo vse one, ki so jih slišali. Lepa naša domovina; V gorenjsko oziram se skalnato stran; Po jezeru; Dve let in pol; Pobič sem star; Slovenec sem; U boj, in druge pesmi so bile na vrsti. Ker Kranjec po navadi ni abstinent, je tudi pijača igrala majhno vlogo, vendar se je vršilo vse v lepem redu. Mnogo znanih družin smo videli prisotnih, kakor Černetove, Plemlove, Gogalove, Vivodove, Slivnikove i. dr. Iz Albany so prišli Krakerjevi/ in še par drugih; iz Brockway pa Peterne-lovi, Hudovernikov oče poleg ostalih, katerih bi bilo težko vseh našteti. Da, ta dan ostane v spominu vseh tukajšnjih rojakov in vseh onih, ki so se udeležili te prve sv. maše. Za slovo naj še omenim, da so bili slovenski farmerji v tej okolici že od nekdaj prijatelji slovenskih dijakov, ki so študirali v Stpavelskem semenišču. Ubog študent brez domačije, med tujimi ljudmi je tukaj vedno dobil prijazno zavetje. V velikih počitnicah je prišlo vsako leto par slovenskih dijakov semkaj, da so se oddahnili od težkega šolskega dela in od zaduhlih mestnih hiš, ter se pokrepčali zunaj na prostem v zdravem zraku severne Minnesote. Bog živi še dolgo g. novomašnika; dobro naj uspeva v vinogradu Gospodovem, veliko duš naj pripelje v nebesa in zvesto naj hodi po poti, ki mu je odmenjena od Boga. Plačilo ne izostane. Vsem našim rojakom na Kraintownu in na Albany pa našo toplo zahvalo za prisrčen vsprejem in za njih dobro voljo! Bog naj tudi te ohrani mnogo mnogo let in naj blagoslovi te najstarejše slovenske naselbine, da bodo v zgled ostalim rojakom širom Združenih ČTŽav. Fr. J. , Na prodaj lota široka 91 ft., dolga 180 ft., pred njo gre poulična kara. Za loto je tir C. R. I. & P. železnice. Zraven te lote bode železniška postaja. Na loti stoji 2 nadstropna hiša s 45 sobami. Pod hišo je fina klet. Od hiše se lahko dobi okolu $80.00 najemnine na mesec. Hiša je nova, delana še le pred 8 leti. Cena hiši in loti je $3,500.00, in sicer $500.00 ria roko, a drugo pa na lahke obroke. Hiša je v Rockdalu, poleg največjih tovarn, kjer dela na tisoče ljudi. Za bolj natančna pojasnila prašajte IGNAC ČESNIKA, R. F. D. No. 5 N. W. Phone 183 R. Joliet, 111. JJv vjv* JJv JJv JJv JJv* s» n« je I DOKAZI. Nekaj dejstev brez olepšave je bolj prepričevalno, kot cela stran goljufivih podatkov, fc* Ako vas muci neprebovljanje, zguba apetita, splošna oslabelost, sla- bost starih let, ali oslabelost vsled bolezni, čitajte kaj je 4 4 4 4 4 4 4 4 4 « 4 napravil drugim bolnikom, in prepričali se boste, da vam lahko stori isto. Poskusite. «^4 Cena 75c. “Nobena druga stvar ni tako dobra za ozdravjenje neprebavljivosti, kot Severov Balzam za življenje.” Anna Stublar, Reading, Pa. Pisano 3. Nov. 1905. “Moje zdravje je bilo slabo in celo telo bolno... Vaš Življenski balzam mi je dal toliko moči, da se počutim bolj čvrst, kot pred desetimi leti. Bartel Gurman, La Salle, 111. Pisano 16. Dec. 1905. “Vaš Življenski balzam zasluži vso čast, kot pomlajalec starosti. Moj oče se počuti bolje, nego več let poprej, odkar rabi to.” Vit. Hrubes, Flandreau, S. Dak. Pisano 27. Nov. 1905. “Jaz sem zopet zdrava, dasi sem bila bolna jako dolgo in jaz se lahko zahvaljujem Severovemu balzamu z o zdravje.” Josipina Černy, Ellis, Kans. Pisano 15. Dec. 1905. OMOTLJIV GLAVOBOL. vite vsak nered prebavnih organov z Glavobol ni mogoče prenašati, kjer rabo je in kakoršen je. Glavobol vsled bo- beverovega Želodčnega lezni, živčen glavobol, prebavljaven grenceca glavobol, glavobol vsled prehlada, vsi gotovi moč in zdravje vsemu telesu. Cena $1.00. so mučljivi. Severov Prašek zoper glavobol in tresenje bode gotovo odpravil glavobol naenkrat in bode pomagal ozdraviti. Cena 25C. To zdravilo bode oživilo vaš želodec in zagotovilo zdravje in srečo v hiši. Cena 50C in $1. PREMALO ŽIVCEV. BOLAN ŽELODEC. Nobena stvar ne napravi človeka tako sitnega in nezadovaljnega, kot bolan želodec. Ozdravite to. Odpra- * --------------------------- ^ V vseh prodajalnah. Možgani opešajo, kadir je kdo duševno ali telesno utrujen. Zadrega modernega življenja s stoterimi dolžnostmi, njegova telesna prenapetost povzroča pogosto živčne bolezni. Severov Nervoton. pomirja in poživlja bolne živce in za- GROZNO ZVIJANJE. Rezljive bolečine v slučaju hudega napada kolere ali driske—neznosne bo lečine, katere silijo ubogo žrtev se zvijati in obračati, da bi se tako zpebil bolečin—vse to se naenkrat odpravi z rabo, Severovega zdravila zoper kolero in drisko. W. F. Severa Co. ““Ji“ Denarje v staro domovino pošiljamo za S 20.50 ....... 100 kron, za I 40.90 ....... 200 kron, za $ 204.00 ..... 1000 kron, za $1020.75 ..... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naročal 109 Greenwich Street, New York. 6104 St. Clair ay., Cleveland, Ohio. Herbst&Sin Pogrebnik in i balzainovalec Chicago Phone 562_Northwestern 861 Res. Chicago Phone 1373 108 Jefferson Sti JOLIET, ILL. fjgF” Govorimo po nemih o. Odporto po dnevi in po noči. f denar na zagotovila, # Pasdertz & Terlip & 1100 Broadway, Joliet, 111. kjer se teči vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče smodke. Rojakom se priporočava y obilen poset. C. W. Brown, preda Robt. Pilcher, podpred». W. G. Wilcox, kaair. Kapital $100,000.00, BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. tj? ti, tj? tiv tf? kupite si kos zemlje. riti t|!? ti? tj? Dobro veste, da farme so vedno dobre in njih PREDNOST RASTE od dne do dne. Na prodaj imamo prav lepe zemlje v Canadi, Minnesoti, # #• Dakoti, Illinois in na jugu. #• Prodajamo jih po prav nizki ceni in na lahke ^ obroke. Kupcu plačamo tudi vožnjo, da si lahko tlV T zemljo ogleda brez stroškov. r+T -Sjj- Če vas to veseli in če želite kupiti farm pri- -§-fo ^ dite k meni ali mi pa pišite. ^ $A. SCH0ENSTEDT, $ Loughran Block, Joliet, 111. fjfr Ozdravi poletne bolečine, kolero, grižo, in grizenje. Cena 25 in 50C. ------------------------------- 4 Zdravniški svet prost. ^ IZ STARE DOMOV IN E. KRANJSKO. —Ogenj v Starem trgu pri Ložu.— Na pomoč! Dne 2. junija ravno opoldne je v Starem trgu pri Ložu nastal ogenj iz neznanega vzroka, najbrž po otrocih. Tekom ene ure upepeljenih je bilo 26 poslopij 10 gospodarjem. Ker so bila poslopja krita večinoma s slamo, in je bil močan veter ravno pred nevihto, bilo je nemogoče z briz-galnicami ustaviti ali omejiti ogenj. Zgorela je večinoma vsa oprava, orodje in obleka gospodarjem in najemnikom stanovanj; kajti hiše so bile v plamenu v pol ure. Škoda je cenjena nad 93,000 K. Sreča, da ni noben človek se ponesrečil. Pogorelci so le za male svote zavarovani in že itak ubo-žni. Stiska je velika, posebno zdaj ob času košnje in poljskega dela. Ako si hočejo zopet postaviti poslopja, bode to mogoče le s pomočjo usmiljenih src. Ponesrečeni upajo na sočutje in usmiljenje blagih src v svoji grozni bedi. Milodare sprejema župni in občinski urad v Starem trgu pri Ložu, in se bodo imena dobrotnikov razglasila v časnikih. Stari trg pri Ložu, dne 4. junija 1906. Jož. Škrbec, župan, P. Hauptman, ž. u. J —dJmrl je na Črnučah 87 let stari gosp. Lovrenc Bregant, posestnik in bivši 52letni občinski odbornik... Umrl je vpokojeni orožniški stražmojster g. Josip Haslinger. Dunaj, 3T. maja. Včeraj ob pol 10. uri zvečer se je v nekem tukajšnjem parku ustrelil filozof Fran Porenta, član “Danice”. Vzroki neznani. Rojen je bil v Spodnjem Bitnju ob cesti med Škofjo Loko in Kranjem. Maturiral je v Kranju I. 1901. Nato je doslužil vojaško leto v Pulju in potem študiral klasično filozofijo na Dunaju. Gmotno je stal dobro. Bil je zelo priljubljen, mirna duša in ljubezniv. —Za kanonika v Novem mestu je cesar imenoval č. g. Janeza Viranta, župnika v Mokronogu. — Iz Črnomlja. Sprejem g. dež. predsednika je bil lep in dostojen. Izvršil bi se bil vse drugače, ko bi nas ne bilo oviralo vreme. —Obisk postojnske jame je letošnje Binkošti vsled sobotnega vremena nekoliko trpel, vendar sta bila oba vlaka še precej polna izletnikov —Mlekarna v Rovtah si je zgradila novo lično poslopje, ki bo do jeseni ■uporabno. —Na božjo pot na Žalostno goro nad Preserjem je šlo oba binkoštna praznika par tisoč ljudi starih in mladih, ki si došli iz ljubljanske okolice, zatem iz Borovnice, Logatca, Vrhnike in drugod. Vreme je bilo ugodno. —Binkoštni prazniki in vreme. Bin-koštno soboto so imeli na Kranjskem skrajno neugodno in hladno vreme. Od poldneva do nedelje v jutro je lilo, vmes pa padala toča in sodra, po vrhovih gora je pa tudi snežilo. Triglav, Snežnik in vrhovi kamniških planin so od snega pobeljeni. Na polju po Notranjskem je sodra pridelkom dokaj škodovala. Temperatura je vsled tega oba praznika znatno padla. —Novo enonadstropno poslopje do-lenjelogaške posojilnice je ravnokar dograjeno. V pritličju bodo uradni prostori, v prvem nadstropju pa stanovanja za stranke. V Gorenjem Logatcu je sodno poslopje dograjeno. —Temelj za cerkev sv. Antona P. na Viču je skopan in so stavbo tudi že pričeli. Cerkev bo sj:ala ob cesti nasproti šoli. —joletnica bitke pri Custozi. Med še živečimi Slovenci, ki so v bitki pri Kustoci pokazali svetu slovensko junaštvo je tudi v Ljubljani živeči ma-ior g. Modrijan. G. major se te 40 letnice lahko s ponosom spominja. O njegovem junaštvu v bitki pričala sta tted draginj tudi dva ujeta Italijana. —Umrl je v soboto 2. jun. v Zagor-lu ob Savi v 94. letu svoje starosti g. Jos. Rott, oče ondotnega vlč. gospoda Gotarda Rott.—V Rakovici pri Kranju je umrl posestnik g. Fr. Sedlar. —Bogokletnež. Dne 1. aprila t. 1. Popoludne je prišel precej natrkan neki Franče Smolej zabavljat gostom v Trlpletovo gostilno na Javorniku. Sukal je kuhinjski nož v roki in se "stil, da se nikogar ne boji. To počenjanje pa ni bilo po volji delavcu Fr. Gašperšiču; vrgel je par vrčkov v njega, začel premetavati mize, na kadrih je stala razna steklena posoda in s tem napravil 30 K škode. Pivci so pdvedli Gašperšiča na prosto, na cesti pa tako podivjal, da je začel Boga fteklinjati. Prisodilo se mu 'je za ka-10 tednov ječe. “-Tepež zaradi ljubosumnosti. Fr. ^kardi, delavec na Savi, je dne 29. aPrila t. 1. zvečer v Bergantovi gostilni ?a Javorniku svojemu tovarišu Jožefu nšorošecu dovolil, da se je smel z njenim dekletom parkrat zasukati. A akoj se mu je vzbudila ljubosumnost 1* ie jezen zapustil gostilno. Ko je M Jože Korošec za*-njim, da ga pogo-v°ri našel ga je v družbi nekega dru-2eSa fanta. Komaj da je Korošfec iz-Pregovoril, že ga je udaril Sekardijev °variš, da je padel, nato ga je pa še ekardi z nožem v hrbet dregnil. So- dišče je Sekardi za kazen priznalo 2 mes. težke ječe. —Otrok utonil. Marija Megušar je za deklo služila pri Majcnovih v Tržiču. Na veliki petek je šla Megušar po naročilu v_Mrvarnico žagati drva. Otroci, so pomagali drva v kuhinjo nositi. Kmalu so pogrešili štiriletnega Janezka. Šli so ga iskat, in našli so ga v poleg hiše tekočem potoku mrtvega. Marijo Megušar, ki pravi, da je nekoliko gluha, so sodniki oprostili. —Cerkveni tat pod ključem. Nevarnega ptička so vjeli v osebi Alojzija Čulka, čevljarskega pomočnika iz Št. Jurija pri Taboru. Čulk je bil zaradi tatvine in goljufije že večkrat kaznovan. Živel je nekaj časa na Nemškem, dne 6. aprila t. 1. je pa prišel na Kranj- sko. Obsojen je bil že dvakrat, ker je iz cerkvenih nabiralnikov kradel. Še tisti dan je v farni cerkvi na Jesenicah hotel iz tamošnje škrinjce denar pobrati. a ga je Cerkvenik prepodil. Našel je tudi na zidu pritrjeno pušico omajano, na tleh je pa ležal omet. Precej po tem poskusu se je jednacega dela lotil pri znamenju Andreja Krav-ljica na Potoku. Tudi tu je pilil pri žabici, a je bil odpoden. Nato se je lotil pušice pri oltarju sv. Antona v farni cerkvi v Lescah. Tu si je prisvojil 16 K 73 v. Pri glavnem oltarju se mu tatvina ni posrečila, ker ga je prepodila neka ženska. Ker je Čulk vedel, da ga za njegove hudobije čaka ostra kazen, zato je v zaporu c. kr. sodišča v Radovljici v zid luknjo zvrtal, da bi bil pobegnil, bil je pa zasačen in v železje dejan. Čulk je dobil za kazen 2 leti težke ječe, potem pa pride pod policijsko nadzorstvo. —Križem sveta prepotoval je Janez Malej, delavec na Javorniku. Mesto da bi izpolnil svojo vojaško dolžnost, šel je v tujino, in bival v Italiji na Francoskem in v južni Afriki. Pravi, da ni imel sredstev, da bi se vrnil domov. Sedel bo deset dni v ostrem zaporu in bo moral plačati vrhu tega še 10 K denarne globe. -—Z repo sta se kepala Tone Lap, po domače Pipan in Miha Zabret iz Topol. Naenkrat zavpije Zabret: “Jen-jaj Tone! Zdaj pa že imam zadosti!” Zabret je res imel zadosti. Sam je namreč mislil, da mu je Lap vranico zmečkal, zdravniki so pa našli, da ima Zabret zlomljeno tudi eno rebro. Deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo da bo moral Lap tri mesece v ječi čakati, predno se bo zopet hotel z repo kepati. — Ognjegasno društvo v Trzinu. Piše se: Dne 29. maja so v Trzinu ustanovili prostovoljno gasilno društvo. Takoj je pristopilo 32 članov, kateri so nato izvolili načelstvo: Jože Kral, načelnik; Matevž Hočevar, nač. namestnik; Miha Čolnar, blagajnik; Luka Bleijc, nadučitelj, tajnik; odborniki so: Anton Ložar, Anton Koraut in Jože Gradišek. —Prememba trgovine. Znano trgovino Ernest Jeuniker-ja. na Dunajski cesti v Ljubljani je prevzel z dnem 31. maja v trgovskih krogih že dobro poznani gospod Anton Škof. >Tako je stara in znana trgovina prišla v spretne roke domačina-rojaka. —Dober varuh. Neki posestnik iz Grosupljega je poslal 30. maja y Ljubljano svojega I3letnega sina. Dal mu je 10 K denarja, in ga izročil sosedovemu starejšemu sinu, naj v Ljubljani nanj pazi. Zvečer sta oba zaspala na vozu, na dvorišču hiše št. 3 na Dolenjski cesti. Ko je pa 1. jun, zjutraj deček vstal, je videl da ima preparan hlačni žep, denarja pa ni bilo nikjer. Fantič je zadevo ovadil policiji, ki je njegovega “varuha” preiskala in dobila pri njem še ves denar. —Poročena sta bila gospod Andrej Ogrizek, naslovni stražmojstef v Šenčurju pri Kranju, z gdč. Marijo Golob. —Poneverba. Pekovskemu mojstru gospodu Antonu Cizeju je poneveril hlapec Franc Habljan iz Črnega vrha 23 K 40 h, katero vsoto je bil skupil za kruh, in neznano kam pobegnil. —Slovenski igralci v Srbiji. Danilova četa slovenskih igralcev in igralk je prepotovala tudi lepo Šumadijo. V. Lapovem jih je čakala deputacija častnikov in g. Jovo Jovanovič s svojim prijateljem pravnikom Milanom Neži-čem. Po pozdravu so se odpeljali v Kragujevac. Tam so priredili dvoje predstav, popoldne koncert in v gimnazijski dvorani za širše občinstvo in zvečer gledališko predstavo s petjem. Program se je zelo dgbro obnesel in občinstvo je izrečno želelo, še eno predstavo. Po koncertu in predstavi so bili povabljeni v najodličnejšo hišo v Kragujevacu k sestri naučnega ministra. —Velikanskega morskega soma je vjelo moštvo malega finančnega parnika “Quarnero”, ki je plul po kvarnerskem morju. Moštvo je soma večkrat zapazilo in ga je zasledovalo. Naposled so mu prišli prav blizu. Vrgli so v morje trn, dolg pol metra in ga obdali z velikim kosom mesa. Som je prijel za trn, toda komaj ga je začutil v grlu, se je s tako močjo pre- vračal, da je zadnji del ladije bil skoro ves v vodi. Som je visoko dvigal morsko peno, naposled se je pa moštvu posrečilo z velikanskim trudom zavleči soma pod ladijo, pri čemer je bil kapitan Morin znatno ranjen na roki. Soma so privlekli v Pulj. V želodcu so našli ostanke delfina in šti-rinoge živali. —Zaradi umora je bil v Gorici obtožen Josip Gorjan. Gorjan je v lahki pijanosti sunil z nožem nekega Pado-vana, ker je slednji hodil z njegovo ljubimko, ko so se vsi vračali domov iz gostilne. Padovan je Gorjana preje treščil ob tla, Gorjan mu je pa potem z žepnim nožem zadal na vratu smrtno rano. Sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev težke ječe, povrh tega pa mora plačati 289 K pogrebnih stroškov in 100 K odškodnine. —Menice je ponarejal 42letni Ivan Grabrovic iz Zagonika na Primorskem. Ogoljufal je na ta način par italijanskih zavodov v Gorici za 3200 K. Obravnava se je vršila že novembra pr. 1. pred goriškimi porotniki in je bil Gabrovic obsojen. Ker je pa vložil ničnostno pritožbo, vršila se je nova razprava, pri kateri je dobil 2 in pol leti težke ječe. —Slavnost v Brežicah. Vsa velikanska in nežna skrb visokih političnih oblasti—ne izvzemši namestništva v Gradcu—za Slovence se je izkazala ob priliki blagoslovljenja in razvitja zastave brežiškega sokola.—Blizu stotina orožnikov ter dve stotniji 27. pešpolka iz Ljubljane pod poveljstvom štabnega častnika opravljalo je oba dneva—binkoštno nedeljo in ponedeljek, ko se je vršila slavnost in obenem občni zbor “Sokolske zveze”,—permanentno službo!!!—Brežice so bile kot ob času vojnega stanja,—Konstatirati moramo, da je neglede na vso nepa-trebno vojaško asistenco—vladal vzoren red ter se mir niti najmanje ni kalil.—-Od Zidanega mosta naprej so na vsaki postaji prisrčno pozdravljali Slovence. Na Vidmu prepeval je tudi pevski zbor iz Krškega.—V Brežicah na kolodvoru je bil prisrčen sprejem, nakar so odkorakala vsa društva z godbo na čelu in razvitimi zastavami v mesto,—Udeležba na slavnosti je bila velika. Nad 400 “Sokolov” je bilo zbranih, največ slovenskih, potem hr-vatskih in srbskih, ter neštevilna množica ljudstva iz raznih krajev. V nedeljo—predvečer slavnosti—vršil se je v “Narodnem domu” brežiškem ko-mers; svirala je ljubljanska društvena godba ter lepo prepeval mešani zbor brežiški pod vodstvom g. župnika Me-šičeka. Vršil se je tudi občni zbor "Sokolske zveze” ter volitve odbora; kot zvezni starosta je bil izvoljen dr. Ravnihar, podstarosta dr. Rybar, načelnik dr. Murnik, tajnik Bogom Kaj-zel, blagajnik Vesel.—V ponedeljek o-menjamo v prvi vrsti sprejema Hrvatov in Srbov ter sprevoda, kojega je otvorila kavalkada domačih slovenskih fantov. Potem se je blagoslovila zastava domačega “Sokola” v “Narodnem domu”, blagoslovil jo je g. župnik Mešiček ob asistenci. Kumica je bila gospa dr. Stražnikova. Ko se je dvignila zastava, zapeli so vsi navzoči: Hej Slovani”. Med banketom se je izrekla marsikatera navdušena napitnica. Po banketu je bil skupen odhod vseh društev z vsemi zastavami in godbo na telovadišče. Toda komaj so telovadci nastopili “pri prostih vajah”, že je začelo rositi z neba, tako, da se ni moglo telovaditi na orodju, in ravno tako odpadla je tudi velika ljudska veselica, ki bi se morala vršiti istotam. KOROŠKO. $ J —Sneg meseca junija. V soboto 2. jun. je na Predilu silno medlo. Takega viharja ne pomnijo na Predilu že 50 let. Snega je padlo pol metra visoko. Skoro vsa južna Koroška je bila v soboto v snegu. Sneg je v nedeljo iz-kopnel. Škoda na polju je velikanska. —Za slovensko šolo v Št. Jakobu v Rožu se je baje našel med Slovenci nenavaden mecen ter je podaril 60,000 K. Dobrotnik želi ostati neimenovan. —Velika hrvaška slavnost je bila pretekle binkoštne praznike v Zemunu. Hrvaško pevsko društvo “Odjek” je blagoslovilo svojo zastavo. Slavnosti se je udeležilo tudi mnogo Srbov in ondotno nemško'pevsko društvo, ki je nazdravljalo Hrvatom. Slavnost je zaključil izlet v Belgrad. Na poti je parnik s Hrvati srečal mažarske izletnike. Mažarska godba je svirala “Lepa naša domovina”, Hrvatje so nazdravljali Mažarom. V Belgradu so Hrvatje priredili ovacije tudi kralju Petru, ki se je pokazal na dvornem balkonu. —Parni mlin v Zagrebu je popolnoma zgorel. Požar je nastal koncem maja meseca in je trajal več dnij. Og-njegasci so delali neumorno noč in dan. Delničarji so sklenili, da zgrade nov parni mlin z docela modernimi napravami. Tudi so se posvetovali o delavcih, ki so sedaj brez posla.— Mlin je bil zavarovan za 1,700,000 K. —Velike plasti oglja so našli v Dalmaciji med Drnižem in Mucem. G. dr. Mihaljevič iz Spijeta je zbral akcijo-narje, da si osvoje rudnik in poiščejo novih. , šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpa- danje las, luske ah prti na glavi, srbenje, lišaje, mazol je, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj - ____beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko kakor tudi vse bolezni moške in Ženske (Zdravljenje boleznij ostane popolnoma tajno.} i Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo ^Zdravje“, katerb je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. Ant. Klapčlč. Box 183, Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. 1. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. 9 5?!at;orajj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Vse vaše bolezni, trplenja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS 140 W. 34th St, New York, N. Y. ’ Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do I. popoludne. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVEHSKO-AI, TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AttERIKANSK! SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Tako tudi v Združ. državah vsi ne cenijo gotovih ljudij, ki mislijo, da denar napravlja vse, torej ne penezolov-cev, nego plemenitnike razumnosti in poštenosti. Da se pa katoličanom ne bo strašiti demokracije, je naša in cerkvena naloga, da se demokracija ne prenovi v anarhiji ali brezvladju, nego v krščanstvu. Tu je duhovniku postavljena vzvišena naloga. Časi so mi nuli, ko je vladar mogel kakemu narodu vsiliti krst. Danes morajo razumniki učiniti to izpremembo notranjega mišljenja in v njem utelešeni demokraciji je staviti pred oči kot nadnaravni vzor krščansko vero. “Bodimo torej prijatelji razumnosti! Ta vlada najmanjšo vas kakor svet državnikov. Povsodi treba razumnosti, kjer se mora delati, dobro ustvarjati, za deželo in njenega Boga skrbeti. Še enkrat! V imenu mojega verskega prepričanja, vsled moje škofovske službe, v imenu svobode in demokracije Vas zaklinjam: Bodite možje razumnosti!” Kakor spričuje “Freiburger Liberte”, je napravil govor na navzočnike mogočen vtis, že vsled toplote globokega notranjega prepričanja, ki je sivega prelata vidno prešinjala in poslušalce prevzela. MORALNI IN VERSKI PROPAD NA FRANCOSKEM. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. I. jul. Nedelja , j. pobink. Teob. 2. “ Pondeljek Marijino ob. 3- “ Torek Lanfrank, op. 4- “ Sreda Proglas, neod. 5- “ Četrtek Marjan in Teo 6. “ Petek Paladij, škof. 7- “ Sobota Lavrenci brin. Sv. Cirilu in Metodu. (Himen o hvalnicah.) Oj domovine naše žar, slovanskih svetih bratov par, gorko, srčno pozdravljena, za god glasno proslavljena! Slave je vaju Rim vsprejel, kot oče sina je objel, . in lepša vama venec zdai, krepča, množi njegov sijaj. Šla do neznanih zemelj sta, tam veri dela. temelj sta, in njim, ki kril jih mrak je zmot, odkrila sta k Resnici pot! Gob dušnih jih otela sta, v njih ogenj svet zavnela sta, in, kjer je rastmi trn, plevel, nebeški cvet je rasti jel. Zdaj tam v nebeških dvorih sta in pa v svetnikov zborih sta, od tam Slovane branita, za vero, dom ohranita! In ker naš rod razdružen je, in zmotam raznim služen je, spet bodi složnost mu, prostost, mu vera rasti in krepost! Presveta pa Trojica Ti nam z ognjem rajskim srca vžgi, da stalno hodimo to pot, ki vtrl jo je Ciril-Metod. Preložil S. Gregorčič. NADŠKOF IRELAND O DEMOKRACIJI. Gospod nadškof ireland iz St. Paula Je obiskal na svojem povratku iz Rima katoliško vseučilišče Freiburg v Švici za nekaj ur. Obenem je bival tudi msgr. Jatpiet, rojen Freiburžan, nadškof salamiški in partibns, ki je pjse-til svojo domovina, v svojem rojstnem mestu m prisostvoval govoru, ki ga je imel nadškof Ireland pred zbrano akademično mladmo in vrhovnimi ob-fr.^tniki . Z ozirom na dežeio in ljudi je go'ornik pač rihrai kot predmet svojemu govoru deuvokr.iciio, ali na-svojemu govoru demokracijo ali lju-dovlado. Narisal je na kratko najprej primerjalen očrt. ki so dale zanj neiskanega povoda podobne in deloma spet popolnoma različne razmere obeh republik, Švice in Združ. držav. Prvo mesto je zavzemala pri tem še mlada katoliška univerza (vseučilišče) v Freiburgu, ki washington-sko znatno prekaša. V ljubezni do umeteljnosti in vede, do vzorov, stoji Švica vedno še pred Američani. Inteligenca ali razumnost, tako je izvajal govornik, pomenja odsev božji na zemlji: Kjerkoli se pojavlja resnica, sili človeka k podvrženju. Tista razumnost je, ki se ne straši nobene težave in si prisvaja vsa področja človeške delavnosti, da prodere skozi telesne stvari tega sveta do Boga, do resnice. Bolj nego kdaj je razumnost potrebna. Naši stoletje je določeno, povsod ustanoviti kraljestvo svobode in ljudovlade. Ne objokujmo propa-Iih vlad, ne kličimo strahov nazaj. V Švici in v Ameriki je bila prekucnjena marsikaka aristokracija ali plemenit-niška vlada. Pripadajmo vladi razumnosti, ki ji bodi geslo predvsem demokratična svoboda, kjer naj se postava ne ščiti z orožjem in silo. Ampak der mokrat bodi mož vesti, t.j. razsodnosti. Francoska trpi na fizični in moralni jetiki, kar ni čuda, ker delajo frama soni z vso silo že nad sto let, da uničijo v ljudstvu smisel za izvrševanje krščanske morale. Boj proti krščan stvu rodi žalostne posledice in propad francoskega ljudstva. Sedanje versko preganjanje je končna posledica verskega propada na Francoskem. Kakor so Francozi hodili manj v cerkve, tako se je znižavalo število prebivalstva, množila so se hudodelstva. Res da se vrši v mnogih krajih hud odpor proti novodobnemu ropu cerkva, a v kolikih krajih se za inventuro še nihče ne zmeni ne. In ob volitvah meseca avgusta bodo volili Francozi najbrže zopet svoje priljubljene judovske frama-sone. Evo številk, kako propadata na Francoskem verska misel in morala. Pariz šteje 2 milijona 'prebivalcev, svojo velikonočno dolžnost pa izpolni komaj 100,000 oseb, torej pet na sto, štiri ženske pa en moški! Brez duhovna so pokopali v Parizu 3000 oseb, a zdaj jih pokopljejo vsako leto 17,000, kar znaša tretjino vsakoletnih pariških pogrebov. Sodnijskih zakonskih ločitev je bilo leta 1884 na Francoskem 1657, a leta 1902 so ločili sodnijsko 8431 zakonov. Na 62 rodbin pride ena ločena! Na Francoskem nima dva milijona rodbin nobenega otroka, dva milijona pa le enega. Tu tiči rak rana na telesu francoske moderne družbe. V Parizu je rojenih vsako leto 18,000 nezakonskih otrok, 30,000 izpostavljenih in zapuščenih otrok vzgajajo po zavetiščih. Najnesramnejše spise razširjajo v 150,000 izvodih. Hudodelstev so našteli leta 1880 na Francoskem 167,000, a leta i8cj2 je narastlo število hudodelstev že na 700,000. hudodelstva se osobito množe tudi med mladino. Mladoletnih hudodelcev so našteli leta 1880 že 16,000, leta 1891 je pa bilo že 41,000 mladoletnih hudodelcev, med njimi polovica proti nravnosti. Pravijo, da se število mladoletnih hudodelcev pomnoži vsako leto za 2000. Samoumorov je bilo leta 1884 še 7500, 1892 pa že 9000, med njimi 2000 ženskih samoumorilk. V desetih letih je poskočilo število otrok samo-umorilcev od 140 na 460! Goljufije so poskočile v tem času od 1000 na 3300, tatvine, ki so jih izvršili otroci, so se pomnožile od 5000 na 15,000, vsako leto sprejmejo v poboljševalnice 1000 do 1200 otrok. V Parizu so spili leta 1885 57,000 hi absinta (pelinkovca), leta 1897 so spili že 160,000 hi in vsako leto se zviša množina spitega pelinkovca za 20,000 hi. Prostitutk je v Parizu 250,000. Telesni razvoj prebivalstva je zelo nazadoval, leta 1832 nista bila potrjena izmed 100 mladeničev dva k vojakom, leta 1892 je pa bilo izmed 100 mladeničev 32 nepotrjenih. Pripomniti pa moramo, da se za potrditev k vojakom zahteva zdaj mnogo manj, kakor leta 1832. V velikih mestih ima izmed 100 rodbin le 50 sobico s 15 do 20 m zraka. In to v državi, ki ima socialistične ministre, seveda ti možje nimajo časa, da bi se pečali z delavskim izboljšanjem, ker morajo skrbeti predvsem za protiversko gonjo. V 59 departementih se je leta 1886 še pomnožilo prebivalstvo, a leta 1896 se je pomnožilo le še v 24! Tako daleč je privedlo liberalno fra-masonstvo ljudstvo na nekdaj cvetočem Francoskem. Številke bolj glasno govore, kakor vsako drugo dokazovanje, kam pripelje ljudstvo protiverski boj! čas 1,200,000 mož. Nemška vojska je štela meseca septembra leta 1870 skupno 1,183,000 mož, a februarja 1871. leta, ko je bilo vojaštvo polnoštevilno zbrano, 1,350,000. Stroške za vzdrževanje posameznega vojaka je izračunal Roche na 11 frankov dnevno. Skupni strošek vojske računa na 9 milijard in 237 milijonov, odbivši od te svote 5 milijard, ki jih je plačala Francija v namen vojne odškodnine, 1 milijardo, ki jo je treba odbiti, oziraje se na posledice, ki so nastale v državi vsled nesrečne vojske. Če bi se vojska srečno izvršila, bi znašali vojni stroški 3 milijarde in 287 milijonov frankov. Ker je vojska trajala osem mesecev ali 245 dni, pride povprečno pri 1,200,000 vojakih dnevno na posameznika 11 frankov stroškov. Izza tega časa je armada zelo nara-stla. Za časa mobilizacije bi znašala stoječa armada na Francoskem 2,080,-000 mož, a k temu pride še 130,000 mož rezerve v vsakem razredu, tako da bi že prve mesece vojske stalo pod orožjem 2,860,000 mož. Stroški za vzdržavanje take armade bi znašali dnevno 31,460,000 frankov. Treba se je ozirati na to, da je strošek 11 frankov dnevno pri možu zelo nizko cenjen, ker je v burski vojski znašal strošek za posameznega angleškega vojaka 20 frankov, pri čemur je treba seveda imeti v mislih, da je angleški vojak dražji od francoskega. V rusko-ja ponski vojski je stal vsak ruski vojak dnevno 10 frankov, kjer pa se je treba zopet ozirati na to, da je ruski vojak daleč cenejši od francoskega. Pri po polni mobilizaciji, kjer pristopa k prvemu še 600,000 mož, bi znašali stroški za vzdržavanje armade dnevno 38 milijonov frankov. Če bi trajala vojska istotako osem mesecev ali 245 dni, kakor je bil to slučaj 1870. do 1871. leta, bi znašali skupni stroški ogromno vsoto 9 milijard in 310 milijonov frankov. Ako se računajo še dnevni stro ški za moža nemške armade, ki lahko oboroži 5,400,000 mož, na 11 frankov, nadalje Avstrije, ki lahko oboroži 2 milijona mož in Italije, potem bi trošile te države dnevno za vzdržavanje armad 100 milijonov frankov. Kako ogromne so te vsote, vidimo najbolj, ako jih primerjamo z izdatki francoskega državnega proračuna, ki znašajo dnevno deset milijonov, od katerih odpadeta 2 milijona na vojne potrebščine. Dnevni vojaški stroški znašajo torej za slučaj vojske ipkrat toliko, kakor ob mirnih časih, a 3(4krat več, kakor izdatki celega državnega proračuna. Pri tem pa je treba še upoštevati vse nazadovanje in popolno zaostajenje gospodarstva in industrije po celi de želi. Leta 1870. in 1871. je rešila Francijo popolnega državnega bankerota edino francoska banka. Dandanes bi bilo banki nemogače, da založi tako ogromne vsote. 1 Ker vežejo skoro vse moško prebivalstvo med 20. in 45. letom vojaške dolžnosti, moral bi velik del industrijskih podjetij ob času vojske ves posel ustaviti. Tako bi zmanjkalo zaslužkov; od katerih živi večina družin nižjih slojev. Nesreča bi bila večja in večjn in ves promet bi zaostal. Več bi ne bilo elek trične razsvetljave ne po ulicah, ne po železnicah, ne po cestah, ustavljen bi bil brzojav in ne bi bilo plina. Tiskarne bi ostale prazne, po rudnikih ne bi nihče delal, povsod bi kazala vojska svoje strašne rane. Ob času vojske leta 1870 in 1871 so padli papirji državnega dolga za tretjino njihove vrednosti Tedaj so znašali državni dolgovi Francije 14 milijard, med tem ko znašajo danes 38 milijard. Prva posledica voj ske bi bila, da bi papirji silno nizko padli, kar bi delovalo na vse ostale vrednostne stvari. Rezultat tega bi bila popolna denarna kriza. Stanje papirnatega denarja, ki je strašilo Francijo leta 1870—1871, bi se ponovilo. Pri denarni krizi leta 1870 je rekel finančni minister de Roussy “Papirnati denar bi značil popolno pro past Francije.” Takrat je pomagala državi francoska banka. Da pride do vojske, povrnili bi se časi, ki so vladali po francoski revoluciji. V tistem času ni imel papirnati denar nobene vredno sti. Bankovci po 100 frankov so imeli vrednost treh souov, a funt sladkorja je veljal 470 frankov in hleb kruha 60 frankov. Enake posledice bi imela evropska vojska za Nemčijo, Italijo, Anglijo in Avstro-Ogrsko. Povsod bi se kazalo ekonomsko propadanje in zmagovalec bi drago plačal svojo zmago. Posle dice take bodoče vojske bi ostale tako dolgo morda, da bi bilo društveno življenje skoro pozabljeno. Angleški kralj Edvard pride v Marijine vare na Češkem dne 2. avgusta. S strupom za podgane se je zastrupila v Meiningenu na Nemškem cela rodbina, ker so po pomoti na močnato jed potrosili mesto sladkorja strup za podgane. V tavričeskem dvorcu, kjer zboruje ruska državna duma, nahaja se 68 ikon; 20 ikon predstavlja prebl. Devico Marijo, 20 pa sv. Miklavža, čudodelnika. EKONOMSKE POSLEDICE BODOČE VOJSKE. Z ekonomskimi posledicami bodoče vojske se bavi Jules Roche v članku časopisa “Je rais font”. Jules Roche pride do zaključka, da bi vsled kompliciranosti našega današnjega eko-namskega življenja značila vsa evropska vojska propast vsega društvenega življenja. Pisec primerja tako vojsko s strašnim potresom, ki bi razoril vso Evropo. Kot podlaga Temu zaključku mu služijo listine, ki pričajo o izgubah v vojski leta 1870 in 1871 in o silah, ki so bile zato porabljene. Po sestavkih Freycineta je iznašala bojna sila republike 680,000 mož, ki so bili postavljeni na bojno polje in 600,000 mož v Parizu, id katerih je pripadalo 500,000 mož narodni gardi. V začetku vojske same je stalo na Francoskem enako steblo vojakov pod orožjem, tako da je vnašala moč francoske armade ves Česa potrebujemo. Ako hoče kak narod 'imeti velik ugled pred svetom, morajo biti vse narod tvoreče jednote krepke, energi ¿ne in vztrajne, kar pomenja, da mora vsakdo izmed nas vršiti svoj del v tem oziru in vzgajati svojo deco v istem duhu. Naša dolžnost je, dajati dovolj hrane telesu, ki je podlaga moči in odločnosti, in nič ni na svetu boljšega, nego uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Če ga uživamo bržko opeša moč kacega organa, da ne more vršiti svojih dolžnosti, se lahko gotovo zanašamo na to zdravilo. Isto je naravno družinsko zdravilo, čegar koristne delavnosti na želodec in čreva še ni prekosil noben drug pripravek. Kri pomlaja in po nji celo telo; novo moč vliva v mišice, možgane in živce preživlja. To so naravne posledice popolnoma prebavljene hrane. V vseh slučajih bolehnosti, izgube slasti ali v slabosti je Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. Najdene bombe.. .Tajna policija je Carigradu v neki armenski predmestni hiši našla več bomb in dinamita ter načrt za napad na sultana. To ima baje velik pomen. Velikanske množine kobilic so na Španskem uničile te dni letino celili okrajev. Na železniških progah leži tolika množina kobilic, da je oviran železniški promet. Pred 18. leti po krivem obsojen. V Debrecinu je bil pred 18. leti radi umora po nedolžnem obsojen dninar Gabor Kovač. Pozneje je bil pomiloščen iz zapora. A zdaj se je dognalo, da je nedolžen. Kovač zahteva 7600 K odškodnine. V zalivu Port Artur so dvignili Japonci iz morja torpedno križarko in dve topnjači, katere so bili Rusi pred predajo Port Arturja potopili. Zdaj se nahaja na tamošnjem morskem dnu še 5 ruskih ladij, ki jih mislijo Japonci dvigniti na površje. Morilec, zasačen po 35 letih. 15. julija 1. 1861 so potegnili v Bukovini iz vode nekega Aleksandra Fischerja, o katerem se je sklenilo, da je .v pija nem položaju utonil. Šele po 35 letih pa so dognali, da je umoril Fischerja njegov lastni sin Ivan Fischer. Ubog uradnik podedoval 10 milijonov kron. “Dziennik Polski” poroča, da je neki ubogi uradnik gališkega de želnega odbora prejel vest, da mu je v Ameriki umrl neki sorodnik, ki mu je zapustil 10 milijonov kron. Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. A Rev. H. W. Freytag, Hamei, III. T. Na vsaki steklenici je AI Anaša varnostna znamka Y “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P». Ad. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York. »ASE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta maBt je zelo okusna ter je garantirano cista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, 111. Northwestern Phone 1113. Chi caso Phone 4531 Kako dolgo bo še mogoče stanovati na zemlji? Na to vprašanje je odgovoril chicaški visokošolski profesor dr. Chamberlain. Profesor pravi, da bo vztrajala zemlja tako kakor je še 100 milijonov let docela gotovo. Kar se tiče človeštva, se nahaja zdaj zemlja šele v početku svojega razvoja. “Bog pomagaj” in 10 mark. V ha- noveranskem mestu Weningsene je bila sodnijska obravnava, pri kateri je sodnik kihnil. Zatoženec mu je dobrohotno voščil: Bog pomagaj! To sicer nedolžno voščilo je predsednik sodišča spoznal za neumestno in nedostojno ter je obsodil zatoženca posebej še na 10 mark denarne globe. Senzačna poročila o rusko-japonski vojski. Iz Peterburga se poroča, da se bodo v kratkem objavila senzačna poročila o rusko-japonski vojski v knjižici pod naslovom “Epopeja man-džurska”. Knjiga izide pod uredništvom kneza Obolenjskega ter bode navedla resnične vzroke vojske z japonskih in ruskih porazov. Pred soprogovimi očmi zgorela. Iz Almasa poročajo: Pavel Antor.ik je že par mesecev bolan in se ne mere zganiti iz postelje. Nedavno noč je padla njegova žena, ki mu je stregla, s petrolejsko svetilko tako nesrečno, da se ji je vnela obleka. N a krat je bila vsa v ognju. Na smrt bolni mož ni mogel iz’ postelje na pomoč svoji ženi, ki je pred moževimi očmi zgorela. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, lil. ---*00+--- Qostilnicar .... Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123. 50000000000000000000000000 Velika prodajalna krasnega blaga. Zlati ženitovanjske prstani. Baznih vrst in velikosti. Ta prodajalna je ena največjih v kateri si zamorete kupiti zlatnino po najnižji ceni. Vse blago je jamčeno. ROBT P. KIEP ZLATAR, 207 N. Chicago St. JOLIET Tin Jolist Jatioial Ml Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,000. DR. STRUZINSKY, 809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO VSAKI ČAS. S. HONET, KROJAČ, 918 Chicago Street, Joliet, IH. Šivam, popravljam In čistim obleke. Po najnižje ceni. Blazen brzojavni uradnik. V New Yorlcu je nedavno nenadoma zblaznel pri brzojavnem stroju telegrafist Kel-lan. V takem stanju je pošiljal razne krive brzojavke na vse strani. Uradno je poročal, da je bil ta ali oni uradnik suspendiran, drugi, da je avanziral itd. Na železniški postaji je naročil razne posebne vlake in ukazal ustaviti druge čez postajo vozeče vlake. Prišlo bi b:lo gotovo do kake železniške nesreče, da bi ga ne bili kmalu odstranili in odpeljali v bolnišnico. V Rusijo! Med češkim prebivalstvom začenja se agitacija za izseljevanje v Rusijo; v Rusijo se izseljujejo iz večine obrtniki, ki upajo, da bodo dosti zaslužka dobili v Rusiji po vojski ki je zahtevala toliko žrtev. Tudi spretni, tovarniški delavci obračajo svojo pozornost k Rusiji navzlic temu, da se ve, da v mnogih ruskih mestih je mnogo delavcev brez dela. Češki “izseljenci” v Rusijo so se učili zasebno in v društvih rusko in sedaj gredo v Rusko na priporočanje znancev in prijateljev najprej ogledat razmere, dočim žepe in otroci so še v domovini. Kuhelik — milijonar. Znani češki virtuoz Jan Kubelik je končal te dni svoje umetniško potovanje po Ameriki in je potoval na svoje posestvo By-chory na Češkem. Meseca avgusta bode potoval po Avsfraliji, kjer bo priredil 42 koncertov za 400,000 kron. Njegov uspeh v Ameriki je bil tako velik, da bode tam priredil v prihodnji sezoni daljših 60 koncertov. Zato iz Avstralije odpotuje čez Honolulu v Ameriko, odkoder se vrne domu maj-nika meseca 1907. Sezono 1907-8 porabi Kubelik k tourneju v slovo po Evropi, nakar se kot 281etni “penzijo-nist” umakne z nekoliko milijoni v zasebno življenje. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino siri 01 ko Fino mufkatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, -Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Cal. Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO. BAJT, lastnik. 107 Ruby Street. N. W. Phone 4391 Pozor Slovani! Pridite na veliko razprodajo raznih oMza moške, čevljev,klobukov, srajc ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas, po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete,da naše blago je 0no i prav poceni. Rojaki svoji k svojim! V obilen obisk se priporoča FRANK JURIČIČ 920 N. Chicago st. Joliet, III. T.A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik, Na voglu Chicago in Clinton ulic i9?r®S)S Pozlačena ura za $3,98 lpl še nikoli ni tila ponujana. Mi vam pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro z dvema pokrovama, z gornjim navijakom iu z nafinejsem ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in expresne stroške. Jaračena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj in pošljemo vse po pošti ne da bi vas kaj stalo. Euo uro dobite zastouj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rech & CO., Jewelers, Dept. 183 Chicago, 111 John Stefanič na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "Tlie D, S.” iPc. in ‘’Meersctianm” 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. Prvi slovensko - hrvaški “DOM” v Rockdale, 111. Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobro došli. Valentin Fajnik, lastnik. Chicago Phone4653. USTANOVLJENA 1871. Slovencem in Hrvatom v Jolietu in po vseh Združenih državah naznanjam, da imam lote naprodaj v vnajugodnejših krajih v Jolietu. Ce želite kupiti dobro loto oglasite se osebno, telefonično . ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. Ig. Česniku, R. F. D. No. 5. Phone 183 R. N. W. ♦ C. E. ASTRAM, lastnik. 205 Barber Bldg. JOLIET, ILL. Z ♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000. Prejema raznovrstne denarne uioge pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsedt O. H. TALCOTT. blagajnik. MAUSAR BROS.. 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom N. W. TELEFON ŠTEV. 1257. 040+1 h 040+0404040+040+040+040+0404040+0+040+040+04040+ §> S S K. S. K. JEDNOTA Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. predsednik:..........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik:.............Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. H- Podpredsednik:.............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo,’Colo. Glavni tajnik:..................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. II. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:...............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:...........Rev. John Plevnik, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. FINANČNI ODBOR: Jos. Sitar, 80s N. Chicago St, Joliet, Iti. Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. PRIZIVNI ODBOR: °Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. NOVO DRUŠTVO SPREJETO. Društvo sv. Alojzija št. 95, Broughton, Pa., sprejeto 28. junija 1906. Imena članov: 9842 Andrej Jurman, roj 1888, 9843 Jožef Leskovic, roj 1883, 9844 Franc Možina, roj 1882, 9845 Pavel Fortuna, roj 1881, 9846 Janez Vehar, roj 1879, 9847 Jožef Abram, roj 1879, 9848 Anton Vidmar, roj 1878, 9849 Gregor Kos, roj 1878, 9850 Jakob Debevc, roj 1878, 9851 Jurij Ahlin, roj 1877, 9852 Janez Kirk, roj 1877, 9853 Martin Dolenc, roj 1877, 9854 Franc Dolenc, roj 1877, 9855 Tomaž Tušek, roj 1877, 9856 Štefan Štucin, roj 1877, 9857 Jakob Bozovičar, roj 1876, 9858 Peter Dolenc, roj 1876, 9859 Franc Prezelj, roj 1875, 9860 Matevž Oblak, roj 1872. Dr. št. 19 članov. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9861 Lovrenc Oman, roj 1878, 9862 Ludvik Sopčič, roj 1878, 9863 Janez Podlogar, roj 1877. spr.. 28. junija 1906. Dr. št. 331 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 9864 Jožef Majdič, roj 1878, spr. m 28. junija 1906. Dr. št. 27 članov. . K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 9865 Alojzij Merhar, roj 1888, 9866 Franc Mausar, roj 1877, spr. 28. junija 1906. Dr. št. 393 članov, j K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 9867 Franc Gosar, roj 1888, 9868 Martin Brunet, roj 1875, spr. 28. junija 1906. Dr. št. 234 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9869 Anton Prhaj, roj 1887, 9870 Anton Kočevar, roj 1881, 9871 Jožef Zaverl, roj 1880, spr. 28. jun. 1906. Dr. št. 134 članov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 9872 Franc Starešinič, roj 1888, spr. 28. junija 1906. Dr. št. 56 članov. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 9873 Janez Adamič, roj 1881, spr. 28. junija 1906. Dr. št. 30 članov. PRESTOPILI ČLANI: Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3744 Janez Kralj, 18. jun. 1906. I. dr. št. 188 članoov. II. dr. št. 199 članov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4994 Franc Šivic, 21. jun. 1906. I. dr. št. 197 članov. II. dr. št. 391 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 8594 Anton Brešan, 25. jun. 1906. I. dr. št. 232 članov. II. dr. št. 45 članov. SUSPENDOVANI ČLANI: 04 društva sv. Družine 5, La Salle, UL, 7285 Jožef Brečinec, 8300 Mihael Sitar, 22. jun. 1906. Dr. št.120 članov. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 8689 Cvetko Lenac, 3072 Mihael Kumpor, 4. junija 1906. Dr.-št. 197 članov. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 6798 Mark® Bižal, 20. jun. 1906. Dr. št. 158 članov. Od društva Jezus Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 3184 Janez Kroteč, 25. junija 1906. Dr. št. 52 članov. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 3589 Franc Novak, 25. junija 1906. v Dr. št. 81 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 9098 Alojzij Nachtigall, 25. junija 1906. Dr. št. 95 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 8284 Matevž Lustik, 19. jun. 1906 Dr. št. 21 članov. Od društva Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6057 Peter Ivanetič, 18. jun. 1906. Dr. št. 53 članov. Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., 8939 Jožef Zupan, 26. junija 1906. Dr. št. 28 članov. ODSTOPILI ČLANI: Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 7299 Alojzij Derganc, 23. jun. 1906. . Dr. št. 94 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 7006 Jožef Zupančič, 23. junija 1906. Dr. št. 44 članov. IZLOČENI ČLANI: Od društva Jezus Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 3409 Janez Bahorič, 23. junija 1906. Dr. št. 51 članov. IZLOČENE ČLANICE: Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2392 Ana Moguš, 2399 Katarina Goščak, 25. junija 1906. Dr. št. 60 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV: «95 Anton Mohorčič, star 38 let, član društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., umrl 14. aprila 1906. Vzrok smrti: jetika. Pristopil k Jednoti 2. januarja 1901. Zavarovan za $1000. 6«6o Franc Lesjak, star 42 let, član društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, umrl 22. aprila 1906. Vzrok smrti: zadušen od plina vsled razstrelbe v premogokopu. Pristopil k Jednoti 9* novembra 1903- Zavarovan za $1000. 5008 JožefLavšin, star 28 let, član društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., umrl 24. aprila 1906. Vzrok smrti: jetika. Pristopil k Jednoti 2. februarja 1903. Zavarovan za $1000. %2 Karol Lavše, star 29 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl z5- aprila 1906. Vzrok smrti: ---------. Pristopil k Jednoti 7. de- cembra 1903. Zavarovan za $1000. »2 Janez Jurkaš, star 48 let, član društva sv. Družine 5, La Salle, 111,, umrl 26. aprila 1906. Vzrok smrti: rak v želodcu. Pristopil k Jednoti 12. marca 1895. Zavarovan za $1000. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote, Golobitsh Bldg., Joliet, Illinois. svojo polletno sejo. Prosim, da bi se vse sestre tega društva udeležile te seje omenjenega dne; katera se ne udeleži te seje brez velikega vzroka, zapade kazni kot jo društvo določi. Dalje naznanjam, da me prav veseli, kako lepo naše društvo napreduje. V začetku, t. j. dne 16. februarja 1905, nas je bilo samo n članic, a danes nas je že 42. Želim, da bi nas bilo koncem tega leta vsaj še enkrat toliko. Vidim in poznam tukaj veliko Slovenk, ki niso še pri nobenem društvu, in marsikatera bi šla rada k društvu, pa pravi: “Ne grem zaradi—” te ali one, ki ima že Bog ve koliko let kakšno sovražno piko nanjo. Ampak Kristus pravi: Ljubite se med seboj in odpustite drug drugemu, pa bo tudi Vam odpuščeno. Slovenk iz Chicage in bližnje okolice, bodite složne, ker le v slogi je moč! Ne odlašajte pristopiti k našemu društvu! Pristopite, dokler vam ura bije! Res marsikatera pravi: “A, saj imam še čas, saj sem še mlada!” No, ali ne vidimo tudi mladih kož na . Joliet, 111., 28. jun. — Naznanjamo ^inom našega društva Vit. sv. Jurija, st 3- K. S. K. J., da naše društvo pri-redi veselico v soboto večer dne 30. ,utija v Golobičevej dvorani. Pri tej Vese!ici bode tudi določen izid konte-sta. . Zato uljudno vabimo vsa slovenska 111 hrvaška društva, kakor tudi posa-rojake in rojakinje, da se te ve-*fhce udeleže. Igrala bode Hrvatska ^amburaška godba “Gorska Vila.” sem udeležencem se zagotavlja do-.ta Postrežba. Začetek ob 8. uri zve-Cer- Vstopnina Slovanom prosta. K obilni udeležbi vabi odbor dr. Vitezov sv. Jurija. Chicago, 111., 25. jun.—Društvo Mahe Pomagaj št. 78. K. S. K. Jednote 0 imelo v nedeljo, dne 8. julija t. 1. prodaj? Velikokrat beremo, da pokojnik ali pokojnica ni bil ali bila pri nobenem društvu in se je moralo nabirati zanj ali zanjo, da se spravi v črno zemljo. Slovenka, ne odlašaj pristopiti k društvu. Čim preje pristopiš, tem bolje storiš, ker ne veš ne ure ne minute, kdaj Te Bog pokliče iz tega sveta. In mogoče zapustiš svojih par ali več nedorastlih otrok pa jim ne zapustiš Bog ve kako velike svote premoženja, kakor nas je več takih. Ako si pa vpisana pri društvu in pri naši mili K. S. K. Jednoti, ki je pripravljena za vsako izplačati usmrt-nino, bo tudi tvojim otrokom poma-gano za nekoliko časa, dokler si ne bodo mogli sami služiti svoj vsakdanji kruh. Ob sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, a tebi, “A. S.”, pa želim obilo uspeha in čedalje več naročnikov. Terezija Kočevar, I tajnica. Waukegan, 111., 23. jun,—Prav ma-lokedaj se bere v slovenskih časnikih o napredku naše slovenske naselbine v Waukeganu, ležeče ob obali Michiganskega jezera; toda to ni znamenje, da smo rojaki Slovenci tukaj zaspali. Naša cerkev dobro napreduje, vsaki dan je več ljudi in zato bodemo morali v kratkem času zidati šolo za slovenske otroke Tudi društveno življenje se dobro razvija. Najstarejše tukajšnje društvo sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote 1 šteje sedaj že blizu 250 udov in se nahaja v najboljšem stanju. Drugo društvo, katero tudi pripada h K. S. K. Jednoti, namreč društvo Marije Po-^ magaj, katero je bilo ustanovljeno pred letom, raste od dne do dne in zato so društveniki sklenili, kupiti novo društveno zastavo. Dne 4. julija t. 1. bode velika slavnost v našem mestu, ker ta dan bode blagoslovljena nova zastava društva Marije Pomagaj, na kar se že sedaj vsi rojaki vesele. Vspored pri slavnosti bo naslednji: Društva se zberejo ob 8. uri v Franc Opekovi dvorani in. od tam odkorakajo po deseti cesti do McAlister Ave. May St., Maribn St., do South Ave. in po South Ave. do Market St., in po Market St. do Washington St., Ge-nesse in Utica Str. do McAlister desete ceste do cerkve Matere Božje. Ob 10. uri bode v naši cerkvi Matere Božje peta sv. maša in blagoslovljenje nove zastave. Ob tej slovesnosti bode pel mešan i zbor pod vodstvom izbornega organista P. Irnovršnika. Po cerkvenem obredu bode veselica v prid društva Marije Pomagaj v Franc Opekovi dvorani na deseti cesti. Kdor želi na 4. julija poštene zabave naj pride v Waukegan. Zlasti pa vabimo Slovence iz držav Illinois in Wisconsin, kakor rojake v Chicagi, South Chicagi, Jolietu, Aurori, Kenosha, Milwaukee, itd., da naj pridejo v našo sredo na veseli četrti julij, zakaj nikjer se ne bodete tako dobro zabavali, kakor v hladu ob Michiganskem jezeru. Hladna sapica, mrzla pijača—kaj pa hočete še več? Waukegan gre naprej! Pridite, da bodete vsaj videli kraj, kjer bode prihodnje zborovanje naše slavne K. S. K. Jednote. Toraj na svidenje in z bratskim pozdravom! Frank Grom, predsednik. 0404040404<>K>404040*C>4044g Iz slovenskih naselbin. § ~ ? >■404040404040404040404040 Aurora, 111., 25. jun,—Društvo sv. Janeza Krst. št. n. K. S. K. J. si je svoj odbor nekoliko izpremenilo. Sedaj mu je predsednik Alojz Rudman in podpredsednik Ignac Mrva, V našem mestu je naseljenih veliko Rumuncev, ki se jim je pa dne 17. jun. pripetila nesreča, ki jo s tem sporočam čitateljem A. S. Dne 16. t. m. so imeli neko ženitovanje. Celi dan in celo noč so pili in plesali. Drugo jutro so bili še vsi pijani. Pa je šel ženin v svoj kovčeg pogledat, koliko denarja je dobil za pijačo. Neki njegov prijatelj pa je tudi pogledal v kovčeg, pa je zagledal revolver in ga vzel in šel ven ž njim. Pred hišo na klopi je sedela nevesta in dva druga Pa je dotičnik kar nameril proti nevesti in rekel: “Ustrelil te bom.” Komaj je izgovoril, pa se je revolver sprožil in je zadel nevesto v trebuh, da se je takoj mrtva zgrudila na tla. Potem je zločinec zbežal, pa so hitro telefonirali po policaje, ki so ga kmalu dobili in dejali pod ključ. Priče vse govore, da se ni ž njo nikdar kregal in da je ni nalašč ustrelil, da se je vse dogodilo po neprevidnosti. Druzega dne so ga že izpustili iz ječe in sedaj spet dela. Kadar se začno porotne obravnave, pa pride pred sodišče. Kako se bo obravnava izvršila, bom pa že poročal. Naj še omenim, da so Rumunci doma iz Avstrije. Pozdravljam vse člane K. S. K. Jednote. Frank Mrva, tajnik. lišče med ameriškimi trgovci in izde lovalci zdravilnih pijač. Dr. Zahoržik je vnet Slovan. Rodom je Ceh, a zna poleg drugih jezikov tudi dobro slovenski, hrvatski in srbski, ker je med temi narodi preživel več časa v stari domovini. Gotovo si pridobi tvrdka “Jos. Tri ner s tem promoviranjem svojega vodje doktorjem vsega zdravilstva med svojimi odjemalci še večji ugled in zaupanje. Na zdar! Slovenec. Etna, Pa., 24. jun.—Že dolgo ni bilo citati nobenega dopisa od tukaj, pa tudi zdaj nimam kaj baš novega naznaniti. Z delom gre tukaj bolj počasi skoraj že dve leti, tako da se je precej ljudij preselilo v druge kraje, ker je tukaj zdaj težko dobiti delo, ktero bi bilo stalno. Tudi naznanjam, da naše tukajšnje društvo sv. Jurija št. 64. K. S. K. Jednote prav lepo napreduje. Sicer se je več udov odselilo v bližnja mesta, ali vsejedno so ostali zvesti društvu in K. S. K. Jednoti, katera je najboljša za vsacega rojaka bodisi v bolezni ali v sjučaju smrti. Tudi dajem vedeti rojakom v okolici Pittsburga, da sem bil dne 10. t. m. slučajno pri sv. maši v hrvaški cerkvi sv. Nikole v Millvalu, Pa., kjer je nameščen za župnika Slovenec, č. g. M. Tušek, s katerim so nekateri Hrvati nezadovoljni. Zgoraj imenovano nedeljo so stali pred župniščem in vpili: “B... mu kranjskog, ubimo ga!” Zopet drugi so kričali: Ne dajmo mu v cerkev! Tretji je hrulil:' “Premda idem u crkvu, ipak neču niš platiti niti moliti.” Od teh nezadovoljnežev spadajo nekateri, še v kranjska društva. Med čitanjem cerkvenih dohodkov in stroškov je bilo slišati v cerkvi vsakojake glasove, ali Rev. Tušek je zavpil: "Tukaj ni stala, ampak cerkev! Jaz sem od biskupa (škofa) postavljen. Tisti, kojim ni to po volji, naj se le odstranijo iz cerkve.” In le dva moža in ena žena so zapustili cerkev, potem je bil spet red. G. župnik je imel za varstvo tajnega mestnega redarja za slučaj, da ga kdo napade. Pozdravljam vse Slovence širom Amerike. Boldraščan. Vrl odgovor. Francoski vojni minister je o priliki nekega vojaškega ogleda takole govoril svojim častnikom: “Gospoda moja, vera v neko višje bitje, ki se zove Bog, ki, kakor pravijo, modro vlada svet, je dandanašnji malo vredna, je že starinska reč, ki si ne boste zaradi nje menda dosti glave ubijali. Toda dovolj ni, da se ne menimo za to čarovnijo, nego vaša posebna dolžnost bodi, da jo iztrebite izmed naših vojakov. To je vaša častniška dolžnost. Jaz se hočem na vso moč vojskovati proti tej krivi veri.” Častniki, zavezani z ostro vojaško pokorščino, mu niso smeli nasprotovati z besedo. Ali da njegovim besedam ne verujejo in da njegovega ukaza ne bodo izvrševali, pokazali so v dejanju. Ko je odhajal minister, spremili so ga na železnico, pozdravili ga za slovo, potem pa naravnost krenili v bližnjo cerkev počastit Jezusa v najsvetejšem zakramentu. Tako so sijajno obsodili. nevernega ministra. Chicago, 111., 28. jun.—Danes je bil v Dearborn Medical College-u z diplomo promoviran zdravnikom g. Al. M. Zahoržik, glavni vodja vsakemu Slovanu znane tvrdke “Jos. Triner” v Chicagi, ob mnogobrojni udeležbi prijateljev in znancev, ki so mu odkritosrčno čestitali in poklonili razna darila v spomin. G. dr. A. M. Zahoržik je bil rojen dne 16. nov. i860 v Kežmarku na Češkem. Prišel je v Ameriko pred 17 leti ter je bil 12 let uslužben kot pisar oglasov (advertising manager) pri W. F. Severi v Cedar Rapids, la. Od leta 1902. je pa pri zgoraj imenovani tvrdki, katera se ima v prvi vrsti njemu zahvaliti za današnje svoje visoko sta- Japonci—kakšni so. Židovski listi so polni hvale o Japoncih in njihovi omiki, a čujejo se od mnogokod drugačni glasovi. Oboževalci vzhajajočega solnca so si pač odeli neko senco evropske omike, a znotraj je ostala stara, krvoločna narava, ki je zakrivila, da je bilo nekoč prelito toliko krščanske krvi na japonskih otokih. Neki ruski list poroča, kako grozno so ravnali Japonci v vojni s štirinajstimi ranjenimi ruskimi vojaki poleg vasi Sin-djao. Ko so prišli tjakaj ruski zdravstveni oddelki— piše—našli so zdravniki ranjence že umorjene. Bili so neznansko zdelani tako, da si je težko misliti, kakšni so bili. Dognali so, da je bil nekaterim ranjenim odrezan jezik, telo pa vse razmrcvarjeno s sabljami in z bodali. Japonci niso prizanašali niti mrtvim, ki so jih razsekali na drobno in jim odrezali ušesa. Streljali so mrtve. V truplih so našli na desetine krogelj. Blizu Gaj-čžou so zalotili Japonci sedem ruskih ranjencev. Mučili so jih zversko. Doktor Stankovič je fotografiral te vojaške mučence. Ledena zona je obhajala gledalca podob teh nesrečnežev z odrez.animi jeziki, odsekanimi rokami, razmesarjenim telesom. Enega ruskih častnikov so našli še živega. Priveli so ga v zavest. Pripovedoval je potem, da je Japonec trikrat zaporedoma strelil vanj potem, ko je bil že častnik ranjen. Na srečo da noben strel ni bil smrten; čez pet ur se je zopet zavedel. Tudi o japonski “omiki" in človečnosti velja prigovor, da ni vse zlato kar se sveti. Gosti cesarja Helijogabala. Štiri dolgo leta je vladal ta cesar (218 do 222 po Kr.), a v tem kratkem času z mnogimi gnusobami omadeževal rimski prestol. Nekoč je povabil prijatelje v goste. Bujno veselje se je širilo po bogato ozaljšani obednici. Šum. je naraščal med gosti vsled po-vžitih močnih pijač. Kar začno služabniki z viška metati na vinjene goste duhteče rože. Smeje in vriskaje pozdravljajo mladeniči in dekleta padajoče cvetje. Toda smeh se je jel skoro izpreminjati v grozo in strah. Padajočih rož ni bilo ni koaca ni kraja. Rože zasipajo dvorano više- in više ter duše pod seboj pijane razuzdance: To ni šala! Pretežek je ta rožni prt, pod njim nas čaka smrt! Pozor, slove* liP' J3NTE3 & CO. 8t)l N. Chicago St. N. W. Phone 1215. Joliet, lil. Ako želite imeti dobro rn in fine doma delaue klobas* oglasite se pri nas. V zaloif imamo domače krvavice i» prekajene klobase. Meso in klobase poSiljama trgovcem in drugim na ve« kraje. Oglasite se pismeno ali osebno. Dobra postrežba nizke cene. J OLIET UNION BAND v^/ ŠB Naznanjamo rojakom in slavnemu občinstvu, da smo se združili stara in nova bauda ter ustanovili bando po imenu JOLIET UNION BAND. Priporočamo se rojakom posebno pa drustvam o priliki piknikov balov in drugih veselic in svečanosti. Vsa naročila sprejema g. Louis Mauser, Cor. Jackson in Ottawa Streets. Manager. JOLIET, ILL. Importirani duhan prodajem na debelo in drobno. V zalogi imam najboljšega importiranega ruskega in hercegovskega duliana za eigarete i in pipe. Turški duhan po $1.50, $1.75, $2, $2.50, $3, in | $4 eden funt. Ruski duhan po 45o, 55c, 65c, 75c in $1 eden funt. Pravi importirani francoski in turški papir za cigarete, 1 ducat po 24c, 30c, 40o, 65c in 75c. Naročila pišite v slovenskem jeziku. CHAS. STEINGARD, 523 Milwaukee Ave. Dept. 5, CHICAGO, ILL. JOLIET CITIZENS SHEWING CO. Collins Street, Joliet, Illinois. ] Izdelovalci najboljšega piva steklenicah. Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet, 111. Velika prodaja domačih krvavi© in prekajenih klobas. Pošiljamo iste slovenskim trgovcom na vse kraje. Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA. N. W. Phone 606 Chicago Phone 152 ANTON NEMAN1CH, 205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški zavod in. konjušnica. Chicago Phone 2273. /* Northwestern 41«. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 013 IN. Scott Street. Nerthvvestern Telepbone 344. AMKRIKANSKI SLOYSNEC 29 JUNIJA IW. Dobrota je sirota (Šaljiva črtica . . . Spisal J. Nabrok )| V nekem večjem mestu je umrl stari bogataš Luka plemeniti Gosjak. Ker je bil vdovec brez otrok, je celo ogromno premoženje podedoval njegov stričnik. mladi doktor Jernej Zavodnik. Ko je ta nekega dne pregledoval papirje, se ni malo začudil, ko je našel, da je staremu Gosjaku dala hiša vsako leto 12,000 kron čistega dobička. Jernej Zavodnik, ki je dobro pozna^ to hišo. orečita še enkrat papir, potem se pa prime za glavo. “To je pa že preveč, to je že oderu-Štvo,” de sam sebi. “Tako ne sme iti dalje! Moja vest in itne mi branita, da bi odiral ljudi na tak način. Takoj jutri bom znižal vsem stanarino za tretjino... Kako bodo stranke prijetno iznenadene!” Naslednjega dne pokliče doktor hišnika k sebi: “Ljubi Pignar, vi boste tako dobri in bošte šli k vsem strankam moje hiše in jim rečete v mojem imenu, da sem jim znižal stanarino za tretjino.” Ni mogoče popisati začudenje hišnikovo.Napravil je tako čudno smešen obraz, da. se je moral gospod nehote nasmejati. “Znižati?” zajecljal je čez nekaj časa in lovil sapo. “Znižati? Ste pač hoteli reči: zvišati?” “Vem dobro, kaj pravim. Ponovim še enkrat: znižati hočem. Razumete?” Ta izjava je spravila dobrega moža čisto iz ravnotežja. “Oh, milostljivi gospod doktor, te stvari pa gotovo niste dobro premislili. Še danes se boste kesali. Stanarino znižati! To je nezaslišano. Ko zvedo o tem ljudje, kaj si bodo mislili o gospodu doktorju? Kaj poreko sosedje? Rekli bodo, da.. .” “Gospod Pignar,” seže mu gospodar v besedo in naježi polagoma obrvi, “zahtevam, da me ubogate, kar vam zaukažem. Upam, da ste me razumeli? Idite!” Hišnik je zapustil sobo kakor pijan. Vedel ni, ali je resnica, ali se mu vse le sanja. “Stanovanja znižati,” mrmral je zase, “ali more pameten človek misliti na kaj takega?Če bi se stranke bile pritožile! Toda ne, vse plačujejo redijo, brez ugovora. Kaj pomeni tor O, če bi vedel njegov stric, v grobu bi se obrnil.” II. Ko je Matevž Pignar prestopil prag svojega stanovanja v pritličju, je bil tako bled inrazburjen, da sta njegova žena in hči, “lepa Julika”, takoj v eni sapi vprašali: ‘,'Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?” “Nič,” odgovori ta, “prav nič”. “Oh, ti nama hočeš zamolčati,” začne tarnati gospa Pignarjeva, ki je bila precej živahnega jezika. “Nekaj se je zgodilo. Govori, pripravljena sem na vse. Kaj ti je rekel naš novi gospodar? Povej hitro, ne muči me s svojim molkom! Ali nas je mogoče še celo odslovil, vrgel na cesto?” “O, če bi bilo samo to. Toda ne, še nekaj bolj čudnega, še bolj nerazumljivega se je zgodilo, poslušaj... ne vem, ali sem jaz postal neumen ali. .. ” “No, ali boš že enkrat zbleknil!” “Doktor mi je za-povedal, da naj grem k vsem-strankam v hiši in jim rečem, da jim je, da jim je znižal stanarino za tretjino. Ve me menda za-stopite: znižal jim je.” Niti milostljiva gospa, niti dražestna gospica niste, razumeli teh besed, obe ste že-p.aprej bušili v glašen smeh. “Ha, ha! Hi, hi! No, to je že preneumno! He, stari ti ga imaš danes že zopet pod klobukom!” Gospod Pignar je jezno pogledal svojo ženo in takoj se je začel ganljiv duet, čigar konec ni obetal nič kaj dobrega, kajti milostljiva je preveč trdo vratno trdila, da je bil njen ljubeznjivi soprog že zopet predolgo v bližnji destilaciji in diši oziroma smrdi danes še bolj kakor navadno po hudičevem olju. Moža, ki ni zapisan v družbo trez nosti, ki ne vzame “Piščalko” drugače v roko, da je zavita klobasa vanjo, ki se ne boji ne želodčnega katara in ne različnih delirijev, pa ne moreš bolj vjeziti, kakor če ga po krivem obdolžiš, da je pijan. Bog ve, kaj bi se bilo torej še zgodilo, da ni k sreči gospo dična hči vmes posegla in pomirila razdraženo dvojico. "Na vsak način pa hočem dognati, kdo ima prav,” zavpije Pignarjeva gospa, rudeča od jeze, kakor nos njenega moža, zagrabi pelerino in jo mahne naravnost k hišnemu gospodarju. Tu pa seveda takoj zve, da ima častivredni gospod Matevž prav, .da ga. nima pod klobukom in da tudi ne diši, oziroma smrdi po—hudičevem olju.— S težkim srcem se vrne žena v svoje stanovanje. Oče, mati in hči se vse-dejo k peči in se začno posvetovati. “Kaj naj napravimo? ali naj ubogamo—norca, ali naj obvestimo njegove sorodnike?” To je bilo glavno vprašanje, okoli katerega so se sukale debate vsega spoštovanja vredne Pignarjeve rodbine. Končno sklenejo ubogati kar je naročil hišni gospodar in bo še naročil, kakor doslej. III. Naslednjega jutra je “skočil” gospod Pignar v svoj že precej ponošeni frak in je naznanil strankam veliko novico. Ta velika novica je vse močno razburila. Ljudje, ki so stanovali ob enem in istem hodniku in se niso poprej nikdar pozdravljali, bližajo se drug drugennf. “Dobro jutro, ali že veste?” “Da. čudno je to!” “Reci ráje: nezaslišano.” "Gospodar mi je znižal stanarino za tretjino.” “Za tretjino, ni res? Ravno tako, kakor meni.” “Čudno, čudno!” “To mora biti pomota.” Dasiravno je hišnik vsem zatrjeval, da je to, kar jim je povedal, gola istimi, so bili vendar tudi taki med njimi, ki so z glavo majali in niso hoteli verjeti. Tem je odgovoril doktor v najvljud-nejši obliki in potrdil besede hišnikove.. . Sedaj, ko ni bilo nobenega dvoma več, so pa začeli ljudje sumničiti. “Zakaj- nam je znižat stanarino?” “Zakaj?—Vrag vedi.” “Na vsak način mora imeti vzroke1 zato. Toda kakšne?” "Ali je mogoče, da bi pameten človek, ki ima pet zdravih čutov, naredil tako budalost, da bi denar takorekoč proč metal?” “Gotovo ne.” “Nekaj tiči za tem.” “Toda kaj?” Od pritličja do podstrešja so ugibali vsi, da bi rešili čudovito uganjko, toda nikakor se jim ni hotelo posrečiti. Ko-nečno se je vseh polastil nekak nemir, kakor, da bi jim pretila velika, skrivnostna nesreča. “Mogoče ima novi gospodar kaj na vesti,” šepetali, so si nekateri. “To bi bilo strašno.” “Ali je pa hiša tako slaba, da se bo podrla.” “Čisto lahko, toda stara ni ravno.” “To je resnica. Toda zidovje so morali pa le podreti, ko so lansko leto kopali kanal.” Drugi so bili že večkrat slišali, kako strahovito je pokalo ostrešje... Nekdo je pa celo trdil, da hoče gospodar naj-brže sam zažgati hišo, da bi dobi! visoko zavarovalnino V tretjem nadstropju je stanovala stara vdova, kojo so večkrat obiskavali njeni sorodniki in prijatelji. Tem je vselej postregla z dobrim ljutomerča-nom, ki ga je imela v kleti v steklenicah. Pri tej dobri ženski je sukala kuhalnico mlada Gorenjka, ki je imela —kakor vse mlade kuharice—lepega ženina.” Nekega večera, ko vdove slučajno ni bilo doma, obišče rdečelično Gorenjko njen “ženin”, ki "Je bil skoraj vedno žejen. In da bi fevež ne umrl od žeje, kajti ta večer ga je zelo “žgečkalo” po goltancu, gre usmiljena nevesta v klet po vino. In tedaj—zagrabila je že bila za steklenico, zašumi nekaj za hjq, kakor bi kdo tri vreče orehov stresel, ona se obrne.. .oj, groza! Strašna prikazen, zavita v veliko belo rjuho stoji pred njo! Dekletu pade luč na tla, lasje stopijo po koncu in stojijo, kakor ježu bodice, na pol mrtva se privleče k svojemu ženinu nazaj, ki je zahvalil Boga, da je luč padla na tla, ne pa steklenica. Kaj je videla nesrečna kuharica? Rotila se je, prisegla bi tisočkrat, da se ji je prikazal stari lastnik hiše, kakor je bil živ in mrtev in ji zažugal s pestjo.—Vsi posli v hiši so s,e od groze in strahu prekriževali. Zvečer pa ni bilo mogoče nikogar spraviti več v klet. . . IV. Tako so sčasoma prešli ljudje od premišljevanja do sumničenja, od teh do nemira in konečno do bojazni. Stranka v prvem nadstropju, trgovec Figulus, ki je imel precej napolnjeno mošnjo in dosti, vrednostnih papirjev, odpove prvi stanovanje. Pignar naznani to hišnemu gospodarju. “Naj ga vzame “leverca”, de ta smeje, “prebil bom tudi brez njega”. Toda že drugi dan odpove profesor Selinšek v drugem nadstropju. Temu vzgledu sledi vdova v tretjem nadstropju in magistratni uradnik Gričnik. In tako nastane splošen beg. Predno je minil teden, odpovedale so že vse stranke stanovanje. \ Ženske so .imele že tak strah, da niso mogle nič spati. Kuharice in dekle so hotele ubežati "kajti v tej hiši ni več obstanka".— Gospod Pignar je hodil, kakor kak polomljen strah okoli. Gospodična Julika je melanholično pobešala svojo zlatolaso glavico in njena mati je večkrat črez dan obupno vila roki in vzdihovala. Na prednji strani hiše, pri vratih bi! je prilepljen velik list, na katerem je stalo črno na belem, da se oddado v tej hiši stanovanja.. Gospod Pignar je imel dela črez.glavo, vedno je letal po stopnicah goriindoli ter si brisal potno čelo. “Vzamete lahko stanovanje, katero se vam dopade”, dejal je ljudem, ki jih je privabil list pri vratih; “cčla hiša bo prazna; vse stranke so odpovedale stanovanje.. . Zakaj? pravzaprav nihče ne ve; toda čudne reči se gode pri nas, zelo čudne... Pomislite, gospod je znižal stanarino, znatno znižal!” No, in ljudje so res pomislili, ko so slišali hišnika tako govoriti. “Ne, v to hišo pa že ne grem!” “Bog varuj, začarana hiša!” Matevž Pignar je ostal sam s svojo družino v celem poslopju.. . Gospa in gospica Julika nista mogli skor.o nobeno noč zatisniti očeš. Kako pa tudi, ko je tako ropotalb po hodnikih, tako so se odpirala vrata, tako je hreščalo nekaj pri drvarnicah in je bobnelo v kleteh “kakor bi tisoč čarovnic plesalo svoj divji ples”? Ženski ste bili tako preplašeni, da ste se, vsaki dan, ko se je,pomračilo, stisnili k svojemu dobremu “ateju”,—ki v teh resnih časih oač.ni smel več iskati razvedrila v bližnji destilaciji—in se ga'držali, kakor :e drži utopljenec—suhe veje. Konečno pa tudi g. Matevž Pignar ni molzel spati.. . In tedaj sklene nekega jutra nekaj oosebnega. Obleče svoj stari frak, se p:je “hudičevega olja”, stopi pogu- mno pred svojega gospodarja, mu izroči ključe in—“nič več se nista videla na svetu”: izginil je s svojo ženo in “lepo Juliko”, kakor kafra. Gospod doktor Jernej Zavodnik je prodal hišo svojemu prijatelju in odira sedaj svoje klijente,da je strah. Možje menda spoznal, da “dobrota je sirota”. Kje prejmeš božji blagoslov. V velikem mestu sta živela čevljarja. Prvi je imel veliko otrok; a bil je od dne do dne bogatejši. Drugi pa, kateremu je bila skrb le za s.e, delal je ob nedeljah in praznikih, a bil jako reven. Nekega dne je tožit svojemu sosedu, kako se mu je slabo godi ter ga je vprašal zakaj da je pa njemu toliko boljše? Ta-le odgovor je prejel: Moj ljubi prijatelj, jaz imam skrit zaklad, od njega jemljem vsako nedeljo in vsak praznik nekoliko proč. Revež ga prosi na to, naj mu vender pove za ta zaklad. Prihodnjo nedeljo pelje bogati čevljar revnega na sv. mašo. Ko sta stopila iz cerkve, mu pravi: Poglej, prijatelj, tu v cerkvi je moj zaklad. Ta zaklad je namreč božji blagoslov, katerega pridobivam z navzočnostjo v cerkvi. Prihajaj tudi slednjo nedeljo in praznik le-sem in ver-jami mi, da ima veliki delilec za naju oba dosti. Kedor Boga zapusti, zapusti ga tudi Bog. Ubogi čevljar je odslej ob nedeljah in praznikih v božji hiši skrbel za blagoslov svoje hiše. Sosedje so trdili, ! da se mu je posrečilo. Gotovo znamenje. Lajtnant (slugi svojega tovariša): “No, Jankovič, kako se ima kaj Vaš gospod?” Sluga: “O, moj dobri lajtnant se še ; ne počuti bolje. Danes mi je hotel vreči sezuvač ob glavo, a moči k temu mu je še nedostajalo.” Iveri. Na jednega, ki je po svojem značaju nesrečen, jih pride deset, ki so srečni po svoji brezznačajnosti. Nihče ni tako prevzeten, kakor butec, ki se mu je kaj posrečilo. Zakaj izdiranje zob tako boli? Ker bolečine požreti možno ni. Ko bi vsakdo tako hlepel po pravici, kot hlepi po svoji pravici, bi rabili manj pravnikov. Odprto pismo Slovencem Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins M. D., New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam neštetokrat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem Jakob Žagar Box 131, Delagua, Colo. Nehvaležnost je plačilo sveta. Angleški zgodovinar Stave je posvetil vse svoje življenje in premoženje proučevanju domačih starinskih zna-menitostij. Res je prepotoval vso domovine in preiskal vse knjižnice. Noč in dan je študiral in storil za Angleško, v znanstvenem oziru, neizmerno mnogo. Ali narod ni videl njegovih zaslug. Kakor osemdesetletni starček je Stave popolnoma ubožal, ker je vse dal za ljubljeno domovino. Ona bi mu bila dolžna vrniti vsaj najpotrebnejše za življenje. A niti tega ne! Prijeti je moral za beraško palico. Pozval se je do kralja Jakoba I., ki mu je dobrotno dal dovoljenjeeda sme beračiti po vsem kraljestvu. Posebne poletne cene za izletnike v mesta Canade in Nove Anglije po Nickel Plate železnici. Za petnajst dnij: ena voznina več dva dolarja, iz Chicago. Za trideset dnij: ena voznina več štiri dolarje, iz Chicage. Za vse podrobnosti pišite ali pridite v City Ticket Office, No. 107 Adams st., Chicago, dit —Amerikanski Slovenec stane le $1 na leto. iir«T ZASTONJ Krasna ura z zgornjim navijakom in dobrim ameriškim kolesovjem, uokrov je jamčen. da ne očrni, Ura je podobna uri vredni $50, ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c /sak Naročite 24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isto prodate Lunam pošljete $2.40 dobili bodete po pošti vam poslano krasno uro zastonj NATIONAL JEWELRY COMPANY, Dept. 47, Chicago, 111. SEDAJ SE VAM PONUJA lepa prilika AKO ŽELITE KUPITI FARMO Na prodaj imam več KRASNIH PARM v Missouri, katej-e obstoje iz 40 do 160 oralov v enem kosu zemlje. Cena od $7 do $18 za acre. Delam vsa notarska dela (Notary Public) ter sem izkušen tolmač. Oglasite se pri meni če kaj takega potrebujete. Vsem rojakom se toplo priporočam Anton Težak 615 N. Chicago St., Chicago Phone 2204. JOLIET, ILL. R. C. Bertaik. L. B. Bertnik BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODE. Naša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY, 10 centov. $ centov 403 Cass St., nadstr .JOLIET. JOSEPH TEISKR/a OP 'TEr. yfV *eciâTF.rt*»» Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodea ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v cisto kri, kije vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različue ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Dobro prebavljanje. Dobro /.dravje. 3Xoç>ni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo Jjolezni. POZOR! — Kuiiir rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se nnrate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. . Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trinsrjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. THE EAGLE JSTaj^eoja, prodajalna v mestuL. Pridite in oglejte st našo veliko zalogo. Pohištva, oblek, obuval in drugega blaga. Naše blago priporočamo novoporočencem in drugim, ker je res najboljše in najceneje. Stojalo za posodje, kot °7r podoba, cena.............$0l 1 3 Police za steklenino, kot podoba, cena.............. Naivečja zaloga pohištva, obleke in drugega blaga v našem mestu, Modroci, cena $1 50. $2, #3, $5 in višje do $25.00. Fine železne postelje, ill.50, $2.00, $3.00, $5 00, / in višje. Ako hočete kupite najboljše KUHINJSKE PECI na svetu po najnižji ceni. Pridite k nam in kupite si “Peninsular”, cena $12.50. če potrebulete pohištva pridite k nam, ker pri nas ga dobite ceneje nego kje drugje v Jolietu. . VSAK ROJAK naj ta oglas vsaj enkrat prebere in pomisli ali je resnica, kar govorim, ali ne. Č1TAJ BRATE! Nekateri trgovci plačajo na tisoče dolarjev za oglase na leto, potem se prav lahko izprevidi, da jim dobre pijače ni mogoče tako poceni prodajati kot nravijo, ker njih same bi več stala. Jaz Anton Horwat in A. Hibanc ki imava že večletne izkušnje za izdelovanje raznih pijač iz rožnih korenin, izdelujeva najboljšo in najkrepkejšo pijačo za rojake in to je: Dalmatinski grenčec (DALMATIA BITTERS) Rojakom posebno priporočam Champaigne Wine delano iz najboljšega grozdja mešanega s koreninami starokrajskih rož. Prodajam tudi res pravi, iz čistih grozdnih tropin kuhani tropinovec, ki za pristnost istega lahko jamčim. Izdelujem tudi ameriško zdravilno grenko vino, o katerem lahko trdim, da ima ravno toliko ali več zdravil v sebi, kakor katerokoli drugo najbolj poznano v tej deželi. Obenem naznanjam, da imam veliko zalogo avstrijskih viržink, ki jili izdelujejo slovenska dekleta, in tudi drugih različnih smodk. i*JSTOIV HORWAT. Cigar Manufacturer, Rectifier and Wholesale Liquor Dealer. 600 N. Chicago St. Joliet, 111. Vprašajte svojegamesarjaza Merim He Mm katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midtvife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. PREMOGI ♦ TRD IN MEHEK, TER | ♦ I kok in drva! : ZA KURJAVO ♦ prodaja v Jolietu po najnižjih cenah. Stefan Kukar, J N. W. Telefon 348 in 1479. ♦♦♦♦♦♦< Hranilnih ulogje: 22 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800,000 kron. ♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©©♦©♦O^O« I Iz Združenih Držav t na Filipine ^ Qcx3exxx900000000cx3000000000s0000cxx3000000cxxxxxxxxxx>c Kje je najbolj varno naložen denar? M1H0ČEM0TV0J DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od rim, ti bomo vselej postregli z naj nižjimi tržnimi cenami Mi -imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Kas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš lumbe oglasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi le bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. M. F. LOUGHRAN, Lougliran Bldgi JOLIET, 1LL. Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško 'lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavedite vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Y mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. 'Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne umrejo nikdar imeti ichene izgt be. To jj:;« znava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev lev hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno vare.H denarni zavod. * Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljniiljansia pcslnje t svoji palači ? Prešeinoviii ulicah § FRANK SAKSER, 9 h 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PO- C HRLŽNICA 6104 ST.CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. jjj ioaoaocXi fMsoo^ooooooooooooooc^^ortnr^i Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak Joliet. ill. FINO PIVO V STELENIC4H. Bottling Dept. Scott and Clay Sts.. Oba telef. 26. * (Piše Frank Ociasen — Okleščan.) S ©♦©♦ 04©» ©♦©♦♦©♦C»*«»« fOCr« IV. Manila. (Konec.) Pred jednim letom je bilo življenje v Manili dokaj pusto, in jedino zabavo sma našli v neprestanem delu. Toda odkar so odprli električno železnico, dne 20. maja leta 1905, se je mnogo predrugačilo. Sedaj moremo iti ven na deželo, daleč ven iz mesta, in tudi lahko prirejamo izlete in piknike, kar si prej nikdo niti misliti ni mogel. Tudi so odprli železnico do mesta Antipolo, okoli 25 milj ven iz mesta Manile, kjer je največja Božja pot k Mariji de Antipolo. Vsako leto v mesecu aprilu gre velikanska procesija božje potnikov v Antipolo, slavit Marijo in jo prosit za zdravje. Toda električna železnica, to je bilo v začetku nekaj popolnoma novega za Filipince, in niso mogli razumeti, kako se more premikati tak voz sam ob sebi, in mnoge stare žene so si zagotavljale jedna drugi, da je sam škra-telj pod vozom in on ga premika, in da je motorman v zvezi z onim škra-teljem, in vsakokrat, ko je šel mimo kak električen voz, so se začele pre-križevati in v velikem strahu moliti, da bi jih škratelj' ne nadlegoval. Mnogi Filipinci od začetka se niso hoteli voziti na tej železnici, in nekateri so nosili v žepu steklenico blagoslovljene vode, in drugi, še bolj praznoverni, so si djali okrog vratu kak “anting-ant-ing”, to je neka korenina, ki jih varuje zoper hudega duha in zoper vse nezgode, kakor mislijo. Toda po preteku nekaj mesecev so se že privadili in sedaj se prav radi vozijo po tej železnici. Že smo blizu konca našega popisovanja. Da, pozabiti ne smem najimenitnejšega in najkoristnejšega poslopja na vseh otokih, to je “Observatorio” ali zvezdama, ki je največja zvezdama in vremensko poslopje na vzhodu. Ne morem popisati števHa instrumentov ih aparatov, ki se nahajajo v tem poslopju in ki prerokujejo vreme in naznanjajo preteče viharje in potrese. Ta zvezdama je v oskrbi očetov jezuitov, pod vodstvom slavnega P. Jose Algue-ja. Oče Jose Algue je velik učenjak in prerok vremena. Ko se je imela dvigniti razstava v mestu St. Louis-u v Združenih državah, se je tudi filipinski goverment odločil, poslati razne stvari, doma samo na Filipinskih otokih, na dotičrio razstavo. Med drugimi so bili razni instrumenti te zvezdarne, in P. Jose Algue je sam nesel aparate tja,da bi mogel natančno razložiti njih delovanja, kajti on sam je njih iznajditelj. Med svojimi instrumenti je imel vse najboljše, ki se rabijo tukaj, in ko so se vozili črez Tiho morje, je on nekega jutra presenetil vse svoje sopotnike z novico, da v štirih dneh bodo imeli strašen vihar, ki bode trajal sedem dnij. Mnogi mu niso hoteli verjeti, ali že prihodnji dan se je čutil precej močan veter, n poveljnik broda, pameten, mož, verujoč besedam učenjaka, se je pripravil za vse, tako da bi ga vihar ne presenetil na morju in mu provzročil mnogo škode, kakor se pripeti mnogokrat. In zares, četrti dan jih je dosegel tako strašen vihar, da ga niti mornarji sami niso pomnili, in trajal je sedem dnij, ravno kakor je bil povedal P. Jose Algue. Ko je vihar ponehal, se je zahvalil kapitan našemu učenjaku, in vsi sopotniki se niso mogli načuditi njegovemu prerokovanju. Instrumenti v zvezdami so tako občutljivi, da kažejo najmanjšo spremem bo vremena daleč na okrog, in kakor hitro se vzdigne kak vihar, bodisi v katerem koli Filipinskih otokov, ti takoj naznanijo, kje da se je vzdignil, kako daleč proč in pot, ki jo ima potovati, tako da se ljudje pripravijo in da se vsi parobrodi podajo v varnost, ako le mogoče. In ti viharji, tajfuni imenovani, so zelo strašni in navadno povzročijo veliko škodo ingorje paro-brodu, ki ga najdejo na širokem morju, ako ni zadosti velik in močan, da se mu more zoperstaviti. Jaz sem sam izkusil jeden tak vihar, ko sem bil še uposlen kot poštni uradnik na nekem državnem parobrcdu "Leyte” imenovanem. Bilo je meseca oktobra leta 1903, ko smo zapustili mesto Manilo dne 15. ravno tistega meseca, za razna mesta na vzhodni in severni obali otoka Luzona. Prve tri dni smo imeli še precej lepo vreme, ali četrti dan je kar naenkrat nastal močan veter, ki se ni izpremenil cel dan; in ker naš barometer (vreme-kazec) ni naznanjal nič hudega, smo nadaljevali našo pot z namenom dospeti v mesto Aparri, na severni obali otoka Luzona, in tam vstopiti v reko Cagayan, ako preti kaka nevarnost. Toda še tisto noč je naš barometer kar naenkrat padel, naznanjajoč velik vihar, in predno smo mogli dospeti do mesta Aparri, se je morje vzdignilo, in velikanski valovi so se valili okrog našega malega paro-broda (350 ton) in nas poplavljali, da je bilo groza. Dospeli smo naposled-njič do mesta Aparri, toda nismo nio-gli ustopiti v reko Cayagan, ker vodniki niso mogli ven zaradi valov. Ostati zunaj brez zavetja nam ni bilo mogoče, ker vihfir je rastel v moči, in morali smo se podati nekam v zavetje, ali kam? Daleč na okrog ni bilo ni-kake varne luke, in ostajal nam je samo jeden otok z malo luko, štirideset milj severno od mesta Aparri. Tam (Nadaljevanje na 8. strani.) SVTJVPtllLO ! Ne pustite se goljufati, da bi svojo uro dali v popravo . KOPITARJU ampak oglasite se pri nas, ker mi smo že cd mlada izurjeni urarij, ter delamo to stvar sami, za prav mal denar. Prodajamo tudi razno zlatnino po nizki ceni. . , Ako. kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stioko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše dob vam jamčimo. HGp~Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, VSI NARODI V AMERIKI POZNAJO IN HVALIJO DR. LEONARDA LANDESA kot naj večjega dobrotnika trpečega človeštva. Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr Landes je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispen-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi. Ni Človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspelieh. Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljaJnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast škro-fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil. Zdravniški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino. Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči. Speijalist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdravnik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Yse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočamo žam, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa kater' je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode'prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York, N. Y. Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoiudne. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo katero izdeluje slavnoznaria Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam._________ Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga,. Pokusi ga. Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski Č8j za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Svetogorski čaj za pijuča Zdravi čudovito: Plučnice, na duho tervse bolest dihala. Cena navod-dom 50c in $1. Plača se. vnaprej Pilse Cent. Laboratory,439 W. 18 si. Chicago. Emi.1 Eachmai1 STENSKI PAPIR 580 South Center ave., Chicago, IH. Slovanski tvr.rničar društvenih odzna-kov (badges), regali j, kap, bander inza-stav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log narzahtevanje zastoni- za prihodnjih 10 dnij p» zelo znižani emi. felika zaloga vsakovrstni h barv, uljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Pozor rojaki! Anton Terdič, Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET. Vas vseh uljudno vabi, da ga pogostoma obiščete. Velika zaloga dobro postrežbe. Poskusite moje domače dobro vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smotlke. J®~Prodajain tudi premog po prav nizki ceni. ~ N. W. Phone 825. Alexander Darasjf Chicago telef. 2794 N. W. te leí. 927 Jacob Pleše MESNICA. aiuiiinniiiiiiijiiiijiiiiiinE 1 911 North Scott Street. 122 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL Meegan & Eder, K0SITRARJA, OLOVARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI. Delata tudi raznovrstno drugo v iA otroko spadajoče delo. Nizke cene. 131 S. Bluff St., JOUET, ILL-. N. W. Phone 700. \ JOLIET, ILLINOIS. German Loan and Savings Bank, MARTIN WESTPHAL, 122 N. Bluff St. JOLIET. ILL. Delavska agentura. Ako potrebujete delavcev ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača. M. PHILBIN 515 CASS STREET Chi.Phone 3932 N. W, 5 Stanovanjc Chi. Phone 3541. % Naslov za zlatnino je: 3VÆeit:ti Pogorelo 11U Heyworth Bldg., • CHICAGO, ILL Naslov za knjige in cenik je: IsÆsLtlo. Pogorelc Box 226 - WAKEFIELD, MICH PIŠITE PO CENIK ! vzhodu Ta mesec smo se namenili prodajati blago po PRAV NIZKI CENI, ker mi hočemo, da kupite svoje pohištvo pri nas. Mize, cena $4.50 in višje do $30 00. Stoli, cena 50c in višje do $5.00- Sofe, cena $4.50 in višje do $12.00. Nase cene so vedno najnižje. Blago prodamo za gotova denar in na LAHKE OBROKE. M. E. Sahler Si Co ü /a ali viseča rogoznica- Lahko u zamete kos platna, in na vsakem koncu istega privežate kos vrvi pob m bodete imeli hammock. IZ ZDRUŽ. DRŽAV NA FILIPINE. (Nadaljevanje s, 7. strani.) Ker pa naš novi hammock jo dovolj po ceni, je boijši (Jasi kupite našega, kateri je narejen po najnovejši modi in visi na vseh štirih vogalih, ler jo iste širokosti povsod na sredi in voglih. Toga pa dela tem bolj hladnega in pripravnega. Cena $1.50 do $4.25. Barrett Hardware Co. E.PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY Izdelovalci PAL ALE IN LONDON PORTER Pale Wiener Bier. JOSEPH STUKEL, Pivovarna na South Bluff St., avs. zastopnik. JOLIET, ILL. je bila jedina rešitev, in obrnili smo naš parobrod proti onemu otoku, za-pustivši za nami reko Cayagan, kjer je bila varnost, in mesto Aparri. Štirideset milj smo navadno lahko prepotovali v treh urah in pol, toda tistikrat smo potrebovali celih trideset ur, predno smo dospeli do otoka Kami-gin, kjer smo hoteli vstopiti v luko, toda morje je bilo tako strašno in megla tako gosta, da nismo mogli prav nič videti, toda vedeli smo da moramo biti blizu otoka. Na parobrodu smo imeli deset potnikov, in vsak se je zaprl v svojo kajuto in se ni prikazal ven na krov cele štiri dni. Jaz sam sem bil v moji kajuti, kjer sem imel svoj urad, in ležeč na moji postelji, sem gledal skozi malo tesno zaprto okence, in videl sem, kako smo se sedaj in zopet sedaj pogreznili pod vodo, dasi-ravno je bila moja kajuta na krovu, in mnogokrat sem mislil, da je bilo zadnjič, da sem videl bel zrak. Toda Bog ni hotel končati nas tedaj, in vsakokrat smo zopet prišli na površje. Kapitan in njegovi pomočniki so bili gori v kapitanovi kajuti, ob kolesu, in tam so se morali privezati, da jih gibanje parobroda ni vrglo ob steno. In inženirji so morali ostati cel čas spodaj pri strojih, cele Štiri dni ni nihče zavžil niti najmanjše stvari, in nihče ni okusil vode, ker je ni bilo mogoče dobiti, kajti bilo je nemogoče stati na krovu niti jedeti trenutek zaradi valov, ki so ga poplavljali, in še manj iti kam. Naša kuhinja je bila popolnoma poplavljena in voda je odnesla vse kuhinjske stvari. Dva dneva tega viharja sta bila najstrašnejša dneva celega mojega življenja, in jaz se nisem počutil nikdar poprej v toliki nevarnosti, da niti ne tedaj, ko so sovražne krog-lje frčale okrog moje glave na bojnem polju. Ležeč v moji postelji sem poskušal zaspati, misleč da tako, dasi-ravno se potopimo, ne bodem nič občutil ni vedel v spanju. Toda,, kakor hitro sem malo zadremal, me je predramila velika bolest, ki sem jo začutil sedaj v kolenu, sedaj v glavi, in sedaj kje drugje, ko sem butnil ob steno ali stran postelje. Toda prešli so dnevi viharja, in četrti dan zjutraj se je vreme naenkrat zboljšalo in morje je precej utihnilo, tako da se je že moglo iti na krov. Jeden za drugim so potniki zapuščali kajute, bledih in upadlih obrazov, in vsakdo je kazal na svojem obrazu koliko je prestal. Pozneje nam je povedal naš kapitan, dober mož in pravi mornar, da še nikdar ni bil v takem viharju, dasiravno je že živel šestindvajset iet na morju. Povedal nam je, da je bil v viharju, ki je poplavil mesto Galveston, v državi Texas, leta 1900, in rekel je, da je bil sedanji vihar mnogo hujši, Popoludne še tistega dne smo dospeli v Aparri in smo mogli vstopiti v reko Cagayan in tam smo dobili kar smo potrebovali. Toda vihar ni prizanesel našemu parobrodu popolnoma, kajti izgubili smo vse rjuhe in železne kolce in male čolne, ki so bili na vrhu, in mnogo drugih manjših rečij. Povedal sem priliko samo zato, da pokažem kako strašni so viharji tukaj. Ker že govorim o tem, moram še do dati, da oba, parobrod “Leyte” in njegov kapitan Fisher, ki nas je vodil črez oni vihar, sta imela slabo srečo, in oba sta prišla na Filipinske otoke poginit v viharju; kajti “Leyte” se je potopil v zadnjem viharju, v noči med 25. in 26. septembrom, na severni obali otoka Samar, in z njim vred kapitan, vsi njegovi častniki in mornarji, dva najst potnikov Amerikancev in tudi poštni uradnik, ki je bil tedaj na tem parobrodu, toda sreča je hotela, da sem ga jaz zapustil, predno ga je zadela nezgoda. Jedino, kar ostane od tega parobroda, je jedna fotografija od tedaj, ko sem jaz bil na njem, in neizbrisljiv spomin, ki ga bodemo vedho obdržali vsi, ki smo poznali ta parobrod in njegovega vrlega kapitana. Omeniti moram še, da v zadnjih sedmih letih, odkar so Amerikanci tu v Manili, se je to mesto mnogo spre menilo, in mnogi znameniti ljudje prerokujejo veliko bodočnost za to mesto kot največjo in najimenitnejšo luko na Že sedaj se kosi z mesti ong Kong in Shanghai na Kitajskem, Nagasaki, Yokohama in Tokio na Japonskem, po številu parobrodov, ki nas obiskujejo iz vseh delov sveta Nekateri Španci, ki sq živeli tu poprej se podali na Špansko ob našem prihodu ali pozneje se zopet povrnili nazaj v Manilo, se kar ne morejo načuditi marljivosti Amerikancev in taki spremembi mesta na boljše, odkar so je zadnjič videli. Ne vem, ako je še kaj druzega tu Manili, ki bi bilo vredno opisati, toda mislim, da ne. Vsekako, ako sem kaj opustil, dragi moji rojaki in čitatelj mi bodo že znali odpustiti. POTREBUJEMO 100 MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in Lockportom. Plača se po $1.75 na dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros. *2}d ŽUPNIKOVA IZKUŠNJA. SLUŽBO DOBI IZURJEN MESAR, ki ima skušnje. Dobra služba za piavega moža. Več povesta Grahek & Ferko, Indiana St., Joliet, 11!. NAPRODAJ LEPA HIŠA V ROCK-dalu. Hiša je v dobrem stanu. Več pove Jos. Konte. SOBO S POHIŠTVOM IN OPRE-mo želi dobiti čeden in pošten mož. Oglasite se pri Am. Slovencu. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to ? Dr. Struzinsky! je Ako hočete barvati svojo hišo, kupite s ♦44 AMERIKANSKI SLOVENEC, STANE LE $1.00 NA LETO. garantirana je za S let ter jp najboljša na svetu. Dobi se pri LEXER & REICH M ANN LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET, ILL. Sladka hrana in kisel želodec. Mnogi ljudje si predstavljajo, da je kisel želodec samo posledica premno go zaužite sladke hrane. Dostikrat je želodec bolan in kiselina, zopern dih slab vkus v ustih, glavobol, slabost; bljuvanje, bolečina v želodcu so samo znaki resnejše neprilike. Najmodrej storiš, da preprečiš neprijetne posle dice. če nemudoma izpiješ prijetno in uspešno zdravilo—namreč Severov že lodčni grenčec. Odobravajo in pripo ročajo ga tisočeri ljudje, ki so ga ra bili zadnjih 25 let. Cena 50C in $1.00 v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co Cedar Rapids, Iovva. Pri spremembi bivališča prosimo - naročnike, da nam natančno naznanijo , poleg novega tudi stari naslov. “Patton’s Sttn-Proof Paints” Imel sem že več let bolan želodec in sem poskušal marsikaj zoper bolezen, a brez uspeha. Tri steklenice pastor Koenigovega krepčila za živce so imele zaželjeni uspeh in so me ozdravile, zato je priporočam vsem bolnikom. H. Lissack, župnik. Sestre dragocene krvi v Williams-burgu, O., pravijo: Prav zadovoljne smo z učinkom pastor Koenigovega krepčila za živce, ki je rabimo že nekaj let. Sestre sv. Jožefa v Indianapolisu, Ind., pravijo: Že 10 let rabimo pastor Koenigovo krepčilo za živce z najboljšim uspehom. H A CTAN I pošljemo dragoceno knjigo vsa-¿Aol vlij kemu na zahtevo. Revni bol-niki dobe zdravila brezplačno- To zdrazilo je več nego deset let pripravlja) Rev. Pastor.Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduje KOENIG MEDICINE CO., CHICAGO, ILL. Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jolietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago St. Henrik H. & Menno H. S T .A- S SEN, Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JA TNÏ IX OTAR M lišča v m GLUH ZOPET SLISI če rabi moj Očesni balzam, k trajno zdravi ne samo Šumenje zvonjenje v ušesih in nagluhost ampak 'tudi popolno gluhoto. Cena z navopom in poštnino je. $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo O. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljamzastonj Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Vzrok. ‘Čemu pa žele odkriti severni Miha: tečaj?” Pavliha: “Čemu? Zato, da dobimo kako razglednico od tam, seveda.” Zagovor. Sodnik: “Obtoženi ste, da ste razbili stol na Vaše žene glavi.” Jetnik: “To je bilo naključje, go-spod sodnik.” Sodnik: “Kaj! Ali je niste nameravali udariti?” Jetnik: “Da, ampak sem razbiti stola.” namerava! ni Pismo učitelju. ; “Ljubi gospod! Jožek danes popoludne ne more priti v šolo. Svojo glavo je trdno prilepil ob mizo, in doslej ga še nismo mogli odlepiti.” ---------------------------- Strašno dete. Bogomilček (sestrinemu ženinu); “Stlic, kaj pa je to danes pri nas, da je vse tako svečano?” Ženin: “Tega še ne veš? Danes obhaja tvoja sestra zaroko.” Bogomilček (vzradoščen) : “A—ha, tedaj je vedno tako lepo!” Ampak. Zdravnik (opominjaje): “...Kako, mojega računa niti čitali niste?” Ozdravljenec: “Ampak, gospod doktor, saj ste mi sami za dalje časa prepovedali vsako dražljivo čtivo!” Vi ste prvi. Govori nemško in angleško. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča. Pioskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. j. F. pcinsra- Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Oba telefon 8. Clinton Joliet. Sts. M. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, pije Vsak Slovenec ali Hrvat naj v korist svojega zdravja “TRIGt L AV” zdravilno grenko vino in ‘Ban Jelačič grenčico’ katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se pri : Tila? Ctaical Wb. 568 W. 18th St., Chicago, 111. Zalogo imajo: ALOIS RECHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LINČEK, 501 llth Ave., So. Lorain, O. BKAY-EYA LEKABNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke etne. 104 Jefferson St., blizo mosta. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL. rojakom: priporočam svojo - Phoenix r Buffet pi J pv/JL vvui, Gostilno, kjer se toči nedno sveže pivo žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. ANTON SKOFF. N. W. Phone 600. 1137 N. Hickory St., Joliet. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. r±j. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Telef. 2252. B, Seliuster Young Building Joliet, Illinois. Stalen ¡¡ost: “Ali ni za našo mizo še nobenega izmed oslov?” Natakar: “Ne, gospod mestni svetovalec, Vi ste prvi.” Vendar le nekaj. K znamenitemu francoskemu učitelju glasbe J. je prišla nedolgo k temu neka dama. “Recite mi, prosim Vas g. profesor, mislite Vi, da bo postali moja hči izvrstna pijanistinja?” Profesor jej odvrne nervozno. “Jaz vam ne morem reči o tem nič.”—“I, ne najdete, da ima nekaj.. .vsaj nekaj onega, kar je potrebno virtuozu na klavirju.” “Da milostljiva gospa,” odgovori profesor jezen, “ima dve roki.” Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. Agent for Besley’s Waukegan Ale and Porter. Bar Goods. J. O SMITH BOTTLER Van Buren St., Joliet, 111. Nekemu ljubljanskemu pisatelju, ki ze nekaj časa boleha, je bilo predpisano uživanje krapinske vode. Minka, služkinja, mu je natočila prvi kozarec. Bolnik je izpil požirek in ga jezno izbruhnil. “Ampak ta je topla!” je vzkliknil. ‘Kdo vendar Vas je domislil, vodo segreti?” Minka se je zmagonosno nasmeh-Ijala, to pot je bila svoje stvari gotova. “Samo poglejte, gospod,” se je vesolo odrezala, kažoč na steklenični napis, “tu stoji razločno: Zdravniški veljaki jo toplo priporočajo.” J. W. LOVE MIZAR Izdelujem vsa v mizarsko stroka spadajoča dela kakor: okna, vrata, mize, stole in drugo pohištvo. Popravljam tudi pohištvo in drugo hišno pripravo, kupujem in prodajem tudi staro pohištvo. Tel. stanovanja N. W. 747. Bell Phone 1512. N. W. 180. 315 N. JOLIET ST. Joliet, IH. Sodnik: “Svoji ženi ste baje večkrat žugali: ‘Ubijem te!’” Zatoženec: “Gospod sodnik, v raz-dražbi sem tudi včasi rekel: ‘Celi svet razbijem!’ A lahko mi verjamete, da nisem resne namere nikdar imel.” Kam pa danes? V Lockport! Najboljše pivo, izvrstno žganje, vonjave smodke in česar ti še srce poželi, dobiš na razpolago pri meni, zatorej obišči mojo slovensko gostilno, kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave. ANTON DOVJAK 9th St., Lockport, 111. Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec. Sedaj ie najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar. Pokrov je pozlačen in grafi ran, ima dvojni pokrov in je jamcena za 20 let.—Kolesovje 1012 N. Broadway, Joliet, Ills Je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena Ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vam lepo verižico in uro ua naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še ka.j dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljemo vam jo za $13.50. Pri naročbi nam naznanile, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim »okrovom. M. Rech & Co., Jewel rs, Dept. 282, Chicago, lil. Ona bolje ve. Prepričevalno. Trije jeziki. Neki Anglež je prišel v špansko go-stilno, na kateri je bilo napisano: Tu se govori angleški, francoski in nemški. Zahteval je v svoji materinščini, a nikdo ga ni razumel. Konečno Je vprašal nepotrpežljivo: “Kdo pa ra- zume tu tri jezike?” Odgovor: “Tujci.” Med zdravniki. “Kako pa je to, ljubi B., da dobival toliko mastnih dohodkov?” “Ker imam med svojimi bolnica®1 toliko tašč; če katero od t^h ozdravi®' to me poplača hvaležna hči; če PJ tašča umre pod mojimi rokami, P11', tlej mi plača dvakrat toliko—hvaleč111 zet.” Kaj predvidi. Črevljarski vajenec: “Ti, Jožek, se-daj mi bo huda pela! Poprej sva ja* in Sultan skupaj dobivala udarce, da-nes se je pa mojster vpisal v društv« za obrano živine, zato jih bom dobiva1 sedaj gotovo sam samcat!” Vzgledni otroci. On: “Tristo zelenih! Kdaj bom P* oblekel belo srajco, da ji ne bo mani' kal gumb?” Ona (prenehavši citati roman): ,razumem te, dorastel in umen mož sl’ pa tako razsajaš, če manjkajo dva trije gumbi. Poglej otroke, tu je cel„ srajca strgana, pa niti ne črhnejo ne' Sila navade. Gospa: “Ne vprašajte me sedaj, Pf0 sim, ko sem kupila, ali še kaj rabi111’ če potrebujem česa, se tega sama <*, mislim, ne da bi me rabili vprašati- -ste me umeli?" Prodajalec: “Gotovo! ali bi še radi?” •