233. številka. Ljubljana. Četrtek 13. oktobra. XIV. leto, 1881 SLOVENSKI NAROD. Tzhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a\s»tr«»-o gerske tiezele /a celo leto 1(5 frl., /a p,»I li«'a8^jj ca četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., v:i Četrt Ictfl 8 glđ. 80 kr., m en DMffM 1 #ld. 10 kr. Za poslIUurje na dom se računa 10 ki. za meset , 3< > kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pnAtnina ./.nafla. — 7.n gotpodt) učitelji- na hudnkih nolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta "A pld. 50 kr., po pošti prcjniian za četrt leta .'! ^old. — Za oznanila Be piacuj« od četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., č*> s« trikrat ;ili večkrat tiska. / Dopisi naj se izvole trankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je t Ljubljani v Franc Kohnannvj hiši gledališka atolba". Opravništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. V preudarek. IV. —n. Še bolj kakor kmetski stan je ekonomični liberalizem, ki se imenuje kapitalizem, spodjedel rokodelski stan, to je on stan, ki je podlaga mestnega stanovništva, stan, v katerem je zadovoljno življenje v skromnosti, skrbna vzgoja otrok in učencev in vsled tega patrijotični čut in možnost samostojno brez tujega vplivanja udeleževati se uravnavanja društvenih, občinskih in državnih razmer. Kedaj in kako je začelo propadati rokodelstvo ? Ko se je Angleška čutila dosti močno s svojo ogromno produkcijo, je izdala parolo: svobodna konkurenca, in te parole so Be po-prijeli državniki na ministerskih in univerzitetnih stolicah. S tem so same ob sebi razpale prejšnje korporacije. Prišla je francoska revolucija, ki je s svojim načelom: egalite — to početje legalizirala za vse prihodnje veke; proglasila je, da je vsakdo citoven in tla ima vsak citoven jednake pravice, odpravila je po samezne stanove, da bi se posamezniku ne kratilo občečloveško pravo. Ako bi se bil kak državljan, recimo rokodelec, tako daleč spozabil, da bi bil v nemar pustivši svojo indi-viduvalno dostojanstvo, potezal se za pravice svojega stanu, za rokodelsko zadrugo, imel se je skrajšati za glavo. Revni, da-si marljivi, posameznik se je moral za obstanek boriti z mogočnim kapitalistom, in kdo je zmagal, ali bolje, uničil svojega nasprotnika, je otividno. In to je bilo popolnem dosledno; če je hotela revolucija, da uže v svojej generaciji ne zamre, si je morala preskrbeti nezadovoljnost — proletarijat — in res vidimo, da rekrutira ona do sedanje dobe svoj največji, če ne jedin kontingent iz srede nezadovoljnih rokodelcev. Tudi pri nas v Avstriji ni j smo hoteli biti nazadnjaški, odprli smo na stežaj vrata svo-bodnej konkurenci, ker bili smo dovolj ponosni, naročivši si varuha, ki smo ga imenovali domačo veliko industrijo, a zdaj vidimo, da je to le taterman, katerega se vrane (angleški in amerikanski obrt) prav nič ne boje. Prej, ko še ni j bilo obrtne svobode in ko so bile še zadruge, bo le te skrbele za svoje ude. Podpirale bo nesrečne in onemogle, a gledale tudi resno, da so se sprejemali le zmožni in pošteni, da so se učenci kaj učili in da so pomočniki res kaj znali. Dandenes pa tožijo mojstri, da pomočniki nič ne vedo in ljudje tožijo, da dobivajo skaženo oblačilo in obutalo. Obojna tožba je resnična, a resnično je tudi, da temu nijso krivi jedino oni mojstri, ki (povzdigujejo učence v pomočnike. Imenuje se na tisoči in tisoči pomočnikov le po imenu, v resnici pa beračev, — kakor pravijo „Neue Weckstimmenu —, ki b ča- soma postanejo potepuhi in klateži. Kako to? Kapitalistična velika industrija davi rokodelstvo, da komaj diha. Večina naših rokodelcev ne more imeti pomagača, kateremu bi dajala plačo in hrano, posebno ker hoče zdaj vsuk tako živeti, da bi vse plavalo. Kako si pomagajo mojstri? Mestu jednegu pomočnika si vzamejo dva, tri fante, katerim nij treba plačevati, od katerih dostikrat še oni dobivajo plačo. Jeden je za pestunjo, jeden za pošiljanje in jeden ali dva se pa izurita za lažjo izvršitev naročenega dela. Ko minejo tri ali štiri leta, se pa fantje povzdignejo v pomočnike. Mojster se ne brani, in ko bi se branil, ae dobi pomoč pri gosposki, ki ima tudi oblast fanta spremeniti v pomočnika. Nobenemu Še mar nij, ako fant tudi kaj zna, saj je zapisano, da je svoja leta doslužil in basta. Novi pomočniki — nov proletarijat. To, kar sem tu pisal, se gotovo povBe nc ujema z nazori, ki smo si jih pridobili v šolah, v knjigah in sploh v društvenem življenji, a pomislimo, da je neomejena svoboda neomejeno tiranstvo, da je dostikrat summum jus summa injuria. Položaj je kritičen, treba, da preudar jamo brez vseh predrazsodkov. Čujmo, kako sodijo naši bratje Rusi o tej reči. Se ve, da ne morem citirati glasil, ki imaio prononsirano židovsko tendenco, a podati hočem, kar piše o rokodelstvu v svojem zadnjem čislu v Peter-burgu izhajajoči, v narodno gospodarskih zadevah dobro uredovani tednik „Luč" : „Kabinetno-teoretični nazori so nam napravili mnogo škode. Tam na zapadu so pod vplivom sevsem drugačnih razmer prišli k spoznanju, da je treba človeškej delavnej osobnosti dati kolikor moč več prostora; da so rokodelske korporacije in zadruge — okovi, verige za rokodelsko obrtni ljud; da so stanovi — nepotrebne ograje, vpijoča zloraba. „V teoriji se je to kazalo prav krasno: vsi ljudje so samo ljudje in sestavljajo jeden ravnopraven narod. Minulo je sto let in Še več, odkar se je postavilo to baje veliko načelo. Poglejmo pa, kaj je odgovorilo samo „življenje", praksa temu vzvišenemu nauku gospodov filozofov. „V Evropi in za njo deloma fslava Bogu, da le deloma) tudi pri nas so se uničile, pravilneje — so oslabele korporativne zveze: cehi*), zadruge; one životarijo le po imenu; one nijso več korporacije ljudij, pečajočih se z jednim rokodelstvom, zvezanih po vzajemnih ugodnostih, temveč so samo rubrike za fiskovo ugodnost. „So se li razmere pri nas in v Evropi zboljšale!? Jeli razcvel zlati vek, kakor je prorokovala filozofija? Je-li nastalo carstvo bratstva in dovoljstva na zemlji? *) Ceh služi vsem Slovanom za zeche, innung. „Ne in tisočkrat ne. „Delavci — obrtna množ, izgnana iz srednjeveških korporacij, zbrala se je v delavska društva in se bori ne na življenje, ampak na smrt s privatisti in kapitalisti. Je-li bolje to stanje v primeri z življenjem prejšnje Evrope — nekoliko stisnene, počasne a pravilno oskrbljene, ne grozeče s strašnimi vzrivi soci-jalnega brezumja? To življenje je dalo Evropi tisoče obrtnih mest, razvito meščanstvo, položilo temelj zdanjej omiki in bogatstvu. Od zda-njega stanja, od uravnavanja vseh pod jedno mero, pod jeden pojem „narod* se nič dobrega ne pričakuje. Narod, ta od teoretikov izljubljeni „narod" je zelo nesrečen; zlati vek caruje samo na borzi, a „mir in bratstvo" sta bežala celo iz knjig. „To je rezultat reform na evropskem zapadu. „Pri nas, kjer se cehi, korporacije in stanovi nijso tako globoko ukoreninili v nravi in pojme; pri nas, ponavljamo, ko so za ljubo poslednjim izvodom (hlozoričnega) nauka začele oslabevati vezi mej raznimi grupami oso'o, pečajočih se z jednim delom in zvezanih z jed-nacinii ugodnosti mi, se je zgodilo nekaj, kar nas je vse osupnilo. „Naša delavska moč je šla rakom žvižgat. „V naše mestne občine so se prikradli nečisti eksploatatorji,ter so začeli kosati občinski hlebe" vsak na svoj račun. Naš bedni meščan, obsut z vsemi možnimi deželnimi in meščanskimi pravicami, se je najedenkrat znašel v zelo neprijetnem položaji: delavnica in krčma, krčma in delavnica — druzega se nij nič videlo. Njegova pogostna praznovanja, njegovo pohajkovanje in neredno življenje — vse to mu moramo odpustiti. Kaj naj dela? On je osamljen in brez pomoči. Mislimo si čevljarja. Ko bi bil čevljarski ceh in krepko spletena korporacija čevljarjev, BUnaj katere bi se nikako čevljarstvo v 1'eterburgu še misliti ne dalo, potem bi imeli učenci in pomočniki naravnega, svoje delo znajočega in sredstva imajočega varuha in zaščitnika, namreč korpornrjski svet. Potem bi imeli tudi namen: uriti se bolj v delu ter se pošteno obnašati — namen postati mojstrom v svojem cehu. n^Mi smo svojo misel omenili samo z lehka; dali smo obraz ideji, katero imamo za jedino spasiteljno in namenu primerno za povzdigo blagostanja in nravnosti našega meščanstva. „ Daljne in popolno iormulovanje naše ideje je predmet celega traktata a ne uvodnega članka. A uže iz omenjenega je jasno, česa mi želimo: rokodelskih cehov, kot pravnih in juridičnih jedinic, in korporacij sredi teh cehov. Blagostanje in nravnost se bosta najedenkrat zavarovali in povzdignili. „0 mestuej upravi rečemo samo dve besedi : najboljša mestna uprava, je bila srednjeveška mestna uprava. Ona se je ob-raževala in likala celih šestnajst sto let in nij izšla kakor Minerva iz jedne razumne glave. Življenje je umneje od vsacega filozofa. Srednjeveška mestna uprava je dala, kakor smo rekli, tisoč bogatih in obrtnih mest, je ustvarila meščanstvo omikano in bogato. A kaj je dal zdanji na hlozotičnih naukih sezidani položaj? V zapadnej Evropi — pariško komuno, y)fP nas pa — Kolupajeve Razuvajeve, dumske blebetače, črno druhal in ogromne budgetov v naših mestih." Tako piše ruski list. Kaj, naj se tedaj prestavimo zopet v srednji vek? In da se na primer Ljubljana povzdigne, naj poiščemo na rotovži prašne statute od anno 15U0 ali 1G00, ter jih proglasimo zopet za jedino veljavne in izvlečemo staro uniformo iz muzeja? Ne, nikakor ne. Tega ne misli nobeden zdravomisleč človek in ko bi se kdo za to poganjal, zaslužil bi, da bi Cervantes II. še velirastneje opisal njegov sklep : para el aumento de su honra, como para el servicio de su republica, haeerse caballero andante. Zgodovina ima svoj tek in nikdo, ko bi mu pomagalo še toliko Sancho Panz, ga ne more ustaviti. Bil bi isto tako nesmiseln teoretik, kukor oni pred sto leti in ne samo, da bi ne prišel v srednji vek nazaj, ampak on bi ravnal tudi popolnem nasprotno or-ganizatoiičnej ideji srednjega veka. Življenje, ker je življonjenje, se vedno razvija in sicer po gotovih natornth zakonih; ako pa vidimo, da se naše zdanje delovanje v kacem oziru ne ujema z natoruim razvojem, potem se idimo učit k pred namcem5 ki so bili v podobnem oziru srečnejši od nas, in njih nauke upotre bimo primerno našim novim okoliščinam. Tako naj nam bode zgodovina učiteljica v življenji. Kateri so naši praktični nasveti ? Skrbeti moramo, kakor pravi dr. VV. Kitmpfe, da ro kodelski stan kakor tak ostane t. j. stan samostojnih malopodjetnikov. Tega nam pa ne morejo nadomestiti delavske produktivne asocijacije ali unije. One nam ne morejo v takej meri garantirati obstanek neodvisnega stanu socijalno zdravih malomeščanov. Ravno čut osobne odgovornosti, ki samostojnega podjetnika navdušuje; vesela nada predstojećega dobička; skrbnost, da se kvar odvrne: rokodelca bolj navdušuje, kakor udele/nika produktivnega društva, ker svojo odgovornost s tolikimi deli. Pri produktivnih društvih mora prej samostojni obrtnik delati v tovarniških prostorih in tako je za vzgojo tako važna navzočnost očetova doma nemogoča; ožja zveza mej mojstrom in pomočnikom, ko oba ne stanujeta ni delata več pod isto streho, vedno bolj gine in skupno stanovanje samo ob sebi nij več pravilo, če sta stanovanje in delalnica ločeni. Obraževanje obrtnega naraštaja se pa more le z moralično izgubo preložiti iz družinskega kroga v fabriko, če se tudi v teh ničnem oziru morebiti kaj pridobi. Tedaj ne ostane nič druzega, kar bi rokodelstvo moglo pospeševati, kot njegova organizacija v krepke, z bogatimi pravicami obdarovane cehe ali zadruge. Se ve, prej je pa še treba, da se rokodelcu preskrbi delo in tu je conditio sine qua non odprava, oziroma uspešna omejitba obrtne svobode. Kolikor obširneje je poprišče, na kate rem sme vsakdo spečati svoje izdelke, toliko bolj vabi to k masnej produkciji, toliko bolj žene to k fabriki na delnice, h gospostvu velikega kapitala, k prevladaju velemašine nad človeškim delom, k specijaliziranju poslednjega, tedaj k degradaciji človeške veljave delavčeve. Kolikor bolj se pa to poprišče omeji, kolikor manjše a pri tem varnejše postane, toliko bolj izgubi specijaliziranje dela na svojej mikalnosti, toliko bolj se ustanavlja ravnotežje mej človekom in mašino in konci se ustauovi pretežje človekovo nad mašino — ro kodelstvo z vsemi svojimi politično, socijalno in nravuo dragocenimi posledicami. Kakor je nekdaj utrjeno mesto dajalo rokodelstvu zavarovano produktivne* i u spečevalno poprišče (absatzstiitte), tako naj je daje zdaj tudi proti vsakej neobrzdanej kapitalističnej konkurenci utrjena država. Tedaj obrtne svobode uspešno omeje n j e pa prave obrtne zadruge, in rokodelec, ki zdaj komaj životari, se bode veselo oživel v častitljivem rokodelskem stanu! Iz kranjskega deželnega zbora. VI. seja 11. oktobra 1881. Poslanec P f e i f e r in D o 11 h o f prosita in dobita dopusta, prvi za teden, drugi za štirinajst dnij. Deželni glavar naznanja, da so bile deželnemu zboru izročene naslednje vloge : a) dopis trgovske in obrtne zbornice ljubljanske glede prošnje okraj nocestnih odborov v Loži, Ribnici, Kočevji in Logatci zaradi cestnih mitniu; b) poročilo okrajnocestnega odbora postonj-skega, ki predlaga pogodbo glede vzdrževanja okrajne ceste iz Brinja do okrajne meje oziroma do Landola in Dilec; c) poročilo okrajnocestnega odbora v Spodnjej Loki za dovoljenje 11% priklade in podpore v znesku '2000 gld. ; d) poročilo okrajnocestnega odbora kočevskega zastran preložitve ceste iz Spodnje Loke do Knežje Lipe in zaradi mostu v Kočevji; e) peticijon občine radeške, ki meri na olajšave v prometu glede živinskih listov pa v dotičnih kazenskih obravnavah in pre-membo postave /.oper živinsko kugo ; f) peticijon kranjnega šolskega sveta in županstva v Poddragi za odpis nonnalno-šolskega zaostanka znašajočega 40 gold. 94 kr.; g) peticijon ljuuskih učiteljev, postonjskega okraja glede slu^ninskih in opravilnih do-klad; h) peticijon gimnazijskega ravnateljstva v Kočevji za podporo ubogim. dijakom na on-dotnjem gimnaziji. Poslednje tri vloge se izroče finančnemu, prvih pet pa upravnemu odseku. Deželni glavar oglasi dopis hrvatske de želne vlade glede gradnje mostu čez Kolpo poleg Vinice. Kakor smo uže poročali, prebral je zapisnikar najprej v hrvatskem izvirniku, potem pa še v nemškem prevodu dopis, ki ga je zbor potem vzel na znanje. Poslanec dr. Zamik prosi, naj bi se glede dnevnega reda gledalo na §. 29 opravilnega reda in zahteva, da od dnevnega reda odstavijo 6. 11 in 12. točka. Poročilo deželnega odbora z načrtom postave dopolnujoče določbe stavbenega reda se izroči upravnemu odseku. Poslanec vitez Ga rib o Idi v imenu upravnega odseka ustno poroča o vladnej predlogi glede obiskovanja idrijske rudniške šole in druzih pravico javnosti imajočih osobinskih šol. Zbor pritrdi odsekovemu predlogu, ki gre na to, da se predložena postava sprejme z neko malo spremembo. Računski sklep normalno-šolskega zaklada za 1. 1880. se po nasvetu odsekovega poročevalca poslanca dr. pl. Sehreva odobri brez debate. Poslanec De ž man v imenu finančnega odseka glede cestne gradnje Idrija-Vrščevo stavlja naslednji predlog: Za gradnjo ceste Idrija-Vrščevo se dovoli od strani dežele pri log 5900 gld., s tem pogojem, da bo država za gradnjo te ceste 11800 gld. stavila na razpolaganje. Poslanec dr. Poki u kar vpraša poročevalca, ali je res, da se je cesta izpeljala po senčnej strani in na tak način, da vzlic večjim stroškom menj ustreza. Poročevalec sklicuje se na tiskano poročilo, ki stvar razjasni na drobno. Potem odsekov predlog obvelja soglasno. Poslanec dr. pl. Schrev v imenu finančnega odseka ustno poroča o proračunu blaz-uično-stavbenega zaklada za 1. 1882. in predlaga, da se proračun potrdi in deželnemu odboru ob jeduem naloži, poročiti c. kr. minister-stvu y.o. notrauje zadeve, da deželni zbor pre-klicuje svoj sklep od 10. julija 1880. l.t po kateiem je bil deželni odbor pooblaščen, najeti posojilo in zanje zastaviti nekaj obligacij kranjskega deželnega zaklada. Oba predloga obveljata v prvem in takoj tudi v tretjem branji. Isto tako se brez ugovora odobri računski sklep blaznično-stavbenega zaklada za 1880. 1, Deželni glavar naznanja, da mu je bila mej sejo izročena prošnja dramatičnega društva v Ljubljani za podporo, in predlaga, da se prošjna izroči finančnemu odseku. Končno zbor po predlogu poslanca dr. Schafferja sklene, da je deželnega odbora predlogo o nekaterih uredbah glede ukvarti-ranja vojakov, kadar bode natisnena, neposredno izročiti združenemu finančnemu in upravnemu odseku. Politični razgled, \ots**eoi e tležele. V Ljubljani 12. oktobra. Smrt ministra Havmerla je povsod izbu dila veliko sočutje, osobito ker je mož vedno ohranil objektivnost, on nij žalil ni te ni one stranke. Znano je uže, da se je pired nekaj časa govorilo, da naj bi IimI ra»sy stopil na mesto Haymerlovo. To je bil oni čas, ko so nemško-nacijonalci klicali na pomoč Magjare; potem pa je zopet nekoliko utihnilo razpravljanje o prihodu Andrassvjevem. Zdaj pa, ko je tako hitro vzela smrt Havmerla, trdi se zopet, da se v merodajnih političnih krogih resno misli na to, da se zopet pokliče za ministra za vnanje zadeve grof Andrassy. Kakor se poroča, je poklican Andrassv uže k cesarju. Drugi brzojavi pa zopet proglašajo kot kandidate za to mesto: Kallaya, Emerika Szechenva, Ferdinanda Trauttmannsdorfla. Shod avstrijskega in ruskega carja je baje v principu gotov in „Politik" hoče vedeti, da se snideta vladarja v gradu grofa Arturja Potockega v Krzeszovvicah. Vsak dan dohajajo nemško nacijo« nalcem neprijetni glasovi. V zadnjem času govoril je pred svojimi volilci pl. Czedik, vedno strasten ustavoverec; in ta mož nič nij hotel vedeti o nemškem klubu. On je dejal: „Nemci naj ne žalijo druzih, naj ne provocirajo, marveč naj bodo prijazni in Slovanom nasproti kulantni; oni morajo zavzeti previdno, a odločno pozicijo, oni naj se konservirajo". To je glas moža. da še jedenkrat ponavljamo, iz tabora ustavovernega, glas moža, ki ima tudi nekaj odločevati. In če tako govori Nemec ustavoverec, kaj bode pa še o nemšken klubu dejali Nenemci. Angleški list „Times" poslal je zopet mej svet drug članek, v katerem se zopet govori o avstrijske J politiki na balkanskem poluotoku. Pisatelj osobito natanko razpravlja vprašanje o bodočnosti malih jugo vzhodnjih državic. On trdi, da Avstrija organizacijo balkanskih provincij pod avstrijskim sucerenstvom, kjer suverenstvo ne bi bilo dobro in dosegljivo, res želi in bode o pravem času tudi z načrtom za to pripravljena. „Times" menijo, da bi bil ta rezultat jedina rešitev tega dela še nerešenega orijentalnega vprašanja. Na dementujoče avstrijske glasove, da Avstrija ne misli svojega vladarstva razširiti do Egejskega morja, odgovarja dopisnik, da obstoje njegove trditve na uradnej podlagi, da so se njemu samemu sporočile. Vllttilje uriavc. Srbska vlada se je prijela dela, da se administracija predrugači, da se napravi bolj priprosta in da se znižajo z njo zvezani stroški. Vlada je imenovala v to svrho posebno iz odličnih mož sestavljeno komisijo in jej naročila, naj se peča z vprašanjem o odstranjenji okrožnih uradov in naredi projekt, kako bi bilo možno bolj ceno in primernejšo upravo vpeljati. Pred kratkim so se raznesli glasovi, da se misli Ciambctta sni ti z Bismarkom. Zdaj pa se poroča, da nihće ne ve za bivališče Gambettovo, sklepa se torej, da je odšel obiskat nemškega kancelarja. Berolinski oficijozni listi pišo nekaj časa sem prav prijazno za Gambetto, francoski listi pa trdijo, da Bis-mark nikakor nij nasproti, da bi se vstvaril kabinet Gambetta. Čim bolj se bližajo v Nemčiji volitve, tem huje se kaže nasprotje mej desnico in levico. Beningsen, ki je do zdaj še nekoliko omahoval mej obema strankama, govoril je pred kratkim pred zbranimi liberalci in odločno stopil Bismarku nasproti. Temu se nij čuditi, če se pomisli, kako brezozirno ravna Bismark z liberalci in jih preganja. Železna njegova roka gospodari po svojej nravi. I >0|>i.NL Iz Trsta 8. oktobra. [Izv. dop.] (III. seja deželnega zbora tržaškega. Železnica Loka-Trst.) Predvčerajšnjim se je bil tretjikrat sešel naš deželni zbor. Seja je razmerno dolgo trajala ter bila tako živahna, da Živahnejše letos gotovo ne bodemo (Joživeli. Najprej je poslanec dr. Vidacovich z veseljem in odobravanjem pozdravljal sklep kranjskega deželnega zbon\ o železnici, ki naj se bi zidala iz Loke prek Razdrtega do Trsta, ter je nazadnje nasvetoval jednaki nasvet. In res so mu pritegnili vsi poslanci. Ker sem uže pred mnogimi leti v „Slov. Narodu" obširno obravnaval cesarjevič Rudolfovo železnico, naj bi jo po tej ali onej progi podaljšali do Trsta (takrat še tudi o črti prek Pontabla v Videm nij bilo duha ni sluha), bilo bi pač odveč tukaj govoriti o raznih koristih, ki bi jih na-svetovana železnica od Loke do Trsta dajala dotičnim krajem in deželam, pa tudi celemu cesarstvu. Zato je tukaj napravilo mnogo veselja ono poročilo od severja, po katerem je tudi solnograški deželni zbor nasvetoval vladi, naj na jugu podaljša Rudolfovo železnico do Jadranskega morja — do Trsta. Zdaj le Še pričakujemo, da bi se toliko vplivna naša trgovinska in obrtna zbornica oglasila, ter pristopila sklepu tržaškega deželnega zbora in ga na merodajnem mestu podpirala z izdatnimi razlogi. Trgovinske zbornice prvi namen je pač pospeševati tržaško kupčijo; to bi pa v zdanjih razmerah posebno pospeševala rečena železnica. Žal, da nekaterim ustavovercem nij bila nikdar po godu zaznamovana črta; ko bi se ti ne bili toliko ustavljali temu podaljšku od Loke do TrBta, zvršena bi bila ta železnica uže pred mnogimi leti. A ta vpliv nekojih merodajnih ustavovernih finančnih matadorjev tudi zdaj močno tlači našo trgovinsko in obrtno zbornico, da se še nij oglasila za to preime-nitno občilo. Ves svet ve, da je minister Depretis bil od nekdaj zopern železničnej črti od Loke od Trsta, ter da je pri raznih prilikah govoril za železnico od Trbiža prek Predela v Gorico. Črte prek Pontabla se ni) branil nikdar; ker je zdaj ta izvršena, čudno se mi zdi od gosp. Depretisa, ki je zdaj primorski namestnik v Trstu, da še gori in dela za Črto prek Predela. Ne glede na tehnične težave, (ki jih naša doba povsodi premaguje), je pač jasno, da poleg Pontabelske črte nikakor ne kaže izdelati železnice prek Predela; vse pa govori za črto od Loke prek Razdrtega do Trsta. Prijatelji Predelske proge vplivajo zdaj tudi na našo trgovinsko zbornico, a — vox populi, vox dei: temu glasu se ne bode mogla ustavljati zbornica iu uže bodoči teden bode neki odbornik stvar spravil na dnevni red. Ker je zdanja vlada jednako pravična vsem deželam in narodom, nadejamo se, da se bode zaznamovana železnica nasvetovala tudi v državnem zboru in potem tudi gradila. Druga točka dnevnega reda je bil zadnjič omenjen Artellijev nasvet o mornarstvu. Rečeni poslanec ga je denes utemeljeval v obširnem govoru. Kazal je, kako peša kupčija v Trstu, zlasti pa brodarstvo, ki se drugodi na pr. v Benetkah in na Reci viselo razvija. A če vse ostane pri starem, pojemal bode Trst še bolj, ko bodo zaprli zdaj svobodno luko. Zato na-svetuje, naj zbor vladi izroči prošnjo, da bi vlada z denarjem podpirala tesanje ladij in izdelovanje parobrodov. Vlada naj bi določila neko darilo za vsako novo ladijo in za vsak novi parobrod. Tako delajo tudi druge države, katerim je mar razvoj njih mornarstva. Francija na pr. potroši v ta namen vsako leto 8 milijonov frankov, Zjedinjene države v se-vernej Ameriki pa 5 milijonov. To bode, pravi Artetli, gotovo mnogo pomoglo; priporoča pa vladi še dotične sklepe mornarskega shoda na Reci in deželnega zbora v Poreči. Zdi se mi odveč tukaj preiskovati važnost zaznamovanega nasveta, odveč bi bilo tudi, tukaj poudarjati njegovo jednostranost. Gotovo je to, da bi razvito brodarstvo močno pospeševalo veliko kupčijo v Trstu, ki zdaj zelo hira. A lesene ladije jej ne bodo znova pomagale na noge: par, ogenj goni zdanjemu času primerna občila. Naši mornarji pa se le počasi privajajo parobrodom — zato jih zasobniki ne narejajo, in skoro vsi avstrijski parobrodi so last velikej Llovdovej družbi. Dostavim le še, da je zbor jednoglasno pritrdil Artelhjevemu predlogu. Najživahnejši razgovor pa se je vnel o 6. točki dnevnega reda. Deželni zbor je tudi letos nasvetoval resolucijo o zgodovinskih pravicah Tržaškega mesta in njega okolice in o politično-narodnej posebnosti našega mesta. Razgovora so se posebno živo udeležili poslanci R. Luzzatto, Consolo, Dimmer, Machlig in vladni zastopnik dvorni svetovalec Rinaldini. Luzzatto priporoča, naj se opusti prvi del resolucije, ter poudarja le politično-narodna posebnost našega mesta. — (Mej srpki naj povem, da |vsi ti ljudje, ki se celo konserva-tivnej ali vladnej stranki prištevajo, pri „ politično-narodnej posebnosti" mislijo le na Italijane, na vlaško narodnost, — prvotnih slovenskih prebivalcev v Trstu in okolici pa še priznati nečejo!) Luzzattu je ugovarjal Consolo, se skliceval na isto resolucijo iz prejšnjih let, ter priporočal deželnega odbora popolui nasvet. Na to se je oglasil vladni zastopnik Rinaldini ter na dolgo ugovarjal nasvetu; a denes je mož zoper svojo navado govoril tako tiho, da bi ga na natlačenej galeriji ne bil nič razumel, ko bi tu zbrani cvet italijanski prav nič ne bil uiti mrmral niti šepetal. Podžupan Dimmer na kratko in razločno nazuani, da on bode iz starih uže obče znanih u/rokov glasoval zoper resolucijo. Obširnejše in vladi jako zabavljivo je govoril Machlig (uie imena kažejo na pravi cvet italijanske krvi!) za resolucijo, ki je bila na zadnje sprejeta z večino je d nega glasu (18 glasov zanjo, 17 pa zoper, na obeh straneh je manjkalo več odbornikov-poslaucev). Galerija se je navdušila, ko je poslanec dr. Vidacovich (le tako lepo slovenski mi tiskajte ime tega glavnega italijanskega poslanca in govornika v našem zboru: jako prebrisana glavica — nij zastonj slovanske krvi!) po glasovanji slovesno zaklical: „Tako je to glasovanje zabranilo politično-moralni samo-umor Trsta!" Pa dosta o tem; drugo leto — o svečanej petstoletnici, bodo itak na dnevnem redu zgodovinske pravice Tržaškega mesta in njega okolice. O ostalih točkah se nij več raz-govarjalo in sklepalo, ampak preložile so se na bodoči dnevni red. Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor.) Dnevni red VII. seje, ki bode danes ob K), uri dopolu-dne: 1. Branje zapisnika o VI. seji. 2. Naznanila deželno-zbornega predsedstva. 3. Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1-S82. (Priloga št. 44). 4. Poročilo odseka za pretresovanje letnega poročila o §• 7. tega poročila zadevajočem cestne gtvari. (Priloga št. 48.) 5. Poročilo odseka za pretresovanje letnega poročila o §. 2. tega poročila. (Priloga št. 45.) 6. Ustno poročilo gospodarskega odseka o peticiji a) občine Spodnje Ložko za uvr.ščenje občinske ceste od Knežje Lipe v Spodnjo Loko mej okrajne ceste; b) občine Prapreške zaradi preložitve ceste od Čateža in Velike Loke do Medvedjega hriba. 7. Ustna poročila finančnega odseka o naslednjih peticijah : a) občine Vrabce zaradi naprave pota do tržaške ceste: b) Vilhelmine Zapletle za miloščino; c) deželnih uradnih slug in serijskega sluge zaradi stanovanj ; d) občine Kamniške zaradi podpore za preložitev Klanca; e) sadje-rejskega društva v Vipavi za podporo; f) učiteljev okraja Postojnskega, Bistriškega in Se-nožeškega za draginske doklade; g) dr. Ferdinanda Lilka, operacijskega učenca, za podporo; h) Filomene Vidnim iee za miloščino. — (Denašnja seja deželnega zbora) utegne živahna biti, ker je na dnevnem redu proračun o šolskem zakladu tu poročilo o ljudskem šolstvu na Kranjskem sploh, — (Stanko Vraz.) Ravnokar izšla je v Pragi knjiga: „Stanko Vraz. Jeho život, po-esie a pusobene slovanske" na češki jezik po hrvatskem originalu dr. Fr. Markoviča preložil Josip Kouble. Čisti donesek te knjige bode namenjen v korist narodnega gledališča češkega. — (Slatina.) Uže nekaj let pojema število gostov v Slatinskem, nekdaj tako priljubljenem zdravilišči in tudi slatinske vode v sklemcah se od leta do leta menj razproda. Za Štajarsko je to precej važna stvar, ker Slatina donaša deželi znameuit prihodek, ki je pa poslednja leta zmanjšal se za kacih 50.000 goldinarjev. Mnogo se je pisarilo o tem, a še le letos je štajarskega deželnega zbora finančni odsek nasvetoval, naj se ustanovi odbor, kateremu bode preiskavati uzroke Slatinskega nazadka in staviti predloge, kako jih treba odstraniti, da se z nova povzdigne Rtaroalavno zdravilišče. Temu odboru je tudi nalog v prihodnjem, zasedanji poročati o nekej kopnej ponudbi, ki jo je dobil štajarski deželni odbor giede Slatine in o podpori za železnico iz Poličan v Slatino. Za povzdigo Slatine se je posebno trudoljubivo potezal tednik „Steier.-croat. Bade-Ztg.u, katerega poleti izdaje g. Albert Kurtz v Slatini. V poslednjej Številki, ki je za letos izšla v 9. dan t. m., ta list n8glaša z zadoščenjem, do nij bilo brezuspešno njegovo prizadevanje, in se nadeja, da mu bode spomladi poročati kaj prav veselega. — (S Cola) nam poroča gospod Andrej Rovan, da ga nekateri ljudje vzlic njegovemu „poslanemu" v „Slov. Narodu" od 23. m. m. še ne puste pri miru, češ, da je on poslal tist dopis s Križne gore. Kdor ne ve, da bi uredništvo ne bilo priobčilo g. Rovanovega »poslanega", ko bi bil le-ta pisal tist dopis, temu bodi povedano še izrecno, da nam g. Rovan nij dopisoval nikoli. I uirli no v IMiiItlfuui : 8. oktobra: Anton Steiman, delavčev sin, 15 mea., Poljanska cesta št. 18, za sprijenjena drobu. 9. oktobra: Janez Gričar, dninar, 70 let, Kar-lovBka cesta št. 9, za omehčanjem možganov. V deželnej bolnici: 5. oktobra: Peter Bedenek, dninar, 30 let, za pretresenjem možganov. 6. oktobra: Franja Vatič, delavka, 27 let, za jetiko. 7. oktobra: Jožef Mladič, dninar, 46 let, za kroničnim plučnim emphyzemom. — Fran Zajec, čevljar, 48 let, za jetiko. — Anton Rus, dninar, 38 let, za sprijenjem drobu. 8. oktobra: Jožef Mancin, dninar, 42 let, za jetiko. 9. oktobra: Fran Kočcvar, dninarjev sin, 14 let, za plučnico. — Valentin Zanoakar, dninar, 35 let, za vnetico možganov. — Valentin Urglin, kotlar, 48 let, zo oslabenjcm. Tržne cene v Ljubljani 12. oktobra 1.1. Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr. 5 — rež 6 gld. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gld. 52 kr.; — proso 4 gld. f)6 kr.; — koruza 5 gld. 80 kr.; — krompir 10O kilogramov 2 gl. 68 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 84 kr.; — špeh frificn — gld. 74 kr.; špeh povojen — gld. 76 kr.; — jajce po2Vi kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 52 kr.; — svinJHko meso 66 kr.; — sena 10O kilogramov 2 gld. 14 kr.; — slame 1 g'd. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Št. 22.478. (583) Oznanilo. C. kr. mestno-delegirana okrajna sodnija v Ljubljani naznanja: Dovoli se prostovoljna podrobna in po dražbena javna prodaja gospoda Helviga grofa VVurmbranda zemljišč vlož. št. 40 in 43 davčne občine Orle, obstoječih iz parcele št. 2100 s 1087 □ sežnji in parcele št. 206l|f s 103 orali 379 □sežnji. Prodaja se bode vršila v 24. dan oktobra 1881, ob 9. uri do-poludne na kraji prostorov in pri njej bode navzočen g. dr. Jarnej Suppanc, c. kr. Deležnik v Ljubljani. Licitacijski pogoji se bodo pred dražbo objavili in se tudi Iehko ogledajo v tukajšnje sod nije registraturi. C. It. mostno-doleg. okrajna sođnija. v Ljubljani, dne 7. oktobra 1881. Dr. Do 1 ene c. B Kdor hoče (389—25) !# oh r itn Ki, i/pal«- nadomestiti z umeteljnlml, dobi sovet in pomoč pri Ehrwerthu, zdravniku za zobe. Št. 14.104. (574-2) Oznanilo. Podpisani mestni magistrat razglaša, da se bode vsled dotičnega sklepa tukajšnjega mestnega zbora dne 19. septembra 1881 svinjski sejem, ki je bil do zdaj na obrežji pred nekdanjo sladkornico, od l. novembra t. 1 naprej ob letnih sejmih in tržnih dneh ua prostor poleg nove mestne klavnice prestavil in posihmal le tukaj vršil. Mestni magistrat v Ljnoljani, dne 4. oktobra 1881. Župan : L a s c ha n. Št. 11.259. Razglas. (573—2) Dunajska borza 12. oktobra. (Izvirno telegratično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 25 ki Enotni drž. dolg v srebru ... 77 „40 , Zlata renta.........94 „ — 1860 drž. posojilo......131 „ 50 , Akcijo narodne banke..... 830 „ — , Kreditno akcije.......364 „ — , Londoa ..........118 „ 45 Srebro..........— „ — , Napol...........9 „ 37«/, , C. kr. cekini........6 „ 61 , Državne mulke....... 57 . 85 , Tirolski zeljerezec je zopet prišel Bem in stanuje: Rožno ulice fil. Iti (Gostilna „pri meBtu Moniikovem"); priporoča se ča-atitenm p. n. občinstvu omenjajoi", d:i ji> na izrecno željo tudi pripravljen, zelje bolj tlenelo rezati. On ostane celo sezono tukaj. (571—4) 1 Za jesensko in zirask® l 4 saisono ► 4\ dobili smo ravnokar bogato zbirko cene, modne, ^ J solidne, to- in inozt.uiskc robe za oblelto9 2 katero najtoplejc priporočamo p. n. občinstvu, < obetajoč največjo postrežbo in najbolj modno facono. (535—8) k. 4 Predstojništvo „uniji irojačev". I Cvet zoper trganje, po dr. Malici, je odločno najbolji« »dražilo aoper protin ter revtuatizetn, tryn»J* V" uitth, Itole-čin* v kri*i ter živcih, oteklino, otrple ude in hite Itd., mulo oaau čo ho rabi, pu mine popolnem trgauje, kur dokazuje obilno ■taval, ZahteTa naj se »unio „vvetu zoper trgatve po