nam v vseh treh železarnah že itak primanjkuje vložka. Blagovna proizvodnja je bila še slabša kot meseca junija in je sedaj meseca julija v letoš- njem letu najslabši dosežek za mesecem aprilom. Še dobro, da so na Jesenicah z 99% izvršitve kar dobro delali in popravili sicer zelo neugodne rezultate. ŽELEZAR Železarna Mesečni načrt Mesečna iz vrš. % Kumulat. načrt Kumulat. iz vrš. % Jesenice 30.645 30.377 99 220.416 221.434 100 Ravne 11.242 10.534 86 78.692 76.577 97 Leto XIII. — št. 8 25. avgust 1973 Štore 14.099 11.369 81 79.804 84.692 106 PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN Skupno 55.986 52.280 93 378.912 382.703 101 V JULIJU Mesec julij že ponavadi po proizvodnih rezultatih ni kaj prida. Poletje z vročino in dopusti ima svoj neizogiben ter seveda negativen vpliv vsepovsod. Temu se pridružijo še razne nepričakovane nezgode, kot nevihtni nalivi, večje okvare, redukcije električne energije in naš zaostanek v izvrševanju letnega proizvodnega načrta je zopet večji. Da bi izvrševali letni načrt oziroma, da bi popravili stanje ob polletju, smo pretečeni mesec rekli, da bi morali mesečno proizvesti: 17.912 ton surovega železa in 63.179 ton surovega jekla. Pri blagovni proizvodnji smo imeli malo prednost, ki je znašala 4.195 ton. Za dosego letnega načrta bi morali mesečno prodati 55.844 ton proizvodov. Teh ko- Surovo železo (v tonah) ličin v pretečenem mesecu nismo dosegli in znašajo dosežki: 16.895 ton surovega železa ali 1.017 ton premalo, 57.464 ton surovega jekla ali 5.715 ton premalo in 52.312 ton blagovne proizvodnje ali 3.532 ton premalo. Po posameznih železarnah in proizvodih smo imeli naslednje dosežke: Železarna Jesenice je še načrtovala za pretečeni mesec, da bodo imeli iz zunanje predelave 475 ton hladno valjanih trakov in 105 t HOP, realizirali so samo 32 ton HOP. Mesečna izvršitev je 30 % v kumulativi pa 33 %. Največji zaostanki so nastali pri blagovni proizvodnji v naslednjih grupah proizvodov po posameznih železarnah: Pri surovem železu je v železarni Štore izvršena prodaja z 45% mesečnega načrta. Pri toplovaljanem jeklu je izvršitev: na Jesenicah 95 %, na Ravnah 95 % in v Štorah 92 %. Pri hladni predelavi so dosegli v železarni Ravne le 82 % načrta in v Štorah 90 %,. Pri sivi litini je izvršitev v Štorah samo 88 % in posebno slaba pri nodularni litini, kjer znaša samo 62 %. Pri kovanem jeklu — paliča-stem in odkovkih je izvršitev na Ravnah 93 %., (Nadaljevanje na 5. strani) NAŠ IZVOZ STALNO NARAŠČA Železarna Mesečni načrt Mesečna izvrš. % Kumulat. načrt Kumulat. izvrš. % Jesenice 13.400 13.442 100 91.800 86.590 94 Štore 4.300 3.453 80 28.900 25.835 89 Skupno 17.700 16.895 95 120.700 112.425 93 Letošnja proizvodnja surovega železa je za 2% večja od lanskoletne v istem obdobju. Zaostanek v pretečenem mesecu so povzročile okvare na elektroredukcijski peči v Štorah. Največji in najbolj občuten zaostanek proizvodnje je pri surovem jeklu. Za dosego mesečnega načrta manjka 5.286 ton. Na Rav- nah so imeli generalni remont 40-tonske elektro peči in tudi na Jesenicah je bilo popravilo Lec-tromelt peči daljše, kot je bilo predvideno, poleg drugih nevšečnosti, ki so povzročile zastoje. V letošnjem letu smo imeli samo še meseca januarja nižjo proizvodnjo jekla. Železarna Mesečni načrt Mesečna izvrš. % Kumulat. načrt Kumulat. izvrš. % Jesenice 43.300 40.558 94 286.500 280.131 98 Ravne 16.250 13.746 85 113.750 111.581 98 Štore 3.200 3.160 99 22.420 20.679 92 Skupno 62.750 57.464 92 422.670 412.391 98 Mesečni načrt proizvodnje SM jekla je bil izvršen na Jesenicah z 95 %, v Štorah pa z 99 %. Pravzaprav je bilo v letnem gospodarskem načrtu predvideno, da bi v pretečenem mesecu že reducirali proizvodnjo SM peči v Štorah in da bi pričela obratovati nova e-lektro peč. Nova elektro peč bo pa pripravljena za poskusno obratovanje šele v drugi polovici avgusta, zaradi tega bo nastala tudi sprememba v planu tako, da je načrtovana letna količina SM jekla povišana na 36.000 ton od prejšnjih 18.000 ton, elektro jekla pa znižana od prejšnjih 30.000 ton na 12.000 ton. Skupna načrtovana količina letne proizvodnje jekla je torej ostala nespreme- njena in znaša 48.000 ton. Upajmo, da bo poskusna proizvodnja nove elektro peči ugodno stekla, ker bi bila ob tem dana možnost za večjo proizvodnjo, kot jo načrtujejo. Vse je odvisno predvsem od funkcionalnosti opreme in razpoložljive električne energije, ker peč je v dobrih rokah. Slabi rezultati pri proizvodnji surovega jekla in železa imajo neposreden vpliv tudi na skupno proizvodnjo, ki je izvršena; na Jesenicah 96 %, na Ravnah 86 % in v Štorah 86%. Skupna izvršitev za pretečeni mesec je 93 % v kumulativi pa 98%. Posledice bodo občutene v tekočem in naslednjih mesecih, posebno ker Četudi naša gospodarska panoga ni izrazito izvozno usmerjena, igra menjava proizvodov z inozemskim trgom vendarle pomembno vlogo. Omogoča namreč dopolnilno prodajo tiste vrste proizvodnje, ki se občasno pojavlja na domačem tržišču kot odvečna; nadalje se poslužujemo izvoza za boljše izkoriščanje kapacitet, zlasti pomembna je njegova vloga v pogledu merjenja kvalitete izdelkov s svetovno priznanimi proizvajalci in po velikosti izvoza tudi merimo solidnost ter zanesljivost in ne nazadnje tudi cenimo izdelke določene firme. V Železarni štore nekaj zadnjih let poskušamo izvozno dejavnost oblikovati tako, da bi predstavljala stalen vir prodaje za nekatere dražje asortimente, ki dopuščajo zaradi povečane proizvodnje boljšo akumulacijo. Nenehno širjenje oplemenitenega proizvodnega programa je tudi dolgoročna naložba, ki nam zagotavlja v prihodnje večjo poslovno moč na tržišču in bolj strmo razvojno pot, kot smo jo imeli v preteklosti. V letošnjem letu pričakujemo od izvoza izjemno mnogo, saj pospešena gradnja objektov novih obratov v Štorah II zahteva po eni strani veliko deviznih sredstev za manjkajočo opremo, na drugi strani pa za zdaj še ozek asortiment naših izdelkov iz teh obratov ni mogoče uspešno in v celoti vnovčiti doma. Dokler ne dogradimo začetih investicij, bomo v Štorah tudi imeli težave zaradi premajhnih obratnih sredstev, katere pa se večajo z nelikvidnostjo naših domačih kupcev — dolžnikov. Gotovinska plačila izvršena v zelo kratkem roku so torej razlog več, da od izvoza pričakujemo znatno ublažitev naših tekočih plačilnih težav. Zaradi lažje ocene letošnjega poteka izvoza si oglejmo najprej dosedanji izvoz železarne: IZVOZ ŽELEZARNE ŠTORE ca-g 'd c E ca . did5 O CA št N o O d o O sg > N N ^ ■M > -ö HH a C: qj 1965 660.016 100 7,0 1966 441.883 67 75,8 4,3 1967 662.106 101 5,4 7,1 1968 74.769 11 96,6 0,8 1969 521.943 79 98,1 4,5 1970 1,466.838 222 89,3 10,7 1971 2,232.044 338 42,1 11,4 1972 2,844.550 431 40,0 11.9 Iz podatkov je razviden stale vzpon obsega izvoza po letu 1969, ki znaša ta leta nekaj nad 10% od skupne realizacije. Smatramo, da je optimalna meja obsega izvoza za našo železarno med 15 % — 18% od skupne vrednosti prodaje, pri čemer morajo biti še zlasti izvozno orientirani proizvodi mehansko obdelane sfero-litine, specialno surovo železo in kvalitetna legirana jekla bodisi v valjanem ali hladno predelanem stanju. Zgovorna značilnost za dosedanji naš izvoz je tudi dosežena povprečna prodajna cena, ki je bila vsa leta višja od doma dosežene cene, kar pomeni, da smo z izvozom plemenitili obstoječi asortiment proizvodnje. Ne glede na to, da so posamične izvozne cene nekoliko nižje od tistih na domačem trgu, se namreč navidezna izguba pri višjem nivoju cene kaj hitro kompenzira, kajti višja vrednost od povprečne pritegne nase več fiksnih stroškov.' Geografska usmerjenost našega izvoza se je iz leta v leto spreminjala, vendar pa so zanjo zna-(Nadaljevanje na 3. strani) DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Ekonomsko-p o slovni odbor Na 48. redni seji je ekonom-sko-poslovni odbor dne 7. julija 1973 sprejel naslednje sklepe: 1. Potrdil zapisnik 47. redne seje z dne 7. junija t. 1. in izredne seje z dne 26. junija t. 1. Po pregledu sklepov in poročilu o izvršitvi le-teh je dodatno sprejel še naslednje sklepe: a) Organizatorjem proizvodnje, ki so po veljavnem pravilniku upravičeni do stimulativnih dodatkov se tudi za drugo trimesečje 1973 izplačuje akontacija v enaki višini kot za prvo trimesečje 1973, to je 7 % na neto osebne dohodke. EPO je v zvezi s stimulativnimi dodatki sklenil, da se od možnih kriterijev za ugotavljanje višine stimulativnih dodatkov, ki jih navaja obstoječi pravilnik, za prvo in drugo trimesečje 1973 upošteva le doseženo akumulacijo na nivoju podjetja. Ta kriterij velja za vse upravičence do stimulativnih dodatkov. b) Pravilnik o stimulativnem nagrajevanju organizatorjev proizvodnje, ki ga je sprejel DST na 16. zasedanju dne 22. septembra 1972 je potrebno dopolniti in ga prilagoditi pogojem gospodarjenja v tekočem letu. Za izvršitev te naloge je EPO zadolžil kadrovski sektor — oddelek za nagrajevanje. Le-ta je tudi dolžan predložiti EPO dopolnjen pravilnik v razpravo in potrditev najkasneje v štirih mesecih, na redni seji EPO ob koncu meseca avgusta t. 1. pa podati poročilo o izvrševanju zadane naloge. 2. V zvezi z razpravo o rezultatih poslovanja podjetja v mesecu maju 1973 in prvem polletju 1973 pa EPO ugotavlja naslednje: a) Proizvodnja meseca maja 1973 je dobro potekala, saj je bil operativni plan fizičnega obsega proizvodnje na nivoju podjetja presežen za 4,5 %, po proizvodnih panogah pa v panogi 114 za 4,8%, v panogi 117 in MO pa za 2,1 %. Prav tako so ugodni v tem mesecu pokazatelji vodenja tehnoloških procesov (izplen, izmeček, odpadek) pri skoraj vseh vrstah proizvodnje, kakor tudi indeksi dosežene produktivnosti dela. Kljub dobrim rezultatom v proizvodnji pa mesec maj praktično ni bil akumulativen, saj se je povečal na osnovi finančnega rezultata v maju poslovni sklad le za 9,000.000 din. b) EPO meni, da je potrebno pristopiti k rebalansu gospodarskega načrta za leto 1973, in sicer zaradi spremenjenih pogojev poslovanja, kar je posledica eksternih (podražitve repro-materiala, transportnih storitev, energije, spremembe cen železarskih proizvodov itd.), kakor tudi internih vplivov) zakasnitev na področju investicijske izgradnje in aktiviranja novih proizvodnih kapacitet). Rebalans plana je izdelati najkasneje do konca meseca avgusta t. 1. Pri tem je navesti tudi vzroke, zakaj je prišlo do že omenjenih zakasnitev na področju investicijske izgradnje. c) V zvezi s čedalje večjim pomanjkanjem delovne sile, predvsem v proizvodnih obratih EPO naroča in hkrati zadolži kadrovsko službo podjetja, da se le-ta polno angažira pri reševanju tega problema in naredi vse potrebno, da se potrebno delovno silo dobi ter tako omogoči izvršitev sprejetega gospodarskega načrta. Ob razpravi problema delovne sile in o pogojih v katerih le-ta živi je bilo tudi govora o razmerah v samskem domu železarne. EPO meni, da je potrebno stvari v zvezi s tem čimprej urediti ter predlaga, da v zvezi s tem ukrepa vodstvo splošnega sektorja podjetja, oziroma da o tej problematiki razpravlja tudi ustrezni samoupravni organ podjetja. 3. Po obravnavi je EPO predlog operativnega plana proizvodnje in prodaje za mesec julij 1973 potrdil v celoti s tem, da se upošteva korekcijo, ki izvira iz naslova povišanja cen. S spremembami morajo biti seznanjeni vsi merodajni v podjetju za kar je odgovorno vodstvo tehničnega sektorja. Kadrovsko-socialni odbor Na 34. redni seji dne 22. junija 1973 je kadrovsko-socialni odbor sprejel naslednje sklepe: 1. Po pregledu sklepov 33. redne seje z dne 12. junija 1973 in poročilu o izvršitvi istih je odbor potrdil zapisnik te seje. 2. Na znanje je sprejel informacijo v zvezi z organizacijskima predpisoma, ki sta bila izdana za izdelavo predloga za reorganizacijo posameznih služb in oddelkov. Odbor je imenoval skupino, ki naj pregleda oba organizacijska predpisa in o ugotovitvi poroča na eni izmed prihodnjih sej KSO, da bi se tako dosegla večja ažurnost pri predlaganju predlogov. Za člane skupine je imenoval Marjana Ramšaka, ing. Staneta Gajserja in Viktorja Opake, enega člana imenuje TO sindikata. 3. Odbor je obravnaval predlog sprememb in dopolnitev kategorizacije delovnih mest ter pripombe svetov enot. V zvezi s tem je sprejel in določil roke za uveljavitev le-teh tako, da praviloma veljajo vse spremembe in dopolnitve osnov za individualno delitev osebnih dohodkov od prvega naslednjega meseca po potrditvi, uporabljajo pa se: a) Spremembe v rangiranju delovnih mest od 1. 1. 1973 dalje. Za delavce v reorganiziranih sektorjih, ki so dobili začasne odločbe, se spremembe uveljavijo od prvega naslednjega meseca po potrditvi na kadrovsko-social-nem odboru, če je pripadajoče število točk po novih odločbah nižje od pripadajočih točk kot po začasnih odločbah. Za delavce, ki po novih odločbah dobijo več točk kot po začasnih odločbah, veljajo spremembe od 1. 1. 1973. b) Uvedba začetnih rangov od 1. 6 .1973 dalje. c) Določila o rangiranju in ocenjevanju administrativnih kadrov od 1. 1. 1973 dalje. d) Uvedba delovnega mesta »starejši specialist« od 1. 6. 1973 dalje. e) Uvedba dodatka za magistra in doktorja znanosti od 1. 6. 1973 dalje. f) Uvedba fiksnega števila točk za nižje ocenjena delovna mesta od 1. 5. 1973 dalje. Določitev rokov za uveljavitev navedenih sprememb in dopolnitev pa je vezana na sklep, ki ga bo v zvezi z odbitki sprejel delavski svet tovarne, ker je vse to kompleks v zvezi z nagrajevanjem. 4. Da bi delo v ekonomsko-organizacijskem sektorju potekalo čimbolj nemoteno je odbor sklenil predlagati kadrovskemu sektorju, da poskrbi, da se nezasedena delovna mesta tega sektorja čimprej zasedejo z ustreznimi strokovnimi kadri. 35. redna seja KSO je bila 27. julija 1973. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Potrdil se je zapisnik 34. redne seje z dne 22. junija 1973. 2. Odbor je na razpisano vodilno delovno mesto »direktor kadrovskega sektorja« imenoval kandidata tov. Franca Sitarja, dipl. sociologa. Hkrati je odbor priporočil odboru za splošne zadeve, splošne akte in informacije ugodno rešitev vprašanja dodelitve kredita tov. Francu Sitarju. 3. Odbor je obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo ter z njim soglaša. 4. Osvojil je predlog reorganizacije službe varstva pri delu in to: a) Odobril je preimenovanje delovnih mest in povečanje zasedbe; b) Obratno ambulanto je izločil iz sestava splošnega sektorja in spada v tehnični sektor, in sicer v sestav Službe varstva pri delu; c) Služba varstva pri delu se preimenuje v »Oddelek za varstvo pri delu«; č) Odobril je povečanje števila zaposlenih v oddelku od sedanjih 18 na 26 s tem, da so v oddelku naslednja delovna mesta z zasedbo in izobrazbo: Šef oddelka za varstvo pri delu 1, izobrazba H — VTŠ za varstvo pri delu; Statistik 1, izobrazba F — administrativni kadri; Varnostni inženir 2, izobrazba H — VTŠ za varstvo pri delu; Vodja gasilsko-reševalne službe 1, izobrazba G — gasilski tehnik; Gasilec-reševalec 12, izobrazba D — poklicni gasilec; Vodja ambulante prve pomoči 1, izobrazba G — medicinski tehnik; Obratni bolničar 8, izobrazba D — bolničar. 5. Odobril je povečanje števila ljudi v energetskem obratu od 65 na 76. Kategorizacija delovnih mest, v kolikor je potrebna, se predloži komisiji za prerangiranje delovnih mest skupno s predlogom za prerangiranje. V energetskem obratu so glede na navedeno povečanje naslednja delovna mesta z zasedbo: Kurjač z meh. kurjenjem 9, kurjač parnih kotlov 4, strojnik energetskih naprav 19, predkur-jač generatorjev 5, kurjač generatorjev 4, žerjavovodja 4, strojnik mazutne postaje 4, strojnik destilater 5, pomožni strojnik 3, dispečer plina 5, strojnik plinske postaje 5, nadzornik energetskih naprav 4, delovodja 5. 6. Odbor je odobril razpis štipendij za študijsko šolsko leto 1973/74, razpravljal o podelitvi štipendij prosilcem ter v zvezi s tem sprejel naslednje sklepe: a) Glede na odziv na razpis štipendij za poklicne šole se z vsemi prijavljenimi sklene pogodba o štipendiranju in podeil štipendija. Kadrovski sektor se pooblasti, da sprejme učence, ki se bodo eventualno še naknadno prijavili na razpis in to do števila, ki je bilo določeno z razpisom. b) Štipendije je podelil naslednjim prosilcem: ZA SREDNJE ŠOLE JE PODELIL NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: KARMEN ŽUMER za šolanje na TKš v Rušah; SLAVKU GOMINŠKU za šolanje na TKŠ v Rušah; VESNI GUČEK, MILENI VER-HOVŠEK, DRAGI KROFLIČ, BOŽENI ŠTARLEKAR in MAJDI KOŽUH za šolanje na ekonomski srednji šoli s tem, da se oddelek za izobraževanje pogovori s kandidatkami o preusmeritvi dveh prosilk iz ekonomske srednje šole za šolanje na upravno administrativni šoli; BOJANU GRABNERJU za šolanje na TSŠ — strojni oddelek; SREČKO GALUFU za šolanje na TSŠ — gradbeni oddelek; MARJANU VESENJAKU za šolanje na TSŠ — elektro oddelek, šibki tok. ZA VIŠJE ŠOLE SE PODELIJO NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: OLGI ŽIBRET za šolanje na ekonomski fakulteti I. stopnje za študij finančne smeri s tem, da se ji obveznosti iz šolanja na ekonomski srednji šoli podaljšajo za nadaljnji študij; SLAVICI KROFLIČ za šolanje na višji šoli za organizacijo dela v Kranju s tem, da se dopolni še podatke, ki so potrebni glede na njeno gmotno stanje. ZA VISOKE ŠOLE SE PODELIJO NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: JOŽETU HEBRU za študij kemije na FNT v Ljubljani; ALEŠU COKANU za študij metalurgije na FNT v Ljubljani; IVU MATEJCICU za študij na strojni fakulteti Reka; IVANU MATJAŽU za študij na strojni fakulteti v Ljubljani s tem, da se pred sklenitvijo pogodbe ugotovijo še obveznosti do prejšnjega štipenditorja; BOJANU SEDLARJU za študij na VTŠ v Mariboru; JOŽETU CRNICU za študij na gradbeni fakulteti v Ljubljani s tem, da se obveznosti imenovanega do štipenditorja povečajo. c) Zavrnil je dodelitev štipendije naslednjim prosilcem: MARJETI PUHAR iz Ivanjcev zaradi oddaljenosti kraja bivanja in ker ni popolnih podatkov; DARJI ŽUBER iz Velenja zaradi oddaljenosti kraja bivanja in JOŽEFU KUGLERJU iz Strmca pri Vojniku; BOŽIDARU MANOJLOVICU prav tako zaradi oddaljenosti kraja bivanja; VOJKU GABERŠKU, VINKU AMONU in VINKU GOBCU pa je zavrnil prošnje za dodelitev štipendije iz razloga, ker za te vrste študija, ki so jih navedli omenjeni prosilci, s strani pod-(Nadaljevanje na 3. strani) DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Nadaljevanje z 2. strani) jetja niso bile razpisane štipendije- 7. Odbor je ugodno rešil še naslednje zadeve: a) Tov. ZDRAVKU IVAČIČU se za čas udeležbe v politični šoli CK ZKS krije OD v višini analitične ocene delovnega mesta in vrednosti točke obrata, kjer je zaposlen ter stroške za iiteraturo v višini 100 din mesečno s tem, da kadrovska služba ugotovi pri pristojnih forumih kakšne bonitete uživajo slušatelji iz ostalih podjetij. V tem smislu naj kadrovska služba obravnava in uredi o predlogu dodatka za ločeno življenje in o tem poroča KSO. b) Za tov. MARIJO GREGORIN je odobril napredovanje iz 18. ranga v 23. rang na delovno mesto »Šef oddelka za plan«. c) Obnovi se pogodbo o civilnopravnem razmerju s prof. FRANCOM ZUPANCOM z veljavnostjo od 1. januarja 1973 dalje s tem, da se določi mesečni honorar v višini 1.800 din. V kolikor se z imenovanim sklene dolgoročna pogodba, se mesečni honorar v višini 1.800 din usklajuje z vsakoletnim odstotkom zvišanja povprečnega OD v podjetju. Na izredni seji je KSO dne 7. avgusta 1973 sprejel naslednje sklepe: 1. Obravnaval je predlog za povišanje pavšala za dežurstvo na domu ter sklenil, da se s 1. julijem 1973 povišajo pavšali za dežurstvo na domu za obrate mehanično delavnico, elektro delavnico in energetski oddelek tako, da znaša pavšal: a) za dežurstvo na delavnik 30 din b) za dežurstvo na nedeljo in praznik 60 din 2. V zvezi s prošnjo VIKTORJA OPAKE za skrajšanje odpovednega roka je odbor sklenil, da se odobri skrajšani odpovedni rok s tem, da je s 14. avgustom razrešen službenih dolžnosti v podjetju toda s pogojem, da se imenovani pogodbeno obveže, da bo še nadalje sodeloval oziroma do kraja pripravil samoupravni sporazum ter vse potrebno v zvezi s prehodom na novo organizacijsko obliko podjetja. V primeru, da tov. Viktor Opaka ne sprejme navedene zadolžitve, se upošteva redni odpovedni rok, določen s pravilnikom o delovnih razmerjih ŽŠ. 3. Prošnjo ANDREJA DROLLE, tajnika organov upravljanja za skrajšanje odpovednega roka je odbor ugodno rešil s tem, da imenovanemu preneha članstvo in delovno razmerje v ŽŠ s 15. septembrom 1973. 4. KSO je sprejel na znanje informacijo kadrovskega sektorja v zvezi s problematiko zaposlovanja delavcev ter sklenil, da se ustrezni material obravnava na posebni seji KSO. Odbor za splošne zadeve, splošne akte in informacije Odbor je na 25. redni seji dne 30. julija 1973 obravnaval naslednje zadeve ter sprejel v zvezi z njimi sklepe kot sledi: 1. Na podlagi poročila o izvršitvi sklepov 24. redne seje z dne 21. 6. 1973 je potrdil zapisnik te seje. 2. Obravnaval je osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za metalurgijo ter sklenil, da se osnutek posreduje v obravnavo svetom enot in delovnim skupinam, s tem, da se obravnave zaključijo do konca meseca avgusta t. 1. 3. Sprejel je predlog pravilnika o osnovnih izhodiščih na oblikovanje sistema delitve osebnih dohodkov v Železarni Štore s tem, da se le-ta predloži v obravnavo in dokončno potrditev delavskemu svetu tovarne. 4. Obravnaval je pritožbe članov delovne skupnosti zaradi negativne rešitve prošenj za dodelitve stanovanjskega kredita ter naknadno prispele prošnje in v zvezi s tem sklenil: a) Iz ostanka razpoložljivih sredstev, se odobri dolgoročno posojilo oz. dodeli stanovanjski kredit naslednjim prosilcem: Jožetu JAGRU, promet, Goričica 20 10.000 din Vladu GAJŠKU, valjarna I, Prož. vas 58/a 5.000 din Dragici KOČEVAR, komunala, Kompole 21 4.000 din Antonu VREČKU, valjarna, Šentjur 160 4.000 din Janku KAMPUŠU, mehanična, Naš izvoz stalno (Nadaljevanje s 1. strani) čilna nekako tri obdobja: prvo obdobje do leta 1968, ko smo pretežno izvažali v vzhodnoevrop- PREGLED DOSEŽENIH IZVOZNIH PRODAJNIH CEN o Oh CJ Oh a c 03 >CJ N I—1 l! 1965 2.155 1.673 1966 3.037 1.903 1967 1.982 1.763 1968 2.992 1.663 1969 2.983 1.929 1970 2.296 2.142 1971 4.055 2.809 1972 4.068 3.058 ske dežele (Bolgarijo, NDR, Romunijo) in dežele v razvoju (Indija, Egipt), drugo, od 1968 do zaključno 1970, s pretežnim izvozom na zahodnoevropski trg (Italija, švedska, ZRN), z letom 1971 pa skušamo izvoz uravnovesiti med Zahodno Evropo na eni strani in na drugi med vzhodno- evropske dežele ter države v razvoju. Gibanje izvoza v letošnjem letu poteka kot že rečeno v znamenju povečanega plana, katerega bomo morali še prekoračiti zaradi trenutno velikih potreb po likvidni gotovini. Hitro večanje izvoza nam omogoča sedanja konjunktura za izdelke črne metalurgije in ugodne cene za fine profile. Vsekakor velja to izkoristiti, četudi so v zadnjem času nastopile nove težave, ki skušajo zasenčiti naša prizadevanja. Padec vrednosti nekaterih valut (zlasti dolarja, lire in funta) in pa uvedba drsečih tečajev, ki se za razliko od sedanjega fiksnega venomer menjajo, predstavljajo nov velik riziko za podjetniško gospodarjenje, pa tudi za v prihodnje spravljajo našo utrjeno politiko do izvoza v negotovost. Preostane nam le, da se aktivno vključimo v prizadevanja celotnega gospodarstva, da se s pomočjo državnih organov in bank bolje povežemo med seboj in skušamo organizirati delitev rizika in njegovo zmanjšanje na kar najmanjšo mero. Predvidoma bo znašal letošnji naš izvoz takole: konv. klir. Šmarje pri Jelšah 5.000 din Leopoldu GRADIČU, mehanična, Prož. vas 40 8.000 din Marjanu MRAVLJAKU, konstr. biro, Kompole 24/a 5.000 din Vinku VODEBU, elektroplavž, Tratna 19 15.000 din Jožetu URŠIČU, meh. delavnica, Imeno 3.000 din Ivanu AGREŽU, livarna valjev, Loka pri Žusmu 4.000 din Alojzu PRAHU, energ. obrat, Loče pri Poljčanah 4.000 din Stanovanjski kredit se ne do- deli tov. Jožici BUKOVŠEK iz jeklarne iz razloga, ker je šele krajši čas zaposlena v podjetju. b) V zvezi s pritožbo tov. Petra KRAMERJA je sklenil odbor, (Nadaljevanje na 4. strani) narašča c o H t/1 H ■g* c S >-< c Letni načrt 11.675 3,940.596 Izvršitev v I. poli. 14.069 2,715.210 138 Predvideno v II. poli. 19.500 4,300.000 218 Skupaj izvoz v 1. 1973 33.569 7,015.210 178 Tako optimistična napoved letošnjega izvoza je seveda rezultat izjemnih tržnih razmer in naših letošnjih proizvodnih možnosti, ko smo prisiljeni kupovati in predelati takšne vrste jekla, kot ga je bilo pač možno kupiti. Zato od letošnje povprečne cene dosežene z izvozom, ne moremo pričakovati nadaljnjega porasta, temveč se bo zaradi asortimenta gibala okoli 3,50 din/kg. Delež izvoza bo tako porastel na skoraj 20% od vrednosti prodaje. Znatno bo narastla tudi »nevidna« prednost vsakega izvoza — delež lastnih ustvarjenih deviz in pa kreditiranje obratnih sredstev, ki smo ga že doslej u-spešno koristili (v sedmih mesecih smo najeli 110 milij. din izvoznih kreditov), s čemer smo si zagotovili financiranje nasproti lanskemu letu kar za 30% večjega obsega blagovne proizvodnje. Marjan Belej DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Nadaljevanje s 3. strani) da ostane sklep OSZ v veljavi tako kot je bil sprejet in sicer, da imenovani prejme stanovanjski kredit v višini 12.000 din, ker je v podjetju zaposlen šele tretje leto, skupno pa je dosedaj prejel že 20.000 din posojila. c) Sprejet je sklep, da stanovanjska komisija ponovno pregleda na terenu stanovanjske prilike pri tov. Antonu ŠUMEJU in ing. Juriju ŠUMEJU. d) Odbor je ponovno zavzel stališče po že sprejetem sklepu, da člani kolektiva, ki jim je bil dodeljen višji stanovanjski kredit z namenom, da bodo izpraznili tovarniško stanovanje in ki ne podpišejo ustrezne izjave, da se jim že odobreni znesek stanovanjskega kredita zniža na znesek 15.000 din. V zvezi z gornjo zadevo je odbor obravnaval prošnji Diacia in ing. Povaleja. 5. Odbor je sprejel sklep, da se petsobno stanovanje v Šentjurju 111, ki ga točasno zaseda Jože Mastnak proda Društvu upokojencev Šentjur za 100.000 din, ki hkrati uredi, da dobi Jože Mastnak od SO Šentjur drugo stanovanje. S sklepom mora odbor seznaniti DST. 6. V zvezi z zaposlitvijo novega direktorja kadrovskega sektorja tov. FRANCA SITARJA je odbor sklenil, da Železarna Štore prevzame kredit imenovanega v višini 150.000 din, ki ga je prejel od Pedagoške akademije v Mariboru za izgradnjo vrstne hiše s tem, da si imenovani stanovanjsko vprašanje za čas zaposlitve v železarni reši sam. 7. Odobril je sklenitev družbenega dogovora med SO Laško in Železarno Štore za sofinanciranje izgradnje ceste Breze—Osredek s tem, da tovarna prispeva v ta namen znesek 50.000 din, od tega prispeva v letu 1973 znesek 20.000 din in v letu 1974 znesek 30.000 din. 8. Ivanu Mlinariču in Ivanu Gračnerju, ki sta pogorela, je dodelil pomoč v materialu, in sicer vsakemu po eno tono betonskega železa. 9. Za izgradnjo vodovoda Vrh— Kanjuce je dal enkratno pomoč, in sicer betonsko železo do vrednosti 3.000 din in 5 ton cementa. 10. Odbor je načelno odobril elektrifikacij skemu odboru Pod-lešje—Kalobje pomoč v znesku 3.000 din s tem, da se z SO Šentjur dogovori, da skupščina občine ta sredstva prispeva vnaprej in jih kasneje krije iz sredstev, ki jih bo prispevala Železarna Štore na osnovi sklenjenega družbenega dogovora. 11. Prošnji tov. Alojza Jagra iz energetskega obrata je ugodil ter odobril 3 tovornjake tolčenca za dovozno cesto. 12. Prošnjo Stanka Lešeka je odbor ugodno rešil in odobril pomoč v materialu in to 2 toni cementa in 400 kg betonskega železa. 13. Odbor je sklénil, da se odloži sklepanje o prošnji tov. Ivana Zupanca iz livarne II in Vinka Stopinška iz merilne službe do predložitve ustrezne dokumentacije in ugotovitve dejanskega stanja. 14. Odbor je zavrnil prošnjo tovarne žičnih izdelkov »ŽIČNA« Celje za odobritev prodaje tovarniškega stanovanja, ki ga točas- no zaseda JOŽE NOVAK, delavec ŽIČNE Celje. Sklenjeno je, da se stanovanje ne proda tovarni žičnih izdelkov »ŽIČNA« Celje. 15. Sklep o dodelitvi zemljiške parcele št. 1406/6 v uporabo ing. LEOPOLDU POVALEJU se razširi tudi na ženo ANGELO POVALEJ. Svet enote kovinski obrati Svet enote je na 29. redni seji dne 5. julija 1973 sprejel naslednje sklepe: 1. Potrdil je zapisnik 28. redne seje sveta z dodatnim sklepom, da kadrovski sektor čimprej poroča o rešitvi predlogov v zvezi sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi OD. 2. V zvezi z obravnavanim operativnim planom za mesec junij 1973 je svet enote sprejel naslednje sklepe: a) Z ozirom na to, da niso bili izpolnjeni pogoji, ki so bili predvideni z družbenim planom za leto 1973 glede na plan proizvodnje, zahteva svet enote, da se v mesecu juliju 1973 izdela rebalans plana h kateremu naj službe UOS, komercialna in kadrovska predvidijo tudi termine, kdaj bodo stekle nove kapacitete za potrebe povečane proizvodnje. b) Glede na pomanjkanje delovne sile in v zvezi s tem težave zaradi koriščenja letnih dopustov, predlaga svet enote, da se odobri kolektivni dopust v obratu livarna I, posledično pa tudi sklopu mehanske obdelave. V prihodnje naj se kolektivni dopust predvidi že v družbenem načrtu podjetja. 3. Pri obravnavanju problematike ter vprašanju investicij pa so bili sprejeti naslednji zaključki: a) Kadrovski sektor je dolžan, da prisluhne potrebam obratov v pogledu delovne sile, saj je tudi od rešitve tega vprašanja odvisna uspešnost poslovanja obrata. b) Izražena je bila želja, da se na prihodnjo sejo sveta enote povabi tudi predstavnika nabavne službe iz razloga, da se svetu enote pojasni neposredno tudi problematika habavè. 4. Predlog livarne I in livarne II glede dodatne stimulacije režijskih delavcev je svet enote podprl in sklenil, da se sredstva potrebna za to izplačilo krijejo iz sredstev za osebne dohodke pred razdelitvijo na enote. Sklep bo svet enote posredoval v obravnavo tudi DST. 5. Potrdil je spremembo zasedbe na posameznih delovnih mestih »žerjavovodja«, ki jo je predlagal sklop mehanske obdelave. Osvojil je tudi predlog mehanskega sklopa o spremembi naziva »vodja orodjarne in brusil-nice« v novi naziv »skupino-vodja«. Predlog bo posredovan kadrovskemu sektorju v nadaljnjo obravnavo. Svet enote skupnih služb Svet enote skupnih služb je na sejah dne 13. junija, 27. juni- ja in 31. julija 1973 med drugim sprejel naslednje sklepe: 1. Svet meni, da so z ozirom na predloženi osnutek začetnih rangov strokovno-tehnične in upravne službe v odnosu na proizvodno in vzdrževalno dejavnost v podrejenem položaju, kar nikakor ni pravilno in predlaga strokovni službi, da o predlogu sveta enote ponovno razpravlja in stvari uskladi. 2. Določilo v zvezi testiranja administrativnih kadrov naj se precizira, in sicer: Testirati je treba kadre, ki so prišli v podjetje po 1. januarju 1973 in tisti, ki se na novo zaposlijo, kakor tudi tisti, ki želijo napredovati v višji rang. Vsi ostali administrativni kadri se ne testirajo. 3. Za fiksno število točk za range od I do vključno VI se predlaga, da se dodatek poveča od sedanjih predvidenih 10 točk na 15 točk s tem, da strokovna služba preveri možnost dodatne obremenitve mase osebnih dohodkov. 4. Glede predloga za spremembo sistema odbitkov meni svet enote, da ni logičnosti, da se pri povečani zahtevi stopnje izobrazbe zmanjšuje stimulacija oziroma obratno, da se pri zmanjšani izobrazbi povečuje stimulacija. 5. Delovna mesta v ekonomsko-organizacijskem sektorju, ki ob priliki usklajevanja niso bila usklajena z ostalimi delovnimi mesti, se uskladijo z ostalimi po predlogu. 6. Svet enote je ugodil predlogu za napredovanje tov. TEREZIJE ZEVNIK iz 15. v 18. rang iz razloga, ker imenovana izpolnjuje pogoje za to delovno mesto. Hkrati je odobreno tudi napredovanje tov. DUŠANA GREGORINA z delovnega mesta »planer« na delovno mesto »vodja službe za statistiko«. 7. Svet enote soglaša s predlogom dodatkov za stalnost in minulo delo s tem, da se dodatek za minulo delo združi v dodatek za stalnost z ustrezno participa- Vsa proučevanja problemov dela v vročem okolju so usmerjena predvsem v probleme vsebine vode in soli v telesu. Z znojem se iz telesa izločuje tudi del soli, skupaj z drugimi minerali in vitamini, katere telo vsebuje. Ker se pri tem zmanjšuje količina soli v telesu, istočasno pa se povečuje specifična koncentracija soli, ker je v izločenem znoju manj soli kot vode, ki ostane v tkivu telesa. Posledica povečanja koncentracije soli v telesu je žeja. S pitjem se znižuje koncentracija soli, žeja je odpravljena. Močnejše, dolgotrajnejše izločevanje znoja brez nadomestnega uživanja izgubljene soli, privede do psihofizikalnih motenj. V lažjih primerih se povečuje ritem dela srca, pride do nervoz, nastopa nagnjenost k prepirom, v težjih primerih pa pride do pojača-nega dela srca, krčev mišic v ekstremnih primerih lahko celo tudi smrti. Gazirana voda (voda z dodatkom ogljikovega dioksida) je posebno osvežujoča, če je pravilno cijo in da velja ta dodatek za vse enako ne glede na osnovni osebni dohodek oziroma rang. 8. Na osnovi ugovora direktorja ekonomsko-organizacijskega sektorja glede delovnega mesta »samostojni statistik« je svet enote sklenil, da se stopnja izobrazbe za to delovno mesto zniža iz H na G in da to delovno mesto zasede tov. ERNA GORIŠEK. 9. Sprejet je sklep, da se delovno mesto »vodja kontrole za valjarno« uskladi z ostalimi podobnimi delovnimi mesti, to je iz 15. ranga v 16. rang, kar velja za tov. ALOJZA TURNŠKA, ki zaseda navedeno delovno mesto. Hkrati se tov. IVAN TRNOVŠEK prevede iz 11. v 15. rang. Imenovani zaseda delovno mesto »vodja kontrole valjev«. Delovno mesto »korespondent v TOU« se prerangira iz 16. v 17. rang. 10. Svet enote je obravnaval predlog za spremembo participacije za skupinovodje pri ekspe-ditu ter sklenil, da se predlog sprejme in uveljavi s 1. julijem 1973 za dobo treh mesecev. Po preteku tega roka je lahko maksimalna prekoračitev norm oziroma akordov samo še 30 %. Temu primerno je treba spremeniti tudi lestvico participacije (maksimalno pri 15% presežka, nič pa pri 50% presežka). Ponovno je treba preveriti način odpremljanja robe, ki sedaj kulminira kot že več časa nazaj (predvsem zadnji kvartal v mesecu), tako, da so delavci pretežni del plačani po režiji, v zadnjem kvartalu meseca pa prekoračujejo norme. V kolikor prejemajo delavci za svoje delo premajhno stimulacijo, je to regulirati z osebnimi dohodki, nikakor pa ne z nesprejemljivo prekoračitvijo akordov. Zaposlene pri ekspeditu, ki odgovarjajo za postavitev norm je seznaniti z načinom postavljanja istih, tako, da v prihodnje ne bodo več možne take prekoračitve. Tajništvo organov upravljanja ohlajena na primerno temperaturo Želodec jo bolje prebavlja kot navadno vodo. Za nadomestilo z znojem izločene soli je priporočljivo dodati gazirani vodi manjše količine soli. Zaradi dodatka oziroma vsebine ogljikovega dioksida v gazirani vodi se okus skorajda ne občuti. Da bi tudi v naši železarni izboljšali stanje na področju napitkov za vročinska delovna mesta, so bili v preteklem mesecu nabavljeni posebni avtomati za gazirano slano vodo. Postavljeni so bili v naslednje obrate: elek-troplavž, jeklarno, valjarno I, valjarno II, livarno I, livarno II, obrat mehanske obdelave in mehanično delavnico. Ker je še vedno nekaj nejasnosti okrog koriščenja teh aparatov, je potrebno pojasniti, kakšne so možnosti glede napitkov. Na armaturni plošči so štirje gumbi. Če hočemo samo gazirano vodo (sifon), podstavimo pod izpustno cevko kozarec ter pritisnemo na prvi gumb ter ga takoj spustimo. (Nadaljevanje na 7. strani) APARATI ZA GAZIRANO VODO ORGANIZIRANOST SINDIKATA V ŽELEZARNI ŠTORE Smo sredi uveljavljanja ustavnih sprememb. Sprejeli smo sklepe o ustanovitvi TOZD, pred nami pa so: sklenitev samoupravnega sporazuma, volitve samoupravnih organov, izdelava samoupravnih aktov itd. Nujno je, da se v tem smislu reorganizirajo tudi družbeno politične organizacije, najprej pa seveda sindikat kot najmnožičnejša organizacija v kolektivu. Na podlagi predloga statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji, predhodnih razprav in izkušenj nekaterih podjetij, je delovna grupa pri Predsedstvu TO OOS pripravila osnutek bodoče organiziranosti sindikata v Železarni Štore. Osnovno načelo bodoče organiziranosti je: v vsaki TOZD in OSS po ena osnovna organizacija sindikata, ki je temeljna oblika združevanja članov. za usklajevanje dela OOS, ter za uresničevanje tistih interesov članov, ki jih je mogoče uresničiti le na združeni ravni. OOS se povezujejo z zunanjimi organi preko konference. OOS in drugi organi sindikata v Železarni štore bodo delovali načrtno, po delovnih načrtih, v katerem bodo razen nalog v okviru določene politike predvideni tudi načini in oblika dela, izvrševalci in roki. Vsak organ bo zagotovil tudi kontrolo nad izvrševanjem sprejetih načrtov in posameznih nalog. Vsi organi sindikata Železarne štore bodo sestavljeni po delegatskem načelu. Delegat bo vezan na stališča organizacije sindikata, ki ga bo delegirala, imel pa bo pravico in dolžnost, da išče skupno optimalno rešitev z delegati drugih sindikalnih organizacij. Vsak delegat bo odgovoren za svoje delo in Eotranja organizacija sindikata v Železarni Štore Organizacija sindikata v Železarni Konferenca sindikata Železarne 0 SKCTEK 1-c NADZORNI ODBOR SVET SINDIKATA ž. Š. TOZD Osnovna orga- Konferenca OOS [ ali r.izaci jz L OSS sindikata .VH nss NADZORNI ODBOR IZVRŠNI CD30R OBRAT Občni zbor SLUŽBA obrata ali služi s skupina SINDIKALNI ODBOR obrata »i službe Tako bomo imeli sedaj tri osnovne organizacije sindikata v Železarni štore. Zaradi večje funkcionalnosti, širše organiziranosti članstva, lažjega načina u-veljavljanja delegatskega načela itd., bodo znotraj OOS v TOZD delovali sindikalni odbori obratov in služb. Vsaka delovna skupina pa bo izvolila svojega sindikalnega poverjenika. Osnovne organizacije sindikata v železarni ustanovijo konferenco sindikata Železarne Štore, zaradi obravnavanja in usklajevanja vprašanj skupnega pomena, ravnanje organizaciji sindikata, ki ga bo delegirala. Pomembna novost je sklepčnost in glasovanje. Organi bodo sklepčni le pri 2/3 večini prisotnih. Zaradi onemogočanja preglasovanja pa sprejema svet sindikata Železarne Štore sklepe z 2/3 večino voljenih članov. Izvedena bo decentralizacija sredstev. Večji del dobi OOS, nekaj ostane na nivoju tovarne. Na podlagi teh izhodišč in razprave bodo izdelana pravila organizacije sindikata v Železarni Štore. čič-ko IZ DELA SINDIKATA Predsedstvo je obravnavalo v prvi polovici tega meseca nekaj pomembnih vprašanj. ORGANIZIRANOST SINDIKATA Na 10. seji je bila glavna tema sprememba organiziranosti sindikata v Železarni Štore, v skladu s predlogom statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji in ob upoštevanju uveljavljanja u-stavnih sprememb. Predsedstvo je imenovalo delovno skupino za pripravo osnovnega koncepta bodoče organiziranosti in za izdelavo osnutka pravil. Rok je bil 10. 8. 1973. Ker so obenem potrebne temeljne kadrovske priprave, je predsedstvo zadolžilo sindikalne odbore in njihove predsednike, da do 18. 8. 1973 izvršijo evidentiranje možnih kandidatov za delo v sindikatu, nakar bodo zanje organizirani izobraževalni seminarji. POČITNIŠKI DOM NA RABU Vsako leto se najde kdo, ki kritizira bivanje v našem počitniškem domu, organizacijo rekreacije na dopustu, hrano itd. Letos je prišlo celo tako daleč, da je član kolektiva javno, pred vsemi gosti ozmerjal upravnika doma, mu očital korupcijo, krajo itd. Da bi enkrat uradno u-gotovili stanje, je sindikat odločil, da poleg finančno-materialne-ga kontrolorja, katerega je poslala uprava, potuje še predstavnik sindikata. Ugotovitve tega obiska lahko preberete v posebnem članku, kajti predsedstvo meni, da je o zadevi potrebno obvestiti kolektiv. ODDIH ČLANOV KOLEKTIVA Kakor smo že poročali, je bilo letos veliko več prijav za zdravljenje, kakor pa je bilo na razpolago sredstev. Zaradi tega je predsedstvo, po predhodnem po- PR0IZV0DNJA ŽELEZARN (Nadaljevanje s L strani) V jeklolitini so prodali na Ravnah 94 % načrtovane proizvodnje. Mehansko obdelani valji so izvršeni v Štorah z 82%. Vzmeti so realizirane na Ravnah z 91 %. V mehanski obdelavi je izvršitev blagovne proizvodnje na Ravnah 94 % in v Štorah 53 %. Na neugoden rezultat pri mehanski obdelavi ima naj večji vpliv zaostanek v obdelavi ulitkov, kjer je izvršitev na Ravnah 46 % in v Štorah 53 %. Mesečna odprema je bila v pretečenem mesecu na Jesenicah manjša kot meseca junija, na Ravnah in Štorah pa večja. Izvoz poteka še naprej zelo ugodno. Posebno zadovoljivo je to, da smo pri skoraj 1400 ton manjši količini kot v mesecu maju dosegli po vrednosti skoraj enak devizni znesek. Indeks izvoza znaša napram letnemu načrtu 153% po količini in bomo letni načrt ob enakem trendu kot je bil doslej, izvršili že septembra. Po vrednosti je indeks ivzrševanja 134% ter bomo tudi načrtovano letno vrednost izvoza dosegli že oktobra. V eksterni realizaciji so rezultati ugodnejši kot pri proizvodnji. V veliki meri je to gotovo vpliv popravljenih prodajnih cen, svoj delež imajo pa tudi višje vredni proizvodi, kar dokazuje tudi rezultat vrednosti izvoza. Realizacija je izvršena na Jesenicah s 112%, ,na Ravnah s 120% in v Štorah z 99 %, tako da je skupno povprečje 112%, pri čemer v Štorah še vedno zaostajajo za načrtovano zbirno realizacijo za 4 %. Problematika je bila z ozirom na doseežne rezultate obširnejša. Letni hdopustov in pomanjkanja delovne sile kot posledice, ki sem jo uvodoma omenil ne bomo ponovno navajali pri posameznih železarnah, ker je v večji ali manjši meri povsod prisotna težava. V posameznih železarnah pa smo imeli v juliju razen tega naslednje težave: ŽELEZARNA JESENICE: Na plavžih so preizkušali uporabnost bogate brazilske rude, kar se pozna tudi pri porabi kok-as, ki je znašala 714 kg/t in tudi proizvodnja grodlja je bila dobra. Kot smo zabeležili že prejšnji mesec, je sedaj proizvodnja visokih peči stalna in enakomerno umirjena in tudi rezultati dela aglomeracije so dobri. Elektro peči so dale 1.296 ton manj proizvodnje, kot je predvideval mesečni načrt. Podaljšan remont Lectromelt peči, zalitje svetovanju z zdravnikom in sindikalnimi odbori odločilo, da o-mogoči oddih tudi tistim članom kolektiva, kateri niso prišli v poštev za zdravilišče. Tistim članom kolektiva, za katere zdravnik priporoča morje kot ustrezno nadomestilo za zdravljenje v zdravilišču, bo o-mogočeno, da ob minimalni udeležbi — 50 din za prevoz — preživijo 10 dni v septembru v našem počitniškem domu na Rabu. Nekaj prostih kapacitet bo izpolnjeno z darovalci kože ob priliki nesreče v livarni in z najbolj zaslužnimi krvodajalci. (Nadaljevanje na 7. strani) SLOVENSKIH V JULIJU elektromotorja ob neurnem nalivu in zastoji zaradi redukcije električne energije so vzroki za izpadlo proizvodnjo. V valjarni bluming je delo tek lo tako dobro, da so popolnoma porabili zaloge hladnih ingotov in jim je zmanjkalo domačega jekla. Da bi lahko nemoteno obratovali so kupili jeklo v Zenici. Teh okoli 6400 ton, kolikor zaostajajo za načrtovano proizvodnjo jekla, bi jim sedaj prišlo gotovo zelo prav. V mesecu juliju so založili 4.888 ton hladnih ingotov. Slabo proizvodnjo so dosegli posebno v obratu debele pločevine. Forsirano delo na realizaciji naročil zahtevnih kvalitet Nioval 47, Nionicral 60 ter valjanje dimenzij pod 10 mm so glavni vzroki za zaostajanje za načrtovano proizvodnjo. V žični valjarni so imeli za 4% mehanskih in elektro zastojev nad povprečjem prvega polletja. ŽELEZARNA RAVNE: Glavni remont 40-tonske elektro peči je trajal 10 dni, kar je tudi osnovni vzrok za zaostajanje za načrtom, ki predvideva v vseh 12 mesecih enako količino proizvodnje. V livarni zaradi neugodnega, drobnega asortimana in večje proizvodnje visokolegirane litine količinsko zaostajajo, v realizaciji so pa celo presegli načrtovano vrednost. Poseben problem je ponovno poslabšanje kvalitete livarskega peska in pa neredne dobave podjetja »Termit« zaradi česar morajo nabavljati pesek tudi od drugod. V valjarni so imeli generalni remont težke in srednje proge, ki je trajal 12 dni zaradi česar je tudi proizvodnja gredic in toplo valjanega jekla pod načrtovanimi količinami. Nekatere kapacitete niso zasedene, drugod p aproizvodnja zaostaja zaradi namenskega usmerjanja ali zaostaja blagovna proizvodnja, ker imajo precej nedovršenih izdelkov. Ker je za nami že tretjina avgusta in so nas ponovno prizadele redukcije zaradi pomanjkanja električne energije, si ne moremo delati posebnih obetov za izboljšanje v tekočem mesecu. Upamo pa vseeno lahko, da bo enkrat le tako, da termocentrale ne bodo v zastoju, ko bodo naj nižje vode. Pravijo: »Za dežjem sonce mora priti!« — mogoče bodo pa le prihodnji meseci boljši. Milan Marolt, dipl. ing. »KORUPCIJA« ALI S ČIM SE MA DOPUSTI UKVARJAJO NEKATERI ČLANI KOLEKTIVA Vročina je pripekala in dopustniki so poležavali večinoma v senci, največji ljubitelji porjavelosti pa so se pražili na soncu. Na pomolu pred stopniščem k vili Dragici je prehod skoraj onemogočala gora zabojev s pijačo in živili. Vse to je bilo potrebno pred nočjo znositi v skladišče, potem pa še vrniti embalažo. Za to delo je plačan Stipe, zato se ni dolgo obiral. V vsako roko 30 kg in po stopnicah navzgor. V tej dekadi je bilo v našem domu tudi nekaj fantov, ki so si poleg organizirane rekreacije zaželeli še dodatnega »razgibavanja«. Poprijeli so zaboje, zavitke in steklenice in gora na pomolu je pričela usihati. Z namenom, da se prepreči sleherna možnost za nastanek požara in da se vsak državljan seznani, kaj mora v ta namen storiti, kako v primeru požara ukrepati, organizira Gasliska zveza Slovenije v mesecu septembru »TEDEN POŽARNE VARNOSTI«. V našem podjetju bomo to akcijo razširili na ves mesec september, to pa iz razloga, ker obstojajo številni problemi in naloge, katere je treba rešiti oziroma vsaj organizirano pristopiti k reševanju. O tem, kaj bi se naj v tem času delalo, kakšni problemi se s tem v zvezi v našem kolektivu pojavljajo, kako odpraviti nevarnosti za požar v vseh obratih, na vsakem delovnem mestu, kaj je treba z vidika požarne varnosti upoštevati pri projektiranju, izbiri lokacije, izbiri gradbenega materiala, pri adaptacijah itd., kaj bi moral s tega področja vedeti sleherni član kolektiva — o tem naj ne bi razpravljali samo odde-delek varstva pri delu in gasilci, temveč vse strokovne službe, vsa vodstva obratov, skratka vsi zaposleni v kolektivu. Popolnoma zgrešeno je mnenje, da pri nas nima kaj goreti, v zadnjem času imamo številne primere požarov v tovarnah z novimi objekti, najmodernejšimi napravami in sodobno tehnologijo. Tudi v našem podjetju je bilo več primerov začetnih požarov, ki so bili na »srečo« pravočasno pogašeni. Toda če bi te »sreče« ne bilo!? Verjetno so na to »srečo« računala tudi vsa tista vodstva obratov in oddelkov ter o- Upravnik doma je razmišljal o tem, kako bi nagradil dobro voljo »Trimovcev«, pa se je odločil, da bo najceneje, če jih s čolnom popelje na izlet. Rečeno — storjeno! Motor je po nekaj poizkusih končno le zakihal in zaropotal, Stipe za krmilom se je široko nasmehnil in čoln z »udarniki« je krenil. Večina gostov tega ni opazila, oko nekoga, ki mu že dvakrat ni bil všeč zajtrk in menda tudi večerja ne, pa je to le zaznalo. Hitro je poiskal dva tovariša in ob kapljici se je pričela debata. Naš nezadovoljnež je ugotovil, da vse to diši po nepoštenosti, da upravnik uporablja čoln samo za prevoz »žlahte« itd. bratne komisije varstva pri delu, ki na lansko akcijo oddelka varstva pri delu v »Tednu požarne varnosti« niso reagirala. Lani je oddelek za varstvo pri delu predlagal vsem obratnim komisijam in vodstvom obratov, da se v mesecu požarne varnosti sestanejo in pristopijo k izvedbi naslednjega programa: 1. izvedejo naj pregled stanja požarne varnosti po priloženem vprašalniku, 2. organizirajo naj čiščenje in poskrbi za red v obratih in delavnicah, predvsem z vidika požarne varnosti, 3. organizirajo naj razgovor z delavci o nalogah v pogledu požarne preventive v primeru požara ter uporabi gasilnih naprav. V to akcijo oddelka varstva pri delu so se aktivno vključili le naslednji obrati: jeklarna, obdelo-valnica valjev, elektrodelavnica, energetski obrat in mehanična delavnica. Tudi v letošnjem mesecu požarne varnosti bomo .pristopili k izvedbi podobnega programa kot lani. Z željo, da s skupnimi napori storimo čim več, da bodo naši objekti, stroji, naprave, predvsem pa ljudje varni pred požarom in drugimi nesrečami. Dejstvo je, da je pomanjkljiva preventivna zaščita pred požari ena najšibkejših točk, zaradi česar ogenj uničuje za milijarde dinarjev družbenega in zasebnega premoženja. Želimo, da bi to ne bilo tako in da bi požarno-var-nostni mesec kar najbolje uspel. -k. š.- Servirka, ki je vse to poslušala, je menila da je prav, da o zadevi upravnika obvesti in tako se je začelo. Upravnik je gostu želel pojasniti zadevo, vendar je le-ta vzkipel. Da ne bi nadaljeval z nesporazumom je upravnik odšel, toda čudna predstava se je šele pričela. Naš nezadovoljni gost, ki se med ostalim ni strinjal tudi z dnevnim redom doma, urnikom točilnice itd., pa je smatral, da »dvoboj« še ni končan. Majavo se je postavil pod okno pisarne in kakor je pozneje sam izjavil, povedal upravniku vse tisto, kar mu gre. Vseh izrečenih izrazov seveda ne moremo zapisati. Poleg imen prebivalcev živalskih vrtov so prevladovala imena v sezoni zelo iskanih domačih živali. Upravniku je bilo javno, pred vsemi gosti (tujimi in domačimi), očitano da živi od prilaščanja denarja za oddane sobe, da je tat in da se bogati na račun korupcije ... O zadevi je upravnik doma obvestil svoje nadrejene, ti pa so sklenili: pa poglejmo enkrat kaj je s tem! Ponoči je sedel v »fič-ka« tovariš, ki se na materialno in finančno poslovanje spozna, da pa bi bili zaščiteni interesi dopustniškega in službujočega članstva, je prisedel še predsednik sindikata. Zgodaj zjutraj sta nenapovedana prispela v naš počitniški dom. Gornja, v dopustniškem stilu napisana kronika je potrebna, da bomo lažje razumeli, zakaj je potrebno objaviti nekatere ugotovitve, zabeležene ob obisku na Rabu. Najprej poglejmo odgovore na vprašanja, zastavljena našim dopustnikom. KAKŠNA SE VAM ZDI HRANA? — Dobra in pohvalna, po mnenju 5-članske družbe; — V redu, razen dveh večerij in enega zajtrka (ugotovitev pri pregledu: kakao premalo sladkan, sladkor na razpolago); — Dobra, prve dni nekoliko slabša; — V redu, brez pripomb; — S hrano smo bili vsi člani družine zadovoljni; — Izredno zadovoljni, nimamo pripomb (4-članska družina); — V redu, zaradi otrok bi bilo primerno, da bi zajtrk delili nekoliko dlje; — Jaz sem zadovoljen, kdor je izbirčen pa ima seveda pripombe; — S hrano izredno zadovoljen, enako družina; — Želimo, da bi bili v juhi domači rezanci. KAKŠEN SE VAM ZDI ODNOS OSEBJA DO GOSTOV? — Zelo dober in ni kaj pripomniti; — Odnos je zelo osoren, razen »blont« strežnice ( to je strežnica Marjana, op. p.). Upravnik sploh ni prišel med goste! (Ugotovitev pri pregledu: zaradi pomanjkanja osebja je upravnik pomagal celo pri strežbi! op. p.). Ko sva se z upravnikom sprla sem eksplodiral in mu povedal vse kar mislim o njem in slabih stvareh na Rabu. (Kaj je »povedal«, lahko precitate v uvodnem zapisu op. p.). Tu gre za samo korupcijo! (Na posebno vprašanje o Praktične vaje iz požarnega varstva MESEC POŽARNE VARNOSTI korupciji je gost izjavil, da je med drugim korupcija tudi to, da je slučajno prosto sobo v domu dobil član Železarne Ravne! op. p.); — Smatram, da je odnos osebja v redu, včasih pa je tudi osebju težko, saj tudi vsi letujoči nimajo naj lepših odnosov napram osebju; — Mislim da je vsak upravnik izpostavljen kritikam; A— Glede osebja smo zadovoljni, mislim pa, da sama Marjana ni najbolj zadovoljna in se to čuti v odnosu do nas letujočih (to je tista Marjana, katero v drugem odgovoru hvalijo! op. p-); — V redu, posebej servirka Marjana; — Odnos osebja do gostov je v redu in nimam kaj pripomniti. Tudi odnos upravnika je zelo dober. Mislim da je strokovno sposoben in ga ne bi smeli izgubiti. KAKO STE ZADOVOLJNI Z ORGANIZIRANO REKREACIJO? — Za otroke je bilo v redu, za odrasle bi lahko bilo več; — Veliko otrok je naučil plavati; — Nimamo pripomb; — Rekreacija je zadovoljiva, vsakomur dostopna; — Rekreacija zelo pohvalna, potrebno pa bi bilo organizirati spoznavni družabni večer na začetku in ne samo na koncu dekade. Smatram tudi da bi starši morali pomagati rekreatorju pri delu z otroki. OSTALE PRIPOMBE — Bife naj bi bil zvečer odprt dalj, ne samo do 22. ure; — Dopoldne ni možno dobiti kave (v času ko je bife zaprt, op. p.); — Predlagam da bi bila točilnica odprta ves dan; — Dom bi moral imeti tablo z reklamnim napisom, oznake na čolnih itd. Urediti je potrebno koše za odpadke; — Neposredna okolica doma je čista, problematični so kupi smeti ob vhodu in ob obali (za to bi moralo skrbeti lučko komunalno podjetje Rab, op. p.); — Nekateri gostje se pri kosilu predolgo zadržujejo in s tem ovirajo ostale. Po kosilu na primer pri mizi kadijo itd.; — Slišal sem, da imajo nekateri od osebja tu žene, kar smatram, da obremenjuje stroške nas vseh. (Kontrola: vsi so plačali za svoje žene penzione enako kot ostali. Obstajajo pravilno knjiženi blagajniški prejemki, op. p-); — Dne 14. 7. 1973 je bila pripeljana večja količina zelene solate, le-te pa v nedeljo ni bilo na jedilniku; — Sprašujem se, kam je šla solata, ki jo je bilo veliko, mi pa smo jo dobili le malo. (14. 7. je res bila pripeljana večja količina solate. Ker je bila le-ta v slabem stanju — pričela je gniti — jo je upravnik uspel po polni ceni odstopiti hotelu Alpe-Adria in tako preprečiti, da bi solata propadla, op. p.); — Mislim da bi morali v večji meri urediti medsebojno izmenjavo kapacitet počitniških domov med vsemi tremi železarnami. (Nadaljevanje na 7. strani) PO PLANINSKIH POTEH 9. in 10. junija smo obiskali Menino planino, ki je pravzaprav najjužnejši podaljšek Savinjskih Alp in leži med Zadreško in Tuhinjsko dolino. Z rednim avtobusom smo se odpeljali v Gornji grad in po štiriurni hoji prišli do koče na Vivodniku, 1.508 m visokem, najvišjem vrhu Menine. Pot vodi po prijaznih jasah med smrekovimi gozdovi. Naleteli smo na izredno veliko planinskega cvetja, med drugim tudi na svetlo-rožaste murke, ki niso več tako pogost primer v naših gorah. Mimogrede smo si ogledali še Brezdno, to je globoka zemeljska udrtina, iz katere veje mrzel zrak. V njenih globinah sneg menda nikdar ne skopni. Seveda so se morali naši fantje spustiti do dna in praktično ugotoviti, če je sneg »ta prav«. Po bogatih planinskih pašnikih se pase mnogo goved in ovac. Z vseh strani se čuje zvončkljanje, ki ustvarja prijetno spremljavo ptičjemu petju po sosednjih lokah. Sicer pa predstavlja ta planina harmoničen, pomirjujoč občutek prostranosti in sprostitve. Pod vrhom, proti sami koči je teren močvirnat in zmehčan, tako da smo vsi mokri in blatni pri-racali iz bogatega šavja. Verjetno zaradi tega, ker je koča še v popravilu, nismo tu našli tiste prisrčne domačnosti, ki jo planinec v kočah sicer pričakuje. Čeprav smo bili napovedani, ni bilo v kuhinjskih loncih ničesar pripravljenega za nas. Zato se je naša Štefka ponudila skuhati nam, kar se bo v kratkem času pač dalo. In res, kaj kmalu se je na mizah kadila »argovka«. — No v sili hudič še muhe žre — topla je pa le bila! Za nameček se nam je še vreme skisalo in pričelo je po malem rositi, pa smo se vseeno napotili naprej. Med potjo se je vlila kar poštena ploha, ki smo jo prevedrili v gozdu, saj ni dolgo deževalo in hitro smo se spu- ščali po zadnjih obronkih vzhodnega dela Menine, preko Slapi proti Orehovici, lovskemu domu lovcev iz Vranskega. To je lepa, zlasti s pijačo dobro založena koča, sicer tudi še v popravilu, vendar izredno urejena in čista. Ker so nekateri nameravali naslednji dan nadaljevati turo po Savinjski poti, smo tu prespali, posebno še, ker so prišli na kočo še domači planinci. Skupno smo med razgovorom, petjem in šalami preživeli zelo prijeten večer. Naslednje jutro smo se poslovili od prijaznega upravnika koče in se napotili proti Vranskemu. Na križpotju jih je večina odšla na Vransko, peterica pa nas je preko prelaza Lipa naskočilo strmino Krešice in obrali smo vse dobroveljske postojanke Savinjske poti. Ker smo imeli časa dovolj, smo na Tolstem vrhu zopet pretaknili vse kotanje, da bi našli spomenik Vere Šlandrove in Dušana Krajgerja, člana štaba IV. operativne cone, narodna heroja, ki sta tu nekje padla leta 1943. Toda to nam tudi tokrat, že tretjič — ni uspelo. Med potjo smo bili zlasti lepo sprejeti na Greti, novi planinski postojanki PD Vransko. Čeprav je bila ta dan cela stavba eno samo gradbišče, ker jo šele končujejo, so nam jo prijazno razkazali in nam vljudno posvetili čas za razgovor. Ta planinski dom je dve uri hoda iz Vranskega, ima čudovito lego med gozdovi in cvetočimi travniki, pod njim pa je prijetna ravninica, kot nalašč za prirejanje piknikov. Prav do bližine doma vodi makadamska cesta. Z Bezovca, naše zadnje obvezne točke smo se po strmi gozdni stezi spustili do gradu Žovnek in nato po asfaltni cesti klepali do Braslovč. Tako smo ponovno zaključili krog Savinjske poti s tem, da so trije naši planinci udarili zadnji žig v svoje dnevnike. 0 DELU SINDIKATA (Nadaljevanje s 5. strani) Na željo sindikalnih odborov, bodo le-ti lahko dodatno predlagali še manjše število dolgoletnih zglednih tovarišev, za katere smatrajo, da bi jim tak oddih koristil in da si ga zaslužijo. Na celotnem spisku je le 8 članov kolektiva, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo na morje. Predsedstvo je sklenilo, da nekaterim ponudi 10-dnevni oddih na Svetini, za ostale pa bo poizkušalo urediti zdravljenje v zdravilišču. SAMOPRISPEVEK Predsedstvo je na 11. seji obravnavalo finančno stanje odbora za organizacijo pogrebov preminulih članov kolektiva. Ugotovilo je, da so se stroški bistveno povečali, samoprispevek 2 din, kateri se deli 0,50 din za godbo, 0,50 din za društvo Partizan in 1 din za pogrebe, pa je že več let nespremenjen. Ker je blagajna odbora že nekaj časa prazna, je predsedstvo sklenilo, da se v podjetju izvede razprava o povečanju prispevka za 1 dinar. čič-ko APARATI ZA GAZIRANO VODO (Nadaljevanje s 4. strani) V čašo se bo nateklo približno 2 del gazirane vode. Pri drugem gumbu je postopek enak, samo da v tem primeru natočimo gazirano vodo z dodatkom soli. Tretji gumb pa služi za natočitev ohlajene vode brez vseh dodatkov, četrti gumb pa za ohlajeno vodo z dodatkom soli. Voda je v vseh primerih ohlajena na približno 14° C. Kozarec umijemo tako, da ga obrnjenega postavimo v odprtino za umivanje ter za dno pritisnemo navzdol. Aparati so namenjeni vsem zaposlenim. Zato je nerazumljivo ravnanje nekaterih posameznikov, ki namerno uničujejo te naprave, ki niso poceni. STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oprgščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 27. 12. 1972) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje. O delu mladih na Svetini Naletel sem na simpatično praktikantko v ambulanti prve pomoči v železarni. Povedala je, da je Esihova iz Svetine, v jeseni bo vpisana v IV. letnik srednje medicinske šole v Celju. Želela je predstaviti mlade in njih delo na Svetini in kako preživijo svoj prosti čas. »Letos 2. februarja smo mladi na Svetini dobili to, kar smo si že leta želeli«, je pripovedovala, »to je mladinski aktiv. Z delom smo pričeli z majhnimi možnostmi pa z veliko volje. Že v začetku smo se morali spoprijeti s številnimi težavami. Največje preglavice nam povzroča pomanjkanje denarnih sredstev, neprimerni prostori, velikokrat pa tudi mladi sami, ko pokažejo premalo resnosti pri délu. Osnovana šola nam je ponudila en razred, s pogojem, da po sestankih vedno za seboj počistimo... Ta prostor služi sicer za telovadnico, za razne sestanke in drugo. Denarna sredstva, ki smo jih prejeli od občinske konference Zveze mladine Celje, so bila zelo skromna. Nabavili smo najosnovnejše športne rekvizite. Tudi krajevna skupnost nam je dala na razpolago 1.000 din. Del denarja smo že porabili za proslavo Dneva žena, del pa smo namenili ureditvi odbojkarskega igrišča.« »Kaj ste mladi že storili,« sem jo pobaral. »Povedala sem že, da smo za 8. marec pripravili prireditev z zelo uspelo igro: ,Boj za ženina’, katere avtor je,« tu se ji je zataknilo, avtorica je namreč sama. »Za »KORUPCIJA« (Nadaljevanje s 6. strani) Mislim da je prav, da sedaj navedemo še nekaj podatkov iz uradnega poročila o kontrolnem pregledu. FINANČNO-BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE Vsi prejemki so bili knjiženi v redu, enako tudi izdatki. Vse priloge so evidentirane in dokazane z dokumentacijo. Ob nastopu pregleda sta bila pripravljena za knjiženje samo dva blagajniška prejemka, že vložena v dnevnik, kar dokazuje dejstvo, da se vrši knjiženje ažurno. MATERIALNO POSLOVANJE Pregledano je bilo materialno poslovanje kot je stanje zalog, jedilniki in normativi porabe materiala. Pri pregledu in inventurnem popisu ni bilo ugotovljenih nobenih količinskih razlik. Obremenitev zalog se vrši na osnovi dobavnic, dokazana je z dokumentacijo in urejena. Material je v skladišču lepo in pregledno zložen. ZASEDENOST DOMA Pregledana je bila zasedenost doma” po priloženem spisku in napotnicah. Izvršena je bila kontrola obračuna in vplačil. Ugotovitve: Domačih gostov po prijavnicah 70 odraslih ter 10 otrok, tujih gostov 12 odraslih in 2 otroka. Vsi tuji gostje so prišli v dom z napotnico Gostinske enote. Iz pregleda je možna ugotovitev, da je bivanje v objektu »Dragica« nudeno prvenstveno našim druži- proslavo smo vložili veliko truda in volje, toda uspeli smo bolj, kot smo pričakovali. Ljudje so bili zelo zadovoljni in si takih prireditev še želijo. Oder smo sami postavili, režirali sami, izvedli proslavo, ki je kot že povedano, naletela na najlepši odmev pri ljudeh. Športni odsek mladinskega aktiva pripravi skoraj vsako nedeljo nogometno tekmo na igrišču v Svetlem dolu, ker na Svetini za to ni možnosti. Večkrat i-gramo namizni tenis, šahiramo, seveda v šolskih prostorih. Mladinski aktiv je organiziral tudi izlet na Plitvička jezera, na katerem se je 40 mladih še bolj spoznalo in povezalo, razen tega pa smo spoznali prelepe predele naše domovine, enega izmed biserov Jugoslavije. Organizirali smo več krajših izletov okoli Svetine, na Resevno, na Srebotnik, na Langerjeve pečine.« Še več bi lahko govorlii o njihovi dejavnosti ,prostor pa nam tega danes ne dovoljuje. In načrti za prihodnje? »Razumljivo je, da je naša največja želja postaviti sestavljiv oder, potrebne so nove zavese in še mnogo drugih stvari.« Oder, ki je poprej stal, so morali podreti, ker so prosto čistili. Kako jim je bilo hudo, lahko razumemo, če nam Betka pove, da so ga sami postavili in seveda na lastne stroške. Novi oder bi koristil za vse pri-editve, ne samo mladim, torej za vso krajevno skupnost, tu bi predvajali filme, prirejali igre, predavanja in drugo. nam z večjim številom otrok. Vse napotnice so pravilno obračunane po tarifi. Obračun in vplačila so dosledno izvedena in knjižena. Knjižene so tudi vse ostale usluge, kot posamezne nočitve in doplačila, obračuni prehrane, kar dokazujejo blagajniški prejemki. OSTALE URADNE UGOTOVITVE — Osebje doma je zaposleno dnevno preko 8 delovnih ur; — ob sedanjem številčnem stanju osebja ni mogoče urediti celodnevnega dela točilnice in še pozno v noč; — čistoča v samem domu in bližnji okolici je zadovoljiva, odvoz smeti z obale in pri vhodu v dom pa komunalno podjetje Rab ne vrši zadovoljivo. Kaj naj napišemo na zaključku? Vsako leto se najde med našimi gosti kdo, ki potem še nekaj mesecev po dopustu kritizira naš dom, osebje, hrano in še kup drugih reči. Iz zgoraj zapisanih izjav je razvidno, koliko so takšne ocene sigurne. Nekdo za neko stvar trdi da je črna, drugi pa ob istem času in enakih pogojih vidi belo. Že pri tričlanski družini je težko doseči, da bodo vsi zadovoljni s kosilom, kaj šele pri 100 ljudeh. O drobnih pomanjkljivostih, ki so prišle na dan (koši za odpadke, odpiralni čas) se moramo pogovoriti doma in jih do prihodnje sezone urediti. Očitno je, da je ravnanje člana, opisano v uvodnem sestavku vredno obsodbe, o ostalem pa mislim, da si bo vsakdo lahko u-stvaril svoje mnenje. čič-ko KADROVSKE VESTI IZ JLA SO SE VRNILI: RUDOLF KRAŠOVEC, elektro-mehanik, elektroobrat; MARJAN GABRIČ, strojni ključavničar, mehanična delavnica; BOŽO RA-BOTEG, obratni elektrikar, elektroobrat; RADOVAN BOFULIN, elektromehanik, elektroobrat; ĐEMAL AHMETOVIČ, strojni ključavničar, elektroobrat. NOVI ČLANI DELOVNE ORGANIZACIJE: V mehanični delavnici: FRANC ZUPANC, strojni tehnik; FRANC LUBEJ, KV strugar; IVAN ANT-LEJ, PK strojni ključavničar; MILAN SLAKAN in STANISLAV POCAJT, oba KV strojna ključavničarja; SREČKO REGORŠEK, KV varilec; ROMAN KASEN-BURGER, KV strojni ključavničar; MILAN PLAHUTA, PK ključavničar; MILAN JAGER, KV strugar; ANTON BREČKO in BRANKO ČEBULIN, oba KV strugarja. V valjarni I: DOMINIK LELJAK, SLAVKO PEČEK, IVAN PEČEK, JOSIP PEČEK, FRANJ OMUŽAR, SLAVKO DUNAJ, IVAN JEREB in JURIJ JEREB, vsi NK delavci. V livarni valjev: BOŽIDAR MANOJLOVIČ, ALAGA MEŠINOVIČ, ZUHDIJA MEŠIČ, MEHMED MRKALJE-VIČ, ISA ZEKA, STANISLAV BELOŠEVIČ, DRAGUTIN KRU-ŠLIN in ALOJZ KREFT, vsi NK delavci. V obdelovalnici valjev: JANEZ OJSTERŠEK, ADOLF PAŠČINSKI, ZDRAVKO KOVAČIČ, DARKO GABROVEC, vsi KV strugarji; ROMAN VERK, PK strugar in ALOJZ ZALOKAR, KV rezkalec; ŠTEFAN GORIČANEC, KV varilec. V elektroobra-tu: BRANKO HARTMAN, KV obratni elektrikar; PETER KOLA ,RKV obratni elektrikar; ANTON KOLAR, elektromehanik. Na elektroplavžu: STANISLAV TREBOVC in STJEPAN HUSTIČ, oba NK delavca. V jeklarni: JANKO DUNAJ, STANISLAV SA-LOBIR in IVAN HERŠAK, vsi NK delavci. V energetskem obratu se je zaposlil DESIMIR KU-ZELJEVIČ, KV strojni ključavničar; pri gasilcih ŠTEFAN STR-ŠEK, NK delavec; v avtooddelku FRANC KOVAČ, PK živinorejec; v merilni službi BOJAN HERMAN, RTV mehanik; v valjarni II TOMISLAV ILIČ, NK delavec. V tehničnem sektorju kot pripravnika: MARJAN MACKOŠEK, strojni tehnik in RADOMIR KOLŠEK, gradbeni tehnik. V skladišču se je zaposlil AVGUST SO-TOŠEK, metalurški tehnik. V modelni mizami RAJKO SELIČ, KV modelni mizar in v energetskem obratu ALOJZ MACUH, KV strojni ključavničar. Vsem želimo prijetno počutje med nami! NA ODSLUŽITEV KADROVSKEGA ROKA JE ODŠEL: EDVARD ZORKO, NK delavec iz valjarne II. PO LASTNI ŽELJI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE: MARINKO ARBAJTER, delavec iz valjarne II; KARL GAJŠEK, delavec iz valjarne I; JOŽE TOVORNIK, delavec iz valjarne II; MARJAN PAVLIČ, PK valjar iz valjarne I; FRANC ŽAVSKI, delavec iz valjarne I. SAMOVOLJNO SO ZAPUSTILI NAŠO DELOVNO ORGANIZACIJO: DRAGO VODUŠEK, NK delavec iz livarne valjev; ADOLF ŠKOBERNE, delavec iz livarne sive litine; IVAN KLOBASA, delavec iz livarne valjev; JOŽE JAZBEC, delavec iz valjarne I; VIKTOR LESNIKA, NK delavec iz livarne valjev; JOŽE TRUPEJ, delavec iz valjarne I; KARL OJSTERŠEK, KV stmgar iz obdelo-valnice valjev; FRANC SENIČAR, delavec iz valjarne I; DRAGO DOBERŠEK, PK avtogeni rezalec iz valjarne II; ANTON GAJŠEK, delavec iz jeklarne; JOŽE ROMIH, delavec iz valjarne I; MIRKO ŽILAVEC, PK premikač iz prometa; ANTON DRAME, delavec iz livarne valjev; FRANC ŠAJN, delavec iz livarne valjev; CIRIL KAJTNA, delavec iz elek-troplavža; DUKO SEKULOVSKI, KV strojni ključavničar iz kali-brirske delavnice; EDVARD SELIČ, delavec iz livarne sive litine; KARL PUŠNIK, delavec iz valjarne; ANTON HOHNJEC, delavec iz jeklarne; JANKO DUNAJ, delavec iz jeklarne; SREČKO ŠRAMEL, delavec iz livarne valjev; FRANC VOLASKO, delavec iz elektroobrata in MILAN ŽELEZNIK, delavec iz livarne sive litine. V PREIZKUSNI DOBI STA SAMOVOLJNO ZAPUSTILA DELO: ANTON GORšEG, strojni tehnik — pripravnik in ZUHDIJA MEŠIČ, delavec iz livarne valjeP. UMRL JE: IVAN JÉLENC, star 41 let, doma iz Javornika pri Svetini, po poklicu je bil KV kopač, od leta 1963 dalje pa je delal v naši delovni organizaciji na elektroplavžu. Umrl je 16. 7. 1973. NARŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI: ANTONIJA KOK iz nadzorne službe in VOJTEH KOK iz službe varstva pri delu; ANTON RATAJ iz elektroobrata; KARL JAGODIČ iz prometa, FRANC VOGA iz valjarne II. Čestitamo! POROČILA STA SE OZ. NA NOVO ŽIVLJENJSKO POT STA STOPILA: BORIS KOROŠEC iz kalibrir-skega oddelka; STANKO GOR-ŠAK prav tako iz kalibrirskega oddelka. Želimo mnogo družinske sreče! HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST IN KAZNOVANI: Z zadnjim javnim opominom: 1. GUČEK ANTON, elektro-plavž: 21. 5. 1973 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 2. FENDRIH STANKO, aglomeracija: 24. 4. in 20. 5. 1973 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 3. LOVRENČAK IVAN, elektro-plavž: 17. 5. in 26. 6. neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. Z javnim opominom: 1. SUŠEČ MILAN, promet: grob izpad zoper sodelavca — javni opomin. 2. POTOČNIK ANTON, jeklarna: 19. 5. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 3. MARKOVIČ STANE, obdelo-valnica valjev: 23. 3. neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 4. ŠRAMEL SREČKO, livarna I: 21. 5. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 5. STOJAN JOŽE, aglomeracija: 12. 4. 1973 neopravičeno izostal z dela 4 ure — javni opomin. 6. GAJŠEK ANTON, jeklarna: 4. 6. 1973 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. Iz pisarne pravne službe NASI UPOKOJENCI JOŽE ČANŽEK, rojen 9. 2. 1933 v Pečovju, kjer še sedaj stanuje. Njegova prva zaposlitev je bila v Cinkarni leta 1949, nato je delal še nekaj časa, to je od odhoda v JLA v rudniku Pečovnik. Po vrnitvi iz JLA je delal nekaj časa v Železarni Štore in rudniku Sečovlje, v letih od 1963 pa do 1966 pa v EMO Celje. Dne 15. 8. 1966 se je zaposlil v železarni Štore, obratu jeklarni, nato je bil premeščen v valjarno I, kjer je delal pretežno kot adjuster. Dne 5 .julija t. 1. je bil upokojen kot invalid I. kategorije. IVAN VESENJAK, rojen 8. 4. 1925 v Sobatincih pri Ptuju, sedaj stanuje v Celju. Zaposlil se je leta 1949 na Okrajnem ljudskem odboru Ptuj, nato je delal kot občinski mož v Mariboru, Poljčanah, Rogaški Slatini, od leta 1952 do 1962 pa na občini Šmarje. Dne 1. 10. 1962 se je za- poslil v naši delovni organizaciji v finančnem sektorju, kjer je opravljal delo finančnega kontrolorja. Zaradi težke bolezni je bil dne 6. 8. t. 1. upokojen kot invalid I. kategorije. ANTON RATAJC, rojen 27. 5. 1936 v Babni brdi pri Šmarju, kjer še sedaj stanuje. V naši de- lovni organizaciji se je zaposlil dne 10. 3. 1970 v obratu ekspedit, kjer je delal kot transportni delavec. Dne 31. 7. 1973 je bil upokojen kot invalid I. kategorije. ERNEST VREČKO, rojen 7. 1. 1920 v Kalobju pri Šentjurju, sedaj stanuje v Štorah. Kot 18-letni fant se je že zaposlil v obratu samotami, tj. 12. 9. 1938, kjer je delal vse do odhoda v NOB. Takoj po vrnitvi iz NOB se je dne 15. 5. 1945 ponovno zaposlil v naši delovni organizaciji — sa- motami. Torej vseh 31 let njegove zaposlitve je bilo v obratu šamotarne na delovnem mestu »ročnega oblikovalca«. Zaradi razformiranja šamotarne je bil dne 1. 6. letos premeščen na delovno mesto čuvaja v nadzorno službo, kjer je delal kratek čas, ker je bil zaradi bolezni dne 23. 7. upokojen kot invalid I. kategorije. ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža in očeta MILANA ŠTRAVSA se zahvaljujem Železarni Štore za izkazano poslednjo pozornost, da je počival v avli kulturnega doma. Vso zahvalo tudi osnovni šoli v Štorah za vso pomoč ter lep govor direktorja šole prof. Zupančiča, enako njihovemu mladinskemu pevskemu zboru. Hvala tudi Krajevni skupnosti Štore, godbenikom DPD Svobode, pevskemu zboru Šentjur pri Celju ter lovski družini Štore za izredno ganljivo slovo. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga obiskali v avli kulturnega doma in ga 15. julija spremljali na njegovi zadnji poti ter mu poklonili toliko lepega cvetja in vencev ter vsem tistim, ki ste nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje in bili v najtežjih trenutkih z nami, v mislih in s čustvi. Žalujoča soproga Jožica z družino