Marko Snoj 2021 Šolski etimološki slovar slovenskega jezika E RASTOČI SLOVARJI Marko Snoj https://orcid.org/0000-0002-3172-1463 ŠOLSKI ETIMOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKEGA JEZIKA 2021 Zbirka: Rastoči slovarji ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih © 2022, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC UREDILA Špela Petric Žižić https://orcid.org/0000-0001-7451-4264 TEHNOLOŠKA PODPORA Janoš Ježovnik, Andrej Perdih STROKOVNI PREGLED Špela Petric Žižić, Simona Klemenčič OBLIKOVANJE Duša Race OBLIKOVANJE NASLOVNICE Brane Vidmar IZDAJATELJ ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZANJ Kozma Ahačič ZALOŽNIK ZRC SAZU, Založba ZRC ZANJ Oto Luthar GLAVNI UREDNIK ZALOŽBE Aleš Pogačnik DOI https://doi.org/10.3986/9789610506287 Ljubljana 2022 Publikacija je nastala v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS, projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropski socialni sklad, in programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) so pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. ISBN 978-961-05-0628-7 (PDF) COBISS.SI -ID 100673539 Šolski etimološki slovar slovenskega jezika 2021 Uvod IV. Šolski etimološki slovar slovenskega jezika 2021 je zasnovan na potrebi, da tudi mladostniki s še ne zadostnim jezikoslovnim in zgodovinskim znanjem dobijo vpogled v zgodovino in predzgodovino besed, ki jih vsakodnevno uporabljajo. Zato je slovarski geslovnik vezan na geslovnik Šolskega slovarja slovenskega jezika, etimološke razlage pa podane na način, ki kljub poenostavitvam ustrezajo znanstveni resnici. Način predstavitve je kvartaren. Primaren je namreč v etimoloških znanstvenih člankih in monografijah (ki so namenjeni zlasti etimologom), sekundaren v znanstvenih etimoloških slovarjih (ki so namenjeni jezikoslovcem), terciaren pa v poljudnoznanstvenih etimoloških slovarjih (ki so namenjeni širši odrasli javnosti). Slovar sestoji iz 2042 enot, od katerih vsaka predstavlja etimološko obravnavo ene slovenske besede. Naslovni lemi najprej sledi ugotovitev, ali je beseda domačega ali tujega izvora. Če je beseda domačega izvora in je nastala ali je motivirana znotraj slovenskega jezika, je v nadaljevanju povedano, iz katere besede je tvorjena, nato pa je po potrebi naveden njen prvotni, etimološki pomen. Če je beseda nastala v splošnoslovanskih ali praslovanskih časih, so v nadaljevanju navedene sorodne besede iz izbranih slovanskih jezikov in podana praslovanska rekonstrukcija, tej pa sledi etimološka razlaga. Če pa je beseda starejša, morda že praindoevropska, praslovanski rekonstrukciji sledi primerjalno gradivo iz drugih indoevropskih jezikov, navedba njihovega izhodišča ali vsaj korena ter sorodnih besed, temu pa etimološka razlaga, če je le mogoče tudi z navedbo prvotnega pomena. Če je beseda tujega izvora, je najprej navedena tujejezična predloga, tej pa sledi njena etimološka razlaga. Pri besedah domačega izvora je naveden časovni okvir nastanka, pri besedah tujega izvora pa časovni okvir prevzema. Slovar 6 abeceda Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je tvorjena iz poimenovanj prvih štirih črk abecede a, be, ce in de, preden so ji v prvi polovici 19. stoletja dodali č. abecedni Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika abecéda. ali Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȁli in narečna ruska áli je tvorjena iz vprašalnega členka *a in členice *li, ki poudarja pomen vprašalnega členka. anketa Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz francoske enquête, ki prvotno pomeni ‘preiskava’. Razvila se je iz latinske inquisita, ki je tvorjena iz glagola inquirere v pomenu ‘raziskovati’. anticiklon Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Antizyklone, angleško anticyclone, francosko anticyclone. Sestavljena je iz grškega predloga antí, ki pomeni ‘proti’, in samostalnika, iz katerega smo prevzeli ciklón. Beseda torej prvotno pomeni ‘proticiklon’. apnenčast Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika apnénec. apnenec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika apnén, ta pa iz samostalnika ápno. Apnenec je namreč kamenina, iz katere pridobivajo apno. apno Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vápno, ukrajinska vápno in češka vápno se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vapьno, ki je tvorjena iz samostalnika *vapь v pomenu ‘barvilo’, ta pa je dalje sorodna z latvijsko vãpe v pomenu ‘glazura’ in staroprusko woapis v pomenu ‘barva’. Nadaljnje sorodstvo in prvotni pomen nista zanesljivo ugotovljena. Morda je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ ah2p-, ki je pomenil ‘(stoječa) voda, močvirje’. arhitekt Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Architekt in francoske architecte iz latinske architectus, ta pa iz grške arkhitéktōn, ki pomeni ‘stavbarski mojster’. Grška beseda je zložena iz samostalnikov arkhós, ki pomeni ‘vodja’, in téktōn, ki pomeni ‘tesar’. Njen prvotni pomen je torej ‘vodja tesarjev’. arhitektka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzete besede arhitékt. arhitektura Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Architektur in francoske architecture iz latinske architectura, ki je izpeljana iz samostalnika architectus, iz katerega smo prevzeli besedo arhitékt. arhiv Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta prek nemške Archiv iz latinske archīvum, ta pa iz grške arkheĩon, ki je pomenila ‘vladno poslopje, mestna hiša’ in je izpeljana iz glagola árkhō v pomenu ‘vladam’. astronavt Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Astronaut, angleško astronaut. Zložena je iz grških samostalnikov ástron, ki pomeni ‘zvezda, ozvezdje’, in naútēs v pomenu ‘mornar’. Njen prvotni pomen je torej ‘zvezdni mornar’. astronavtka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzete besede astronávt. 7 atletika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Athletik iz latinske athletica, ta pa iz grške athlētikḗ. Grška beseda je izpeljana iz samostalnika athlētḗs, ki pomeni ‘borilec, tekmovalec’, ta pa iz ãthlos v pomenu ‘tekma, boj’. atmosfera Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Atmosphäre, francosko atmosphère, angleško atmosphere. Zložena je iz grških samostalnikov atmós, ki pomeni ‘para, dim’, in sphaĩra v pomenu ‘krogla’. Njen prvotni pomen si lahko predstavljamo kot ‘zračna krogla, v kateri se nahaja Zemlja’. avto Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Auto, francosko auto, kar je skrajšano iz nemške besede Automobil oz. francoske automobile. Ta je zložena iz grškega zaimka autós, ki pomeni ‘sam’, in latinskega pridevnika mōbilis, ki pomeni ‘premičen, mobilen’. Prvotno torej pomeni ‘ki se premika sam’, namreč brez konj, ki so do tedaj vlekli vozove in kočije. avtoportret Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Autoporträt iz francoske autoportrait, kar je zloženka iz grškega zaimka autós, ki pomeni ‘sam’, in francoskega samostalnika portrait, ki pomeni ‘portret’, tj. ‘doprsna slika’, prvotno pa pomeni ‘upodobljen, naslikan’. babica Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika bába, ki pomeni ‘starejša ženska’ in je izvorno otroška beseda. Tvorjena je iz ponovljenega lahko izgovorljivega zloga ba, ki ga znajo izgovoriti že zelo majhni otroci. babičin Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika bábica. baker Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta prek hrvaške in srbske bàkar iz turške bakır, ki prav tako pomeni ‘baker’. bakrov Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika báker. balet Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz italijanske balletto, ki prvotno pomeni ‘kratek ples’ in je izvorno manjšalnica samostalnika ballo v pomenu ‘ples’. baletka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika balét. baletnik Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika balét. balon Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je prevzeta iz nemške Ballon, ta pa prek francoske ballon iz severnoitalijanske ballone, ki ustreza knjižni pallone. To je izvorno večalnica italijanskega samostalnika palla, ki pomeni ‘žoga’. Beseda balon torej prvotno pomeni ‘velika žoga’. banka Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz italijanske banca, ki danes pomeni isto kot naša, prvotneje pa je pomenila ‘menjalna miza’, tj. ‘miza, na kateri so (npr. na sejmih) menjali tuji denar za domačega ali obratno’. Italijanska beseda je prevzeta iz starovisokonemške bank, ki je pomenila ‘klop’ in ‘delovna miza’. 8 bankovec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika bánka. barometer Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Barometer, francosko baromètre, angleško barometer. Zložena je iz grških samostalnikov báros, ki pomeni ‘pritisk, tlak’, in métron, ki pomeni ‘mera, merilo’. Njen prvotni pomen je torej ‘merilo za tlak’. bas Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz nemške Bass, ta pa iz italijanske basso, ki je izvorno posamostaljeni pridevnik s pomenom ‘nizek’. bat Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska bȁt in ruska bát, ki pomenita ‘kij, palica’, in poljska bat v pomenu ‘korobač’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *batъ, ki je izpeljana iz glagola *batati v pomenu ‘tolči, tepsti’. beljakovina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika belják po zgledu nemške Eiweißstoff, ki prav tako pomeni ‘beljakovina’ in ki je zložena iz nemških samostalnikov Eiweiß ‘jajčni beljak’ in Stoff ‘snov’. Beljakovino so tako poimenovali zato, ker je to snov, ki pri segrevanju zakrkne, to pa je najočitneje prav pri jajčnem beljaku. beseda Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska bèsjeda, črnogorska bèśeda in srbska bèseda, ki pomeni ‘svečan govor’ in ‘zanimiva zgodba’, ruska beséda, ki pomeni ‘pomenek, predavanje’, in češka beseda, ki pomeni ‘pogovor, klepet, zabava, čitalnica’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *besěda, ki je prvotno pomenila ‘pogovor skupaj sedečih ljudi’ in vsebuje isti koren kot naš glagol sedéti. beseden Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz besede beséda. besedilo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz nekdanjega glagola besedíti, ki je pomenil ‘govoriti’ in ki je izpeljan iz samostalnika beséda. bežati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska bjèžati, srbska bèžati, ruska bežátь in češka běžet se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *běžati, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *b h eg u̯ - v pomenu ‘teči, zbežati, pobegniti’. Iz tega praindoevropskega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: litovski pabė́gti in bė́gti v pomenu ‘pobegniti’, grška phébomai v pomenu ‘bežim’ in hindujska bhāg-, ki pomeni ‘bežati’. bitje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska bíće, ki pomeni ‘živo bitje’, ruska bytié in poljska bycie v pomenu ‘bivanje, obstoj, življenje’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bytьje, ki je izpeljana iz glagola *byti v pomenu ‘biti, obstajati’. bivališče Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola bívati. bivati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska bívati, ruska byvátь in češka bývat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *byvati, ta pa je izpeljana iz glagola *byti, iz katerega se je razvil naš bíti v pomenu ‘obstajati’. blago Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska blȃgo, ki pomeni ‘dobrina, zaklad, bogastvo’, staroruska bologo, ki pomeni ‘dobrina’, in češka blaho v pomenu 9 ‘blaženost, blaginja, sreča’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bolgo. To je v srednjem spolu posamostaljeni pridevnik *bolgъ, ki je pomenil ‘dober, blag’ in iz katerega se je razvil naš pridevnik blág. Beseda blagó je torej prvotno pomenila ‘dobra stvar, dobrina’. bled Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska blijȇd, srbska blȇd, starejša ruska blédyj in češka bledý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *blědъ, ki je prav tako pomenila ‘bled, svetle barve’. Ta je kakor srednjevisokonemška blas in nemška blaß, ki prav tako pomenita ‘bled’, tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *bhel-, ki se pri nas ohranja v pridevniku bél. bledenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola bledéti. bledeti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska blijédjeti, črnogorska blijéđeti, srbska blédeti in češka bledět se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *blěděti, izpeljane iz pridevnika, ki se ohranja v našem bléd. blizu Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska blízu in narečna ruska blizú se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *blizu, ki je izvorno mestnik pridevnika *blizъ v pomenu ‘bližnji’. bližina Beseda je domačega izvora. Podobno kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska blizìna in narečna ruska bližína se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *blizina, ki je izpeljana iz pridevnika *blizъ v pomenu ‘bližnji’. boben Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska bȗbanj, ruska búben in češka buben se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bǫbьnъ, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *bomb-, ki je posnemal nizke glasove, donenje. Iz tega praindoevropskega korena je mdr. tvorjena latinska beseda bombus v pomenu ‘donenje’ in grška bómbos v pomenu ‘zamolklo donenje’. bog Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska bȏg, ruska bóg in češka bůh se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bogъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *b h ago-, ki je prvotno pomenila ‘delež’. Beseda bóg je namreč v praslovanski veri označevala enega mnogih bogov, namreč tistega, ki je skrbel za pravično delitev deleža, zlasti hrane. Iz iste praindoevropske besede sta se razvili še avestijska baγa- v pomenu ‘gospod, bog’ in staroindijska bhága- v pomenih ‘delež’ in ‘bog, ki deli bogastvo, delež, usodo’. Pomen ‘delež’ se pri nas ohranja v sorodnih pridevnikih bogàt in ubóg. bogat Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska bògat, ruska bogátyj in češka bohatý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bogatъ, ki je izpeljana iz samostalnika *bogъ v prvotnejšem pomenu ‘delež’. Beseda je torej prvotno označevala takega človeka, ki ima veliko deleža, in sicer v nasprotju z *ubogъ, ki je označevala takega, ki nima deleža. bogataš Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska bogàtāš je izpeljana iz pridevnika bogàt in torej prvotno pomeni isto kot danes, namreč ‘bogat človek’. bolan Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška bȏlan je izpeljana iz samostalnika *bolь, ki je pomenil ‘bolečina’ in ‘bolezen’. Iz tega samostalnika se je razvil naš ból, ki pomeni ‘duševno trpljenje’. bolečina Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz deležnika bolèč glagola boléti, ki je soroden s samostalnikom *bolь v pomenu ‘bolečina’ in ‘bolezen’. 10 boleti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška bòljeti, ruska bolétь in češka bolet se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bolěti, ki je dalje sorodna s starokornijsko bal v pomenu ‘bolezen’, gotsko balwjan ‘mučiti’ in staroangleško bealo ‘hudoben’. Domnevajo, da so te besede izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *b h el-, ki je pomenil ‘tolči, s tolčenjem oslabiti’ in ‘slaboten, bolan’. bolezen Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša hrvaška bòljezan in ruska boléznь se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bolěznь, ki je izpeljana iz glagola *bolěti, iz katerega se je razvil naš boléti. bolnišnica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika bolníšče, ki je tedaj pomenil ‘bolnišnica’, ta pa iz pridevnika bolán. Njen prvotni pomen je torej ‘kraj, kjer so bolni (ljudje)’. bonton Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz francoske besedne zveze bon ton, ki dobesedno pomeni ‘dober ton’, tj. ‘lepo vedenje’. braniti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska brániti, starejša ruska boronítь in češka bránit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *borniti, ta pa je izpeljana iz samostalnika *bornь, ki je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena *b h erh2- v pomenu ‘obdelovati z ostrim orodjem’, iz katerega sta mdr. tvorjena tudi naša glagola bríti in boríti se. brat Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska brȁt, ruska brát in češka bratr se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bratrъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *b h rah2ter-, ki se ohranja še v staroindijski bhrātā, grški phrátōr, latinski frāter, staroirski bráthir, nemški Bruder, angleški brother in mnogih drugih, ki vse pomenijo ‘brat’. Njen prvotni pomen ni znan. brati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska brȁti, ruska brátь, ki pomenita ‘nabirati’, in češka brát, ki pomeni ‘jemati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bьrati, ki je pomenila ‘nabirati, zbirati’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *b h er-, ki je pomenil ‘nesti’ in iz katerega so se mdr. razvile še naslednje besede: staroindijska bhárati v pomenu ‘on(a) nese’, grška phérō, latinska ferō, albanska bie, armenska berem, ki vse pomenijo ‘nesem’, gotska baírjan, ki pomeni ‘nositi, prinesti, roditi’, in staroangleška beran ter iz te angleška bear, ki prav tako pomeni ‘nositi’ in ‘roditi’. Naš današnji pomen ‘čitati’ se je razvil iz starejšega ‘nabirati’, namreč ‘nabirati črke tako, da iz njih sestavljamo besede’, pod vplivom nemškega glagola lesen in latinskega legere, ki oba prvotno pomenita ‘nabirati (cvetje, sadeže, pridelke)’, drugotno pa ‘brati, čitati’. Splošnoslovanski pomen ‘nabirati’ pa se je iz prvotnega ‘nesti’ razvil prek vmesnega ‘nositi sadeže, pridelke domov’. bratranec Beseda je domačega izvora. Tako kot češka bratranec, ki pomeni isto kot naša, je izpeljana iz 1200 let starega splošnoslovanskega samostalnika *bratrъ, ki je pomenil ‘brat’. Njen prvotni pomen je ‘bratov sin’, torej ‘nečak’. Današnji pomen ‘stričev ali tetin sin’ je nastal tako, da so to sorodstveno oznako otroci prevzeli od svojih staršev. Tisti, ki mu starši rečejo bratránec in pri tem mislijo ‘nečak’, je namreč za otroke ‘bratranec’. Podobno je tudi pri besedi sestríčna. breg Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska brijȇg, srbska brȇg, ruska béreg in češka břeh se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bergъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *b h erg' h o-, ki je pomenila ‘vzpetina, breg’. Iz iste praindoevropske besede se je razvil tudi starovisokonemški samostalnik berg in iz tega današnje nemški Berg, ki pomeni ‘gora’. Beseda je izpeljana iz praindoevropskega korena *b h erg' h -, ki je pomenil ‘dvigovati se’. 11 breme Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska brȅme, narečna ruska berémja in češka břemeno, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bermę, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *b h ermen-, iz katere sta se razvili še grška beseda phérma v pomenu ‘plod, zarodek’ in staroindijska bhárman-, ki pomeni ‘prehrana, preskrba’. Izpeljana je iz praindoevropskega korena *b h er-, ki je pomenil ‘nesti’. Prvotno je torej pomenila ‘kar kdo nosi’, to pa je lahko breme, plod, zarodek ali hrana. brenkalo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola brenkati. Njen prvotni pomen je ‘orodje za brenkanje’. brezposeln Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz predložne zveze brez pôsla v pomenu ‘brez službe’. brezposelnost Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz pridevnika brezpôseln. brezvetrje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz besedne zveze brez vétra. Prvotno in tudi še danes torej označuje vremensko stanje brez vetra. briti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska brȉti (pogosteje se uporablja sorodna brȉjati) in ruska brítь se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *briti, ki je pomenila ‘rezati’, ta pa je kakor staroindijski glagol bhrīṇā ́ ti, ki pomeni ‘on(a) poškoduje’, in valižanski samostalnik brwydr, ki pomeni ‘boj’, tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *b h rei̯ H- v pomenu *‘rezati, obdelovati z ostrim orodjem’. Ta koren je soroden s korenom, ki se ohranja v naših glagolih braníti in boríti se. brivnik Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola bríti. brlog Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska bŕlog, ruska berlóga in češka brloh se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bъrlogъ, ki je izpeljana iz samostalnika *bъrlo v pomenu ‘umazana tla, blato’. Ta beseda se ohranja v narečni poljski barło ‘umazano ležišče’ in je domnevno istega izvora kot litovska bur ̃ las, ki pomeni ‘blato’. brv Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska bȓv in staročeška břev se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *brьvь, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *b h reu̯ H- v pomenih ‘tram’ in ‘čez potok položen tram, brv’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: galska brīua, staronordijska brú in bryggja, starovisokonemška brucca in iz te nemška Brücke, staroangleška brycge in iz te angleška bridge, ki vse pomenijo ‘most’. cel Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska cȉo, srbska cȅo, ruska célyj in češka celý, ki imajo vse skoraj enak pomen kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *cělъ v pomenu ‘zdrav, nepoškodovan’, ta pa iz 5000 let starega praindoevropskega pridevnika *kai̯ lo-, ki je znan še npr. v nemškem heil, ki pomeni ‘zdrav’. Prvotni pomen ‘zdrav, nepoškodovan’ se pri nas ohranja še v besedi celíti, ki pove, da ranjeno mesto spet postaja celo, nepoškodovano. celica Beseda je tujega izvora. Prevzeta in prenarejena je iz latinske cellula, ki je pomenila ‘majhen zaprt prostor’ in je manjšalnica samostalnika cella v pomenu ‘shramba, tesen bivalni prostor, celica v kopališču, zaporu, samostanu ali satju, klet’. 12 celina Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika cél. Njen prvotni pomen je bil tedaj ‘celota’. Današnji pomen je nastal pod vplivom prevzete besede kontinènt, ki v latinščini pomeni ‘skupaj držeča se (zemlja)’. Torej ‘cela zemlja, zemlja kot celota’ in ne taka kot otok, ki ga "prekine" morje. celinka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika celina v starejšem pomenu ‘celota’, ta pa iz pridevnika cél. celota Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika cél in prvotno pomeni ‘lastnost celega’. cena Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska cijéna, srbska céna, ruska cená in češka cena se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *cěna, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *k u̯ oi̯ nah2, ki je pomenila ‘povračilo, odkupnina’. Iz iste praindoevropske besede so se razvile še naslednje besede: litovska káina, ki prav tako pomeni ‘cena’, avestijska kaēnā, grška poinḗ in latinska poena, ki pomenijo ‘kazen’. cenik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika céna. cent Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je prek nemščine prevzeta iz izpeljanke iz latinskega števnika centum, ki pomeni ‘sto’. center Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prek nemščine prevzeta iz latinske centrum, ta pa iz grške kéntron, ki prav tako pomeni ‘središče’. Njen prvotni pomen je ‘bodica, konica’, namreč ‘konica šestila’, saj je mesto, kamor zabodemo konico šestila, tudi središče, center kroga. cerkev Beseda je tujega izvora. V 10. stoletju ali prej je prek tedanje nemške *kīrka (iz katere se je razvila današnja nemška Kirche in s katero je sorodna današnja angleška church) prevzeta iz prvega dela grške besedne zveze kyriakḗ oikía, ki pomeni ‘gospodova hiša’. Grška besedna zveza vsebuje žensko obliko pridevnika kyriakós, ki pomeni ‘gospodov’, in samostalnik oikía v pomenu ‘hiša’. cerkven Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz prevzetega samostalnika cérkev. cesta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska cȅsta in češka cesta se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *cěsta, ki je prvotno pomenila *‘očiščena (drevja in korenin)’, saj je to izpeljanka iz glagola *cěstiti v pomenu ‘čistiti’, ki je dalje soroden z litovskim káišti v pomenu ‘trgati, praskati’. ciklon Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Zyklone, angleško cyclon, francosko cyclon. Izpeljana je iz grškega samostalnika kýklos, ki pomeni ‘kolo, krog’. Ciklon je namreč krožno, vrtinčasto gibanje zračnih gmot. cilj Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je prevzeta iz srednjevisokonemške zil, iz katere se je razvila današnja nemška Ziel, ki pomeni isto kot naša. citre Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju ali prej je prevzeta iz nemške Zither, ta pa prek latinske cithara iz grške kithára, ki je prav tako označevala neko današnjim citram podobno brenkalo. Beseda je torej istega izvora kot naša današnja kitára. 13 cona Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške Zone, ta pa prek francoske zone iz latinske zōna, ki je prevzeta iz grške dzṓnē. Grška beseda prvotno pomeni ‘pas’. cunja Beseda, ki je znana tudi v hrvaški cȕnja, pomeni pa ‘slaba, ponošena obleka, capa’, je verjetno tujega izvora, ki pa ga ne poznamo. cvet Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska in črnogorska cvijȇt, srbska cvȇt, ruska cvét in češka květ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *květъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *ku̯ oi̯ to-, ki je prvotno pomenila *‘nekaj belega, svetlečega’. Tvorjena je iz korena *ku̯ ei̯ t- v pomenu ‘svetiti se, bel (biti)’, ki je različica od *k'u̯ ei̯ t-, iz katerega so mdr. tvorjene naslednje besede: splošnoslovanske *světъ, *svьtiti sę in *svět'a, iz katerih so se razvile naše svét, svetíti in svéča, staroindijska śvetá- in avestijska spaēta-, ki pomenita ‘bel, svetel’. cveteti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika cvét. čaplja Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška čȁplja, ruska cáplja (narečno tudi čáplja) in poljska czapla se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *čapъl'a, izpeljanke iz glagola *čapati, ki je pomenil ‘hoditi po vodi, čofotati’. Njen prvotni pomen je torej ‘tista, ki čofota, hodi po vodi’. čarovnica Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz starocerkvenoslovanske čarovьnica, ki je izpeljana iz glagola čarovati v pomenu ‘čarati’, ta pa je soroden z glagolom čárati in starejšim slovenskim samostalnikom čárnik, ki pomeni ‘čarovnik’. čas Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška čȁs, ki pomeni ‘trenutek’, srbska čȁs in ruska čás, ki pomenita ‘ura’, ter češka čas, ki pomeni ‘čas, doba, rok, vreme’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *časъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *kēso-, ki se ohranja tudi v albanski kohë v pomenih ‘čas’ in ‘vreme’. Prvotni pomen besede ni znan. Morda je izpeljana iz korena *kes- v pomenu ‘deliti’ in je prvotno pomenila ‘odrezan, oddeljen del časa’. časoven Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika čàs. čebela Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pčèla, ruska pčelá in češka včela se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *bъčela, ki je verjetno izpeljana iz glagola *bъčati v pomenu ‘brenčati’, ta pa je soroden z glagolom, ki se ohranja v našem bučáti. Če je domneva pravilna, je čebela prvotno pomenilo nekako ‘brenčela’. čebelar Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika čebéla. Njen prvotni pomen je ‘kdor se ukvarja s čebelami’, kakor je npr. konjar ‘kdor se ukvarja s konji’. čebelnjak Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je prek pridevnika čebelen izpeljana iz samostalnika čebéla. čestitati Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške čestítati, ki je izpeljana iz pridevnika čèstit v pomenu ‘pošten, dober, srečen’. Čestitati torej prvotno pomeni ‘zaželeti komu nekaj dobrega, srečnega’. 14 čestitka Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške čèstītka, ki je izpeljana iz glagola čestítati, iz katerega smo prevzeli našega čestítati. četrtina Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika četrt, ta pa iz vrstilnega števnika četrti, ki spada h glavnemu štírje. četrtinka Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika četrtína. čevelj Beseda je domačega izvora. Nekdaj se je glasila črevelj. Kakor staroruska čerevii in češka třeví se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *červi, ki je označevala usnjeno obuvalo. Izpeljana je iz samostalnika *červo v pomenu ‘koža (z živalskega trebuha), usnje’. Njen prvotni pomen je torej ‘narejen iz kože, usnja’. Iz splošnoslovanske besede *červo, ki je prvotneje pomenila *‘kar je odrezano, izrezano (iz živalskega trebuha)’, se je razvila naša črevó. čist Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska čȉst, ruska čístyj in češka čistý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *čistъ, ta pa je tako kot litovska skýstas v pomenu ‘redek, tekoč’ in latvijska šk'īsts v pomenu ‘redek, precejen’ tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *sk' h ei̯ d-, ki je pomenil ‘čistiti tekočino, cediti’. Beseda, ki je sorodna z našim glagolom cedíti, je torej prvotno pomenila *‘precejen, očiščen gošče’. čitljiv Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola čítati v pomenu ‘brati’. član Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz hrvaške člȃn, ki prvotno pomeni ‘člen, členek’ in ki je sorodna z našo člén. članek Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške člának, ki je izpeljana iz samostalnika člȃn v pomenu ‘sestavni del’. Članek je namreč krajše besedilo, ki šele skupaj z drugimi članki (sestavnimi deli) tvori celoto. človek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska in črnogorska čòvjek, srbska čòvek, ruska čelovék in češka člověk se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *čelověkъ. Zložena je iz besede, iz katere je izpeljan splošnoslovanski samostalnik *čel'adь, ki pomeni ‘(velika) družina, rod’, in pri nas pozabljenega samostalnika *věkъ v pomenu ‘otrok’, ki se ohranja v litovskem vaĩkas in pomeni ‘otrok’. Prvotno je torej pomenila *‘otrok družine, otrok rodu’. človeški Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika člôvek. čmrlj Beseda je domačega izvora. Nekdaj se je glasila čmelj. Kakor ruska šmélь in češka čmel se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *čьmel'ь, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *kem- v pomenu ‘brenčati, bučati’, iz katerega je tvorjena tudi nemška beseda Hummel, ki prav tako pomeni ‘čmrlj’. Njen prvotni pomen je torej ‘kdor brenči’. čoln Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska čȗn, ki pomeni ‘manjši plitev čoln, drevak’, ruska čëln v pomenu ‘čoln’ in češka člun, ki pomeni ‘čoln, barka’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *čьlnъ ‘čoln, drevak’, ta pa je dalje sorodna z litovsko kélmas in latvijsko cȩl ̂ ms, ki pomenita ‘hlod’, starovisokonemško scalm, ki pomeni ‘ladja’, in staroangleško helma, ki pomeni ‘krmilo’. Vse navedne besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *kelh2-, ki je pomenil ‘tolči, sekati’. Naša beseda čôln je torej prvotno pomenila ‘posekano (in izvotljeno) drevesno deblo, hlod’. 15 črevesje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika črevó, kakor je npr. iz samostalnika koló izpeljano kolésje. Njen prvotni pomen je ‘več črev, veliko črev’. črevo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska crijévo, srbska crévo in češka střevo, ki pomenijo isto kot naša, ter starejša in narečna ruska čerévo, ki pomeni ‘trebuh, maternica, život’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *červo, ki je prvotno pomenila *‘kar je odrezano, izrezano (iz živalskega trebuha)’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)ker-, ki je pomenil ‘rezati’. čriček Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz starejše čiríček, kar je manjšalnica samostalnika čirìč, ki je izpeljan iz glagola čiríti v pomenu ‘cvrčati’. Ta je izpeljan iz medmeta čirí, ki posnema čričkovo oglašanje. črka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola črkati v pomenu ‘zarezovati črte (v les)’, ki se ohranja v starejši slovenski črkati v pomenu ‘čečkati, kracati’ in ruski čerkátь, ki pomeni ‘hitro pisati’. Njen prvotni pomen je torej ‘(v les vrezano) pisno znamenje’. črpalka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola čŕpati. črpanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola čŕpati. črpati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska cr ̀ pati, ruska čérpatь in češka čerpat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *čьrpati, ki je pomenila ‘zajemati tekočino’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)kerp- v pomenu ‘rezati, sekati, trgati’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovska kir ̃ pti, ki pomeni ‘striči’, latvijska cìrpt, ki pomeni ‘prirezovati’, in latinska carpere, ki pomeni ‘trgati, puliti’. Današnji pomen ‘črpati’ se je iz prvotnega ‘rezati, sekati, trgati’ razvil prek ‘razdeljevati, zajemati tekočino’. črta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska cȑta v pomenu ‘črta’, ruska čertá in češka črta se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *čьrta, ki je pomenila ‘(v les) vrezana, zarezana črta’, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *kr̥ tah2, iz katere sta se razvili tudi staroindijska kr̥ tā, ki pomeni ‘razpoka, zareza’, in litovska kirtà, ki pomeni ‘udarec’. Tvorjena je iz korena *(s)kert-, ki je pomenil ‘rezati, sekati’. črtovje Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika čŕta. čuden Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška čȕdan je v srednjem veku izpeljana iz samostalnika čúdo. čudež Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika čúdo. čudežen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika čúdež, ta pa iz čúdo. čuditi se Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska čȕditi se, staroruska čuditisja in narečna češka čudit' se je izpeljana iz 1200 let starega splošnoslovanskega samostalnika *čudo v pomenu ‘čudež’. 16 čudovit Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika čúdo v pomenu ‘čudež’ in torej prvotno pomeni ‘ki ima take lastnosti kot čudež’. čustven Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika čústvo. čustvo Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske čúvstvo, ki je izpeljana iz besede, sorodne z našima čúti in čúvati. Njen prvotni pomen je ‘kar čutimo’. daljava Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz danes zastarelega samostalnika dálja, ki pomeni ‘daljava’. Ta samostalnik, iz katerega je izpeljana tudi beseda daljíca, je izpeljan iz primernika dálji v pomenu ‘daljši’, ki spada k pridevniku, iz katerega je tvorjen prislov dáleč. daljica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz danes zastarelega samostalnika dálja, ki pomeni ‘daljava’. daljnogled Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz pridevnika dáljen v pomenu ‘zelo oddaljen’ in izpeljanke iz glagola glédati. dan Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dȃn, ruska dénь in češka den se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dьnь, ki je dalje sorodna z litovsko dienà, latvijsko dìena in staroindijsko dína-, ki vse prav tako pomenijo ‘dan’, prvotno pa je pomenila le ‘svetli del dneva’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *dei̯ -, ki je pomenil ‘svetiti (se)’ in iz katerega je mdr. tvorjen tudi latinski samostalnik diēs, ki prav tako pomeni ‘dan’. debel Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dèbeo in ruska debélyj se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *debelъ, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *d h eb-, ki je pomenil ‘močan, trden’, iz katerega sta mdr. tvorjeni še naslednji besedi: staronordijska dapr in starovisokonemška tapfar, ki pomenita ‘težek’. Iz slednje se je razvila današnja nemška tapfer, ki pomeni ‘hraber, vrl’. deblo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska déblo, ki pomeni ‘deblo’ in ‘drevo’, je izpeljana iz istega korena kot naš pridevnik dêbel. Njen prvotni pomen je torej ‘debeli del drevesa’. ded Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska djȅd, črnogorska đȅd, srbska dȅd, ruska déd in češka děd se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dědъ, ki je pomenila ‘ded, poglavar velike družine’. Dalje je sorodna z litovsko dė̃dis ‘stric’, grško thḗthē v pomenu ‘babica’, venetsko deda ‘teta’, ki so se prav tako razvile iz 5000 let stare praindoevropske *d h ēd h o-, v ženskem spolu *d h ēd h ah2. Besedi, ki sta označevali starejšega družinskega člana, deda ali strica oziroma babico ali teto, verjetno izvirata iz otroškega jezika. dedek Beseda je domačega izvora. Prvotno je ljubkovalna manjšalnica samostalnika déd, ki prav tako pomeni ‘stari oče’. dediščina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika dédiški, ta pa iz samostalnika dédič. Njen prvotni pomen je ‘dedičeva lastnina’. 17 dejanje Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola dejáti v starejšem pomenu ‘delati’. dejavnost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika dejáven, ta pa iz glagola dejáti v starejšem pomenu ‘delati’. del Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška dȉo, srbska dȅo, beloruska dzél in češka díl se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dělъ, ki je prav tako pomenila ‘del (celote)’. Razvila se je iz 5000 let stare praindoevropske besede *dah2ilo-, tvorjene iz korena *dah2i- v pomenu ‘deliti, razdeljevati’, iz katere so se razvile še naslednje besede: gotska dails, staroangleška dæl, starovisokonemška teil in iz te temška Teil, ki prav tako pomenijo ‘del’. delec Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika dél. Njen prvotni pomen je ‘majhen del’. delitelj Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola delíti in torej prvotno pomeni ‘tisti, ki deli, razdeli (število na več delov)’. deliti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika dél. Njen prvotni pomen je ‘iz ene celote delati več delov’. deljenec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola delíti. Njen prvotni pomen je ‘(število, ki je) deljeno, razdeljeno (na več delov)’. deljenje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola delíti, ki prvotno pomeni ‘iz ene celote delati več delov’. deljiv Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola delíti. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, ki ga je mogoče deliti, razdeliti’. delnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika délen in torej prvotno pomeni ‘delna lastnina (podjetja)’. deloven Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika délo. demokracija Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz latinske dēmocratia, ta pa iz grške dēmokratía, ki je zložena iz grških samostalnikov dē̃mos v pomenu ‘ljudstvo’ in izpeljanke iz krátos v pomenu ‘moč, oblast’. Njen prvotni pomen je torej ‘ureditev, v kateri ima oblast ljudstvo’. denar Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz neke romanske besede, ki se je razvila iz latinske dēnārius v pomenu ‘srebrnik’, prvotno ‘novec za deset enot’, in iz katere se je razvilo današnje italijansko denaro v pomenu ‘denar’. Latinska beseda je izpeljana iz prislova dēnī v pomenu ‘po deset’, ki je soroden s števnikom decem, ki pomeni ‘deset’. desni Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dèsnī se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *desnъjь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *dek'sino-, iz katere sta se razvili še litovska dẽšinas, ki prav tako pomeni ‘desni’, in staroindijska dakṣiná-, ki pomeni ‘desni, južni’ in ‘pripraven, priročen’. Tvorjena je iz korena *dek'-, ki je pomenil ‘ugodno sprejeti’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: grška deksiterós, latinska dexter, staroirska dess in gotska taíhswa, ki prav tako pomenijo ‘desni’. Pomen ‘desni’ se je razvil iz starejšega ‘ugodno sprejet, pripraven, priročen’. 18 desno Beseda je domačega izvora. V srednjem veku ali prej je izpeljana iz pridevnika désni. dež Beseda je domačega izvora. Kakor narečna hrvaška dȁžd, ruska dóždь in češka déšt' se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dъzd'ь, ki je prav tako pomenila ‘dež’. Ta se je razvila iz starejše *dusdi̯ u-, zloženke iz 5000 let starega praindoevropskega prislova *dus v pomenu ‘slab’ in samostalnika *di̯ u- v pomenu ‘svetlo nebo, dan’. Njen prvotni pomen je torej *‘slabo nebo’. dežela Beseda je domačega izvora. Prvotneje se je glasila drželà. Izpeljana je iz glagola držáti, iz katerega je izpeljana tudi držáva. Njen prvotni pomen je *‘držanje skupaj, obstojnost’. deževati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika dèž. dežnik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika dèž. diagram Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prek nemške Diagramm prevzeta iz grške diágramma, ki pomeni ‘načrt, oris’. Grška beseda je izpeljana iz glagola diagráphō v pomenu ‘načrtujem’. dieta Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju ali prej je prek nemške Diät in latinske diaeta prevzeta iz grške díaita, ki pomeni ‘način življenja’ in ‘življenje, živež, hrana, stanovanje’. Grška beseda je izpeljana iz glagola diaitáō, ki pomeni ‘obdržim pri življenju, preživljam, zdravim’. dihanje Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola díhati. dihati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska díhati in češka dýchat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dyxati, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *d h u̯ es-, iz katerega sta tvorjena še npr. litovski glagol dū ́ sauti v pomenu ‘vzdihovati’ in grški thýō, ki pomeni ‘piham, jezim se, kadim, žgem, zažigam, žrtvujem žgalno daritev’. dinamičen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prek nemške dynamisch in francoske dynamique prevzeta iz grške dynamikós, ki pomeni ‘močan, silen, sposoben’. Grška beseda je izpeljana iz samostalnika dýnamis v pomenu ‘(telesna) moč, sila, sposobnost, zmožnost’. dinamika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prek nemške Dynamik prevzeta iz francoske dynamique, ta pa je izpeljana iz grškega pridevnika dynamikós v pomenu ‘močan, silen, sposoben’, ki je izpeljan iz samostalnika dýnamis v pomenu ‘(telesna) moč, sila, sposobnost, zmožnost’. dinozaver Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Dinosaurus, angleško dinosaur, francosko dinosaure. Zložena je iz grškega pridevnika deinós, ki pomeni ‘grozen, silen’, in samostalnika saũros v pomenu ‘kuščar’. Njen prvotni pomen je torej ‘grozen, silen kuščar’. dišati Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dȉšati, ruska dyšátь v pomenu ‘dihati’ in poljska dyszeć ‘dihati, sopsti’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dyšati, ta pa je dalje sorodna z litovsko dūsė́ti, ki pomeni ‘sopsti, težko dihati’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *d h u̯ es- v pomenu ‘dihati’, iz katerega so tvorjene tudi besede, iz katerih so se razvile naše díhati, dúh in dušíti. 19 divjad Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika dívji. Njen prvotni pomen je torej ‘divje živali’. divji Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dìvljī, starejša ruska dívij in staročeška diví se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *divьjь, ki je izpeljana iz samostalnika *divъ v pomenu ‘zli duh, demon, čudo’. Pridevnik dívji je torej prvotno pomenil ‘pripadajoč zlim duhovom, demonom’, tj. bogovom stare, predkrščanske vere, ki so po verovanju naših prednikov prebivali v gozdovih, tam kot divje živali. Splošnoslovanska beseda *divъ se je namreč razvila iz 5000 let stare praindoevropske *dei̯ u̯ o-, iz katere so se mdr. razvile še staroindijska devá-, latinska deus in litovska diẽvas, ki vse pomenijo ‘bog’. dlaka Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dlȁka se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dlaka, ta pa verjetno iz še starejše prabaltoslovanske *tlākā, iz katere je izpeljana beseda, iz katere so se razvile staropruska clokis, litovska lokỹs in latvijska lâcis, ki pomenijo ‘medved’. Pomen ‘medved’ se je v baltskih jezikih razvil iz prvotnega *‘kosmatinec’. Baltoslovanska beseda s pomenom ‘dlaka’ etimološko ni pojasnjena. dlan Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dlȁn, ruska ladónь in češka dlaň se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dolnь, ta pa je dalje sorodna z litovsko délnas in latvijsko dȩl̃na, ki prav tako pomenita ‘dlan’. Njen prvotni pomen ni znan. dneven Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika dán. dno Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dnȍ, ruska dnó in češka dno se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dъno, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *d h ubno-, ki je pomenila ‘mesto, ki je globlje od okolice’. Iz iste besede so se razvile še litovska dùgnas v pomenu ‘dno’, latvijski dubȩns, dibȩns, ki pomenita ‘dno, tla’, in galska dubno-, dumno- v pomenu ‘svet, zemlja’. Iz istega praindoevropskega korena *d h eu̯ b-, ki je pomenil ‘globok’, pa še grška bythós v pomenu ‘(morska) globina’ in pridevniki gotski diups, nemški tief, staroangleški dēop in iz tega angleški deep, ki pomenijo ‘globok’. doba Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dȍba in češka doba se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *doba v pomenu ‘primeren, ugoden čas’, ta pa je sorodna z litovsko dabà, ki pomeni ‘lastnost, narava, značaj’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *d h ab h -, ki je pomenil ‘primeren, ugoden’. dobeseden Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz besedne zveze do besede. Njen prvotni pomen je torej ‘(natančno ponovljen od besede) do besede’. dobrina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika dóber. Njen prvotni pomen je torej ‘dobra stvar’. dobrodelen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz besedne zveze dôbro délo. dobrodelnost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika dobrodélen. dogodivščina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola dogodíti se v pomenu ‘zgoditi se’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar se zgodi’, to pa ni samo ‘zanimiv doživljaj’, temveč tudi ‘zgodovina’, ki je pri tej besedi znan v 19. stoletju. 20 dojenček Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika dojênec, ki je izpeljan iz deležnika dojèn glagola dojíti. Njen prvotni pomen je torej ‘majhen (otrok), ki je dojen, ki ga (mama) doji’. dojenčica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz besede dojênec. dojeti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone do- in glagola jéti v starejšem pomenu ‘prijeti, zgrabiti’. dolg Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dȕg, ruska dólgyj in češka dlouhý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dьlgъ, ta pa tako kot litovska ìlgas in staroindijska dīrgha- iz 5000 let stare praindoevropske *dl̥ Hg h o-, ki je pomenila ‘dolg, razvlečen’. dolgčas Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je sklopljena iz pridevnika dôlg in samostalnika čàs. dolina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dòlina in ruska dolína se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dolina, ki je izvorno večalnica samostalnika *dolъ v pomenu ‘manjša dolina’. Ta beseda, ki se nam danes ohranja v mnogih zemljepisnih imenih Dol, se je razvila iz 5000 let stare *d h olo- v pomenu ‘jama, votlina’. Iz nje so se mdr. razvile še naslednje besede: grška thólos, ki pomeni ‘obokano okroglo poslopje na dvorišču, kjer so shranjevali orožje in orodje’, valižanska dol, starovisokonemška tal in iz te nemška Tal, ki pomenijo ‘dolina’. določati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola določíti. določiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone do- in glagola ločíti. Njen prvotni pomen je torej ‘ločiti v odnosu do preostalih’. dolžina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika dôlg in torej prvotno pomeni ‘kolikor je neka stvar dolga’. dolžnost Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika dôlžen, ta pa iz samostalnika dôlg v pomenu ‘kar je treba vrniti’. dom Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dȍm, ruska dóm in češka dům se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *domъ, ki je prav tako pomenila ‘dom, hiša’, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *domu-, ki se ohranja še v latinski domus. Sorodna je z besedo *domo-, iz katere so se razvile staroindijska dáma-, grška dómos in litovska nãmas, vse v pomenu ‘hiša, zgradba, bivališče’. Navedene besede so izpeljane iz korena *dem-, ki je pomenil ‘graditi’. domiseln Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola domísliti se in torej prvotno pomeni ‘tak, ki se česa domisli’. domisliti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone do- in glagola mísliti. Njen prvotni pomen je torej ‘misleč priti do (sklepa)’. domovina Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika dóm. Njen prvotni 21 pomen je torej ‘dežela, v kateri je dom, kjer je kdo doma’. dopisnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika dopísen in torej označuje kartico za dopisovanje. dostop Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola dostopíti, ta pa je sestavljen iz predpone do- in stopíti. Njen prvotni pomen je torej ‘to, da kdo stopi zraven’. drevesen Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika drevó. drevo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska drijȇvo, srbska drȇvo, ruska dérevo in češka dřevo se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dervo, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *deru̯ o-, ki je izpeljana iz samostalnika *doru, ki je pomenil ‘drevo’ in ‘les’. Iz tega samostalnika so se razvile še naslednje besede: staroindijski dā ́ ru v pomenu ‘les’ in drú- v pomenu ‘les, drevo, veja’, grška dóry v pomenu ‘deblo, les, drevo’, albanska dru v pomenu ‘les’, gotska triu v pomenu ‘drevo’, staroangleška trēow in iz te angleška tree, ki prav tako pomeni ‘drevo’. droben Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola drobíti. Njen prvotni pomen je torej ‘zdrobljen’. drobiž Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola drobíti in torej prvotno pomeni ‘majhna, drobna stvar’. drobtina Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika drobet, ki pomeni ‘majhen, droben delec’ in je izpeljan iz glagola drobíti. drugačen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz prislova drugáče, ki pomeni ‘na drug način’, to pa je izpeljanka iz pridevnika drúg v pomenu ‘ne isti’. družba Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola drúžiti, ta pa iz samostalnika drug v pomenu ‘tovariš, sodelavec, sostanovalec’. Njen prvotni pomen je torej ‘skupina družečih se ljudi’. družben Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika drúžba. družina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska drùžina, ki pomeni ‘vsi ljudje, ki živijo v isti hiši’, tj. poleg staršev in otrok nekdaj še stari starši, neporočeni strici, tete, služabniki itd., ruska družína, ki pomeni ‘spremstvo, četa, skupina ljudi’, in češka družina, ki pomeni ‘spremstvo, skupina’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *družina, ki je izpeljana iz samostalnika *drugъ v pomenu ‘tovariš, sodelavec, sostanovalec’. Njen prvotni pomen je torej ‘skupina tovarišev, sodelavcev, sostanovalcev’. družinski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika družína. država Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dr ̀ žava, ruska deržáva, ki pomenita isto kot naša, in češka država, ki pomeni ‘posest, področje’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dьržava. Izpeljana je iz glagola *dьržati in je prvotno pomenila *‘držanje skupaj, obstojnost’. državen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika držáva. 22 duet Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz italijanske duetto, kar je manjšalnica od duo, ki prav tako pomeni ‘duet’, prvotno pa je ta beseda števnik s pomenom ‘dva’. duh Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dȕh, ruska dúx in češka duch se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *duxъ, ki je pomenila ‘dih’ in ‘duh, duševnost’, drugotno tudi ‘demon’. Tvorjena je iz istega 5000 let starega praindoevropskega korena *d h u̯ es- v pomenu ‘dihati’ kot naša današnja glagola dúhati in díhati. duhovnik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika duhôven, ki prav tako pomeni ‘duhovnik’, prvotno pa je ta beseda pridevnik, izpeljan iz samostalnika dúh. Beseda duhôvnik torej prvotno pomeni ‘kdor se posveča duhu, človekovi duševnosti’. duo Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz italijanske duo, ki je prvotno števnik s pomenom ‘dva’. dvojina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz števnika dvá. Prvotno torej označuje slovnične oblike, ki se nanašajo na dva. dvomesten Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz besedne zveze dvé mésti. dvorana Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške dvoràna. To je izvorno večalnica samostalnika dvȏr, ki pomeni ‘dvor, dvorec’. dvorišče Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dvòrište in poljska dworzyszcze je izpeljana iz 1200 let starega splošnoslovanskega samostalnika *dvorъ, ta pa se je razvil iz 5000 let starega praindoevropskega *d h u̯ oro-, ki je prvotno pomenil ‘kar se nahaja za vrati’, ohranja pa se še v latinski besedi forum, ki pomeni ‘trg’, tj. ‘večji odprt prostor v mestu’. Ta latinska beseda je prek angleščine prevzeta v slovensko fórum, ki nam pomeni ‘spletno mesto za pogovor, izmenjavo mnenj’ – kot so se nekdaj v antičnih mestih pogovarjali na trgih. dvoživka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika *dvoživ, ki je zložen iz števnika dvá in pridevnika žív. Njen prvotni pomen si lahko predstavljamo kot ‘žival, ki je dvakrat živa, ima dve življenji: prvo v vodi in drugo na kopnem’. ednina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz števnika êden. Prvotno torej označuje slovnične oblike, ki se nanašajo na enega. ekologija Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Ökologie, francosko écologie, angleško ecology. Zložena je iz grškega samostalnika oĩkos, ki poleg ‘hiša’ pomeni tudi ‘gospodarstvo, gospodinjstvo’, in izpeljanke iz lógos, ki pomeni ‘beseda, govor, pripoved, veda’. S poimenovanjem je mišljeno ‘veda o gospodarjenju (v naravi)’. ekološki Beseda je domačega izvora. Tvorjena je iz osnove prevzete besede ekologíja. ekonomika Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Ökonomik iz grške oikonomikḗ, ki je v ženskem spolu posamostaljena pridevniška zloženka iz oĩkos v pomenu ‘hiša’ in nómos v pomenu ‘zakon, navada, šega, pravilo’. Njen prvotni pomen je torej ‘zakoni, navade, pravila, ki veljajo za domače, hišno gospodarstvo’. 23 eksplodirati Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške explodieren, ta pa iz latinske explōdere v pomenu ‘v gledališču s tolčenjem, tleskanjem pozvati slabega igralca, naj zapusti oder; izžvižgati’. Beseda je sestavljena iz predpone ex-, ki pomeni ‘iz’, in glagola plōdere, starejše plaudere, ki pomeni ‘ploskati, tolči’. eksplozija Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Explosion in francoske explosion iz latinske explōsiō. Ta beseda, ki je izpeljana iz glagola explōdere, označuje hrup s tleskanjem in tolčenjem, ki ga delajo gledalci v gledališču, če niso zadovoljni s predstavo. eksploziv Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta in posamostaljena iz nemškega pridevnika explosiv, ki pomeni ‘eksploziven’. Nemška beseda je prevzeta iz francoske explosif, ki je sorodna z eksplodírati in eksplozíja. eksploziven Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške explosiv, ta iz francoske explosif, ta pa iz latinske explōsīvus, ki je izpeljana iz iste osnove kot samostalnik eksplozíja. ekvator Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz srednjeveškolatinske aequator, ki je sprva pomenila ‘nebesni ekvator’, tj. ‘namišljen krog, ki deli nebo na severno in južno polovico’. Beseda je izpeljana iz latinskega glagola aequare, ki pomeni ‘enačiti, izenačiti’. Njen prvotni pomen je ‘izenačevalec’. elektrarna Beseda je tujega izvora. Proti koncu 19. stoletja je izpeljana iz prvega dela prevzetega samostalnika eléktrika s pripono -árna, s katero se v češčini (in po češkem zgledu pri nas) tvorijo zlasti poimenovanja tovarn in drugih prostorov, v katerih poteka dejavnost, izražena v korenskem delu besede, npr. železárna, mlekárna, kavárna. električen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta in prilagojena iz nemške elektrisch, izpeljanke iz novolatinskega samostalnika electrica v pomenu ‘elektrika’. elektrika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz novolatinske electrica, ki je izpeljana iz latinskega samostalnika electron v pomenu ‘jantar’. Ta latinska beseda je prevzeta iz grške ḗlektron, ki prav tako pomeni ‘jantar’. Elektrika je poimenovana po jantarju zato, ker so naelektrenost snovi najprej opazili pri drgnjenju jantarja. elektronski Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika elektrón, ki je zložen iz prvega dela besede eléktrika in drugega dela besede íon. element Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju je prevzeta prek nemške Element iz latinske elementum, ki je označevala vsako od štirih prvin, za katere so verjeli, da sestavljajo svet, namreč zemlja, voda, zrak in ogenj. Beseda je prvotneje pomenila ‘glas’ in ‘črka’, tj. ‘prvina govora’ oz. ‘prvina pisanja’. Njen izvor in prvotni pomen nista znana. embalaža Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz francoske emballage, ki je izpeljana iz glagola emballer v pomenu ‘zapakirati, zaviti’, ta pa je sestavljen iz predpone en- v pomenu ‘v’ in izpeljanke iz samostalnika balle v pomenu ‘bala, zavoj blaga’. enačba Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola enáčiti, ta pa iz pridevnika enák. Njen prvotni pomen je torej ‘enačenje’. enak Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȅdnāk, staroruska 24 jedinakyj in češka jednaký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *(j)edьnakъ, ki je izpeljana iz števnika *(j)edьnъ v pomenu ‘eden’. Njen prvotni pomen je torej ‘tak kot eden’. enakomeren Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz pridevnika enák in samostalnika méra. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, ki ima (vedno) enako mero’. enakopraven Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz pridevnika enák in samostalnika právo v pomenu ‘zakoni’. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, za katerega veljajo enaki zakoni kot za vse druge’. enakopravnost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika enakopráven. enakost Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika enák. Njen prvotni pomen je ‘lastnost enakega’. energija Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Energie in francoske énergie iz latinske energīa, ta pa iz grške enérgeia, ki pomeni ‘delo, delovanje, moč’. Grška beseda je izpeljana iz samostalnika érgon, ki pomeni ‘delo’. enota Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz števnika èn. Njen prvotni pomen je torej ‘enost’, tj. ‘nekaj, kar je ena stvar’. epidemija Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prek nemške Epidemie prevzeta iz srednjeveškolatinske epidemia, ta pa je izpeljana iz grškega pridevnika epidḗmios v pomenu ‘ki je med ljudstvom, ki se dogaja med ljudstvom’, sestavljenega iz grškega predloga epí v pomenu ‘na, poleg’ in samostalnika dē̃mos v pomenu ‘ozemlje, dežela, pokrajina, država, ljudstvo’. Epidemíja je torej prvotno ‘nalezljiva bolezen, ki se širi med ljudstvom, po pokrajini’. etui Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prek nemške Etui prevzeta iz francoske étui, izpeljanke iz starofrancoskega glagola estuier, ki pomeni ‘zapreti’. Prvotni pomen besede etuí je torej ‘škatlica, v katero se kaj zapre’. evro Beseda je tujega izvora. V 21. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Euro, francosko, italijansko, angleško idr. euro. Beseda je nastala iz prvega dela imena celine Evropa, ki izvira iz grščine. fagot Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je (morda prek nemške Fagott) prevzeta iz italijanske fagotto, ki prav tako pomeni ‘fagot’, pomeni pa tudi ‘zavoj’, zato domnevamo, da je to glasbilo tako poimenovano zaradi svoje zavite oblike. fagotist Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je po zgledu nemške Fagottist in italijanske fagottista izpeljana iz prevzetega samostalnika fagót. fagotistka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika fagotíst. februar Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz latinske (mēnsis) Februārius, ki je prav tako označeval zadnji zimski mesec in ki je bil v rimskih časih tudi zadnji mesec v letu. Ta mesec je poimenovan po prazniku očiščevanja in daritev za žive in mrtve, imenovanem februa, ki so ga stari Rimljani praznovali v drugi polovici februarja. februarski Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika fébruar. 25 festival Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Festival iz angleške festival, ta pa iz starofrancoske festival, ki pomeni ‘praznovanje’. Ta starofrancoska beseda se je razvila iz latinske festīvālis, ki je prek pridevnika festīvus s pomenom ‘vesel, radosten, praznični’ izpeljana iz latinskega samostalnika festum ‘praznik’ festivalski Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika festivál. figura Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je (morda prek italijanske figura ali nemške Figur) prevzeta iz latinske figūra, ki pomeni ‘oblika, podoba, postava’. Latinska beseda je izpeljana iz glagola fingere v pomenu ‘upodobiti, ustvariti’. Njen prvotni pomen je ‘to, kar je narejeno, ustvarjeno’. film Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz angleške film, ki danes pomeni isto kot naša, prvotno pa pomeni le ‘kožica, mrena, prevleka’. Današnji pomen se je razvil prek pomena ‘prozoren trak za fotografiranje ali snemanje’ iz ‘prevleka’, saj so bili filmski trakovi, ki so bili v množični uporabi pred iznajdbo digitalne fotografije konec 20. stoletja, prevlečeni s kemikalijami, ki so občutljive na svetlobo. fizičen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške physisch in latinske physicus iz grške physikós, ki pomeni ‘naraven’ in je izpeljana iz samostalnika phýsis v pomenu ‘narava, stvarstvo, rast, rojstvo’. fižol Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek avstrijskonemške Fisole iz beneško italijanske fasolo, ki se je kakor knjižno italijanska fagiolo razvila iz latinske phaseolus, manjšalnice od phasēlus. Ta latinska beseda, ki je označevala neko drugo stročnico, verjetno bob, je prevzeta iz grške phásēlos, kar je prevzeto iz nekega starega neznanega sredozemskega jezika. Rastlina, ki jo mi imenujemo fižôl izvira iz Srednje Amerike, od koder so jo v 16. stoletju prinesli v Evropo. fižolov Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika fižôl. flavta Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju ali prej je prevzeta iz italijanske flauto ali srednjeveškolatinske flauta, tidve pa iz provansalske flaut v pomenu ‘flavta, piščal’. flavtist Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je po zgledu italijanske flautista izpeljana iz samostalnika flávta. flavtistka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika flavtíst. fotelj Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz francoske fauteuil, ki prav tako pomeni ‘udoben stol, fotelj’, prvotno pa je pomenila ‘zložljiv stol’. Francoska beseda je prevzeta iz starofrankovske *faldistōl, ki je zložena iz starofrankovskega glagola *falden ‘gubati, pregibati’ in samostalnika stōl ‘stol’. fotograf Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške Fotograf, ta pa je tvorjena iz samostalnika, iz katerega smo prevzeli našega fotografíja. fotografija Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške Fotografie, ta pa iz angleške photography, ki je zložena iz grškega samostalnika phō̃s ‘luč, svetloba’ in izpeljanke iz gráphō v pomenu ‘slikam, rišem, pišem, vklešem’. Njen prvotni pomen je torej ‘slikanje s svetlobo’. 26 fotografinja Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika fotográf. fotografirati Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške fotografieren, ki je izpeljana iz samostalnika Fotograf. fotosinteza Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Fotosynthese, angleško photosynthesis, francosko photosynthèse. Zložena je iz grških samostalnikov phō̃s, ki pomeni ‘luč, svetloba’, in sýnthesis, ki pomeni ‘sestavljanje, spajanje, združevanje’. Njen prvotni pomen je torej ‘sestavljanje (kemijskih spojin) s pomočjo svetlobe’. gaganje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola gágati. gagati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gágati, ruska gágatь in slovaška gágat' se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gagati, ta pa iz še starejše, ki se ohranja tudi v litovski gagúoti, ki prav tako pomeni ‘gagati’. Izpeljana je iz medmeta gaga, ki posnema oglašanje gosi in rac. gaj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gȃj, ki pomeni ‘gozdič’, narečna ruska gáj v pomenu ‘gozd’ in češka háj, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gajь, ta pa je izpeljana iz glagola *gajiti, ki je pomenil ‘gojiti’. Prvotno je torej pomenila ‘gojen, negovan gozd’. galeb Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške gȁlēb, kar je sorodno s hrvaško besedo gȍlūb in našo golób. galerija Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz italijanske galleria, ki poleg ‘razstavni prostor’ pomeni tudi ‘predor, pokrito sprehajališče, balkon (v gledališču ali operi)’. Razvila se je iz imena rimske province Galilaea v Palestini. V srednjeveški latinščini so namreč z izrazom galilaea imenovali prostor pred cerkvijo, ki je bil namenjen nekrščenim, zlasti Judom. Od tod so se prek pomena ‘predprostor’ razvili današnji pomeni. gaziti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska gȁziti, ki pomeni ‘teptati, bresti’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gaziti. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *geg' h -, ki je pomenil ‘bresti, gaziti’. Iz istega korena je tvorjena tudi staroindijska beseda gā ́hate, ki pomeni ‘on(a) brede, zabrede’. gaženje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola gáziti. gib Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska gȋb je izpeljana iz glagola gíbati se. gibanje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska gíbanje je izpeljana iz glagola gíbati se. gibati se Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gíbati se v enakem pomenu, narečna ruska gibátь, ki pomeni ‘upogibati’, in češka hýbat, ki pomeni ‘gibati, premikati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gybati v pomenu ‘upogibati’. Prvotno je torej pomenila ‘upogibati se’. Pri gibanju namreč upogibamo roke in noge. 27 gimnastičen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške gymnastisch in latinske gymnasticus iz grške gymnastikós v pomenu ‘telovaden’. Izpeljana je iz pridevnika gymnós v pomenu ‘nag, gol’. V antični Grčiji so namreč dečki telovadili goli. gimnastika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Gymnastik iz grške gymnastikḗ, ki je pomenila ‘telovadba’. Izpeljana je pridevnika gymnós v pomenu ‘nag, gol’. V antični Grčiji so namreč dečki telovadili goli. gladek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska glȁdak, ruska gládkij in češka hladký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gladъkъ. Ta je izpeljana iz starejše *gladъ, ki je sorodna z litovsko glodùs in nemško glatt, ki prav tako pomenita ‘gladek’, ter z latinsko glaber, ki pomeni ‘gladek’ in ‘nag, gol’. Navedene besede so izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g h lah2d h - z domnevnim pomenom ‘svetleč, gladek’. glas Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska glȃs, ruska gólos in češka hlas se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *golsъ, ki je pomenila ‘glas, zvok, klic’. Ta beseda se je razvila iz 5000 let stare praindoevropske *galso-, ki se ohranja še v litovski gal̃sas v pomenu ‘odmev’, staronordijski kall in angleški call, ki pomenita ‘klic’. glasba Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska glàzba je izpeljana iz samostalnika glás. glasben Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika glásba. glasbilo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika glásba. glasen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska glȁsan in češka hlasný se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *golsьnъ, ki je izpeljana iz samostalnika *golsъ, iz katerega se je razvil naš glás. glaven Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska glàvnī in češka hlavní je izpeljana iz 1200 let starega splošnoslovanskega samostalnika *golva, iz katerega se je razvil naš gláva. gledališče Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju je izpeljana iz glagola glédati. Njen prvotni pomen je torej ‘prostor za gledanje’. gledališki Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika gledalíšče. gliva Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gljȉva, ki pomeni ‘goba’, narečna ruska glíva, ki pomeni ‘vrsta hruške’, in češka hlíva, ki pomeni ‘drevesna goba’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gliva. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *glei̯ H-, ki je označeval gladke, sluzaste stvari. Njen prvotni pomen je torej *‘sluzasta’. globina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dubìna in ruska glubiná je izpeljana iz nekdanjega pridevnika *glǫbъ, iz katerega je tvorjen splošnoslovanski pridevnik *glǫbokъ, iz tega pa se je razvil naš globòk. 28 globok Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dùbok, ruska glubókij in češka hluboký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *glǫbokъ, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *gleu̯ b h -, ki je pomenil ‘rezati, dolbsti, votliti, poglabljati’. gnati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gnȁti, ruska gnátь in češka hnát se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gъnati, ta pa je sorodna z litovsko giñti, ki prav tako pomeni ‘gnati’. Pomen ‘gnati’ se je prek vmesnega ‘(s tepežem) gnati živino’ razvil iz pomena ‘tepsti, tolči’, ki ga izkazujejo tvorjenke iz korena *g u̯ h en- v pomenu ‘tolči, tepsti, ubiti’ v drugih indoevropskih jezikih, npr. staroindijsko hánti v pomenu ‘on(a) tolče, ubije’, armensko ganem v pomenu ‘tolčem, tepem’, grško theínō v pomenu ‘tolčem’, hetitsko kuenzi v pomenu ‘on(a) ubije’. gnesti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gnjȅsti, ki pomeni isto kot naša, ruska gnestí, ki pomeni ‘tlačiti, mučiti’, in češka hníst, ki pomeni ‘gnesti, stiskati, mečkati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gnesti, ta pa je tako kot staroangleška cnedan, angleška knead in nemška knetan v pomenu ‘gnesti, mesiti’ tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *gnet-, ki je pomenil ‘gnesti, stiskati z rokami’. gnetenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola gnêsti. gnezdo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska gnijézdo, srbska gnézdo, ruska gnezdó in češka hnízdo se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gnězdo, ta pa je dalje sorodna s staroindijsko nīḍá- v pomenu ‘počivališče, gnezdo’, armensko nist v pomenu ‘počivališče, rezidenca’, latinsko nīdus v pomenu ‘gnezdo’, srednjeirsko net, nemško Nest in angleško nest, ki prav tako pomenijo ‘gnezdo’. Navedene besede so se razvile iz 5000 let stare praindoevropske *nizdo-, ki je zložena iz prislova *ni v pomenu ‘dol’ in izpeljanke iz korena *sed-, ki je pomenil ‘sedeti’. Njen prvotni pomen je torej *‘mesto, kjer se (ptica) usede dol’. gniti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gnjȉti, ruska gnítь in češka hnít se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gniti, ki je prvotno pomenila ‘razpadati, drobiti se’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g h en-, ki je pomenil ‘praskati, drgniti, glodati, gristi’. Iz istega korena so mdr. tvorjene še nalednje besede: še grška khníei v pomenu ‘on(a) razpada’, staroangleška gnīdan v pomenu ‘treti, drobiti, mleti’ in latvijska gnīde v pomenu ‘umazana koža’. gnitje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola gníti. gnoj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gnȏj, ruska gnój in češka hnůj se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gnojь, ki je pomenila isto kot naša. Izpeljana je iz glagola *gniti v času, ko se je glasil *gnēitēi. Njen prvotni pomen je torej ‘gnitje’. gnojilo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola gnojíti, ta pa iz samostalnika gnój. Njen prvotni pomen je torej ‘sredstvo za gnojenje’. gnojiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska gnòjiti je izpeljana iz samostalnika gnój. Njen prvotni pomen je torej enak današnjemu: ‘dodajati gnoj’. 29 goba Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gȕba v pomenu ‘drevesna, kresilna goba’, narečna ruska gúba ‘užitna goba’ in češka houba, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gǫba, ki je dalje sorodna z narečno latvijsko gum ̃ba v pomenu ‘oteklina’, litovsko gum ̃ bas v pomenu ‘izboklina, izrastek, bula, grča, oteklina’ in narečno norveško kump, ki pomeni ‘gruda, izboklina’. Navedene besede so verjetno izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g( h )eu̯ b h -, ki je pomenil ‘kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’. Iz tega sklepamo, da je naša beseda prvotneje pomenila ‘drevesna goba’, prvotno pa ‘zaobljen izrastek (na drevesu)’. godalo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola gôsti, ki pomeni ‘igrati na glasbilo s strunami’. Njen prvotni pomen je torej ‘orodje, s katerim godemo’. godec Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola gôsti. gol (samostalnik m. sp.) Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz angleške goal, ki pomeni isto kot naša, prvotneje pa pomeni samo ‘namen’. Gol je namreč tisti del igrišča, v katerega je namenjena žoga. gol (pridevnik) Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gȏ, ruska gólyj in češka holý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *golъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *galo- v enakem pomenu, iz katere se je razvilo še starovisokonemško kalo, nemško kahl v pomenu ‘gol, neporasel’ in staroangleško calu ter iz te današnje angleško callow v pomenih ‘gol’ in ‘neizkušen’. gonilo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola goníti, ki pomeni skoraj isto kot ‘gnati’. Njen prvotni pomen je torej ‘to, kar koga žene’. gora Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gòra, ruska gorá in češka hora se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gora, ki je pomenila ‘gora’ in ‘gorski gozd’. Sorodna je z litovsko girià in latvijsko dziŗa, ki pomenita ‘gozd’, staroindijsko girí- in avestijsko gairi-, ki pomenita ‘gora’, pa tudi albansko gur, ki pomeni ‘kamen, skala’, in grško deirós, ki pomeni ‘vzpetina’. Navedene besede so izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g u̯ erH-, ki je pomenil ‘gora’. gorenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola goréti. goreti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska gòrjeti, srbska gòreti, ruska gorétь in češka hořet se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gorěti, ki je pomenila *‘biti vroč’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g u̯ h er-, iz katerega je v slovenščini in sorodnih jezikih zelo veliko besed, npr. slovenske gréti, žár, žaréti, staroindijski háras- in gharmá-, ki pomenita ‘vročina, žar’, grški théros, ki pomeni ‘vročina, žetev’, in thermós, ki pomeni ‘vroč’, latinska formus, ki pomeni ‘topel’, litovska gãras, ki pomeni ‘para, strast’, in mnoge druge. gorski Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika gôra. gosenica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska gùsjenica, črnogorska gùśenica, srbska gùsenica, ruska gúsenica in slovaška húsenica, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gǫsěnica, ta pa domnevno iz *vǫsěnica, ki je izpeljana iz samostalnika *vǫsъ v pomenu ‘brada, dlaka, 30 kocina’. Njen prvotni pomen je torej *‘kosmata, dlakasta’. gospa Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gȍspođa, ruska gospožá in gornjelužiška hospoza se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gospod'a, ki je izpeljana iz samostalnika *gospodь, iz katerega se je razvil naš gospód. gospod Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gȍspod, ruska gospódь in staročeška hospod, ki vse pomenijo ‘gospod’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gospodь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *g h ospot-, ki je prvotno pomenila *‘gospodar obeda, gospodar gostije’. Beseda je namreč zložena iz praindoevropskih korenov *g h os-, ki je pomenil ‘obed, gostija’, in *pot-, ki je pomenil ‘gospod’. Iz iste praindoevropske besede se je razvila tudi latinska hospes, ki pomeni ‘gostitelj’ in ‘gost, tujec’. gospodar Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gospòdār in češka hospodář se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gospodar'ь, ki je izpeljana iz samostalnika, iz katerega se je razvil naš gospód. gospodarica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gospodàrica je izpeljana iz samostalnika gospodár. gospodinjski Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika gospodínja. gospodinjstvo Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika gospodínja, kakor je npr. iz samostalnika gospodár izpeljano gospodárstvo. Njen prvotni pomen je ‘vse, za kar pri hiši skrbi gospodinja’. gost Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gȗst, ruska gustój in češka hustý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gǫstъ, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *gem- v pomenu ‘stiskati z rokami, grabiti’. Njen prvotni pomen je torej ‘stisnjen’. gostota Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika góst. gotovina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gotovìna je izpeljana iz pridevnika gotôv. Njen prvotni pomen je torej ‘gotov, zagotovljen denar’ – v nasprotju s čekom, menico in drugimi vrednostnimi papirji, katerih dejanska vrednost ni zagotovljena. gotovinski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika gotovína. govorica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola govoríti, ta pa iz samostalnika gôvor. gozd Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša in narečna hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gvȍzd, ki pomeni ‘gozd’ in ‘železo’ (danes se v teh jezikih v pomenu ‘železo’ uporablja njena izpeljanka gvȏžđe), rusko gvózdь v pomenu ‘žebelj’ in češko hvozd ‘gozd, hosta’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gvozdъ, ki je verjetno pomenila *‘vejica, zatič, klin’. Ta pomen, ki je pri nas še viden v glagolu zagózditi in samostalniku zagózda, se je v nekaterih slovanskih jezikih razvil v pomen ‘žebelj’ in dalje v ‘železo’, v drugih pa prek pomena *‘mnogo vejic’ v ‘gozd, hosta’. Splošnoslovanska beseda se je razvila iz 5000 let stare praindoevropske *gu̯ osdo-, iz katere se je razvila še albanska gjeth, ki pomeni ‘list’, starovisokonemška questa, ki 31 pomeni ‘metla’, in nemška Quaste, ki pomeni ‘čop’. gozden Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika gòzd. grad Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska grȃd in ruska górod, ki pomenita ‘mesto’, ter češka hrad, ki pomeni ‘grad, utrdba’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gordъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *g h ord h o-, tvorjenke iz korena *g h erd h -, ki je pomenil ‘opasati, obkrožiti, omejiti, narediti plot’. Njen prvotni pomen je torej ‘obkroženje’, tj. ‘prostor, okrog katerega je narejena ograja’. Izvorno ista ali sorodna beseda se pojavlja v litovski gar ̃ das, ki pomeni ‘ograda za živino’, albanski gardh v pomenu ‘živa meja, plot’, gotski gards v pomenu ‘hiša’, staronordijski garđr v pomenu ‘ograda, plot, dvorišče’, staroangleški geard in angleški yard, ki pomenita ‘dvorišče’, starovisokonemških gart v pomenu ‘krog’ in garto v pomenu ‘vrt’ ter nemški Garten v enakem pomenu, staroindijski gr̥ há- v pomenu ‘hiša, bivališče’ in več drugih. gradivo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola gradíti in torej prvotno pomeni ‘snov za gradnjo’. graf Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Graph, angleško graph. Izpeljana je iz grškega glagola gráphō, ki pomeni ‘pišem, slikam, opisujem’. Njen prvotni pomen je ‘kdor kaj opisuje’. grafika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Graphik iz grške graphikḗ, ki pomeni ‘slikarstvo’. Ta je prek pridevnika graphikós v pomenu ‘spadajoč k slikanju ali pisanju’ izpeljana iz glagola gráphō, ki pomeni ‘pišem, slikam, vklešem, vrežem’. grd Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gȓd, ki pomeni ‘grd, ohol, nesramen’, ruska górdyj, ki pomeni ‘ponosen’, in češka hrdý, ki pomeni ‘ponosen, samozavesten, smel’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gъrdъ, ki je pomenila ‘ponosen, ohol’. Današnji slovenski pomen se je iz tega razvil prek vmesnega ‘preveč ponosen, ošaben, značajsko grd’ skladno z opažanjem, da so značajsko grdi ljudje pogosto grdi tudi po videzu. Beseda se je razvila iz 5000 let stare praindoevropske *g u̯ r̥ Hdu-, ki je pomenila ‘težek’, in iz katere so se razvile še litovska gurdùs ‘počasen’, latvijska gur ̃ ds v pomenu ‘utrujen’ in grška bradýs, ki pomeni ‘počasen, len’. grm Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska gȓm in staroruska grъmъ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *grъmъ. Sorodna je z litovsko grùmuta, ki prav tako pomeni ‘grm’. Nadaljnje sorodstvo in prvotni pomen nista znana. grof Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju ali prej je prevzeta iz nemške Graf, ki pomeni isto kot naša, ta pa se je razvila iz starovisokonemške grāv(i)o, ki je verjetno prevzeta iz grške grapheús, kar je bil v Bizancu naziv vrste dostojanstvenikov, prvotno pa je pomenila ‘pisar, tajnik’. Izpeljana je namreč iz grškega glagola grápho, ki pomeni ‘pišem’. grofica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika gròf. grozd Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska grȍzd in podobno kot ruska grózdь in češka hrozen, ki vse pomenijo ‘grozd’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *grozdъ, kar je verjetno zloženka iz 5000 let stare praindoevropske besede *g h rǝs-, ki je pomenila ‘veja’, in korena *sed-, ki je pomenil ‘sedeti’. Beseda grózd je torej prvotno pomenila ‘tisto, kar sedi na veji’. 32 gumb Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek hrvaške gȕmb iz madžarske gomb, ki prav tako pomeni ‘gumb’, ta pa je verjetno prevzeta iz novogrške kómbos, ki pomeni ‘vozel’. Danes si obleko zapenjamo z gumbi in zadrgami, nekdaj pa so v ta namen uporabljali vozle. harfa Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju je prevzeta iz nemške Harfe, ki je sorodna z angleško harp v enakem pomenu. Germanska beseda je verjetno tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)kerb-, ki je pomenil ‘kriviti se’. Glasbilo je tako poimenovano zaradi svoje ukrivljene oblike. harfist Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika hárfa. harfistka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika harfíst. harmonika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške Harmonika, ki je v 19. stoletju izpeljana iz grškega pridevnika harmonikós v pomenu ‘uglašen, sozvočen, skladen’. Harmonika je tako poimenovana zato, ker iz nje lahko izvabimo sozvok, tj. akord, harmonijo, tudi s pritiskom na eno samo tipko. harmonikar Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika harmónika. harmonikarica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika harmónikar. hči Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kćȋ, ruska dóčь in češka dcera se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *dъkti, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *d h ugh2tḗr, iz katere so se razvile še litovska duktė̃, staroindijska duhitā, grška thygátēr, nemška Tochter angleška daughter in mnoge druge, ki vse pomenijo ‘hči’. Njen prvotni pomen ni znan. higiena Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Hygiene iz francoske hygiène, ki je izpeljana iz grškega pridevnika hygieinós v pomenu ‘zdravilen, zdravju koristen’, ta pa iz grškega samostalnika hygíeia v pomenu ‘zdravje’. Prvotno torej pomeni ‘to, kar je pomembno za zdravje’. higienski Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika higiéna. himna Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Hymne in latinske hymnus iz grške hýmnos, ki pomeni ‘pesem’, zlasti ‘slavnostna, zahvalna pesem’. hiša Beseda je tujega izvora. Tako kot narečno hrvaška hȋša in češka chýše, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *xys'a. Ta je prevzeta iz germanske besede *hūs, iz katere so se razvile starovisokonemška hūs in iz te nemška Haus, staronordijska hūs in iz te švedska hus, in staroangleška hūs ter iz te angleška house, ki vse pomenijo isto kot naša. Germanska beseda je izpeljana iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)keu̯ H-, ki je pomenil ‘oviti, pokriti’. hišica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika híša. hiška Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika híša. 33 hiter Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska hȉtar, ki pomeni ‘uren, lokav’, ruska xítryj, ki pomeni ‘zvit, pretkan’, in češka chytrý v enakem pomenu se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *xytrъ, ki je prvotno pomenila ‘tak, ki dela hitre gibe’. Izpeljana je iz istega korena kot glagol *xytěti, ki je pomenil ‘delati hitre gibe’ in iz katerega se je razvil naš hitéti. hiteti Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *xytěti, ki je pomenil ‘delati hitre gibe’. Izpeljan je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *ksu̯ eH-, ki je pomenil ‘hitro se premikati’. Iz tega praindoevropskega korena so mdr. izpeljane naslednje besede: srednjespodnjenemška swāien v pomenu ‘nihajoč se premikati’, angleška sway v pomenu ‘nihati, kolebati’ in grška saínō, ki pomeni ‘maham z repom’. hitro Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika híter. hitrost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika híter. Njen prvotni pomen je torej ‘lastnost hitrega’. hlače Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška hlȁče, ki pomeni isto kot naša, in narečna ukrajinska xolóša, ki pomeni ‘hlačnica’, je v srednjem veku prevzeta iz neke romanske besede, ki se je razvila iz ljudskolatinske calcea, ta pa se je razvila iz latinske calceus v pomenu ‘čevelj, nizek škorenj’. Pomensko se je beseda iz ‘nizek škorenj’ najprej razvila v ‘spodnji del hlač’, nato v ‘hlačnica’, v množinski obliki pa v ‘hlače’. hlap Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz narečnega glagola hlápati, ki pomeni ‘hlastati, tolči, udarjati’ in ki se je razvil iz 1200 let starega splošnoslovanskega *xlapati v približno enakem pomenu. Današnji pomen ‘hlap’ se je razvil iz ‘duh’, ta pa iz ‘udarec’ skladno s predstavo, ki se odraža tudi, kadar rečemo, da slab vonj, duh "ven udari". hlev Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz germanske *hlai̯ u̯ a-, ki je pomenila ‘jama, prostor pod zemljo’, in iz katere se je razvilo gotsko hlaiw ‘grob’ ter starovisokonemško hlēo v pomenu ‘gomila’. hlipati Beseda je domačega izvora. Tako kot bolgarska xlípam in starejša ruska xlipatь, ki pomenita isto kot naša, ter češka chlípat, ki pomeni ‘srebati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *xlipati, ta pa je izpeljana iz medmeta *hli, ki je posnemal hlipajoče glasove. hlod Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna hrvaška hlȗd, ki pomeni ‘palica, drog’, narečna ruska xlúd, ki pomeni ‘palica, na katero obesijo vedro, da ga lažje nesejo’, in narečna češka chloud, ki pomeni ‘palica’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *xlǫdъ, ta pa je verjetno tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)kel-, ki je pomenil ‘rezati’. Beseda hlód torej prvotno pomeni *‘odrezan ali odsekan drevesni del’. hornist Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške Hornist, ki je izpeljana iz samostalnika Horn v pomenu ‘rog’. hrana Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska hrána se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *xorna, ki je verjetno tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *serh2- v pomenu ‘paziti, podpreti’. Beseda je torej prvotno pomenila ‘zaloga hrane’, tj. ‘hrana, ki jo pazimo, hranimo za zimo ali slabe čase’. 34 hraniti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska hrániti, ki pomeni isto kot naša, ruska xoronítь, ki pomeni ‘pokopavati, zakopavati’, in češka chránit, ki pomeni ‘ščititi, varovati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *xorniti, ki je pomenila ‘imeti spravljeno zalogo hrane za kasnejšo uporabo’. Izpeljana je iz samostalnika *xorna, iz katerega se je razvil naš hrána. hrbet Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska hr ̀bat v pomenu ‘hrbet’ in ruska xrebét se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *xrьbьtъ, ki je sorodna s samostalnikom *xribъ, iz katerega se je razvil naš hríb. hrbtenjača Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika hŕbten, ta pa iz samostalnika hŕbet. hrib Beseda je domačega izvora. Kakor narečna ruska xríp, ki pomeni ‘konjski hrbet’, in češka chřib, ki pomeni ‘gorski greben’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *xribъ, ki je pomenila ‘gorski greben, hrbet’. Beseda je sorodna s *xrьbьtъ, iz katerega se je razvila naša hŕbet. Nadaljnje sorodstvo in prvotni pomen nista znana. hripav Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola hrípati. hruška Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krȕška in češka hruška se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kruša (ali *gruša), ki je dalje sorodna z litovsko kriáušė in latvijsko krausis, ki prav tako pomenita ‘hruška’. Beseda etimološko ni pojasnjena, morda je prevzeta iz nekega starega vzhodnega jezika, morda je sorodna z našim glagolom krúšiti, saj je hruškov les krhek in se hitro zlomi. hud Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska hȗd, ki pomeni ‘hud, hudoben, ubog, nesrečen, težek, slab’, ruska xudój, ki pomeni ‘slab, shujšan’, in češka chudý, ki pomeni ‘ubog, reven, suh’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *xudъ, ki je pomenila ‘slab, slaboten, suh’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *kseu̯ d- v pomenu ‘razdrobiti, stolči’ in je prvotno domnevno pomenila *‘majhen, razdrobljen’. hvaliti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska hváliti, ruska xvalítь in češka chválit, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *xvaliti, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *sku̯ el-, ki je pomenil ‘glasno govoriti’ in iz katerega je izpeljana še staronordijska skvala, ki pomeni ‘vpiti, klicati’. igra Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ìgra, ki pomeni tudi ‘ples’, ruska igrá, ki pomeni ‘igra’, in češka hra, ki pomeni ‘igra, zabava’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *jьgra, tvorjenke iz 5000 let starega praindoevropskega korena *Hai̯ g-, ki je pomenil ‘sunkovito se premikati, tresti se’. igrača Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola igráti se, kakor je npr. samostalnik jedáča izpeljan iz glagola jésti. igralec Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola igráti. igralka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika igrálec. igrati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ìgrati, ki pomeni 35 tudi ‘plesati’, ruska igrátь in češka hrát se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *jьgrati, ki je izpeljana iz samostalnika *jьgra, iz katerega se je razvil naš samostalnik ígra. igrišče Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika ígra. Njen prvotni pomen je torej ‘prostor za igro’. ilustracija Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Illustration iz latinske illūstrātiō, ki prvotno pomeni ‘osvetlitev’, saj je izpeljana iz glagola illūstrāre v pomenu ‘razsvetliti, razjasniti, pojasniti’, iz katerega smo prek nemščine prevzeli našega ilustrírati. ilustrator Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Illustrator iz latinske illustrātor, ki je izpeljana iz glagola illustrāre v pomenu ‘razsvetliti, razjasniti, pojasniti’. Njen prvotni pomen je torej ‘kdor razsvetli, razjasni, pojasni’. ilustratorka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika ilustrátor. ilustrirati Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške illustrieren, ta pa iz latinske illūstrāre, ki pomeni ‘razsvetliti, razjasniti, pojasniti’. Latinska beseda je sestavljena iz predpone in- v pomenu ‘v’ in osnovnega glagola lūstrāre v pomenu ‘razsvetliti’, izpeljanega iz latinskega samostalnika lūx v pomenu ‘svetloba, luč’. imenik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika imé. imeniten Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz starejše imenít, ki se je tako kot starejša hrvaška imènit in ruska imenítyj, ki prav tako pomenita ‘imeniten’, razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *jьmenitъ, ta pa je izpeljana iz samostalnika *jьme, iz katerega se je razvil naš imé. Pridevnik imeníten je torej prvotno pomenil ‘tak, ki ima (sloveče, plemiško) ime’. in Beseda je domačega izvora. Tako kot staroruska ino, ki pomeni ‘ampak’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske besedne zveze *i no, v kateri *i pomeni ‘in’, *no pa poudarja njegov pomen. Splošnoslovanski veznik *i v pomenu ‘in’ verjetno izvira iz 5000 let starega praindoevropskega mestnika *ei kazalnega zaimka *e-. Če je domneva pravilna, je prvotno pomenil *‘pri tem’. informacija Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Information, francoske in angleške information iz latinske informātiō, ki pomeni ‘pojasnitev, upodobitev’. Izpeljana je iz glagola informāre v pomenu ‘pojasniti, upodobiti’, ki je sestavljen iz predpone in- v pomenu ‘v’ in izpeljanke iz besede forma, ki pomeni ‘oblika, podoba’. instrument Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta prek nemške Instrument iz latinske īnstrūmentum, ki pomeni ‘orodje, priprava’. intelektualen Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške intellektual iz latinske intelectuālis, ki je izpeljana iz samostalnika intellectus v pomenu ‘razumevanje, pojmovanje’, iz katerega smo prevzeli našega intelékt. internet Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz angleške internet, ki je sestavljena iz latinske predpone inter- v pomenu ‘med, v, pri’ in angleškega samostalnika net, ki pomeni ‘mreža’. Njen prvotni pomen je torej ‘medmrežje’. Beseda medmréžje je tudi domača pomenska ustreznica za prevzeto ínternet. 36 interneten Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika ínternet. izba Beseda je tujega izvora. Kakor narečna hrvaška ìzba, ruska izbá in češka jizba, ki vse pomenijo ‘(manjša) soba’, je v srednjem veku prevzeta iz ljudskolatinske *extufa (iz katere se je razvila francoska beseda étuve v pomenu ‘kopalnica, savna’ in iz katere je prevzeta starovisokonemška stuba, nemška Stube v pomenu ‘izba’), ta pa je izpeljana iz latinskega glagola extufāre v pomenu ‘izparevati, ogrevati’. Prvotni pomen besede izvorne besede je najverjetneje ‘kopalnica za znojno kopel, kjer izpareva voda’. Iz iste latinske besede smo po drugi poti prevzeli besedo sôba. izdatek Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške izdátak, ki je izpeljana iz glagola ìzdati v pomenu ‘porabiti denar za določen namen’. Njen prvotni pomen je torej ‘denar, ki ga porabimo za določen namen’. izdelati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone iz- in glagola délati. izdelek Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola izdélati. izdelovanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola izdelováti. izdelovati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola izdélati. izdihniti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone iz- in glagola díhniti. izgovarjati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola izgovoríti. izgovor Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola izgovoríti. izgovoriti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone iz- in glagola govoríti, ki je izpeljan iz samostalnika gôvor. izhlapeti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone iz- in glagola hlapéti, ki je izpeljan iz samostalnika hláp. izhlapevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola izhlapévati. izhlapevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola izhlapéti. izhod Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone iz- in samostalnika hòd v pomenu ‘hoja’. Njen prvotni pomen je torej ‘hoja iz nečesa, ven’. izhodišče Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika izhòd in torej prvotno pomeni ‘mesto, kjer je izhod’. izkoristiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone iz- in glagola korístiti. izkoriščanje Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola izkoríščati. 37 izkoriščati Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola izkorístiti. izkušnja Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola izkúsiti. izlet Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je sestavljena iz predpone iz- in samostalnika lèt. Njen prvotni pomen je torej ‘polet ven’. Beseda je nastala pod vplivom nemške Ausflug v pomenu ‘izlet’, ki je sestavljena iz nemške predpone aus- v pomenu ‘iz’ in samostalnika Flug, ki pomeni‘let, polet’. izmeriti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone iz- in glagola mériti. izmisliti si Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone iz- in glagola mísliti si, v kateri si pomeni, da se je dejanje izvršilo v nas samih. izogibati se Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone iz- in glagola ogíbati se, ta pa iz predpone ob- in glagola gíbati se. Njen prvotni pomen je torej ‘z gibanjem prihajati blizu nečesa in ostajati zunaj tega’. izogniti se Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone iz- in glagola ogníti se, ki je sestavljen iz predpone ob- in nekdanjega glagola *g(b)niti, ki je soroden z gíbati. Njen prvotni pomen je torej ‘z gibanjem priti blizu nečesa in ostati zunaj tega’. izolator Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prek nemške Isolator prevzeta iz italijanske isolatore, ki je izpeljana iz glagola isolare v pomenu ‘izolirati’. Italijanski glagol je prvotneje pomenil ‘osamiti’, prvotno pa ‘postaviti na otok’, saj je sestavljen iz predpone in- v pomenu ‘v, na’ in izpeljanke iz samostalnika isola v pomenu ‘otok’. izparevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola izparévati. izparevati Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola izparéti, ki je sestavljen iz predpone iz- in izpeljanke iz samostalnika pára. izpit Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške ìspit, ki je izpeljana iz glagola ispítati v pomenu ‘izprašati’, ta pa je sestavljen iz predpone iz- in glagola pítati, ki pomeni ‘spraševati’. izpolniti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ìspuniti in češka splnit se je razvila iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *jьzpьlniti, ki je sestavljen iz predpone *jьz- v pomenu ‘iz’ in glagola *pьlniti v pomenu ‘polniti’, izpeljanega iz pridevnika *pьlnъ, iz katerega se je razvil naš pôln. izračunati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone iz- in glagola račúnati. izraz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška ìzraz je tvorjena iz glagola izráziti. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je narejeno z razami, vrezanimi znamenji’. izraziti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone iz- in glagola ráziti v pomenu ‘delati raze, praske, vreznine’. Njen prvotni pomen je torej ‘narediti z razami, vrezanimi znamenji’. 38 izražanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola izrážati. izražati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola izráziti. izsekavanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola izsekávati. izsekavati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola izsékati. izštevanka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola izštévati, ta pa iz izštéti, ki je sestavljen iz predpone iz- in glagola štéti. izvirati Beseda je domačega izvora. Tvorjena je iz glagola izvréti v pomenu ‘kipeč priti iz zemlje’, ki je sestavljen iz predpone iz- in glagola vréti. Njen prvotni pomen je ‘vreti ven’, tj. ‘kipeč prihajati iz zemlje’. izvor Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ìzvor, ki pomeni ‘vrelec, izvir’, je izpeljana iz glagola izvréti v pomenu ‘kipeč priti iz zemlje’, ki je sestavljen iz predpone iz- in glagola vréti. izziv Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola izzívati, ki je izpeljan iz izzváti, ta pa je sestavljen iz predpone iz- in osnovnega glagola zváti, ki pomeni ‘klicati’. Beseda izzív je torej prvotno pomenila ‘klicanje ven’, tj. ‘klicanje na spopad’. jabolko Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna hrvaška jȁbuko (v knjižni hrvaščini, srbščini, bosanščini in črnogorščini je sorodna beseda jȁbuka ženskega spola), ruska jábloko in češka jablko se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ablъko, ki je prvotno manjšalnica 5000 let stare praindoevropske *ablu, iz katere so se razvile še naslednje besede: starovisokonemška apful in iz te nemška Apfel, staroangleška æppel in iz te angleška apple, staroirska ubull, srednjevaližanska afal in srednjebretonska aval, ki vse pomenijo isto kot naša. Sorodno je tudi litovsko obuolỹs in latvijsko âbuõls, kar oboje prav tako pomeni ‘jabolko’, in italijansko krajevno ime Avella, ki se v antičnem jeziku Oskov glasi Abella. jagnje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȁgnje, jȁnje, ruska jagnënok in češka jehně, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *agnę, ta pa je izpeljana iz 5000 let stare praindoevropske *ag u̯ ( h )no-, iz katere so se razvile še latinska agnus, staroirska úan, valižanska oen in grška amnós, ki vse pomenijo ‘jagnje’. jajce Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jájce, ruska jajcó in češka vejce se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ajьce, ki je izvorno manjšalnica od *aje, ta pa se ohranja v hrvaški, srbski, bosanski in črnogorski jáje. Splošnoslovanska beseda se razvila iz 5000 let stare praindoevropske *ōh2u̯ i̯ o- v pomenu ‘jajce’, ki je sestavljena iz predpone ō- v pomenu ‘pri’ in samostalnika *h2u̯ i-, ki je pomenil ‘ptič’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar se nahaja pri ptiču’. Iz iste praindoevropske besede so se razvile še naslednje: staroperzijska xāya, grška ōión, latinska ōvum (in iz te italijanska uovo, francoska oeuf, španska huevo), armenska ju, valižanska wy, gotska ada, nemška Ei in staronordijska egg, iz katere je prevzeta angleška egg, ki vse pomenijo ‘jajce’. 39 jama Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȁma, ruska in češka jáma se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *jama, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *i̯ am- v pomenu ‘kopati’ in se mdr. ohranja še v grški besedi ámē, ki pomeni ‘rovnica’. januar Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz latinske (mēnsis) Iānuārius, ki dobesedno pomeni ‘bogu Janu posvečeni (mesec)’, izpeljanke iz imena Iānus, rimskega boga vrat in prehodov, začetka in konca. januarski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika jánuar. jasen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȁsan, ruska jásnyj in češka jasný se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *jasnъ ta pa iz še starejše *h2āi̯ sk-no-, s katero je sorodna litovska áiškus, ki pomeni ‘jasen, razločen’. Beseda je prvotno pomenila ‘svetel’. jasno Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȁsno, ruska jásno in češka jasně se je razvila iz 1200 let starega splošnoslovanskega prislova *jasno(je), ki je izpeljan iz pridevnika *jasnъ, iz katerega se je razvil naš jásen. jastreb Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȁstrēb, ruska jástreb in češka jestřáb se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *astrębъ, ki je izpeljana iz pridevnika *astrъ. Ta pridevnik je domnevno pomenil ‘oster’ in ‘hiter’. Jástreb je torej lahko prvotno ‘ptica z ostrim pogledom’ ali ‘hitra ptica’. jed Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna hrvaška jȋd, narečna ruska édь in dolnjelužiška jěź, ki vse pomenijo ‘hrana’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ědь, izpeljanke iz glagola, ki se ohranja v našem jésti. jedilen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika jedílo v pomenu ‘živilo’, ta pa iz glagola jésti. jedro Beseda je domačega izvora. Tako kot srbska jédro, ruska jadró in češka jádro se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *jędro, ki je izpeljana iz pridevnika *jędrъ v pomenu ‘močan, čvrst’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je močno, čvrsto’. jeklen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika jêklo. jeklo Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prek tedanje nemške eckel prevzeta iz starejše italijanske acciale, ki se je razvila iz latinske aciārium, ki prav tako pomeni ‘jeklo’. Latinska beseda je izpeljana iz samostalnika aciēs, ki pomeni ‘ostrina, rezilo’. Jeklo je poimenovano po ostrini zato, ker je primernejše za izdelovanje ostrih nožev in mečev kot navadno železo. jesen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȅsēn in poljska jesień se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *jesenь, kar je kakor sorodno *osenь (iz česar se je razvilo rusko ósenь) dalje sorodno s staroprusko assanis, ki prav tako pomeni ‘jesen’, gotsko asans, starovisokonemško aran in nemško Ernte, ki pomenijo ‘žetev’, in drugim členom grškega samostalnika op-ṓra, ki pomeni ‘pozno poletje, čas žetve’. Razvila se je iz 5000 let stare praindoevropske *(h1)os-r̥ , ki je pomenila ‘žetev, čas žetve, jesen’. 40 jesenski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika jesén. jeza Beseda je domačega izvora. Tako kot cerkvenoslovanska jędza v pomenu ‘slabost, bolezen’, hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jéza v pomenu ‘kurja polt, srh’, narečna ukrajinska jázja v pomenu ‘čarovnica, hudobna ženska’ in poljska jędza, ki pomeni isto, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *jędza, ki je pomenila *‘slabo razpoloženje’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *ing-, ki je domnevno pomenil ‘nerazpoložen, osoren, bolan’ in iz katerega so se mdr. razvile še naslednje besede: latvijska îgt v pomenu ‘občutiti notranjo bolečino, biti nerazpoložen’, litovska ìngas v pomenu ‘lenuh’, staronordijska ekki v pomenu ‘bolečina, skrb’, staroangleška inc v pomenu ‘bolečina, slutnja’ in narečna angleška inkle, ki pomeni ‘slutiti’. jezen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika jéza. jezero Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȅzero, narečna ruska ézero in češka jezero se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *jezero, ki je sorodna z *ozero, iz katere se je razvila ruska ózero. Beseda je dalje sorodna z litovsko ẽžeras, latvijsko ezers in staroprusko assaran, ki vse pomenijo ‘jezero’. Izpeljana je iz besede, iz katere je izpeljana tudi splošnoslovanska *ězъ, iz katere se je razvila naša jéz v pomenu ‘pregrada na reki, nasip’. Na koncu jezera je namreč vedno naravna ali umetna pregrada, ki ji rečemo jéz. jezerski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika jézero. jezik Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jèzik, ruska jazýk in češka jazyk se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *językъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *dn̥ g' h u̯ ḗh2, iz katere so se razvile še naslednje besede: staroindijsko jihvā ́ , armensko lezow, latinsko lingua, gotsko tuggō, angleško tongue, nemško Zunge, litovsko liežùvis in mnoge druge, ki vse pomenijo ‘jezik kot organ v ustih’, nekatere tudi ‘jezik kot sredstvo za sporazumevanje’. jezikoven Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika jêzik. jeziti Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika jéza. jež Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȇž, ruska ëž in slovaška jež se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ježь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *eg' h i̯ o-, iz katere so se razvile še litovska ežỹs, latvijska ezis in frigijska ézis, z dodatnimi priponami še starovisokonemška igil, nemška Igel, grška ekhĩnos in armenska ozni, ki vse pomenijo ‘jež’. Praindoevropska beseda *eg' h i̯ o- v pomenu ‘jež’ je prvotno pomenila ‘tisti, ki pripada kačam’, tj. ‘tisti, ki žre kače’. Izpeljana je namreč iz samostalnika *eg' h i-, ki je pomenil ‘kača’. ježek Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika jéž. junak Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jùnāk, ukrajinska junák in češka junák se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *junakъ, ta pa je izpeljana iz pridevnika *junъ, ki je pomenil ‘mlad’. Beseda junák je torej prvotno pomenila ‘mlad moški, mladenič’. 41 jutro Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȕtro, ruska útro in češka jitro se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *utro, ki je izpeljana iz 5000 let stare praindoevropske *h2au̯ s-or-, iz katere so se razvile še litovska aurà v pomenu ‘jutranja zarja’, staroindijska uṣā ́ ḥ in latinska aurōra v enakem pomenu, pa tudi starovisokonemška ōstar, ki pomeni ‘vzhodni’, staroangleška ēaste, ki pomeni ‘vzhod’, in iz te današnja angleška east. Navedene besede so izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *h2au̯ es-, ki je pomenil ‘svitati se’. kača Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna hrvaška kȁča, ki pomeni zlasti ‘strupena kača’, se je razvila iz izpeljanke iz glagola *kačiti sę, ki je pomenil ‘dvigati se’. Glagol je soroden z našima skočíti in skákati. Prvotno je označevala kačo, ki se ob napadu dvigne, celo skoči, torej modrasa. kamen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȁmēn, ruska kámenь in češka kámen se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kamy, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *h2ak'-men-, iz katere so se razvile še litovska akmuõ, ki prav tako pomeni ‘kamen’, staroindijska áśman-, ki poleg ‘kamen’ pomeni tudi ‘nebo’ (stari Indijci so namreč verovali, da je nebo narejeno iz kamna) in grško ákmōn, ki pomeni ‘nakovalo’. Izpeljana je iz korena *h2ak'-, ki je pomenil ‘oster’. Beseda kámen je torej prvotno pomenila ‘oster kamen’. kamnina Beseda je domačega izvora. V prvotnejši obliki kamenína je v 19. stoletju izpeljana iz samostalnika kámen. kanon Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je prevzeta prek nemške Kanon iz latinske canōn, ki pomeni ‘pravilo’, ta pa iz grške kanṓn, ki pomeni ‘vzorec, predpis, pravilo’. Ta pomen se je prek starejšega ‘ravnilo’ in ‘ravna palica’ razvil iz pomena ‘trst’. Beseda je namreč izpeljana iz grškega samostalnika kánna, ki pomeni ‘trst’. kaplja Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȁplja, ruska káplja in podobno kot češka kapka se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kapl'a. Verjetno je izpeljana iz predhodnika glagola *kapati, ki se ohranja v litovskem kópti v pomenu ‘lesti, plezati’ in latvijskem kâpt v pomenu ‘lesti, iti, oditi’. Če je povezava pravilna, je káplja prvotno pomenilo *‘tista, ki leze’. kapljevina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika káplja. karta Beseda je tujega izvora. V 19. srednjem veku je prevzeta iz italijanske carta, ki se je razvila iz latinske charta v pomenu ‘papir, spis’, ta pa je prevzeta iz grške khártēs, ki pomeni ‘papirusov list ali zvitek’. Grška beseda je prevzeta iz neke neznane besede nekega starega jezika. kartograf Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Kartographe iz francoske cartographe, ki je zložena iz samostalnika carte v pomenu ‘zemljevid’ in izpeljanke iz grškega glagola gráphō, ki pomeni ‘pišem, rišem’. Njen prvotni pomen je torej ‘kdor riše zemljevide’. kartografinja Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzete besede kartográf. katalog Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Katalog iz latinske catalogus, ta pa iz grške katálogos, ki pomeni ‘seznam, popis’. Grška beseda je izpeljana iz glagola katalégō v pomenu ‘pripovedujem, naštevam, izbiram, nabiram’, ki je sestavljen iz katá v pomenu ‘dol’ in légō v pomenu ‘zbiram, preštevam’. 42 kazalo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola kazáti. keramičen Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške keramisch iz grške keramikós, ki pomeni ‘lončen’. Izpeljana je iz samostalnika kéramos v pomenih ‘glina’ in ‘glinasta posoda, lonec, vrč’. keramika Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Keramik iz grške ta keramiká v pomenu ‘glineni, lončeni izdelki’. Izpeljana je iz pridevnika keramikós, ki pomeni ‘lončen’, ta pa iz samostalnika kéramos v pomenih ‘glina’ in ‘glinasta posoda, lonec, vrč’. kikirikanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola kikiríkati. kikirikati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz medmeta kikirikí, ki posnema petelinovo oglašanje. kilogram Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Kilogramm iz francoske kilogramme, ki je zložena iz grškega števnika khílioi v pomenu ‘tisoč’ in francoskega samostalnika gramme, ki pomeni ‘gram’ in je prav tako prevzet iz grščine. Njen prvotni pomen je torej ‘tisoč gramov’. kimati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška kȉmati, ki pomeni isto kot naša, in narečna poljska kimać, ki pomeni ‘spati’, je izpeljana iz 1200 let stare splošnoslovanske *kyvati, ki se mdr. ohranja v ruskem glagolu kivátь v pomenu ‘kimati’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *keh1u̯ -, ki je pomenil ‘migati, nihati’. kip Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz madžarske kép, ki pomeni ‘slika, podoba’, ta pa je prevzeta iz staroturške gib v enakem pomenu. kipar Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika kíp. kiparka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika kipár. kiparstvo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika kipár. kisik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika kís. Spojine kisika in kovine, ki jih imenujemo oksidi, imajo namreč kisel ali kako drugače oster okus. kitara Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju ali prej je prevzeta iz italijanske chittara, ta pa prek latinske cithara iz grške kithára, ki je označevala današnjim citram podobno brenkalo. Beseda je istega izvora kot naša današnja cítre. Grška beseda je kakor perzijska sitār, ki označuje kitari podobno glasbilo, verjetno prevzeta iz nekega starega predantičnega jezika. kitarist Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je po zgledu italijanske chitarrista izpeljana iz samostalnika kitára. kitaristka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika kitaríst. 43 kitica Beseda je domačega izvora. Prvotneje je pomenila ‘šopek cvetja’. Izpeljana je iz samostalnika kíta v pomenih ‘šop cvetja’ in ‘veja z listi in plodovi’. Iz tega pomena sta se razvila tudi današnja pomena naše besede kita, ki sta ‘iz treh pramenov spleteni lasje’ in ‘močno tkivo, ki veže mišico na kost’. Na kotico v pesmi so torej gledali kot na rastlinski okrasek iz cvetja ali vejice s plodovi. klanec Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska klánac, ki pomeni ‘soteska, globoko zarita pot navkreber, gorska steza’ in ‘blato’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kolnьcь, ki je domnevno pomenila *‘ozek prehod, ozka steza’ in je prvotna manjšalnica 5000 let stare praindoevropske besede *kalni-, iz katere se je razvila tudi latinska callis, ki pomeni ‘gozdna ali gorska steza’. klarinet Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz italijanske clarinetto, ki je manjšalnica samostalnika clarino v pomenu ‘vrsta trobente’, ta pa je prevzeta iz francoske clairon v enakem pomenu. Francoska beseda je izpeljana iz francoskega pridevnika clair v pomenu ‘čist, jasen’. Glasbilo je tako poimenovano po svojem čistem, jasnem zvoku. klarinetist Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je po zgledu italijanske clarinettista izpeljana iz samostalnika klarinét. klasičen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške klassisch in francoske classique iz srednjeveškolatinske classicus, ki pomeni ‘vzoren’, prvotneje ‘tak kot v (meščanskem, višjem) družbenem sloju’, izpeljanke iz latinskega samostalnika classis v pomenu ‘družbeni sloj, razred’. klavir Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške Klavier, ki pomeni isto kot naša, ta pa iz francoske clavier, ki pomeni ‘klaviatura’ in ‘tipkovnica’. Francoska beseda je izpeljana iz latinske clavis, ki pomeni ‘ključ’. Prvotno je pomenila ‘nosilec ključev’, pri čemer je s pojmom ‘ključ’ mišljena tipka na klaviaturi za priklic določenega tona iz glasbila. klicaj Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola klicáti, kakor je npr. beseda vprašáj izpeljana iz glagola vprašáti. Klicaj je namreč ločilo, ki ga postavimo na koncu stavkov ali besed, ki jih izgovorimo glasneje, s katerimi zakličemo. ključ Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kljȗč, ruska kljúč in češka klíč se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kl'učь, ki je prvotno pomenila *‘ukrivljen kos lesa’, saj je ožje sorodna z našim samostalnikom kljúka. Iz sorodnih besed sta se razvili tudi grška klēï ̍ s in latinska clāvis, ki prav tako pomenita ‘ključ’. ključen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika kljúč. Njen prvotni pomen je ‘tako pomemben kot ključ, ki odpre vrata v razumevanje česa’. kljun Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kljȗn in narečna ruska kljún (knjižno kljúv) se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kl'unъ, ki je izpeljana iz glagola *kl'unǫti, iz katerega se je razvil naš kljúniti. klobuk Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska klòbūk in ruska klobúk, ki pomeni ‘(meniško) pokrivalo’, je v srednjem veku prevzeta iz turške *kalbuk, ki je sorodna s krimsko tatarsko kalpak v pomenu ‘kapa’. 44 klop Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska klúpa se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *klǫpь, ki etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. Morda je sorodna s staroprusko clumpis, ki pomeni ‘stol’, morda tudi z litovsko klùpti, ki pomeni ‘poklekniti’. klopca Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika klóp. kmet Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz neke romanske besede, ki se je razvila iz latinskega tožilnika cometem, ki spada k imenovalniku samostalnika comes. Ta latinska beseda je prvotno pomenila ‘spremljevalec, družabnik’, v pozni latinščini pa tudi že ‘vrsta dostojanstvenika’, še kasneje ‘grof’. Današnji slovenski pomen se je iz prevzetega ‘vrsta dostojanstvenika’ razvil v srednjem veku prek vmesnega ‘starešina, predstavnik tlačanov’. Iz iste besede sta se razvili italijanska conte in francoska comte in iz iste besede je prevzeta angleška count, ki vse pomenijo ‘grof’. Latinska beseda comes je izpeljana iz glagola comīre v pomenu ‘spremljati’, sestavljenega iz predpone com- v pomenu ‘skupaj, z’ in osnovnega glagola īre, ki pomeni ‘iti’. kmetica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika kmèt. kmetija Beseda je domačega izvora. Izpeljana iz prevzetega samostalnika kmèt. knjiga Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska knjȉga, ruska kníga in češka kniha, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz splošnoslovanske *kъniga. Verjetno je prevzeta iz nekega vzhodnega jezika, vendar podrobnosti niso znane. knjižen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika knjíga. knjižnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika knjížen, ta pa iz prevzetega samostalnika knjíga. kocka Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍcka, narečna ruska kóstka in češka kostka, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kostьka, kar je manjšalnica samostalnika *kostь v pomenu ‘kost’. Beseda je torej prvotno pomenila ‘majhna kost’. Igralne kocke so namreč včasih izdelovali iz gleženjskih kosti večjih domačih živali. koča Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȕća v pomenu ‘hiša’ in narečna ruska kúča v pomenu ‘nizka, z rušo krita koliba’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kǫt'a, ta pa je verjetno izpeljana iz samostalnika *kǫtъ, iz katerega se je razvil naš kót. Prvotno je torej najverjetneje pomenila *‘ki ima kote’, tj. *‘na vogale, ne na okroglo zgrajena stavba’. kokoš Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍkōš, ki prav tako pomeni ‘kokoš’, in podobno kot ukrajinska kókoš ter narečna češka kokoš, ki pomenita ‘petelin’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kokošь, ta pa je izpeljana iz medmeta *koko, ki posnema kokošje oglašanje. kolaž Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz francoske collage, ki prvotno pomeni ‘lepljenje’ in je izpeljana iz glagola coller, ki pomeni ‘lepiti’. 45 kolednica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika koléden, ta pa iz prevzetega samostalnika koléda, ki pomeni ‘koledovanje’. Ta beseda se je razvila iz splošnoslovanske *kolęda, ki je pomenila ‘novo leto, praznovanje novega leta’ in je prevzeta iz latinske calendae v pomenu ‘prvi dan v mesecu’. koleno Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska kòljeno, srbska kòleno, ruska koléno in češka koleno se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kolěno, ki je dalje sorodna z litovskimi kẽlis, kẽlias, kelỹs in kelė́nas ter latvijsko celis, ki prav tako pomenijo ‘koleno’. Navedene besede so izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *k u̯ elh1-, ki je pomenil ‘vrteti, obračati’. Prvotno je torej pomenila *‘pregiben, vrtljiv telesni del’. količnik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prislova kóliko. Njen prvotni pomen je torej ‘število, ki pove, kolikokrat je deljenec deljiv z deliteljem’. kolk Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȕk, ki prav tako pomeni ‘kolk’, je izpeljana iz 1200 let stare splošnoslovanske *kъlkъ, ki je označevala premični, upogljivi telesni del. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)kel(h2)-, ki je pomenil ‘kriviti, upogibati’ in iz katerega je v drugih jezikih mnogo sorodnih besed, npr. litovsko kùlšė, kar pomeni ‘kolk’, kulkšìs, ki pomeni ‘gleženj’, pa tudi latinsko calx, ki pomeni ‘peta’, grško skélos v pomenu ‘bedro’ in mnoge druge. kolo (ples) Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz hrvaške, srbske, bosanske in črnogorske kȍlo, kar je istega izvora kot naša beseda koló. Pri tem plesu namreč ljudje tvorijo krog, ki se vrti kakor kolo. kolo (vozilo) Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍlo, starejša ruska kólo (danes kolesó) in češka kolo se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kolo, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *k u̯ elh1- v pomenu ‘vrteti, obračati’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska cárati v pomenu ‘on(a) se premika’, grška pélō v pomenu ‘premikam se’, albanska sjell v pomenu ‘prinesem, obračam’, latinska colere v pomenu ‘naseliti, poseliti, obdelovati zemljo’. Tvorjen je tudi praindoevropski samostalnik *k u̯ ek u̯ lo- v pomenu ‘kolo’, iz katerega so se razvili staroindijski cakrá-, avestijski čaxra-, grški kýklos (iz te besede ali njenih izpeljank smo prek latinščine prevzeli naše cíkel, ciklón in cikláma), staroangleški hwēol in iz te angleški wheel, ki vsi pomenijo ‘kolo’, nekateri tudi ‘krog’. kolobar Beseda je tujega izvora. Prevzeta je iz neke romanske besede, ki se je razvila iz latinske columbar v pomenu ‘ovratni okovi (za sužnja)’. Izpeljana je iz latinske columbārium v pomenu ‘golobnjak’, ta pa iz samostalnika columba, ki pomeni ‘golob’. Oblika ovratnih okovov je namreč spominjala na obliko odprtine v golobnjaku. kolobarnik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika kolobár. kolovrat Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍlovrāt, ki pomeni ‘vrtinec’ in ‘kolovrat’, ruska kolovorót, ki pomeni ‘ročni sveder’, narečno tudi ‘vrtinec’, in češko kolovrat, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz starejše *kolovortъ. To je zloženka iz samostalnikov *kolo v pomenu ‘kolo’ in *vortъ v pomenu ‘vrtenje’. Njen prvotni pomen je torej *‘vrtenje kolesa’. 46 komoren Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika kómora v pomenu ‘soba’. kompozicija Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Komposition iz latinske compositiō, ki pomeni ‘sestavljanje, sestava, urejena razvrstitev’. Izpeljana je iz latinskega glagola componere v pomenu ‘sestaviti’. koncert Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Konzert iz italijanske concerto, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa je pomenila ‘soglasje, sporazum, dogovor’. Izpeljana je iz glagola concertare v pomenu ‘uglasiti, skupaj pripravljati, organizirati’, ki se je razvil iz latinskega concertāre v pomenu ‘tekmovati, bojevati se’. koncerten Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika koncêrt. konj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍnj, ruska kónь in češka kůň se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kon'ь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *kabō(n), iz katere se je razvila tudi latinska cabō v pomenu ‘konj’ in iz katere sta izpeljani še latinska caballus v pomenu ‘skopljen, delovni konj’ in grška kabállēs v pomenu ‘delovni konj’. Prvotni pomen ni znan. konjski Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika kònj. kontinent Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Kontinent iz latinske continēns, ki prav tako pomeni ‘celina’, prvotno pa je pomenila ‘skupaj držeča se (zemlja)’. To je izvorno deležnik glagola continēre, ki pomeni ‘skupaj držati, spajati’, in je sestavljen iz latinske predpone com- v pomenu ‘z’ in glagola tenēre, ki pomeni ‘držati’. kontrabas Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Kontrabass iz italijanske contrabbasso, ki je sestavljena iz predpone contra- v pomenu ‘proti’ in pridevnika basso v pomenu ‘bas, nizek’. To glasbilo je poimenovano ‘proti nizkemu’ zato, ker se nanj igra oktavo nižje, kot je zanj narejen notni zapis. kontrabasist Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je po zgledu italijanske contrabbassista izpeljana iz prevzetega samostalnika kóntrabás. kontrabasistka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika kóntrabasíst. kopenski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika kôpno. kopno Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍpno je izpeljana iz glagola kopáti. Njen prvotni pomen je torej ‘zemlja, ki se dá kopati’, ki ni pokrita z vodo ali snegom. koračnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika koráčen, ta pa iz samostalnika korák. korak Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍrāk, ki prav tako pomeni ‘korak’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *korakъ, ki etimološko ni dokončno pojasnjena. Verjetno je sorodna s splošnoslovanskim samostalnikom *korkъ, iz katerega se je razvil naš krák. 47 korenina Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika korén. korist Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍrīst, ruska korýstь, ki prav tako pomenita ‘korist’, in češka kořist, ki pomeni ‘plen’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *koristь. To je izvorno zloženka iz samostalnika, ki se ohranja v litovskem kãras in pomeni ‘vojna’, in tvorjenke iz praindoevropskega korena *d h eh1- v pomenu ‘postaviti, položiti’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je postavljeno v območje vojne, vojske’, to pa je ‘vojaški plen’. koristen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika koríst. kos Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȗs, narečna ruska kús (knjižna je prvotna manjšalnica kusók) in češka kus, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kǫsъ v pomenu ‘kos, grižljaj’. Izpeljana je iz glagola *kǫsati v pomenu ‘deliti, drobiti, gristi’, ki je soroden z litovskim ką́ sti v pomenu ‘gristi’ in samostalnikom ką́ snis v pomenu ‘grižljaj’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *ken(h1)d-, ki je pomenil ‘praskati, gristi, rezati’. kosilo Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola kósiti, ki je prvotno pomenil ‘gristi’ in je soroden s samostalnikom kós. kost Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȏst, ruska kóstь in češka kost se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kostь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *h2osti-, iz katere so se mdr. razvile še staroindijska ásthi-, albanska asht, latinska os, hetitska ḫaštāi, ki vse pomenijo ‘kost’. kostanj Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz italijanske castagno v pomenu ‘drevo kostanj’, ki se je ob castagna v pomenu ‘plod kostanja’ razvila iz latinske castanea. Latinska beseda je označevala drevo kostanj in njegov plod. Prevzeta je iz grške kástanon, ki prav tako pomeni oboje, ta pa je verjetno prevzeta iz nekega predantičnega maloazijskega jezika. kostanjev Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz prevzetega samostalnika kôstanj. kostum Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz italijanske costume v pomenu ‘oblačilo (za določeno priložnost)’. Njen starejši pomen je ‘narodna noša’, prvotni pa ‘navada, običaj’. Italijanska beseda se je razvila iz latinske consuētūdō, ki pomeni ‘šega, navada’. kot Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȗt, narečna ruska kút in češka kout se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kǫtъ, ki etimološko ni dokončno pojasnjena. Morda je sorodna z grško kanthós v pomenu ‘kotiček očesa’ in galsko *cantos, ki se ohranja v italijanski canto v pomenu ‘kot, vogal’. kotlina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika kôtel. Njen prvotni pomen je torej ‘velik kotel’. kovanec Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola kováti. Kovance namreč izdelujejo s kovanjem kovine, bankovce pa s tiskanjem na papir. kovina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kòvina, ki pomeni isto kot naša, in češka kovina, ki pomeni ‘kovinski 48 izdelki’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kovina, izpeljane iz *kovъ v pomenu ‘kovanje’, ta pa je izpeljana iz glagola *kovati. Njen prvotni pomen je torej ‘snov, ki jo je mogoče kovati’. koza Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kòza, ruska kozá in češka koza se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *koza, ki je dalje verjetno sorodna z litovsko ožỹs v pomenu ‘kozel’, ožkà v pomenu ‘koza’, albansko dhi v pomenu ‘koza’, staroindijsko ajā ́ v pomenu ‘koza’, te pa so izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *h2ag'-, ki je označeval to živalsko vrsto. koža Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȍža, ruska kóža in češka kůže se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *koz'a, ki je verjetno izpeljana iz samostalnika *koza. Njen prvotni pomen je torej ‘kozja koža (za izdelavo obleke)’. kraj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krȃj, ki pomeni ‘kraj, konec, breg, rob’, ruska kráj, ki pomeni ‘rob, konec, kraj, dežela’, in češka kraj, ki pomeni ‘rob, črta, pokrajina’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *krajь. Beseda, ki je sorodna z glagolom *krojiti v pomenu ‘rezati’, je prvotno pomenila *‘kar je odrezano’. Iz tega pomena se je najprej razvil pomen ‘konec, rob’, nato ‘meja’ in ‘obmejno področje’ ter končno ‘omejeno področje, dežela’ in ‘naselje’. kralj Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krȃlj, ruska korólь in češka král se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *korl'ь, ki je v 8. ali 9. stoletju prevzeta iz starovisokonemške Karl. To je osebno lastno ime frankovskega kralja Karla Velikega (768–814), ki je bil prvi kralj, s katerim so prišli v stik Slovani, zato so najvišjega vladarja imenovali kar z njegovim lastnim imenom. kraljestvo Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz starejše kraljévstvo, ki je izpeljana iz pridevnika kraljév, ta pa iz prevzetega samostalnika králj. kraljica Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz prevzetega samostalnika králj. kratek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krátak, ruska korótkij in češka krátký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kortъkъ, ki je prav tako pomenila ‘kratek’, prvotno pa je pomenila ‘odrezan, prisekan’. Izpeljana je namreč iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)kert- v pomenu ‘rezati, sekati’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovski kartùs v pomenu ‘grenek’ in kirtà v pomenu ‘udarec’, staroindijski kaṭú- v pomenu ‘oster’ in kr̥ tā v pomenu ‘razpoka, zareza’ ter splošnoslovanska *čьrta, iz katere se je razvila naša čŕta. krhelj Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika kr ̀h v pomenu ‘odkrhnjen kos’, ta pa iz glagola kŕhniti v pomenu ‘odkrhniti’. kri Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kȓv, ruska króvь in češka krev se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kry, ki je sorodna s srednjeirsko crú in prav tako pomeni ‘kri’ ter avestijsko xrū-, ki pomeni ‘surovo meso’. Navedene besede so se tako kot staroindijska kravíṣ- v pomenu ‘surovo meso’, grška kréas v pomenu ‘meso’, litovska kraũjas in latinska cruor, ki pomenita ‘kri’, razvile iz 5000 let stare praindoevropske *kreu̯ h2-, ki je pomenila ‘zgoščena kri, krvavo meso’. krilo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krílo, ruska kryló in češka křídlo se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kridlo, ki je prav tako 49 pomenila ‘ptičje krilo’. Beseda je izpeljana iz nekega pozabljenega glagola, ki se ohranja v litovskem skriẽti v pomenu ‘krožno se premikati, leteti v loku, leteti, drseti, lebdeti’ in je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)krei̯ -, ki je pomenil ‘vrteti, obračati, sločiti, kriviti’. Njen prvotni pomen je torej *‘tisto, s čimer (ptica) leti, s čimer se giblje’. Današnji pomen ‘žensko oblačilo’ se je iz pomena ‘ptičje krilo’ razvilo zato, ker široko mamino krilo, pod katero se skrijejo otroci, spominja na kokljina krila, pod katera se piščanci skrijejo pred nevarnostjo. kriv Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krȋv, ruska krivój in češka křivý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *krivъ, ki je prav tako pomenila ‘kriv’. Dalje je sorodna z litovsko kriẽvas, ki pomeni ‘usločen, poševen’. Slovanska in litovska beseda sta izpeljani iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)krei̯ -, ki je pomenil ‘vrteti, obračati, sločiti, kriviti’. krivda Beseda je domačega izvora. Kakor češka křivda, ki pomeni ‘krivica’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *krivьda, izpeljane iz pridevnika *krivъ, ki se ohranja v našem krív. krivica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska krivìca, ki pomeni ‘krivda’ in ‘krivica’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *krivica, izpeljane iz pridevnika *krivъ, ki se ohranja v našem krív. krog Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krȗg, ruska krúg in češka kruh se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *krǫgъ, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)kreng u̯ -, ki je pomenil ‘kriviti se’. Iz tega korena so se mdr. razvile naslednje besede: starovisokonemška hring in iz te nemška Ring, staroangleška hring in iz te angleška ring, ki pomenijo ‘obroč, krog, prstan’, umbrijska cringatro, ki pomeni ‘pas’, staronordijska hrøkkva, ki pomeni ‘kriviti se’, in staroangleška scrincan, ki pomeni ‘zgubati se, skrčiti se, posušiti se’. krogla Beseda je domačega izvora. Nastala je iz ženske oblike pridevnika okrógel pod vplivom nemške izposojenke kúgla, ki prav tako pomeni ‘krogla’. krompir Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz bavarsko nemške gruntpirn, poknjiženo Grundbirne, ki je zložena iz bavarskih ustreznic knjižno nemških samostalnikov Grund v pomenu ‘zemlja, tla’ in Birne, ki pomeni ‘hruška’. Njen prvotni pomen je torej ‘zemeljska hruška’. krožen Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika króg. krožiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krúžiti, ruska kružítь in češka kroužit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *krǫžiti, ta pa je izpeljana iz samostalnika *krǫgъ, iz katerega se je razvil naš króg. krožnica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika króžen, ta pa iz samostalnika króg. kruh Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška krȕh, ki pomeni isto kot naša, narečna ruska krúx, ki pomeni ‘krajec kruha, gruda, kepa’, in starejša češka kruch, ki pomeni ‘kos, odlomljen kos’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *kruxъ, ki je pomenila *‘odlomljen kos (hrane)’. Izpeljana je iz glagola, ki se ohranja v slovenskem krúšiti. Njen prvotni pomen je ‘odkrhnjen, odlomljen kos hrane’. krven Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika krí. 50 kuhinja Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska kùhinja, ruska kúxnja in češka kuchyně je prevzeta iz starovisokonemške kuhhīna, ta pa iz srednjeveškolatinske cocina, ki prav tako pomeni ‘kuhinja’. Ta beseda se je pod vplivom latinskega glagola coquere v pomenu ‘kuhati’ razvila iz latinske culīna, ki je v antiki pomenila ‘kuhinja’. kultura Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Kultur iz francoske culture, ki prav tako pomenita ‘kultura’, ta pa iz latinske cultūra, ki pomeni ‘vzgoja, izobraževanje, čaščenje, spoštovanje’, prvotno pa ‘obdelovanje, poljedelstvo’. Izpeljana je iz latinskega glagola colere, ki pomeni ‘obdelovati zemljo’. kulturen Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika kultúra. kvadrat Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Quadrat iz latinske quadrātus, ki pomeni isto kot naša. Izpeljana je iz trpnega deležnika latinskega glagola quadrāre, ki pomeni ‘narediti štirikotno’, ta pa iz pridevnika quadrus, ki pomeni ‘štirikoten’ in je soroden s števnikom quattuor v pomenu ‘štirje’. Njen prvotni pomen je torej ‘narejen štirikotno’. kvartet Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz italijanske quartetto ki pomeni isto kot naša, prvotno pa pomeni ‘četverica’. Izpeljana je iz italijanskega števnika quarto, ki pomeni ‘četrti’. kvišku Beseda je domačega izvora. Sklopljena je iz predloga k in dajalnika samostalnika víšek v danes pozabljenem pomenu ‘višina’. Njen prvotni pomen je torej ‘v višino’. labod Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lȁbūd, ruska lébedь in češka labut' se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *olbǫdь oziroma *elbǫdь, ta pa je kakor starovisokonemška albiz in elbiz, staroangleška aelbitu in staronordijska elptr in ǫlpt, ki vse pomenijo ‘labod’, tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *h2alb h -, ki je pomenil ‘bel’ in iz katerega je mdr. tvorjen latinski pridevnik albus v pomenu ‘bel’. lahek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lȁk, ruska lëgkij in češka lehký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lьgъkъ, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *leg u̯ h -, ki je pomenil ‘lahkoten, majhen, lahek’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska laghú- v pomenu ‘hiter, lahek, majhen’, grška elakhýs v pomenu ‘majhen’, latinska levis v pomenu ‘lahek, majhen, tih’, gotska leihts, starovisokonemška līht(i) in iz te nemška leicht, staroangleška lēoht in iz te angleška light, ki prav tako pomenijo ‘lahek’. lajna Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju je pomenila še vrsto glasbila s strunami, napetimi na okvir. Prevzeta je iz nemške Leier, ki danes prav tako pomeni ‘lajna’, nekdaj pa je tudi pomenila vrsto glasbila s strunami. Nemška beseda se je razvila iz starovisokonemške līra, ta pa je prek latinske lyra prevzeta iz grške lýra v enakem pomenu. Grška beseda je prevzeta iz nekega neznanega predantičnega jezika. las Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vlȃs, ruska vólos in češka vlas se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *volsъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *(h2)u̯ olk'o-, iz katere sta se razvili še staroindijska válśa- v pomenu ‘mlada veja, poganjek’ in avestijska varǝsa- v pomenu ‘las, kocina’. Iz sorodnih tvorjenk iz korena *(h2)u̯ el-, ki je pomenil ‘dlaka, volna’, so se razvile še staroangleška wlōh ‘vlakno’, islandska 51 ló in danska lu, ki pomenita ‘kosem, hrapavost tkanine’. lasten Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika lást. lastnost Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika lásten. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je komu ali čemu lastno’. lebdeti Beseda je tujega izvora. V 20 stoletju je prevzeta iz hrvaške lèbdjeti, ki etimološko ni pojasnjena. Morda je nastala iz *lebьtěti v pomenu ‘ohlapno viseti’, kar bi bilo sorodno s hrvaškim pridevnikom lȁbav v pomenu ‘ohlapen’, morda je prevzeta iz romanskega glagola levitare, iz katerega se je razvil italijanski lievitare, ki danes pomeni predvsem ‘vzhajati, naraščati’. Ta glagol je tvorjen iz latinskega pridevnika levis, ki pomeni ‘lahek’. leči Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lèći, ruska léčь in starejša češka léci (danes lehnout) se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lekti, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *leg h -, ki je pomenil ‘ležati, uleči se’. Iz istega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: grška lékhetai v pomenu ‘uleže se’, léktron v pomenu ‘tabor, ležišče, posteljica, maternica’, latinska lectus v pomenu ‘ležišče, postelja’, hetitska lagari v pomenu ‘on(a) leži’, gotska ligan v pomenu ‘ležati’, starovisokonemška ligen in iz te nemška liegen v enakem pomenu ter starovisokonemška legan, ki pomeni ‘položiti’, in iz te nemška legen ter staroangleška lecgan in iz te angleška lay v enakem pomenu. led Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lȇd, ruska lëd in češka led se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ledъ, ta pa je dalje sorodna z litovskima lẽdas in ledùs ter latvijsko ļedus in staroprusko ledis, ki prav tako pomenijo ‘led’, verjetno pa tudi z irsko ladg, ki pomeni ‘sneg’. Njen prvotni pomen ni znan. lega Beseda je domačega izvora. Tako kot staročeška líha, ki pomeni ‘podklada za sode’, in češka líha, ki pomeni ‘tram za spuščanje bremen’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lěga, ki je dalje sorodna s starovisokonemško lāga v pomenu ‘ležanje, zaseda’, iz katere se je razvila današnja nemška Lage v pomenu ‘položaj’. Vse navedene besede so se razvile iz 5000 let stare izpeljanke *lēg h ah2 iz korena *leg h -, ki je pomenil ‘ležati, uleči se’. Njen prvotni pomen je domnevno ‘ležanje’. legenda Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz latinske legenda, ki pomeni ‘berilo o življenju svetnika’. Izpeljana je iz latinskega glagola legere, ki pomeni ‘brati’. Njen prvotni pomen je ‘kar je treba brati’. lep Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska lijȇp, srbska lȇp, starejša in narečna ruska lépyj ter češka lepý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lěpъ, ki je prav tako pomenila ‘čeden, lep’. Verjetno se je razvila iz starejše *loi̯ po-, ki je pomenila ‘namazan z mastjo’ in je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *lei̯ p- v pomenu ‘držati se, biti prilepljen’. Današnji pomen se je iz tega utegnil razviti prek vmesnih *‘dober’ in *‘ustrezen, prilegajoč se’, lahko pa se je razvil tudi prek vmesnega ‘namazan, naličen’. lepiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska lijépiti, srbska lépiti, ruska lepítь in češka lepit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lěpiti, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *lei̯ p- v pomenu ‘držati se, biti prilepljen’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovska lìpti v pomenu ‘prilepiti se’, staroindijska limpáti v pomenu ‘on(a) namaže (z mastjo), prilepi’, gotska liban in nemška leben, ki pomenita ‘živeti’, starovisokonemška bilīban in iz te nemška 52 bleiben, ki pomeni ‘ostati’, toharska B lipetär v pomenu ‘ostane, preostane’ in morda grška lípos, ki pomeni ‘mast, maščoba’, ter latinska lippus, ki pomeni ‘krmežljav’. les Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska lijȇs, ki pomeni ‘lesena krsta’, srbska lȇs, ki pomeni ‘les’ in ‘gozd’, ruska lés in češka les, ki pomenita ‘gozd’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lěsъ, ki je pomenila ‘gozd’. Današnji pomen ‘les’ se je iz prvotnega ‘gozd’ (ki je še znan v starejši slovenščini) razvil zato, ker v gozdu rastejo drevesa, ki dajejo les. Beseda je dalje sorodna s staroangleško lǣs, ki pomeni ‘pašnik, log’. Verjetno je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *leh1-, ki je pomenil ‘popustiti, zapustiti’. Njen prvotni pomen je domnevno *‘zapuščeno, ne več obdelano zemljišče, na katerem je pognalo grmičevje’. lesen (o lesu) Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika lés. lesen (iz lesa) Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika lés. lestev Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška ljȅstve, ki pomeni isto kot naša, je v srednjem veku izpeljana iz glagola lésti v pomenu ‘plezati’ (kakor je npr. brítev izpeljana iz glagola bríti) in torej prvotno pomeni ‘orodje za plezanje’. lestvica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika léstev in torej prvotno pomeni ‘majhna lestev’. Vtis, ki ga daje poslušanje glasbene lestvice, je namreč tak, da spominja na vzpenjanje po lestvi. Beseda je pomen pridobila pod vplivom italijanske scala, ki poleg ‘stopnice’ in ‘lestev’ pomeni tudi ‘(glasbena) lestvica’. lešnik Beseda je domačega izvora. Tako kot srbska lȅšnīk se je razvila iz starejše *lěščьnikъ, ta pa je prek pridevnika *lěščьnъ v pomenu ‘leskov’ izpeljana iz 1200 let starega splošnoslovanskega samostalnika *lěska, iz katerega se je razvil naš samostalnik léska. Beseda léšnik je torej prvotno pomenila ‘leskov plod’. letalo Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola letéti. leteti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska lètjeti, črnogorska lèćeti, srbska lèteti, ruska letétь in češka letět se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanskega glagola *letěti, ki je izpeljan iz samostalnika *letъ v pomenu ‘let’. Ta beseda je prvotneje domnevno pomenila ‘upogibanje kril’. Razvila se je iz starejše *lekto-, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *lek- v pomenu ‘upogibati (krilo, roko, nogo)’, iz katerega so mdr. tvorjene naslednje besede: litovska lė̃kti ‘leteti, hiteti’ in latvijski lèkt v pomenu ‘skočiti, leteti, vziti’, lecene v pomenu ‘žaba’. leto Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska ljȅto in srbska lȅto, ki pomenita ‘poletje’, ruska léto in češka léto v pomenih ‘poletje’ in ‘leto’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lěto, ki je pomenila ‘poletje’, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *leh1to-, ki je pomenila ‘toplo obdobje’ in se ohranja še v staroirski laithe v pomenu ‘dan (v nasprotju z nočjo)’, prvotno *‘topli del dneva’, in iz katere je izpeljana narečna švedska låding v pomenu ‘pomlad’. lev Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lȁv, ruska lév in češka lev se je razvila iz *lьvъ, ki je v srednjem veku prevzeta iz neke germanske besede, sorodne s starovisokonemško lewo, iz katere se je razvila današnje nemška Löwe. Germanska beseda je prek latinske leō prevzeta iz grške léōn, ta pa iz nekega semitskega ali hamitskega jezika. Podobne besede s pomenom ‘lev’ so namreč tudi hebrejska lābī', asirska labbu in staroegipčanska labu. 53 levi Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska lijȇvī, srbska lȇvī, ruska lévyj in češka levý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lěvъjь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *lai̯ u̯ o-, iz katere sta se razvili še grška laiós in latinska laevus, ki prav tako pomenita ‘levi’. Ker tvorjenka iz te besede v litovskem glagolu išlaivóti pomeni ‘kriviti, narediti krivino’, sklepamo, da je pridevnik prvotno pomenil *‘kriv’. levinja Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz prevzete besede lèv. levo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika lévi. ličinka Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske ličínka, ki pomeni isto kot naša. Izpeljana je iz ruskega samostalnika ličína, ki pomeni ‘maska, krinka’, ta pa iz lík, ki pomeni ‘zunanja podoba, obličje’ in je soroden z našim lík. lik Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lȋk, ki pomeni ‘lik, oblika’, ruska lík, ki pomeni ‘zunanja podoba, obličje’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *likъ, ki je sorodna z líce in se skriva tudi v besedah oblíka in oblíčje. Njen izvor ni dokončno pojasnjen. likalnik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola líkati in torej prvotno pomeni ‘orodje za likanje’. likanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola líkati. likati Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju je izpeljana iz samostalnika lík v pomenu ‘oblika’. Njen prvotni pomen je torej ‘delati obliko, oblikovati’. likoven Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika lík. lisica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lìsica, ruska lisíca in poljska lisica se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lisica, ki je izpeljana iz *lisa v pomenu ‘lisica’. Beseda etimološko ni pojasnjena. Morda je dalje sorodna z latvijsko lapsa, litovsko lãpė, latinsko volpēs, vulpēs, grško alṓpēks in armensko ałuēs, ki vse pomenijo ‘lisica’, vendar podrobnosti niso pojasnjene. list Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lȋst, ruska líst in češka list se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *listъ, ta pa je dalje sorodna z litovsko laĩškas, ki prav tako pomeni ‘list’. Beseda, ki je prvotneje pomenila ‘rastlinski list’, etimološko ni dokončno pojasnjena. liti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lȉti, ruska lítь in češka lít se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *liti, ta pa je dalje sorodna z litovsko líeti in latvijsko liêt, ki prav tako pomenita ‘liti’, litovsko lietùs v pomenu ‘dež’, latinsko lītus v pomenu ‘obala’, valižansko lli v pomenu ‘plima, morje’ in gotsko leiþu v pomenu ‘sadno vino’, ki so vse tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *lei̯ H-, ki je pomenil ‘liti, zlivati, točiti’. ljub Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ljȗb, ruska ljubój in češka libý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *l'ubъ, ta pa iz 5000 let stare 54 praindoevropske *leu̯ b h o-, iz katere so se razvile še gotska liufs, staronordijska liúfr, staroangleška lēof, starovisokonemška liob in iz te nemška lieb, ki vse pomenijo ‘ljub’, pa tudi angleška love, ki pomeni ‘ljubezen’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *leu̯ b h -, ki je pomenil ‘ljubiti, rad imeti’. Koren je verjetno posnemovalnega nastanka, saj ga izgovarjamo z glasovi, ki posnemajo poljub. ljubezen Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je tvorjena iz glagola ljubíti. ljubiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ljúbiti, ruska ljubítь, ki pomenita podobno kot naša, in češka libit se, ki pomeni ‘ugajati, prijati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *l'ubiti, ta pa je izpeljana iz pridevnika *l'ubъ, iz katerega se je razvil naš ljúb. ljubljenček Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz deležnika ljúbljen glagola ljubíti. ljudski Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika ljudjé. ljudstvo Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika ljudjé. ločevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ločeváti. ločevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ločíti. ločiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lúčiti, staroruska lučiti in češka loučit, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lǫčiti, ta pa je kakor sorodna latvijska lùocît prvotno pomenila ‘upogibati, kriviti’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *lenk-, ki je pomenil ‘kriviti’. Današnji pomen je posplošen iz sestavljenih glagolov, ki se pri nas ohranjata v odločíti, prvotno ‘odkriviti’, in razločíti, prvotno ‘kriviti narazen’. ločje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz lóč, ki se je kakor staropoljska łącz v pomenu ‘šaš’ razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lǫčь, ta pa je izpeljana iz samostalnika *lǫkъ, ki je pomenil ‘kar je ukrivljeno’, iz katerega se je razvil naš lók. lok Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lȗk, ruska lúk in češka luk, ki imajo enak ali podoben pomen kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lǫkъ, ta pa je dalje sorodna z litovsko lañkas, ki prav tako pomeni ‘lok’, latvijsko lùoks, ki pomeni ‘kriv kos lesa, platišče’, in staroangleško lōh, ki pomeni ‘jermen’. Vse te besede so izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *lenk-, ki je pomenil ‘kriviti’. Prvotni pomen besede lók je torej ‘kar je ukrivljeno’. lokvanj Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške lòkvānj, kar je izpeljano iz hrvaškega samostalnika lȍkva v pomenu ‘mlaka, luža’. Lokvanji namreč rastejo v mlakah. lotevati se Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola lotíti se. lotiti se Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna hrvaška lȍtiti se, knjižna hrvaška, srbska, 55 bosanska, črnogorska lȁtiti se, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lotiti oziroma *latiti v pomenu ‘zgrabiti, zalotiti’. Beseda etimološko ni dokončno pojasnjena. Morda je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *lah2- v pomenu ‘biti skrit, skrivati se’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: latinska latēre v pomenu ‘biti skrit’, starovisokonemška luoga v pomenu ‘brlog’ in grška lḗthō, ki pomeni ‘sem skrit, skrivam se’. loviti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lòviti, ruska lovítь in češka lovit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *loviti, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *la(h2)u- v pomenu ‘ujeti, zapleniti’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovski lãvinti v pomenu ‘gojiti’ in lãvyti v pomenu ‘trenirati, izobraziti’, staroindijski lóta- in lótra-, ki pomenita ‘plen’, grške apolaúō v pomenu ‘uživam’, leíā, lēíē in lāíā, ki pomenijo ‘plen’, latinska lucrum v pomenu ‘dobiček, korist’, staroirska lóg v pomenu ‘plačilo, nagrada’, gotska laun, starovisokonemška lōn in iz te nemška Lohn, ki pomenijo ‘plačilo’. luknja Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola lúkati, ki pomeni ‘gledati’. Njen prvotni pomen je torej ‘odprtina za gledanje, opazovanje’. luna Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lúna, ruska luná in češka luna se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *luna, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *lou̯ ksnah2 s prvotnim pomenom ‘svetla, osvetljujoča’, ki se ohranja še v latinski lūna v pomenu ‘luna’ in srednjeirski lúan, ki pomeni ‘luč, luna’. Beseda je v ženskem spolu posamostaljeni praindoevropski pridevnik *lou̯ ksno-, ki se ohranja v avestijskem raoxšna- in pomeni ‘osvetljujoč’. Tvorjen je iz korena *leu̯ k-, ki je pomenil ‘svetiti’. lunin Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika lúna. mačeha Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȁćeha, ruska máčexa in češka macecha se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mat'exa, izpeljanke iz samostalnika *mati. maček Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska máčak je izpeljana iz samostalnika máčka. mačji Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška mȁčjī se je razvila iz *mačьjьjь, kar je izpeljano iz samostalnika máca v pomenu ‘mačka’. mačka Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȁčka in slovaška mačka je izpeljana iz samostalnika máca v pomenu ‘mačka’, ta pa iz vabnega klica mac, s katerim kličejo mačke. madež Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȁdež, ki pomeni ‘materino znamenje’, in narečna ruska mádež, ki pomeni ‘pega na obrazu nosečnice’, je izpeljana iz 1200 let stare splošnoslovanske *madъ, ta pa iz še starejše *mādo-, iz katere sta se razvili tudi staronordijska mót v pomenu ‘znamenje, znak’ in nizozemska moet, ki pomeni ‘pega, madež’. Vse te besede so izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *mad-, ki je pomenil ‘moker, vlažen’. Madež je torej prvotno označeval tako liso na tkanini ali koži, ki je nastala zaradi nanosa česa mokrega, vlažnega. magnet Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Magnet in latinske magnēs iz grške mágnēs, ki prav tako pomeni ‘magnet’. Izpeljana je iz imena grške pokrajine Magnēsía, ki leži v vzhodni Tesaliji, blizu današnje grško-turške meje. V tej pokrajini so namreč najdišča železa z naravnim magnetizmom. 56 magneten Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika magnét. mah Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȃh, ruska móx in češka mech se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mъxъ, ta pa je sorodna z litovsko mūsaĩ, ki pomeni ‘plesen’, latinsko muscus, staroangleško moes, angleško moss, starovisokonemško mios in nemško Moos, ki vse pomenijo ‘mah’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *meu̯ -, ki je pomenil ‘vlažen, moker’. maketa Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz francoske maquette, ki pomeni isto kot naša, ta pa je prevzeta iz italijanske macchietta, ki pomeni ‘skica, sličica’. Njen prvotni pomen je ‘majhen madež, majhna lisa’, saj je manjšalnica italijanskega samostalnika macchia, ki pomeni ‘madež, lisa’. malha Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške malhe, ki pomeni ‘usnjena torba’ in ‘žep v plašču’. mama Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȁma, ruska máma in češka máma se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mama, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *māmah2, kar se ohranja še v latvijski mãma in novoperzijski māmā, oboje v pomenu ‘mama’, njena različica *mamah2 pa v litovski mamà, grški mámma, albanski mëmë, latinski mamma, bretonski mam in mnogih drugih, ki vse pomenijo ‘mama’. To je izvorno otroška beseda. Tvorjena je iz ponovljenega najlažje izgovorljivega zloga ma. Majhni otroci navadno še pred prvim rojstnim dnem najprej rečejo ma, ko pa ta zlog ponovijo, nastane beseda mama. Odrasli so to besedo vzeli iz še neizoblikovanega otroškega govora in ji pripisali pomen osebe, ki je dojenčku in majhnemu otroku najbližje. mamin Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika máma. manjšina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz primernika mánjši pridevnika májhen. masa Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Masse iz latinske massa, ki pomeni ‘testo, mehka snov’, ta pa je prevzeta iz grške mádza, ki pomeni ‘testo’. mast Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȃst, ki pomeni isto kot naša, ruska mástь, ki pomeni ‘barva (dlake)’, narečno tudi ‘maža, mazilo’, in češka mast, ki pomeni ‘mazilo’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mastь. Izpeljana je iz predhodnika glagola *mazati. Njen prvotni pomen je *‘mazanje’. maščoba Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika mást. matematičen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika matemátika. matematika Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju je prevzeta (morda prek nemške Mathematik) iz latinske mathēmatica, ta pa iz grške mathēmatikḗ, kar je izvorno ženska oblika pridevnika mathēmatikós, ki prvotno pomeni ‘ukaželjen, vedoželjen’. Ta grški pridevnik je izpeljan iz samostalnika máthēma, ki pomeni ‘znanje, znanost, veda, nauk’. Beseda matemátika je torej prvotno označevala veščino, namenjeno tistim, ki se radi učijo, tj. vedoželjnim. 57 material Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške Material, ta pa iz latinske māteriālis, ki je izvorno pridevnik iz samostalnika māteria v pomenu ‘snov, gradbena snov’, ta pa je izpeljan iz samostalnika māter v pomenu ‘mati’. materialen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta (po zgledu nemške materiel in francoske matériel) iz latinske māteriālis, ki pomeni ‘snoven’ in je izpeljan iz latinskega samostalnika māteria v pomenu ‘snov’, ta pa je izpeljan iz samostalnika māter v pomenu ‘mati’. mati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȁti, ruska mátь in češka máti se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mati, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *mah2tōr, ki se ohranja v mnogih jezikih, npr. staroindijsko mātár-, avestijsko mātar-, armensko mayr, grško mḗtēr, latinsko māter, staroirsko máthir, nemško Mutter, angleško mother, latvijsko mâte, vse v pomenu ‘mati’. Tako kot beseda máma je tudi ta izpeljana iz zloga ma, ki je najpogosteje prvo, kar izgovori majhen otrok, še dojenček. matrica Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Matrize in francoske matrice iz latinske mātrīx, ki prvotno pomeni ‘živalska samica z mladiči’, kasneje tudi ‘uradni spisek oseb’. Izpeljana je iz latinskega samostalnika māter, ki pomeni ‘mati’. med Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȅd, ruska mëd in češka med se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *medъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *med h u-, iz katere so se razvile še litovska medùs in latvijska mȩdus, ki prav tako pomenita ‘med’, staroindijska mádhu-, ki pomeni ‘med’ in ‘medica’, grška méthy, ki pomeni ‘vino’, staroirska mid in bretonska mez, ki pomenita ‘medica’, staronordijska mjǫðr, staroangleška meodo in nemška Met, ki prav tako pomenijo ‘medica’. Beseda je prvotno označevala sladko jed ali pijačo, saj je izpeljana iz praindoevropskega pridevnika *med h u-, ki je pomenil ‘sladek’ in ki se v tem pomenu ohranja v staroindijskem mádhu-. mednaroden Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz besedne zveze med národi. medved Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska mèdvjed, srbska mèdved, ruska medvédь in češka medvěd se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *medvědь, ki je zložena iz splošnoslovanskega samostalnika *medъ v pomenu ‘med’ in izpeljanke iz glagola *ěsti v pomenu ‘jesti’. Njen prvotni pomen je torej *‘tisti, ki jé med’. medvedek Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika mêdved. medvedji Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika mêdved. megla Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska màgla, ruska mglá in češka mlha se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mьgla, ki je sorodna z litovsko miglà, latvijsko migla, oboje v pomenu ‘megla’, in grško omíkhlē, ki pomeni ‘oblak’ in ‘megla’. Vse te besede so se razvile iz 5000 let stare praindoevropske *(h3)mig h lā, tvorjenke iz korena *(h3)mei̯ g h -, ki je pomenil ‘migljati, treniti z očmi, mižati’. Njen prvotni pomen je torej ‘stemnitev’. Sorodno je tudi nizozemsko miggelen, ki pomeni ‘drobno deževati’, in albansko mjegull, ki pomeni ‘megla’. meglen Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika meglà. 58 mehek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȅk, ruska mjágkij in češka měkký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mękъkъ, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *menHk- v pomenu ‘tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’. Iz tega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: litovska mìnkštas v pomenu ‘mehek’, staroindijska mácate v pomenu ‘on(a) zmelje, stlači, ogoljufa’, grška mássō v pomenu ‘stiskam, gnetem, mesim, brišem’, staroangleška mengan in nemška mengen v pomenu ‘gnesti, skupaj zgnesti’. Iz istega korena je izpeljan tudi naš samostalnik móka. melodija Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek sodobnih evropskih jezikov, nemško Melodie, francosko mélodie, italijansko melodia, iz latinske melōdia, ta pa iz grške melōidía, ki poleg ‘melodija, napev’ pomeni zlasti ‘glasbeno delo z besedilom’. Zložena je iz grškega samostalnika mélos v pomenu ‘lirska pesem, žalostinka’ in ‘melodija’ ter izpeljanke iz aoidḗ, ki pomeni ‘petje, pesem, pesnitev’. meniti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska mijéniti, srbska méniti, staroruska měniti in češka mínit, ki vse pomenijo enako ali zelo podobno kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *měniti, ta pa je dalje sorodna s starovisokonemško meinan, iz katere se je razvila današnje nemška meinen, ki prav tako pomeni ‘meniti, misliti’. Izpeljana je iz 5000 let starega praindoevropskega samostalnika *moi̯ nah2, ki je pomenil ‘zamenjava’ in se ohranja v litovski maĩnas ter slovanski *měna, ki pomenita ‘sprememba’. Glagol meníti je torej prvotno pomenil *‘izmenjevati se’, tj. ‘izmenično govoriti, pomenkovati se’. mera Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska mjȅra, srbska mȅra, ruska méra in češka míra, ki imajo enake ali podobne pomene kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *měra. Ta je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *meh1- v pomenu ‘meriti’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijski mā ́ ti v pomenu ‘on(a) meri’ in mā ́ trā v pomenu ‘mera, merilo’, grška métron v pomenu ‘mera, merilo, merilna palica’ in latinska mētīrī, ki pomeni ‘meriti’. meriti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska mjȅriti, srbska mȅriti, ruska méritь in češka mířit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *měriti, ki kakor vse naštete pomeni ‘meriti’. Izpeljana je iz samostalnika *měra, ki se ohranja v našem méra. merjenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola mériti. merski Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika méra. mesec Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska mjȅsēc, srbska mȅsēc, ruska mésjac in češka měsíc se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *měsęcь, ta pa je izpeljana iz 5000 let stare praindoevropske *meh1s-, iz katere so se razvile še staroindijska mā ́ s, avestijska mā ̊ in novoperzijska māh, ki vse pomenijo ‘mesec, luna’. Vse te besede so izpeljane iz praindoevropskega korena *meh1-, ki je pomenil ‘meriti’. Nekdaj so namreč časovna obdobja, daljša od enega dneva, merili z luninimi menami, zato beseda mésec še danes pomeni ‘luna’ in ‘čas 30 (ali 28 ali 31) dni’, tj. prvotno ‘čas, v katerem se pojavijo vse lunine mene’. meso Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȇso, ruska mjáso in češka maso se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *męso, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *mēmso-, iz katere so se razvile še staroindijska māṁsá-, armenska mis, gotska mimz, latvijska mìesa, staropruska mensā, toharska B misa in albanska mish, ki vse pomenijo ‘meso’. Ta prastara beseda etimološko ni pojasnjena. 59 mesten Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika mésto. mesto Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska mjȅsto, srbska mȅsto, ruska mésto in češka místo, ki pomenijo ‘kraj, prostor’, in češka město, ki pomeni ‘večja naselbina, mesto’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *město, ta pa je verjetno izpeljana iz 5000 let stare praindoevropske besede *moi̯ th2o-, ki je pomenila ‘kol’. Njen prvotni pomen je domnevno ‘področje znotraj s koli zamejenega ozemlja’. meter Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Meter iz francoske mètre, ki pomenita isto kot naša, ta pa iz latinske metrum, ki je prevzeta iz grške métron v pomenu ‘mera, merilo, merilna palica’. Grška beseda je sorodna z našo méra. metrum Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz latinske metrum v posebnem pomenu ‘verzna mera’, ta pa iz grške métron, ki pomeni ‘mera, merilo, merilna palica’ in iz katere smo prek francoščine in nemščine prevzeli naš samostalnik méter. metulj Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša hrvaška mètulj, narečna slovaška metul' in podobno kot češka motýl, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *metul'ь oziroma *motyl'ь, ki so verjetno izpeljane iz glagola *mesti v posebnem pomenu *‘ne naravnost leteti, leteti sem ter tja’, tj. ‘leteti, kot letijo snežinke, ki jih mete veter’. Če je domneva pravilna, je izhodiščni pomen *‘kdor ne leti naravnost, kdor leti sem ter tja’. mijavkanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola mijávkati. mijavkati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz medmeta mijáv, ki posnema mačje oglašanje, kakor je npr. iz medmeta mú, ki posnema kravje oglašanje, izpeljan glagol múkati. mikroorganizem Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Mikroorganismus, francosko microorganisme, angleško microorganism. Zložena je iz grškega pridevnika mīkrós v pomenu ‘majhen’ in samostalnika, iz katerega je prevzet naš samostalnik organízem. milijon Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju je prevzeta prek nemške Million iz italijanske milione, ki prav tako pomeni ‘milijon’, prvotno pa je pomenila ‘velika tisočica’. Izvorno je namreč večalnica števnika mille, ki pomeni ‘tisoč’. mineral Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Mineral iz okrnjene srednjeveškolatinske besedne zveze aes minerale, ki pomeni ‘rudnina’. Ta zveza vsebuje latinski samostalnik aes v pomenu ‘baker, bron, ruda’ in srednjespolsko obliko pridevnika mineralis v pomenu ‘rudniški’, izpeljanega iz minarium, ki pomeni ‘rudnik’. Prvotni pomen besede minerál je torej ‘ruda iz rudnika’. mineralen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika minerál. minuta Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju je prevzeta iz nemške Minute, ta pa iz poznolatinske minūta, ki je skrajšana iz latinske besedne zveze pars minūta prīma, ki dobesedno pomeni ‘prvi mali del’. Prvi mali (manjši) del ure je minuta, drugi pa sekunda. Latinsko minūta dobesedno pomeni ‘mala, majhna, zmanjšana’. To je izpeljanka iz glagola minuere, ki pomeni ‘zmanjšati’. 60 mir Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȋr, ki pomeni isto kot naša, ruska mír, ki poleg tega pomeni tudi ‘svet, človeštvo, vesolje’, in češka mír, ki pomeni ‘mir, spokojnost’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mirъ, ki je dalje sorodna s starolitovskim samostalnikom mieras in latvijskim miêrs, ki prav tako pomenita ‘mir’. Beseda se je razvila iz 5000 let starega praindoevropskega pridevnika *mei̯ Hro-, ki se ohranja v albanskem mirë v pomenu ‘dober’. Izpeljana je iz praindoevropskega korena *mei̯ H-, ki je pomenil ‘drag, ljub, prijeten’. Beseda mír je torej prvotno pomenila ‘kar je dobro, prijetno’. miriti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska míriti in ruska mirítь se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *miriti, ki je izpeljana iz samostalnika *mirъ, iz katerega se je razvil naš mír. Njen prvotni pomen je torej ‘delati mir’. misel Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȋsao, ruska mýslь in češka mysl se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *myslь, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *meu̯ d h -, ki je pomenil ‘paziti na, misliti na’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovska maũsti v pomenu ‘hrepeneti’, gotska maudjan v pomenu ‘spomniti’, grška mỹthos v pomenu ‘zgodba, pripoved, povest’ (iz katere smo prevzeli našo mít), irska smúainidh v pomenu ‘on(a) misli’ in perzijska mōja, ki pomeni ‘tožba’. miseln Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika mísel. miš Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȉš, ruska mýšь in češka myš se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *myšь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *mūs-, iz katere so se razvile še staroindijska mū ́ ṣ-, grška mȳ̃s, latinska mūs, albanska mi, starovisokonemška mūs in iz te nemška Maus, staroangleška mūs in iz te angleška mouse, ki vse pomenijo ‘miš’. Praindoevropska beseda je verjetno tvorjena iz korena *meu̯ s-, ki je pomenil ‘hitro se premikati’ in ‘izmikati, krasti’. Če je domneva pravilna, je beseda prvotno pomenila ‘hitro premikajoča se žival (ki krade hrano)’. miška Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika mìš. miza Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz neke romanske besede, verjetno starofurlanske mẹsa, ki se je razvila iz latinske mensa ‘miza’. Iz iste latinske besede smo kasneje prek nemščine prevzeli našo ménza. mlad Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mlȃd, ruska molodój in češka mladý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *moldъ, ki je dalje sorodna s staroprusko maldai v pomenu ‘mladeniči’, staroindijsko mr̥ dú- v pomenu ‘mehek, nežen’, grško bladýs v pomenu ‘medel’, latinsko mollis v pomenu ‘mehek, šibek’ in staronordijsko maltr, ki pomeni ‘gnil, pokvarjen’. Navedene besede so izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *meld-, ki je pomenil ‘postati ali biti mehek’. Naša beseda je torej prvotno pomenila *‘mehek, nežen’. mladič Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika mlád. mladost Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mlȁdōst, ruska mólodostь in češka mladost se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *moldostь, ki je izpeljana iz pridevnika *moldъ, iz katerega se je razvil naš mlád. 61 mleko Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska mlijéko, srbska mléko, ruska molokó in češka mléko se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *melko, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *h2melk-, ki je pomenil ‘gladiti, dotikati se’, v posebnem pomenu ‘molsti’. Iz tega korena sta tvorjena tudi latinski glagol mulcēre, ki pomeni ‘gladiti, božati’, in staroindijski mr̥ śáti, ki pomeni ‘on(a) se dotika’. Iz sorodnega korena *h2melg'- je tvorjen splošnoslovanski glagol *melsti, iz katerega se je razvil naš môlsti, pa tudi staroangleški samostalnik meoluk, ki pomeni ‘mleko’, in iz tega angleški milk, ter starovisokonemški miluh in iz tega nemški Milch, ki vse prav tako pomenijo ‘mleko’. mnenje Beseda je domačega izvora. Tvorjena je iz danes pozabljenega glagola mnéti, ki je pomenil ‘misliti’ in se je kakor starocerkvenoslovanski mьněti razvil iz 1200 let starega splošnoslovanskega *mьněti, ta pa je dalje soroden z litovskim minė́ti, ki prav tako pomeni ‘misliti’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *men- v pomenu ‘misliti’, iz katerega so mdr. tvorjene naslednje besede: staroindijska matí- v pomenu ‘misel, mnenje’, avestijska anu- maiti- v pomenu ‘ponavljanje v mislih’, litovska mintìs v pomenu ‘misel, ideja’ in latinska mens, ki pomeni ‘um, razum, zavest, pamet’, iz katere je tvorjen pridevnik, ki smo ga prevzeli v naš mentálen. množenec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana prek deležnika množèn iz glagola množíti. množenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola množíti. množica Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika mnóg. množina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika mnóg, ki izraža veliko število oseb ali stvari. Prvotno torej označuje slovnične oblike, ki se nanašajo na osebe ali stvari, ki jih je mnogo, več kot dve. množitelj Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola množíti. množiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mnòžiti, ruska mnóžitь in češka množit, ki pomenijo ‘množiti’ in ‘razmnoževati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mъnožiti, ta pa je izpeljana iz pridevnika *mъnogъ, iz katerega se je razvil naš mnóg. moč Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȏć, ruska móčь in češka moc se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *moktь, ki je dalje sorodna z gotsko machts, staroangleško maeht in iz te razvito angleško might, starovisokonemško maht in iz te razvito nemško Macht, ki vse pomenijo ‘moč, sila’. Navedene besede so se razvile iz 5000 let stare praindoevropske *mag h ti-, ki je tvorjena iz korena *mag h - v pomenu ‘biti močen, biti sposoben’. moči Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mòći, ruska móčь in češka moc se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mokti, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *mag h -, ki je pomenil ‘biti močen, biti sposoben’. Iz tega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: gotska magan, ki kakor starovisokonemška magēn pomeni ‘biti močen, biti sposoben’, nemška mögen, ki pomeni ‘marati, rad imeti’, litovska magė́ti, ki pomeni ‘ugajati’, staroindijsko ā ́ mahe, ki pomeni ‘on(a) priskrbi’, maghá- v pomenu ‘moč, sila, bogastvo’, grška mákhomai v pomenu ‘borim se’, pa tudi splošnoslovanska *moktь, iz katere se je razvila naša móč. 62 model Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je prevzeta prek nemške Modell in francoske modèle iz italijanske modello, ki pomeni ‘kalup, vzorec, model’. Ta se je razvila iz vulgarnolatinske modellus, ki je izvorno različica latinske manjšalnice modulus samostalnika modus, ki pomeni ‘način, mera, prava mera’. Njen prvotni pomen je torej ‘majhna (prava) mera’. moderen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek sodobnih evropskih jezikov, nemško modern, francosko moderne in angleško modern iz latinske modernus, ki pomeni ‘nov, sedanji’. Izpeljana je iz latinskega prislova modō, ki pomeni ‘pravkar, nedavno, zdaj’. mojster Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta prek dalmatinskoromanske ma(g)istre ali bavarsko srednjevisokonemške mǫister iz latinske magister, ki pomeni ‘učitelj, svetovalec, vodja, poveljnik’. Latinska beseda je tvorjena iz prislova māgis, ki pomeni ‘več’. moka Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša in narečna hrvaška múka, ruska muká in češka mouka se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mǫka, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *monHkah2, ki je tvorjena iz korena *menHk- v pomenu ‘tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’. Njen prvotni pomen je torej ‘tlačenje, stiskanje, tolčenje’, namreč ‘tlačenje, tolčenje zrnja pri mletju’. Iz istega korena je izpeljan tudi naš pridevnik mêhek. molčati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska múčati, ruska molčátь in češka mlčet se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mьlčati, ki je izpeljana iz pridevnika *mьlkъ, ki je pomenil ‘molčeč’, prvotno pa ‘slaboten, mehek, neumen’. Soroden je z grškim malakós, ki pomeni ‘zaspan, matast, mehak, neumen’ in je prav tako tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena *melh2k- v pomenu ‘mehek, slaboten, matast, neumen’. Naš glagol molčáti je torej prvotno pomenil *‘biti slaboten, neumen, ne (imeti moči ali pravice) govoriti’. molk Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola molčáti ali iz njegovega besedotvornega predhodnika *mъlkъ v pomenu ‘molčeč’, ki je prvotno pomenil ‘slaboten, mehek, neumen’. morati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mòrati je izpeljana iz sedanjika mórem glagola môči. Medtem ko glagol môči prvotno pomeni ‘biti sposoben nekaj narediti’, je prvotni pomen glagola mórati ‘biti dolžan nekaj narediti’. morebiten Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova morebíti, ki je sklopljen iz besedne zveze móre bíti v pomenu ‘mogoče je, morda je tako’. morje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȏre, ruska móre in češka moře se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mor'e, ki je pomenila ‘stoječa voda, jezero, močvirje’. Ta se je razvila iz 5000 let stare praindoevropske *mori̯ o-, ki je izpeljana iz iste osnove, iz katere so se mdr. razvile naslednje besede: latinska mare, staroirska muir, gotska marei, nemška Meer, litovska mãrė, ki vse pomenijo ‘morje’, staroangleško mere, ki poleg ‘morje’ pomeni tudi ‘jezero, močvirje’, in nemška Moor, ki pomeni ‘močvirje’. morski Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mòrskī, ruska morskój in češka mořský se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *morьskъjъ, izpeljanke iz samostalnika *mor'e, ki se ohranja v naši mórje. most Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȏst, ruska móst in češka most se je razvila iz 1200 let stare 63 splošnoslovanske *mostъ, ta pa verjetno iz nekaj tisočletij starejše *mazd-to- v pomenu ‘veliko kolov drogov, hlodov’, ki je tvorjena iz *mazdo-, iz katere se je razvila starovisokonemška mast in iz te nemška Mast v pomenu ‘drog, steber’. Naša beseda móst je namreč prvotno pomenila ‘iz kolov in drogov narejena pot prek močvirja’. moški (samostalnik m. sp.) Beseda je domačega izvora. Posamostaljena je iz pridevnika môški. moški (pridevnik) Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȕškī, ruska mužskój in češka mužský se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mǫžьskъjь, ki je izpeljana iz samostalnika *mǫžь, iz katerega se je razvil naš móž. moštvo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika móž in torej prvotno pomeni ‘skupina mož, skupina moških’. motiv Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Motiv iz srednjeveškolatinske motivus, ki pomeni ‘spodbuda, razlog za premik, dejanje’. Izpeljana je iz latinskega pridevnika mōtīvus v pomenu ‘gibalen, gibajoč’, ki je izpeljan iz latinskega samostalnika mōtus v pomenu ‘gibanje’. motor Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Motor in francoske moteur, ta pa iz latinske mōtor, ki pomeni ‘gibalo’. Izpeljana je iz latinskega glagola movēre, ki pomeni ‘gibati’. Njen prvotni pomen je torej ‘priprava, ki giba, premika’. motoren Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika motór. mož Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȗž, ruska múž in češka muž se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mǫžь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *mangi̯ o-, ki je dalje sorodna s praindoevropsko besedo *manu-, iz katere so se razvile staroindijska mánu- v pomenu ‘moški’, gotska manna, staronordijska mannr, staroangleška mann in iz te angleška man, starovisokonemška mann in iz te nemška Mann, ki vse pomenijo ‘moški, mož’. Navedene besede so izpeljane iz praindoevropskega korena *man-, ki je pomenila ‘modo’. Njihov prvotni pomen je torej ‘kdor ima moda’. možgani Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȍždāni in polabska müzdene, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *možžene, ta pa iz 5000 let starega praindoevropskega samostalnika *moz(g)en-, ki se ohranja še v staroindijskem majjā ́na-, staropruskem mulgeno in litovskem smãgenės ter latvijskem smadzenes, vse v pomenu ‘možgani’. Izpeljana je iz praindoevropskega samostalnika *mozgo-, iz katerega se je razvil naš mózeg. možganski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika možgáni. mraz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mrȁz, ruska moróz in češka mráz se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *morzъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *morh2g'o-, ki je pomenila ‘trohnenje, gnitje’. Tvorjena je iz korena *merh2g'- v pomenu ‘trohneti, gniti (zaradi vlage)’, iz katerega se je v isto pomensko smer razvil tudi albanski samostalnik mardhë, ki pomeni ‘mraz’. mreža Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mrȅža, narečna ruska merëža, ki pomeni ‘ribiška mreža’, in češka 64 mříže, ki pomeni ‘mreža, rešetka’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *merža, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *merHg h - v pomenu ‘plesti, vezati’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: latvijska mer ̂ga v pomenu ‘ograja’, grška brókhos v pomenu ‘vrv, zanka, pentlja’ in srednjeirska braige, ki pomeni ‘ujetnik’, tj. ‘tisti, ki je zvezan’. mrk Beseda je domačega izvora. Tako kot češka mrk, ki pomeni ‘mežik’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mьrkъ, ki je izpeljana iz glagola *mьrknǫti v pomenu ‘potemneti, stemniti se’, iz katerega se je razvil naš mŕkniti in s katerim je soroden naš samostalnik mrák. mrmranje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola mrmráti. mrmrati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mr ̀ mrati in češka mrmrat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mъrmъrati, ta pa je izpeljana iz 5000 let starega praindoevropskega medmeta *murmur, ki posnema mrmranje. Iz tega medmeta so izpeljani še naslednji glagoli, ki vsi pomenijo ‘mrmrati’: latinski murmurāre, starovisokonemška murmurōn in murmulōn, nemški murmeln ter litovski murmė́ti in murmlė́nti. mrož Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz češke mrož, ta pa iz ruske mórž. Ruska beseda je prevzeta iz laponske morša, ki prav tako pomeni ‘mrož’. mrtev Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mr ̀tav, ruska mërtvyj in češka mrtvý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mьrtvъ, ta pa iz še starejše *mr̥ tu̯ o-, iz katere se je razvila tudi latinska mortuus, ki prav tako pomeni ‘mrtev’. Beseda je sorodna z *mr̥ to-, iz katere sta se razvili staroindijska mr̥ ta- v pomenu ‘mrtev’ in grška brotós v pomenu ‘umrljiv’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *mer-, ki je pomenil ‘umreti’ in iz katerega je tvorjen glagol, ki se ohranja v našem umréti. mrzel Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȑzao, ruska mërzlyj v pomenu ‘zmrznjen’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *mьrzlъ, ki je tvorjena iz glagola *mьrsti v pomenu ‘zmrzniti’, ta pa je soroden s samostalnikom mràz. muditi Beseda je domačega izvora. Tako kot starocerkvenoslovanska muditi, staroruska muditi v pomenu ‘obotavljati se’ in narečna poljska mudzić v pomenu ‘obotavljati se, tratiti čas’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *muditi, ki je prvotno domnevno pomenila *‘biti slaboten, počasi se premikati’. Sorodna je s pridevnikom *mъdьlъ, iz katerega se je razvil naš mêdel, in dalje z litovskim glagolom maũsti, ki pomeni ‘topo boleti, hrepeneti’, ter samostalnikom ãpmauda, ki pomeni ‘nejevolja, jeza’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena korena *mau̯ -, ki je pomenil ‘omahniti, pasti’. Iz tega korena sta mdr. tvorjena še hetitski glagol maušzi v pomenu ‘pade, omahne’ in grški ēmýō, ki pomeni ‘padem, omahnem’. muzej Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Museum, italijansko museo, francosko musée, angleško museum, ki vse pomenijo isto kot naša. V te jezike je prevzeta iz latinske mūsēum, ki pomeni ‘muzam posvečen kraj, višja šola za poučevanje pesništva, glasbe, umetnosti’, ta pa iz grške mouseĩon v enakih pomenih, izpeljane iz samostalnika moũsa, ki pomeni ‘muza’. Muze so bile pri starih Grkih boginje, zaščitnice znanosti in umetnosti. muzejski Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika muzêj. 65 muzikal Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz angleške musical, ki je skrajšana iz besedne zveze musical play v pomenu ‘glasbena igra’, v kateri je pridevnik musical v pomenu ‘glasbeni’ prevzet iz latinskega mūsicalis, ta pa je tvorjen iz samostalnika mūsica v pomenu ‘glasba’. Latinski samostalnik mūsica je prevzet iz grškega mousikḗ, ki prav tako pomeni ‘glasba’, prvotno pa je pomenil ‘kar pripada muzam’, saj je izpeljana iz samostalnika moũsa, ki pomeni ‘muza’. Muze so bile pri starih Grkih boginje, zaščitnice znanosti in umetnosti. način Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške náčin, ki pomeni isto kot naša, izpeljane iz glagola načìniti, ki pomeni ‘narediti, napraviti’. Današnji pomen se je razvil iz pomena ‘postopek, kako kaj narediti’, ta pa iz prvotnega ‘priprava, naprava, orodje’. načrt Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nácrt je izpeljana iz glagola, ki se ohranja v našem načŕtati, ki pomeni ‘narisati’. načrtati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone na- in glagola čŕtati, ki je izpeljan iz samostalnika čŕta. načrten Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika načŕt. načrtovanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola načrtováti. načrtovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika načŕt. nadpomenka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je poenobesedena iz samostalniške zveze nadpoménska beséda in torej prvotno označuje besedo, ki ima v razmerju do izhodiščne širši, tj. "višji" pomen. nafta Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek starejše nemščine iz latinske naphtha, ta pa iz grške náphtha, ki pomeni isto kot naša. Grška beseda je prevzeta iz nekega vzhodnega jezika, najverjetneje iz stare perzijščine. Njen prvotni pomen je bil verjetno ‘vlaga, vlažnost’. naften Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika náfta. nag Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nȃg, ruska nagój in poljska nagi se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *nagъ, ta pa iz še starejše *nōg u̯ o-, iz katere sta se razvili tudi litovska núogas in latvijska nuôgs, ki prav tako pomenita ‘nag’. Iz istega 5000 let starega praindoevropskega korena *nog u̯ - so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska nagná-, armenska merk, grška gýmnos, latinska nūdus, gotska nagaþs, staroangleška nacod in iz te angleška naked, starovisokonemška nackut in iz te nemška nackt, ki vse pomenijo ‘nag’. nagrada Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske nagráda, ta iz cerkvenoslovanske nagrada v enakem pomenu, ki je izpeljana iz glagola nagraditi, ta pa je sestavljen iz predpone na- in glagola, iz katerega se je razvil naš gradíti. Istega izvora kot starocerkvenoslovanska beseda je tudi češka náhrada, ki poleg ‘nagrada’ pomeni tudi ‘nadomestilo’. Iz tega sklepamo, da je prvotno pomenila ‘nakopičenje’, tj. ‘tisto, kar se pri grajenju postavi na kaj’. 66 nahod Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola nahodíti se v pomenu ‘nalesti se’, ki se je razvil iz pomena ‘najti, stakniti’. Ta glagol je sestavljen iz predpone na- in glagola hodíti. Njen prvotni pomen je torej ‘česar smo se nalezli, kar smo našli, staknili’. nahrbtnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika nahŕbten, ta pa iz predložne zveze na hŕbtu. nahruliti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone na- in glagola hrúliti. naliv Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola nalíti. Njen prvotni pomen je torej ‘dež, ki je tako močan, da spominja na nalivanje vode (npr. iz studenca v vedro)’. nalivanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola nalívati. nalivati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola nalíti. namembnost Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz pridevnika namémben, ta pa prek danes zastarelega samostalnika namémba iz glagola nameníti. namen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola nameníti, ki je sestavljen iz predpone na- in glagola meníti v pomenu ‘misliti’. Njen prvotni pomen je torej ‘misel na nekaj’. nameniti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone na- in glagola meníti v pomenu ‘misliti’. Njen prvotni pomen je torej ‘misliti na kaj’. namig Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola namígniti. namigniti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone na- in glagola mígniti, ki je izpeljan iz glagola mígati. namigovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz danes zastarelega glagola namígati, ki prav tako pomeni ‘namigovati’, ta pa je sestavljen iz predpone na- in glagola mígati. napad Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola napásti. napadati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola napásti. napaka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova nápak v pomenu ‘narobe’, ki je sklopljen iz predložne zveze na opák, v kateri pridevnik opák pomeni ‘odzadnji, nasproten, napačen’. napasti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nàpasti in ruska napástь, ki prav tako pomenita ‘napasti’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *napasti, ki je sestavljena iz predpone *na- in glagola *pasti. Njen prvotni pomen je torej ‘pasti na (nekoga)’. 67 napotek Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola napotíti v pomenu ‘pojasniti, svetovati’. napotiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone na- in glagola potíti, ki je nekdaj pomenil ‘potovati’. Njen prvotni pomen je torej ‘povzročiti, da se kdo odpravi na pot’. napoved Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola napovédati. napovedati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone na- in glagola povédati v pomenu ‘reči, izraziti’, pri čemer predpona nakazuje usmerjenost v prihodnost. Njen prvotni pomen je torej ‘povedati nekaj, kar se bo zgodilo v prihodnosti’. napovedovati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola napovédati. narava Beseda je domačega izvora. Podobno kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nárav in makedonska narav v pomenu ‘temperament, značaj’ je verjetno izpeljana iz glagola *naraviti v domnevnem pomenu ‘nastajati, obstajati’, ki je sestavljen iz predpone na- in pozabljenega glagola *raviti, iz katerega je s predpono bo- tvorjen hrvaški, srbski, bosanski in črnogorski bòraviti v pomenu ‘bivati, stanovati’. Prvotni pomen besede narava je torej ‘kar nastaja, kar obstaja’. naraven Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika naráva. narečen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika naréčje. narečje Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske naréčie, ki prav tako pomeni ‘narečje’ (pomeni pa tudi ‘prislov’), izpeljane iz samostalnika réčь v pomenu ‘beseda, govor, govorica’. narisati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone na- in glagola rísati. Njen prvotni pomen je torej ‘dokončati risanje na (neko površino)’. naročati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola naročíti. naročilo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola naročíti. naročiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska narúčiti se je razvila iz starejše *narǫčiti, ki je izpeljana iz predložne zveze *na rǫkǫ v pomenu ‘na roko, v roko’. Njen prvotni pomen je torej ‘položiti komu (nalogo) v roko’. naročje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nárūčje in češka náručí se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *narǫčьje, ki je izpeljana iz predložne zveze *na rǫcě ‘na roki’. Njen prvotni pomen je torej ‘mesto na rokah’. narod Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska národ, ruska naród in češka národ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *narodъ, ki je izpeljana iz glagola *naroditi v pomenu ‘roditi, poroditi’. Njen prvotni pomen je torej *‘kar se rodi, porodi’. 68 naselje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska násēlje je tvorjena iz glagola naselíti se. Njen prvotni pomen je torej ‘kjer se kdo naseli’. nasilen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika nasílje. nasilje Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške násīlje, ki pomeni isto kot naša in je izpeljana iz predložne zveze, ki ustreza naši na sílo. naslov Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta (morda prek hrvaške náslov) iz danes zastarele češke náslov, ki prav tako pomeni ‘naslov’ in je izpeljana iz glagola nasloviti v prvotnem pomenu ‘nagovoriti’. Glagol je sestavljen iz predpone na- in glagola sloviti, ki pomeni ‘govoriti’ in je soroden z našo besedo slovó. nasloviti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika naslòv. naslovnik Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika naslòv. našteti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone na- in glagola štéti. naštevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola naštéti. navada Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška návada je v srednjem veku izpeljana iz glagola naváditi. navaden Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika naváda. navaditi Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone na- in glagola váditi v pomenu ‘s sistematičnim ponavljanjem gibov prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako delo’. Navaditi nekoga na kako delo je torej prvotno usposobiti ga za to delo s sistematičnim ponavljanjem določenih gibov. navajati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola naváditi. navdušiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpon na- in v- ter glagola, ki je izpeljan iz samostalnika dúh. Njen prvotni pomen je torej ‘navdati z duhom’. navodilo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz danes pozabljenega glagola navodíti, ki je pomenil ‘napeljati, pripeljati do’. Njen prvotni pomen je torej ‘sredstvo, s pomočjo katerega se pripeljemo do česa’. navpičen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova navpík v pomenu ‘navpično’, ta pa je verjetno sklopljen iz zveze na ob pík. Če je domneva pravilna, je prislov prvotno pomenil ‘tako, da se zapiči’, tj. ‘naravnost navzdol’. Druga možnost je, da je prislov navpík nastal iz zveze na opík, pri čemer bi bil njen drugi del prevzet iz italijanske predložne zveze a picco, ki tudi pomeni ‘navpično’. nebo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nȅbo, ki pomeni isto kot naša, ruska nëbo, ki pomeni ‘nebo v ustih’ (ruska beseda nébo v pomenu ‘nebo’ je prevzeta iz cerkvene slovanščine), in češka nebe, ki tudi 69 pomeni isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *nebo, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *neb h os ‘oblak, megla’, iz katere so se razvile še hetitska nepiš in luvijska tappaš(a)-, ki prav tako pomenita ‘nebo’, litovska debesìs, ki pomeni ‘oblak’, latvijska debess, ki pomeni ‘nebo’, pa tudi staroindijska nábhas- v pomenu ‘vlaga, voda, megla’ in grška néphos v pomenu ‘oblak, megla’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *neb h -, ki je pomenil ‘moker, vlažen’. Pomen ‘nebo’ se je iz prvotnega ‘oblak, megla’ razvil predvsem v jezikih tistih ljudstev, ki so živela na področjih, kjer je bilo nebo večinoma zastrto z oblaki. nečak Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nȅćāk se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *net'akъ, ki je izpeljana iz 5000 let starega praindoevropskega samostalnika *nepot-, ki je označeval mlajšega sorodnika, najverjetneje vnuka. Iz te besede so se mdr. razvile naslednje besede: staroindijski nápāt v pomenu ‘vnuk, potomec’ in naptī́- v pomenu ‘vnukinja’, latinska nepōs v pomenih ‘vnuk’ in ‘nečak’, starovisokonemška nevo in iz te nemška Neffe, ki prav tako pomeni ‘nečak’. nečakinja Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika nečák. neenačba Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je sestavljena iz nikalnice ne in samostalnika enáčba. nega Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške njȅga, kar se je kakor srbsko nȅga v enakem pomenu in rusko néga v pomenu ‘zadovoljstvo, užitek’ razvilo iz 1200 let stare splošnoslovanske *něga. Izvor te besede ni pojasnjen. negovati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika néga. nenavaden Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je sestavljena iz nikalnice ne in pridevnika naváden. nepoudarjen Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz nikalnice ne in pridevnika poudárjen. neprijazen Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je sestavljena iz nikalnice ne in pridevnika prijázen. neprijeten Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je sestavljena iz nikalnice ne in pridevnika prijéten. neskončen Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz nikalnice ne in pridevnika skônčen, ki je izpeljan iz besedne zveze s kôncem. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, ki ni s koncem’, tj. ‘tak, ki je brez konca’. neskončnost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika neskônčen. nesreča Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je sestavljena iz nikalnice ne in samostalnika sréča. nestrpen Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz nikalnice ne in pridevnika stŕpen. nestrpnost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika nestŕpen. 70 neuraden Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz nikalnice ne in pridevnika uráden. nevaren Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz nikalnice ne in pridevnika váren. nevarnost Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika neváren. nevretenčar Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz nikalnice ne in samostalnika vretênčar. nihanje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega glagola níhati. nihati Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške njíhati, ki se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *nyxati, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *neu̯ - v pomenu ‘suniti, kimati, majati’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska návate v pomenu ‘on(a) se premika, obrača’, grška neúō v pomenu ‘kimam, pokimam’ in latinska nuere, ki pomeni ‘kimati, pomigniti’. nit Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nȋt, ruska nítь in češka nit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *nitь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *nih1ti- s prvotnim pomenom ‘sukanje, predenje’. To je tvorjenka iz praindoevropskega korena *(s)neh1i-, ki je pomenil ‘sukati, presti, šivati’ in iz katerega so mdr. izpeljane še naslednje besede: litovska nýtis v pomenu ‘tkalski greben’, grška nḗthō v pomenu ‘predem’, latinska nēre v pomenu ‘presti’, gotska nēþla v pomenu ‘igla’, nemška Nadel, staroangleška nǣdl in iz te angleška needle, ki prav tako pomenijo ‘igla’, ter nemška nähen, ki pomeni ‘šivati’. nizek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nȉzak, ruska nízkij in češka nízký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *nizъkъ, ki je izpeljana iz 5000 let starega praindoevropskega prislova *nei v pomenu ‘dol, navzdol’. Ta je soroden s prislovom *ni, iz katerega so se razvili staroindijski ní, avestijski nī in armenski ni-, ki pomenijo ‘navzdol, dol’. Njegov primernik je *nitero-, iz katerega se je razvil staroindijski nitarā ́ m, ki pomeni ‘navzdol’, starovisokonemški nidar in iz tega nemški nieder, ki pomeni ‘dol, navzdol’ in ‘nizek’. nižina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz istega korena kot glagol nížati in pridevnik nízek. njiva Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska njȉva, ruska níva in češka niva se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *niva, ki je prvotno pomenila *‘nižina, nizek svet’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega prislova *nei v pomenu ‘dol, navzdol’, iz katerega je izpeljan še grški samostalnik neiós v pomenu ‘polje’, staroangleški pridevnik neowol v pomenu ‘nagnjen’ in latvijski glagol niẽvât, ki pomeni ‘poniževati, tlačiti’. nos Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nȏs, ruska nós in češka nos se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *nosъ, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *nas-, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska nā ́ sā, latinska nāsus, starovisokonemška nasa in iz te nemška Nase, staroangleška nosu in iz te angleška nose ter litovska nósis, ki vse pomenijo isto kot naša. nota Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju je prevzeta prek nemške Note iz latinske nota, ki pomeni ‘znak, pismenka, znamenje, zaznamek’. Današnji 71 pomen ‘glasbena nota’ se je razvil v srednjem veku. noten Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika nóta. nov Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nȍv, ruska nóvyj in češka nový se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *novъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *neu̯ o-, ki je prav tako pomenila ‘nov’ in iz katere so se razvile še naslednje besede, ki vse pomenijo isto kot naša: staroindijska náva, avestijska nava-, starolitovska navas, grška néos, latinska novus. Iz sorodne *neu̯ i̯ o- pa so se razvile litovska naũjas, gotska niujis, staroangleška nēowe in iz te angleška new, starovisokonemška niuwi in iz te nemška neu, ki tudi pomenijo ‘nov’. novica Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika nòv. Njen prvotni pomen je ‘nova stvar’. novost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika nòv. nož Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nȏž, ruska nóž in češka nůž se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *noz'ь, ki je sorodna s starocerkvenoslovanskim glagolom vъnьsti v pomenu ‘pritrditi, zabiti, vtakniti, zabosti’ in dalje s srednjeirskim samostalnikom ness v pomenu ‘rana’. Beseda je prvotno pomenila *‘kar bode, prebode’ in je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *neg' h -, ki je pomenil ‘bosti, prebosti’. obala Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške ȍbala, ki pomeni ‘obala, breg’, v starejšem jeziku pa le ‘nasip’. Tvorjena je iz glagola obáliti v pomenu ‘podreti, porušiti’, ki je sestavljen iz predpone ob- in osnovnega váliti v pomenu ‘valiti’. Nasipe ob morskih obalah in rečnih bregovih, so namreč gradili tako, da so tja navalili, nagrmadili kupe kamenja in skal. občutek Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola občutíti. občutiti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone ob in glagola čutíti. občutje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola občutíti. obdobje Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika dôba. običaj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȍbičāj, ruska obýčaj in češka obyčej se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *obvyčajь, ki je izpeljana iz glagola *obvyknǫti v pomenu ‘navaditi’. Beseda običáj torej prvotno pomeni ‘navada’, tj. ‘tisto, na kar smo navajeni’. običajen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika običáj. obisk Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola obiskáti. obiskati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone ob- in osnovnega glagola iskáti, in sicer po zgledu nemškega glagola besúchen, ki je sestavljen iz predpone be- in osnovnega suchen v pomenu ‘iskati’. 72 obiskovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola obiskáti. objem Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola objémati. objemati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola objéti. objeti Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša hrvaška objeti v pomenu ‘vsebovati’ je sestavljena iz predpone ob- in osnovnega glagola jéti v starejšem pomenu ‘prijeti, zgrabiti’. Njen prvotni pomen je torej ‘zgrabiti okoli’. obkrožiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone ob- in glagola krožíti. oblaček Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika oblák. oblačilo Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola obláčiti. Njen prvotni pomen je torej ‘tisto, s čimer se oblačimo’. oblačiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska obláčiti in staročeška oblačiti se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *obvolčiti, ki je izpeljana iz glagola *obvьlkti v pomenu ‘obleči’, iz katerega se je razvil naš današnji obléči. oblak Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȍblāk in češka oblak, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *obvolkъ, ki je izpeljana iz glagola *obvьlkti v pomenu ‘obleči, prevleči se’, sestavljenega iz predpone *ob- in glagola *vьlkti v pomenu ‘vleči’. Njen prvotni pomen je torej *‘s čimer se (nebo) prevleče, obleče’. obleči Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska obúći in češka obléci v enakem pomenu se je razvila iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *obvьlkti (prva oseba sedanjika se je glasila *obvelkǫ), ki je sestavljen iz predpone *ob- in glagola *vьlkti v pomenu ‘vleči’. Njen prvotni pomen je torej *‘vleči ob (sebe), navleči’. obleka Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna hrvaška oblèka se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *obvelka, ki je izpeljana iz glagola *obvьlkti, iz katerega se je razvil naš obléči. oblika Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola oblíčiti, ki je sestavljen iz predpone ob- in osnovnega líčiti v prvotnejšem pomenu ‘upodabljati, delati lik’. Ta glagol je izpeljan iz samostalnika lík. obljuba Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola obljubíti. obljubiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska obljúbiti in češka oblíbit si, ki pomenita ‘vzljubiti’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *obl'ubiti, ki je sestavljena iz predpone *ob- in osnovnega glagola *l'ubiti, iz katerega se je razvil naš ljubíti. Glagol obljubíti je prvotno pomenil ‘vzljubiti’, drugotno pa ‘povzročiti, da vzljubi’. Če je oče obljubil komu hčer za ženo, je s tem povzročil, da je ta njegovo hčer vzljubil. 73 obljubljati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola obljubíti. obmorski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz zveze ob mórju. obnavljanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola obnávljati. obnavljati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola obnovíti. obnova Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȍbnova je izpeljana iz glagola obnovíti. obnoviti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska obnòviti, ruska obnovítь in češka obnovit se je razvila iz *obьnoviti, ki je sestavljena iz predpone, iz katere se je razvila naša ob-, in glagola, iz katerega se je razvil danes zastareli novíti v pomenu ‘delati novo’, ta pa je izpeljan iz pridevnika *novъ, iz katerega se je razvil naš nôv. obnovljiv Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola obnovíti. oboa Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Oboe ali italijanske oboe iz francoske hautbois, ki prav tako pomeni ‘oboa’. Francoska beseda je sklopljena iz pridevnika haut, ki pomeni ‘visok’, in bois, ki pomeni ‘les’. Njen prvotni pomen je torej ‘les, tj. lesena piščal, s katero je mogoče igrati visoke tone’. oboist Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je po zgledu italijanske oboista izpeljana iz prevzetega samostalnika óboa. oboistka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika oboíst. obramba Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola obraníti, ki pomeni ‘ubraniti’, ta pa je sestavljen iz predpone ob- in osnovnega braníti. obraz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òbraz, ki pomeni ‘lice, podoba, lik, zgled’, ruska óbraz, ki pomeni ‘način, oblika, podoba, ikona’, in češka obraz, ki pomeni ‘slika, podoba, predstava, pojem, prispodoba’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *obrazъ, ki je pomenila ‘izrezana podoba’. Beseda je namreč izpeljana iz glagola *obrěsti, ki je sestavljen iz predpone *obь- in glagola *rěsti v pomenu ‘rezati’. obrazec Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz češke obrazec ali ruske obrazéc, ki prvotno pomenita ‘majhna podoba’ in sta manjšalnici besede, nastale iz *obrazъ v pomenu ‘izrezana podoba’, iz katere se je razvil naš samostalnik obràz. obrazek Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika obràz. obrazen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika obràz. obrv Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȍbrva in narečna 74 češka obrvě se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *obry, ki je sestavljena iz predpone *ob- v pomenu ‘pri’ in *bry v pomenu ‘obrv’. Iz te se je razvila ruska bróvь, ki prav tako pomeni ‘obrv’. Splošnoslovanska beseda *bry v pomenu ‘obrv’ se je razvila iz 5000 let stare praindoevropske *(h3)bhruH-, iz katere so se razvile še litovska bruvìs, staroindijska bhrū ́ ḥ, novoperzijska ebrū, grška ophrýs, srednjeirska brái, staroangleška brū in iz te angleška (eye)brow, starovisokonemška brāwa in iz te nemška (Augen)braue, ki vse pomenijo ‘obrv’. obseg Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola obséči v pomenu ‘z iztegnjenimi rokami ali prsti priti okrog česa’, ki je sestavljen iz predpone ob- in glagola séči. Njen prvotni pomen je torej ‘toliko, kolikor obsežemo z iztegnjenimi rokami ali prsti’. obsegati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola obséči v pomenu ‘z iztegnjenimi rokami ali prsti priti okrog česa’, ki je sestavljen iz predpone ob- in glagola séči. obstajati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola obstáti. obstati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òpstati in češka obstát, ki pomenita podobno kot naša, je sestavljena iz predpone ob- in osnovnega glagola státi. obutev Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola obúti. obuti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òbuti, ruska obútь in češka obout je izpeljana iz 1200 let stare splošnoslovanske *obuti, ta pa je sestavljena iz predpone *ob (kakor v obléči) in glagola *-uti, ki je izpeljan iz 5000 let starega praindoevropskega korena *h2au̯ H- v pomenu ‘obleči, obuti’. Iz tega korena so mdr. izpeljane še naslednje besede: litovske aũti in apaũti, ki pomenita ‘obuti’, išaũti, ki pomeni ‘sezuti’, latvijska àut v pomenu ‘obleči’, latinska induere v pomenu ‘obuti’ in avestijska aoϑra-, ki pomeni ‘obutev’. obuvati Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola obúti. obzorje Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta in prilagojena iz češke obzor, ki prav tako pomeni ‘obzorje’. Izpeljana je iz češkega glagola obezřít v pomenu ‘ogledati si, razgledati se’, ki je sestavljen iz predpone ob- in glagola zřít, ki pomeni ‘zreti, gledati’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar gledamo ob (nebu)’. ocean Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prek nemške Ozean prevzeta iz latinske Ōceanus, ta pa iz grške Ōkeanós, ki pomeni ‘velika široka reka, za katero so verjeli, da teče okoli kopne zemlje’. očala Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz beneško italijanske ociali, ki ustreza knjižno italijanski occhiali v enakem pomenu. Izpeljana je iz italijanskega samostalnika occhio, ki pomeni ‘oko’. oče Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz zvalnika otče samostalnika, ki se ohranja v starinski besedi ôtec, ki prav tako pomeni ‘oče’. Ta je sorodna s hrvaško, srbsko, bosansko, črnogorsko òtac, rusko otéc in češko otec, ki pomeni isto kot naša in so se vse razvile iz 1200 let stare splošnoslovanske *otьcь. To je izvorno manjšalnica samostalnika *otъ, ki se je razvil iz še starejšega, prvotno otroškega poimenovanja očeta *ata, znanega še npr. v gotskem atta in latinskem atta, ki prav tako pomeni ‘oče’ in ki se ohranja tudi v našem áta, katerega ljubkovalnica je áti. 75 očim Beseda je domačega izvora. Tako kot ruska ótčim in češka otčím se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *otьčimъ, ki je pomenila isto kot naša. To je izvorno deležnik glagola *otьčiti v pomenu ‘narediti za očeta’, ki je izpeljan iz samostalnika *otьcь v pomenu ‘oče’. Beseda óčim je torej prvotno pomenila *‘kdor je narejen za očeta’. odcep Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola odcepíti. odcepiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska otcijépiti, srbska otcépiti in ruska otcepítь se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *otъcěpiti, ki je sestavljena iz predpone *otъ-, iz katere se je razvila naša od-, in glagola *cěpiti, iz katerega se je razvil naš cepíti. oddaja Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola oddájati. oddajati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola oddáti. oddati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone od- in glagola dáti in je torej prvotno pomenila ‘dati stran, proč’. odeja Beseda je domačega izvora. Tako kot starocerkvenoslovanska oděžda v pomenu ‘obleka’ in narečna ruska odéža v enakem pomenu se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *obděd'a, ki je izpeljana iz glagola *obděti v pomenu ‘odeti, postaviti ob’, sestavljenega iz predpone *ob- in osnovnega *děti, ki je pomenil ‘postaviti’. Njen prvotni pomen je torej ‘postavljanje ob’. oder Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òdar in ruska ódr, ki pomenita ‘mrtvaški oder’, tj. ‘leseno ogrodje, na katero položijo krsto z mrtvecem’, in staročeška odr, ki pomeni ‘voziček’, v množinski obliki odry pa ‘lesena stropna konstrukcija, tramovi’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *odrъ, ta pa je izpeljana iz 5000 let stare praindoevropske *h1od h ro-, iz katere sta se razvili še staroangleška beseda eodor v pomenu ‘plot, bivališče’ in starovisokonemška etar v pomenu ‘plot, ograjeno zemljišče’ ter iz te nemška Etter, ki pomeni ‘pozidano ozemlje’ odgnati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone od- in glagola gnáti. odgovoren Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola odgovoríti. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, ki odgovori’, tj. ‘tak, ki zna odgovoriti na vprašanja o svojem delu in obnašanju’. odgovornost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika odgovóren. odhodek Beseda je domačega izvora. Do 19. stoletja je pomenila samo splošno ‘odhod’, od tedaj pa pomeni tudi ‘odhod denarja’. Izpeljana je iz danes pozabljenega glagola odhodíti v pomenu ‘iti proč, oditi’, ki je sestavljen iz predpone od- in glagola hodíti. odkimati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone od- in glagola kímati. odkriti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òtkriti, ruska otkrýtь in češka odkrýt se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *otъkryti, ki je sestavljena iz 76 predpone *otъ- in glagola *kryti, iz katerega se je razvil naš kríti. Njen prvotni pomen je torej ‘narediti, da ni več pokrito, skrito’, tj. ‘razkriti’. odlagališče Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola odlágati, ki je izpeljan iz odložíti, ta pa je sestavljen iz predpone od- in glagola ložíti, katerega prvotni pomen je ‘povzročati, da leži’. odlaganje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola odlágati. odlagati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola odložíti, ki je sestavljen iz predpone od- in danes zastarelega glagola ložíti v pomenu ‘polagati’, katerega prvotni pomen je ‘povzročati, da leži’. odleteti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone od- in glagola letéti. odlomek Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola odlomíti, ki je sestavljen iz predpone od- in glagola lomíti. odložiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone od- in glagola ložíti, ki pomeni ‘polagati’. odnos Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške òdnos, ki pomeni isto kot naša in je tvorjena iz glagola odnòsiti se v pomenu ‘biti v odnosu’, ta pa je prevzet iz ruskega otnosítьsja, ki pomeni ‘obnašati se, kazati svoj odnos do koga ali česa’. Ruski glagol je sestavljen iz predpone ot-, ki ustreza naši od-, in glagola nosítь, ki je soroden z našim nosíti. Prvotni pomen besede odnòs je torej ‘obnašanje’, ta pomen pa se je razvil iz pomena ‘kar je odneseno’, namreč odneseno od enega človeka k drugemu. odpadek Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola odpásti, ki je sestavljen iz predpone od- in osnovnega pásti. Njen prvotni pomen je torej ‘kar odpade, kar pade stran’. odpluti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone od- in glagola plúti. odrasti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òdrāsti se je razvila iz starejšega glagola *otъrasti, ki je sestavljen iz predpone *otъ-, iz katere se je razvila naša od-, in osnovnega *rasti. Njen prvotni pomen je torej ‘prenehati rasti’. odsev Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola odsévati. odsevati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljen iz predpone od- in glagola sévati. odsoten Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je kakor hrvaška òdsūtan, ki pomeni isto kot naša, izpeljana iz osnove ruskega glagola otsútstvovatь v pomenu ‘biti odsoten’ in samostalnika otsútstvie v pomenu ‘odsotnost’, ki je tvorjena iz 1200 let starega splošnoslovanskega sedanjega deležnika glagola *otъbyti v pomenu ‘biti stran, proč’. Sedanji deležnik tega glagola se je namreč glasil *otъsǫtь. Ta glagol je sestavljen iz predpone *otъ- , ki pomeni ‘proč, stran’, iz katere se je razvila naša od-, in osnovnega glagola *byti, iz katerega se je razvil naš bíti v pomenu ‘bivati, obstajati’. odstavek Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola odstáviti v pomenu ‘umakniti, zamakniti’, dobesedno ‘postaviti proč’, saj je glagol sestavljen iz predpone od- v pomenu ‘stran, proč’ in osnovnega stáviti. Na pomenski razvoj je vplival nemški samostalnik Absatz, ki pomeni 77 ‘odstavek’ in je izpeljan iz nemškega glagola absetzen v pomenu ‘umakniti, zamakniti’. Nov odstavek v knjigi se namreč praviloma začne z umikom, zamikom besedila v desno. odšteti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone od- in glagola štéti. Njen prvotni pomen je torej ‘šteti od (nekega števila) proč’. odštevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola odštévati. odštevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola odštéti. odtenek Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske otténok, ki prav tako pomeni ‘odtenek’. Izpeljana je iz ruskega glagola ottenítь v pomenu ‘zasenčiti, niansirati’, ki je sestavljen iz predpone ot- v pomenu ‘od’ in izpeljanke iz samostalnika ténь v pomenu ‘senca’. odtis Beseda je domačega izvora. Prvotno se je glasila odtísk. Izpeljana iz glagola odtískati. odtisniti Beseda je domačega izvora. Prvotno se je glasila odtískniti. Izpeljana je iz glagola odtískati, ki je sestavljen iz predpone od- in glagola tískati. odveč Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone od- v pomenu ‘proč, stran’ in prislova vèč. Njen prvotni pomen si lahko predstavljamo kot ‘proč, kar je več’. odvisen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola odviséti v pomenu ‘biti odvisen’, ki je sestavljen iz predpone od- in glagola viséti po zgledu nemškega abhängen v pomenu ‘biti odvisen’, ki je sestavljen iz predpone ab- v pomenu ‘od-’ in osnovnega glagola hängen, ki pomeni ‘viseti’. odžejati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone od-, ki kaže na odpravljanje pomena osnovnega glagola, in žêjati v pomenu ‘biti žejen’. ogenj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òganj, ruska ogónь in češka oheň se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ogn'ь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *ogni- (nekateri mislijo, da se je glasila *n̥ g u̯ ni-), iz katere so se mdr. razvile še naslednje besede: staroindijska agní-, latinska īgnis, litovska ugnìs in latvijska uguns, ki vse pomenijo isto kot naša. oglas Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola oglasíti, ki je sestavljen iz predpone o-, nastale iz ob-, in danes zastarelega glagola glagola glasíti, ki je tvorjen iz samostalnika glás. oglje Beseda je domačega izvora. Tako kot srbska ȕgalj, ki pomeni ‘premog’ in ‘oglje’, ruska úgolь in češka uhel, ki pomenita ‘oglje’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ǫglь, ta pa iz še starejše *angli-, iz katere se je razvil tudi litovski samostalnik anglìs, ki prav tako pomeni ‘oglje’. Navedene besede so sorodne s staroindijsko ángāra- in novoperzijsko angišt, ki prav tako pomenita ‘oglje’, ter z irsko aingeal, ki pomeni ‘luč, ogenj’. ograja Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ogradíti. ogroziti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola grozíti. 78 ohlajanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ohlájati. ohlajati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ohladíti, ki je sestavljen iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola hladíti. oklepaj Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola oklépati v pomenu ‘biti okrog česa’. Njen prvotni pomen je torej ‘tisto, s čimer naredimo, da je nekaj okrog česa’. Oklepaj je namreč dvodelno ločilo, ki ga postavimo na začetek in konec dela besedila. oklepati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je sestavljen iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola klépati, ki je prvotno označeval zvoke ob trkanju dveh trdih predmetov. okno Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òkno, ruska oknó in češka okno se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *okъno, ki je izpeljana iz 5000 let stare praindoevropske *h3ok u̯ - v pomenu ‘oko’. Njen prvotni pomen si lahko predstavljamo kot *‘oko (hiše)’. oko Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȍko, ruska óko in češka oko se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *oko, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *h3ok u̯ -, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz korena *h3ok u̯ -, ki je pomenil ‘zagledati, gledati’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar gleda’. Iz iste praindoevropske besede so se mdr. razvile še naslednje besede: staroindijska ákṣi, armenska akn, grška ṓps, albanska sy, latinska oculus, gotska augō, staroangleška ēage in iz te angleška eye, starovisokonemška ouga in iz te nemška Auge, litovska akìs in latvijska acs, ki vse pomenijo ‘oko’. okolica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òkolica, ruska okólica in poljska okolica je tvorjena iz prislova okóli, ki se je razvil iz *obkolo, ta pa je sestavljen iz predpone ob- in samostalnika, ki se ohranja v našem koló. okolje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je tvorjena iz prislova okóli, ki se je razvil iz *obkolo, ta pa je sestavljen iz predpone ob- in samostalnika, ki se ohranja v našem koló. okončina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola okončáti, ki pomeni ‘končati’. Njen prvotni pomen je torej ‘telesni del, s katerim se telo konča’. okupator Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz latinske occupator v pomenu ‘osvajalec tujega ozemlja’, ki je izpeljana iz glagola occupāre v pomenu ‘osvojiti, zasesti tuje ozemlje’, iz katerega smo prevzeli našo okupírati. okupirati Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške okkupieren in francoske occuper iz latinske occupāre, ki prav tako pomeni ‘osvojiti, zasesti tuje ozemlje’. okus Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska òkus in češka okus se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *okusъ, ki je tvorjena iz glagola *okusiti, sestavljenega iz predpone *o-, ki se je razvila iz *ob-, in glagola kúsiti, ta pa je prevzet iz gotskega kausjan, ki pomeni ‘pokušati, preizkusiti (hrano)’. olje Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȗlje, narečna ruska oléj in češka olej je v srednjem veku prevzeta iz neke romanske besede, ki se je razvila iz latinske oleum 79 (mlajše olium) v pomenu ‘olivno olje’, iz katere so prevzete tudi starovisokonemška oli in iz te nastala nemška Öl, pa tudi angleška oil. Latinska beseda je prevzeta iz grške élaion, ki pomeni ‘olje’ in ki je sorodna z besedo elaía, ki pomeni ‘oliva’. Njen izvor in prvotni pomen nista znana. Verjetno je prevzeta iz nekega starega, davno izumrlega sredozemskega jezika. omagati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz danes pozabljenega glagola *omoči v pomenu ‘onemoči’, ki je sestavljen iz predpone o-, nastale iz ob- v pomenu ‘proč, stran’, in glagola môči, ki pomeni ‘biti sposeben, močan’. omrežje Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika mréža. onesnaževanje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola onesnaževáti. onesnaževati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola onesnážiti. onesnažiti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone o-, nastale iz ob-, nikalnice ne in glagola snážiti v pomenu ‘čistiti’. Njen prvotni pomen je torej enak današnjemu: ‘narediti, da kaj ni več čisto’. operacija Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Operation, ki pomeni isto kot naša, iz latinske operātio, ki pomeni ‘delovanje, delavnost’. Latinska beseda je izpeljana iz glagola operārī, ki pomeni ‘delati, biti zaposlen’. operirati Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške operieren, ki pomeni isto kot naša, iz latinske operārī, ki pomeni ‘delati, biti zaposlen’ in je izpeljana iz samostalnika opus v pomenu ‘delo’. opis Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola opisáti. opisati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola pisáti. opisovanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola opisováti. opisovati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola opisáti. opleti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola pléti. Njen prvotni pomen je torej ‘okrog in okrog do konca populiti plevel’. opraševalec Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola opraševáti. opraševanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola opraševáti. opraševati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola oprašíti, ki je sestavljen iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola prašíti, izpeljanega iz samostalnika práh. oprašiti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola prašíti, ki je izpeljan iz samostalnika práh. 80 opravičilo Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola opravíčiti. opravičiti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone o-, nastale iz ob-, in danes pozabljenega glagola pravíčiti, ki je pomenil ‘opravičevati’ in je izpeljan iz samostalnika pravíca. Njegov prvotni pomen je torej ‘delati pravico’, tj. ‘delati tako, da je pravično’. oprekelj Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz bavarsko nemške Hackbrettlein v narečni izreki håkbrötl, kar je manjšalnica nemške besede Hackbrett, ki prav tako pomeni ‘oprekelj’. Beseda je zložena iz nemškega glagola hacken, ki pomeni ‘sekati, tolči, razbijati’, in samostalnika Brett, ki pomeni ‘deska’. Njen prvotni pomen je torej ‘deska (z napetimi strunami), po katerih tolčemo’. oprostiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska opròstiti je sestavljena iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola prostíti, ki je izpeljan iz pridevnika pròst. Njen prvotni pomen je torej ‘narediti, da je kdo spet prost’, tj. ‘da ga ne veže več obljuba, zaveza ali krivda’. oranžen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika oránža v pomenu ‘pomaranča’, kakor je nemški pridevnik orange v pomenu ‘oranžen’ izpeljan iz samostalnika Orange v pomenu ‘pomaranča’ in kakor sta francoski in angleški pridevnik orange v pomenu ‘oranžen’ izpeljana iz francoskega oz. angleškega samostalnika orange v pomenu ‘pomaranča’. oreh Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òrah, ruska oréx in češka ořech se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *orěxъ, ta pa je dalje sorodna z litovsko ríešutas in latvijsko riẽksts, ki prav tako pomenita ‘oreh’. Navedene besede so se razvile iz 5000 let stare praindoevropske besede *(a)rōi̯ so-, tvorjene iz korena *ar-, ki je pomenil ‘oreh’, iz katerega sta tvorjeni še albanska beseda arrë v pomenu ‘oreh’ in grška árya, ki pomeni ‘orehi’. orel Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òrao, ruska orël in češka orel se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *orьlъ, ta pa je dalje sorodna z litovsko arẽlis in latvijsko ḕrglis, ki prav tako pomenita ‘orel’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *h2or-, ki je označeval velikega ptiča. Iz istega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: gotska ara, staronordijska ari, nemška Aar, staroirska irar, bretonska er, hetitska ḫaraš, ki vse pomenijo ‘orel’, armenska oror, ki pomeni ‘galeb’, in grška órnīs, ki pomeni ‘ptič’. organ Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Organ, ki pomeni isto kot naša, iz francoske organe, ki poleg tega pomeni tudi ‘orodje’ in ‘glasbilo’, ta pa prek latinske organum, ki pomeni zlasti ‘stroj, orodje’ in ‘glasbilo’, iz grške órganon, ki pomeni ‘orodje, priprava, stroj, glasbilo’ in ‘čutilo’, kar so pojmovali kot ‘naprava za dojemanje (gledanje, poslušanje ipd.)’. Grška beseda je sorodna z érgon, ki pomeni ‘delo’. organizem Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Organismus iz francoske organisme, ki je izpeljana iz prevzetega samostalnika organe v pomenu ‘organ’. Njen prvotni pomen je torej ‘iz več organov tvorjena celota’. organski Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika orgán. orientacija Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Orientation iz francoske orientation, ki pomenita isto kot naša. Izpeljana iz francoskega glagola orienter, ki pomeni ‘usmeriti, orientirati, ugotoviti smeri neba’, prvotno pa je pomenil 81 ‘ugotoviti, kje je vzhod’, saj je izpeljana iz samostalnika orient, ki pomeni ‘vzhod’. orientirati Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške orientieren iz francoske orienter, ki pomeni ‘usmeriti, orientirati, ugotoviti smeri neba’. Izpeljana je iz francoskega samostalnika orient, ki pomeni ‘vzhod’. orkester Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške Orchester, ta pa iz francoske orchestre, ki pomeni isto kot naša. Francoska beseda je prevzeta iz latinske orchēstra, ki je pomenila ‘prostor za glasbenike in plesalce pred odrom v gledališču’, ta pa je prevzeta iz grške orkhḗstra v pomenu ‘plesišče, polkrožen prostor pred odrom’. Izpeljana je iz grškega glagola orkhéomai, ki pomeni ‘plešem’. orkestrski Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika orkéster. orodje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òrūđe in starejša češka orudí, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *orǫdьje, ki je tvorjena iz *orǫdъ, ta pa iz *rędъ, kar je v prvi vrsti pomenilo ‘red, vrsta’, pomenilo pa je tudi ‘delo’. Beseda *orǫdьje je prvotno verjetno pomenila *‘priprava’, tj. ‘to, kar je narejeno’. os Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȏs in ruska ósь se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *osь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *h2ag's-, ki je prav tako pomenila ‘os’ in iz katere so se mdr. razvile še naslednje besede: litovska ašìs, starovisokonemška ahsa in iz te nemška Achse, staroangleška eax, angleška axle, srednjeirska ais, latinska axis, staroindijska ákṣa-, ki vse pomenijo isto kot naša. Beseda je izpeljana iz korena *h2ag'- v pomenu ‘poganjati, premikati’. Njen prvotni pomen je torej *‘vrtenje, premikanje’. oseba Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz predložne zveze ob sebi. Njen prvotni pomen je torej *‘posameznik’, tj. ‘kdor je sam zase, sam ob sebi’. Na nastanek besede so vplivale podobne enakopomenske besede v drugih slovanskih jezikih, hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȍsoba, ruska osóba in češka osoba, ki so izpeljane iz prislova *osobь v pomenu ‘posebej, za sebe’. oseben Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika oséba. osmina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz števnika ósem. osminka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika osmína. osnova Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òsnova in ruska osnóva, ki danes prav tako pomenita isto kot naša, prvotno pa sta kakor nekdaj naša pomenili predvsem ‘snutek’, tj. ‘sistem vzporednih niti, ki so na statvah napete vzdolžno’, ter češka osnova, ki še danes pomeni predvsem ‘snutek’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *osnova, ki je pomenila samo ‘snutek’. Izpeljana je iz glagola *osnovati, sestavljenega iz predpone *ob- in glagola *snovati v pomenu ‘na statve napeti vzdolžne niti’, ki je izpeljan iz *snuti v podobnem pomenu. Današnji pomen se je razvil iz pomena ‘snutek’ zato, ker pri tkanju snutek dejansko predstavlja osnovo, iz katere se z votkom naredi tkanino. osnoven Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika osnôva. osojen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška òsōjan, ki prav tako pomeni ‘osojen’, je izpeljana 82 iz samostalnika osója, ki pri nas pomeni ‘proč od sonca obrnjen, senčen kraj’. Izpeljana je iz glagola *obsijati, ki je pomenil ‘sijati proč’ in ki je sestavljen iz predpone ob- v pomenu ‘proč’ in sijáti. ostanek Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz deležnika glagola ostáti in torej prvotno pomeni ‘kar je ostalo’. oster Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȍštar, ruska óstryj in češka ostrý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ostrъ, ki je dalje sorodna z litovsko aštrùs, ki pomeni isto kot naša, grško ákros, ki pomeni ‘koničast’, latinsko ācer, ki pomeni ‘oster’, in staroindijsko áśri-, ki pomeni ‘rob, kot, ostrina’. Navedene besede so se razvile oziroma so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega pridevnika *h2ak'ro-, ki je pomenil ‘oster’ in je tvorjen iz korena *h2ak'- v pomenu ‘oster, oster predmet’. otok Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška ȍtok se je razvila iz starejše *obtokъ, ki je izpeljana iz glagola *obtekti v pomenu ‘teči okoli’, sestavljenega iz predpone *ob- in osnovnega *tekti v pomenu ‘teči’. Njen prvotni pomen je torej *‘kopno, okoli katerega teče voda, okoli katerega je tok’. otrok Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òtrok, ki pomeni ‘otrok, fant, služabnik, tlačan’, starejša ruska ótrok v pomenu ‘deček, mlad služabnik, paž’ in češka otrok, ki pomeni ‘suženj, hlapec’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *otrokъ, ki je izpeljana iz glagola *otrekti v pomenu ‘molčati, ne govoriti’. Glagol je sestavljen iz predpone *ot- v pomenu ‘od, proč’ in osnovnega *rekti, ki je pomenil ‘reči’. Beseda otròk torej prvotno pomen *‘tisti, ki ne govori, ki nima govora’, ker še ne zna ali ker nima pravice govoriti. otrokov Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika otròk. otroški Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika otròk. ovca Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska óvca, ruska ovcá in češka ovce se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ovьca, ki je prav tako pomenila ‘ovca’. Ta se je razvila iz 5000 let stare praindoevropske *h2au̯ ikah2, manjšalnice samostalnika *h2au̯ i- in *h2ou̯ i-, iz katerega so se mdr. razvile naslednje besede: staroindijska ávi-, grška óis, latinska ovis, staroirska ói, staronordijska ǽr in staroangleška ēove, ki vse pomenijo ‘ovca’. ovčereja Beseda je domačega izvora. Zložena je iz samostalnikov ôvca in rêja. ovčji Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika ôvca. oven Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òvan in narečna ruska ovën se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ovьnъ, ki je dalje sorodna z litovsko ãvinas, ki prav tako pomeni ‘oven’. Navedene besede so se razvile iz še starejšega pridevnika *h2au̯ ino-, ki je pomenil ‘pripadajoč ovci’ in je izpeljan iz 5000 let starega praindoevropskega samostalnika *h2au̯ i-, ki je pomenil ‘ovca’. ozek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȕzak, ruska úzkij in češka úzký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ǫzъkъ, ta pa se je razvila iz 5000 let stare praindoevropske *h2amg' h u-, iz 83 katere so se razvile še latinska angustus, gotska angwus, staronordijska ǫgr, staroangleška enge, starovisokonemška engi in iz te nemška eng, ki vse pomenijo ‘ozek, tesen’. Navedene besede so tvorjene iz korena *h2amg' h -, ki je pomenil ‘vezati, stiskati, ožiti’. ozirati se Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska obàzirati se se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *obьzirati sę, ki je izpeljana iz glagola *obьzьrěti sę, iz katerega se je razvil naš ozréti se. označba Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola oznáčiti. označiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola znáčiti v pomenu ‘narisati znak’, ki je izpeljan iz samostalnika znák. oznaka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola oznáčiti. ozračje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika zràk. ozreti se Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska obàzreti se, ruska obozrétь in poljska obejrzeć se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *obьzьrěti (sę), ki je sestavljena iz predpone *obь-, iz katere sta se razvili naši o- in ob-, in glagola, iz katerega se je razvil naš zréti v pomenu ‘gledati’. ožariti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola žaríti, ki pomeni ‘povzročati, da kaj začne žareti’. ožemanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ožémati. ožemati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ožéti. ožeti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone o-, nastale iz ob-, in glagola žéti (s sedanjikom žmem in žamem), ki pomeni ‘ožemati’, tj. ‘stiskati z rokami (da priteče tekočina)’. Ta glagol je soroden s hrvaškim, srbskim, bosanskim, črnogorskim žéti in ruskim žátь, ki sta se prav tako razvila iz 1200 let starega splošnoslovanskega *žęti v pomenu ‘stiskati z rokami’, ta pa je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena *gem-, ki je pomenil ‘zgrabiti z obema rokama, stisniti’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: grška gémō v pomenu ‘sem poln, natovorjen’, armenska čmlem v pomenu ‘stiskam’, latvijska gùmt v pomenu ‘zgrabiti, napasti’ in staronordijska kumla, ki pomeni ‘stiskati, zmečkati, stlačiti’. pajek Beseda je domačega izvora. Tako kot bolgarska pájak in poljska pająk se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *paękъ, ki je sorodna s *paǫkъ, iz katere so se razvile hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȁūk, ruska paúk in češka pavouk, ki vse pomenijo isto kot naša. Navedene besede so manjšalnice še starejšega samostalnika *pō-h1om-, ki je pomenil ‘plenilec’, ta pa je izpeljan iz glagola *po-h1em-, ki je pomenil ‘vzeti, zgrabiti’ in se ohranja v starocerkvenoslovanskem pojęti in litovskem paim ̃ ti v enakem pomenu. Naša beseda je torej prvotno pomenila ‘kdor je majhen in zgrabi’, tj. ‘mali plenilec’. pajkovec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika pájek. palica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȁlica in češka 84 palice se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *palica, ta pa je sorodna s *palьka, ki se ohranja v ruski pálka in prav tako pomeni ‘palica’. Navedene besede so tvorjene iz pridevnika *palъ, ki je pomenil ‘debel’ in iz katerega je tvorjen tudi samostalnik *palьcь, iz katerega se je razvil naš pálec s prvotnim pomenom ‘debeli prst’. pamet Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȁmēt, ki pomeni isto kot naša, ruska pámjatь in češka pamět', ki pomenita ‘spomin’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pamętь, ki je prav tako pomenila ‘spomin’. Sestavljena je iz predpone *pa- v pomenu ‘kasnejši’ in samostalnika *mętь v pomenu ‘misel’, ki se je razvil iz 5000 let stare praindoevropske *menti-, tvorjenke iz korena *men-, ki je pomenil ‘misliti’. Iz te tvorjenke so se mdr. razvile še naslednje besede: staroindijska matí- v pomenu ‘misel, mnenje’, avestijska anu- maiti- v pomenu ‘ponavljanje v mislih’, latinska mens v pomenu ‘um, razum, zavest, pamet’ in litovska mintìs, ki pomeni ‘misel, ideja’. Naša beseda pámet je torej prvotno pomenila ‘kasnejša misel’. Iz tega pomena se je razvil pomen ‘spomin’, iz slednjega pa ‘pamet’ skladno s predstavo, da je pameten tisti, ki ima dober spomin. panj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȃnj, ruska pénь in češka peň, ki pomenijo ‘štor, parobek’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pьn'ь, ki je prav tako pomenila le ‘štor, parobek’. Slovenski pomen ‘čebelji panj’ se je razvil iz starejšega ‘štor, parobek’, ker čebele rade domujejo v votlih štorih. Beseda je verjetno tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *spei̯ -, ki je pomenil ‘konica, koničast kos lesa’ in iz katerega sta izpeljani še staroindijska beseda pínāka-, ki pomeni ‘palica, bat, kij’, in grška pínaks, ki pomeni ‘tabla, miza, deska’. papir Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške papier, ta pa prek latinske papȳrus iz grške pápȳros, ki je prav tako pomenila ‘papir’, njen prvotnejši pomen pa je ‘rastlina papirus (iz katere so izdelovali papir)’. Grška beseda je prevzeta iz nekega starega jezika, vendar ne vemo, iz katerega. par Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške pār, ta pa iz latinske pār, ki prav tako pomeni ‘par, dvojica’. Izvorno je posamostaljeni pridevnik s pomenom ‘enak, enakovreden’. Samostalnik pár je torej prvotno označeval dve osebi (ali živali), ki sta si med seboj enaki, enakovredni. para Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȁra, ukrajinska pára in češka pára se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *para, ki je prav tako pomenila ‘para’. Izpeljana je iz tedanjega glagola *pariti, ki je pomenil ‘segrevati, žgati’. park Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Park iz francoske parc, ki je prvotneje pomenila ‘ograjen prostor’ in se je razvila iz latinske parricus v enakem pomenu. parlament Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Parlament iz angleške parliament, ki ima podoben pomen kot naša. Angleška beseda je prevzeta iz francoske parlement, ki pomeni ‘vrhovno sodišče’. Izpeljana je iz francoskega glagola parler v pomenu ‘govoriti’. Njen prvotni pomen je ‘govorjenje’. partitura Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz italijanske partitura ali srednjeveškolatinske partitura. Izpeljana je iz latinskega samostalnika pars v srednjeveškem pomenu ‘eden od glasov v večglasni skladbi’, ki se je razvil iz antičnega ‘del, delež, stran’. pas Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȃs in pȍjās, ruska pójas in češka pás se je razvila iz 1200 let stare 85 splošnoslovanske *pojasъ, ki je prvotno pomenila ‘trak, s katerim se kaj priveže’. Beseda je izpeljana iz glagola *pojasati v pomenu ‘privezati opasati’, ki je sestavljen iz predpone *po- in tvorjenke iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(h2)i̯ oh3s- v pomenu ‘opasati, pripeti, privezati’. pasji Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȁsji in češka psí se je razvila iz 1200 let starega splošnoslovanskega pridevnika *pьsьjь(jь), ki je izpeljan iz samostalnika *pьsъ, iz katerega se je razvil naš pès. pastir Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pàstīr, starejša ruska pástyrь in češka pastýř se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pastyr'ь, ki je izpeljana iz glagola *pasti v pomenu ‘čuvati živino na paši’. pavka Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je prevzeta iz nemške Pauke, ki prav tako pomeni ‘vrsta bobna’. Razvila se je iz srednjevisokonemške pūke, ta pa izvira iz medmeta, ki posnema udarec na boben. pavza Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Pause in latinske pausa iz grške paũsis v pomenu ‘ustavitev, počitek, mirovanje’, ki je izpeljana iz glagola paúō v pomenu ‘zadržim, ustavim, končam’. peč Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȇć, ruska péčь in češka pec se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pektь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *pek u̯ ti-, ki je tvorjena iz korena *pek u̯ - v pomenu ‘kuhati, peči’. Iz iste besede so se mdr. razvile še naslednje: staroindijska paktí-, ki pomeni ‘kuhanje, kuhana hrana’, grška pépsis in latinska coctiō, ki pomenita ‘kuhanje’. Naša beseda péč je torej prvotno pomenila *‘pečenje, kuhanje’, nato pa ‘mesto ali priprava, kjer se kuha ali peče’. pepel Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȅpeo, ruska pépel in češka popel se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pepelъ (oziroma *popelъ), kar je izpeljano iz 5000 let starega praindoevropskega korena *pelH-, ki je pomenil ‘prah, moka’. Iz tega korena so izpeljane še naslednje besede: litovska pelenaĩ in latvijska pèlni, ki pomenita ‘pepel’, latinske pollen ‘prah, moka’ v pomenu, pollenta v pomenu ‘ječmenov zdrob’ in pulvis v pomenu ‘prah’, staroindijska pálala- v pomenu ‘kaša, prah’ in grški pálē ‘prah, moka’ v pomenu ter paipálē, ki pomeni ‘drobno zmleta moka’. perilo Beseda je domačega izvora. Današnji pomen ‘kar se pere’ se je razvil iz pomena ‘pranje’, ki je znan v starejšem jeziku, ta pa iz prvotnega ‘sredstvo za pranje’. Izpeljana je namreč iz sedanjika pêrem glagola práti, podobno kot je beseda črnílo s prvotnim pomenom ‘sredstvo za barvanje s črno barvo’ izpeljano iz glagola črníti. pero Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pèro, ruska peró in češka pero se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pero, ta pa zelo verjetno iz 5000 let stare praindoevropske *perHo-, iz katere so tvorjene še naslednje besede: litovska spar ̃ nas, latvijska spā ̀ rns, ki pomenita ‘krilo, perut’, avestijska parǝna- v pomenu ‘pero’, staroindijska parṇá- v pomenu ‘pero, list’, latinska penna in grška pterón, ki pomenita ‘pero’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega *(s)per-, ki je pomenil ‘leteti’. Iz istega korena sta tvorjena tudi starocerkvenoslovanska glagola prěti in pariti, ki prav tako pomenita ‘leteti’. pes Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȁs, ruska pës in češka pes se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pьsъ, ki se je kakor staroindijska piśá- v pomenu ‘neka lisasta žival’ 86 razvila iz 5000 let stare praindoevropske *pik'o-, ta pa je tvorjena iz korena *pei̯ k'-, ki je pomenil ‘rezljati, risati, označevati’ in ‘pisan’, iz katerega sta mdr. tvorjena tudi naš glagol pisáti in pridevnik písan. Beseda pès je torej prvotno označevala pisano, lisasto, pikasto žival. pesem Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska pjȅsma, v starejšem jeziku tudi pjȅsam, srbska pȅsma, ruska pésnja in češka píseň se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pěsnь. Izpeljana je iz splošnoslovanskega glagola *pěti, ki se ohranja v našem péti. Njen prvotni pomen je torej *‘petje’. pesmica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika pésem. pesnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika pésnik. pesnik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika pésen, iz katerega se je razvil današnji pésem. pesniški Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika pésnik. pest Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȇst, ruska pjástь in češka pěst se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pęstь, ta pa se je tako kot starovisokonemška fūst in iz te nemška Faust, staroangleška fyst in iz te angleška fist razvila iz 5000 let stare praindoevropske *pn̥ k u̯ sth2i-, ki je zložena iz števnika *penk u̯ e v pomenu ‘pet’ in tvorjenke iz korena *stah2-, ki je pomenil ‘stati’. Njen prvotni pomen je torej *‘stanje petih (prstov skupaj)’. pester Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz drugih slovanskih jezikov, starocerkvenoslovansko pьstrъ, ki pomeni ‘raznolik, pisan’, rusko pëstryj ali češko pestrý, ki pomenita ‘raznolik’. Navedene besede so se razvile iz 1200 let starega splošnoslovanskega pridevnika *pьstrъ, ta pa iz še starejšega *pik'ro-, ki je pomenila ‘vrezan, pisan’ in se ohranja tudi v grškem pridevniku pikrós v pomenu ‘oster, režoč, sovražen’. Beseda je ožje sorodna z našim glagolom pisáti. pestrost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika péster. petelin Beseda je domačega izvora. Tako kot cerkvenoslovanska pětelinъ in narečna hrvaška petelin se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pětelinъ, ki je izpeljana iz glagola *pěti, iz katerega se je razvil naš péti. Njen prvotni pomen je torej *‘pevec’. petelinček Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika petêlin. pevec Beseda je domačega izvora. Tako kot češka pěvec se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pěvьcь, ki je tvorjena iz glagola *pěti, iz katerega se je razvil naš péti. pevka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika pévec. pianist Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Pianist iz italijanske pianista, ki je izpeljana iz samostalnika piano v pomenu ‘klavir’. 87 pianistka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika pianíst. pihalo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola píhati. pika Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola píkati, ki pomeni ‘bosti’. Njen prvotni pomen je torej ‘vbod’. pipa Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška pȉpa in češka pípa se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pipa, ki je prvotno pomenila ‘cevka, piščalka’ in je tvorjena iz glagola pípati v pomenu ‘piskati’. Pomen ‘priprava za kajenje’ se je v razvil pod vplivom podobne italijanske besede pipa, ki v prvi vrsti pomeni prav to. piramida Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Pyramide in latinske pȳramis iz grške pȳramís, kar je poleg ‘egipčanska piramida’ pomenilo tudi ‘vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu’. Ta pomen je po vsej verjetnosti prvoten, saj je beseda izpeljana iz grškega samostalnika pȳrós, ki pomeni ‘pšenica’ in ki je soroden z našim píra. pirh Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz starejše píruh, ta pa je izpeljana iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *pyrěti, ki je pomenil ‘goreti, tleti, rdeti’. Ta glagol je izpeljan iz splošnoslovanskega samostalnika *pyrь, ki je pomenil ‘ogenj, žerjavica’. Beseda pírh torej prvotno označuje jajce, ki je pobarvano rdeče, z barvo ognja. pisatelj Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske pisátelь, ki je izpeljana iz glagola pisátь v pomenu ‘pisati’. pisateljica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika pisátelj. pisava Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola pisáti. pismo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska písmo in ruska pisьmó, ki pomenita ‘pismo’ in ‘pisava’, ter poljska pismo, ki pomeni ‘pisanje’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pisьmo, ki je označevala pisana, narisana, vrezana znamenja. Izpeljana je iz glagola *pьsati, ki je – preden so Slovani začeli pisati – pomenil ‘delati pisana, narisana, vrezana znamenja’. plačati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pláćati se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *plat'ati, ki je izpeljana iz *platiti, ta pa zelo verjetno iz samostalnika *platъ v pomenu ‘kos blaga, tkanine’, iz katere se je razvilo rusko plát v enakem pomenu, platók v pomenu ‘robec, ruta’ in kar se ohranja v naših besedah podplàt in zapláta ter izpeljanki plátno. Če je razlaga pravilna, kaže na to, da so Praslovani, ki niso poznali denarja, namesto tega uporabljali tkanino. plačevati Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola plačáti. plačilo Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola plačáti. plakat Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške Plakat, ta pa prek nizozemske plakkaat iz francoske placard v enakem pomenu. Francoska beseda je izpeljana iz glagola plaquer v pomenu ‘obložiti, prevleči, furnirati, prilepiti se’, ta pa iz samostalnika plaque, ki pomeni ‘plošča, 88 tabla, obloga’. Njen prvotni pomen je torej ‘s čimer nekaj prevlečemo, obložimo’. planet Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je prevzeta prek nemške Planet in francoske planète iz latinske planēta, ta pa iz okrajšane grške besedne zveze (astḗr) planḗtēs v pomenu ‘(zvezda) premičnica’, v kateri beseda planḗtēs pomeni ‘ki nima stalnega mesta, blodeč, potikajoč se okrog’. planiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška plànuti ‘planiti’ in ‘vzplamteti’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *polnǫti, ki je prvotno pomenila ‘vneti se, vzplamteti’. Beseda je sorodna z našima plámen in plapoláti. Manj verjetno je beseda planíti sorodna z nemško fallen, angleško fall, staronordijsko falla, litovsko pùlti, ki pomenijo ‘pasti’, in armensko p c lanim, ki pomeni ‘napadem’, in so tvorjene iz korena *peh3lH- v pomenu ‘pasti’. plastičen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika plástika. plastika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Plastik in angleške plastic, ki prvotneje pomenita ‘kiparstvo’, iz grške plastikḗ, ki prav tako pomeni ‘kiparstvo’ in ki je izpeljana iz pridevnika plastikós v pomenu ‘primeren za oblikovanje’, izpeljanega iz plastós, ki pomeni ‘upodobljen, narejen’. Poimenovanje plastičnih mas z izrazom, ki prvotno pomeni ‘kiparstvo’, poudarja, da so te mase primerne za oblikovanje izdelkov. plašč Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska plȃšt, ruska plášč in češka plášt' se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *plast'ь ali *plaščь, ki etimološko ni pojasnjena. Morda je izpeljana iz samostalnika *platъ, ki je pomenil ‘kos blaga’, morda iz pridevnika *plaskъ, ki je pomenil ‘plosk, ploščat’. plavalec Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola plávati. plavalka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika plaválec. plavati Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna hrvaška plȁvati, ruska plávatь in češka plavat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *plavati, ta pa je izpeljana iz glagola *pluti, iz katerega se je razvil naš plúti. plazilec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola plazíti se. ples Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska plȇs, ruska pljás in češka ples, ki vse pomenijo ‘ples’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *plęsъ, ki je sorodna z glagolom plesáti. plesalec Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola plesáti. plesalka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika plesálec. plesati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska plésati, ruska pljasátь in češka plesat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *plęsati, ki je dalje sorodna z litovsko plę̃ šti v pomenu ‘plesati’. Nadaljnje sorodstvo in prvotni pomen nista znana. plesen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska plijȇsan, srbska plȇsan, 89 ruska plésenь in češka plíseň se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *plěsьnь, ki je dalje sorodna z litovsko pelė̃siai, ki prav tako pomeni ‘plesen’ in ki je prav tako tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *pel(H)- v pomenu ‘siv, postati siv’. Plesen je torej poimenovana po sivi barvi. plesniv Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika plésen. plesti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska plèsti, ruska plestí in češka plést se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *plesti, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *plek'- v pomenu ‘plesti’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: latinska plectere, grška plékō, starovisokonemška flehtan, nemška flechten in staroangleška fleohtan, ki vse pomenijo ‘plesti’. pletenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola plêsti. pleti Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša hrvaška pljȅti, ruska polótь in češka plít se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pelti, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)pelH- v pomenu ‘cepiti, ločevati, trgati’ prek vmesnega pomena ‘ruvati, puliti’. plevel Beseda je domačega izvora. Tako kot starocerkvenoslovanska plěvelъ, staroruska polovelъ in češka plevel se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pelvelъ, ki je izpeljana iz sedanjika *pelvǫ glagola *pelti, iz katerega se je razvil naš pléti. plin Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz češke plyn, ki pomeni isto kot naša, ta pa iz poljske płyn, ki pomeni ‘tekočina’ in je izpeljana iz glagola płynąć v pomenu ‘plavati, pluti, teči’. Pri spremembi pomena iz ‘tekočina’ v ‘plin’ je treba imeti v mislih utekočinjeni plin. plinast Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika plín. pljuča Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska plúća in češka plíce je izpeljana iz 1200 let stare splošnoslovanske *pl'ut'a, ki je dalje sorodna z litovsko plaũčiai in latvijsko plàuši v enakem pomenu. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *pleu̯ -, ki je pomenil ‘pluti, plavati’ in iz katerega so tvorjeni naši glagoli plúti, plávati in pláviti. Pljuča so tako poimenovana zato, ker so lahka in plavajo na vodi. pljučen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika pljúča. plod Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska plȏd, ruska plód in češka plod se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *plodъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *plodu-, iz katere so se razvile še valižanska llwdn, ki pomeni ‘mladič’, in staroirska loth ter bretonska loen, ki pomenita ‘žrebe’, torej ‘živalski plod’. ploskev Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika plòsk. plovba Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz sedanjika plôvem glagola plúti. ploven Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz sedanjika plôvem glagola plúti. 90 plovnost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika plôven. pluti Beseda je domačega izvora. Tako kot starocerkvenoslovanska pluti, staroruska pluti in češka plouti se je razvila iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *pluti, ki je dalje soroden z litovskim pláuti v pomenu ‘prati, umivati’, staroindijskim plávate v pomenu ‘on(a) plava’, grškim pléō v pomenu ‘plovem, plavam’, latinskim pluit v pomenu ‘dežuje’, prvotno *‘teče, lije’, kar so tvorjenke iz 5000 let starega praindoevropskega korena *pleu̯ -, ki je pomenil ‘premikati se, teči, pluti, plavati’ in iz katerega so mdr. tvorjeni naslednji glagoli: starovisokonemški fluowen, flewen v pomenu ‘prati’, staroangleški flowan v pomenu ‘teči, pretakati se’ in iz tega angleški flow v enakem pomenu. pobegniti Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz danes redko rabljenega glagola bégniti, ta pa iz bežáti. počitnice Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola počíti. podatek Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške podátak, ki je izpeljana iz glagola pòdati, ki pomeni ‘dati’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je dano’. podhladiti Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je sestavljena iz predpone pod- in glagola hladíti. podhod Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je sestavljena iz predpone pod- in samostalnika hòd v pomenu ‘hoja’. Njen prvotni pomen je torej ‘hoja pod nečim, hoja spodaj’. podnebje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz zveze pod nébom. podoba Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȍdoba in češka podoba se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *podoba, ta pa je verjetno izpeljana iz predložne zveze *po době v pomenu ‘po lastnosti’, ki vsebuje predlog *po in samostalnik *doba v prvotnejšem pomenu ‘lastnost’, iz katere se je razvil naš dôba. Samostalnik podóba je torej prvotno pomenil nekaj, kar je narejeno po lastnostih tistega, kar je upodobljeno. podoben Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška pòdoban, ruska podóbnyj in češka podobný, ki vse pomenijo ‘podoben’, je izpeljana iz samostalnika, ki se ohranja v našem podóba. Njen prvotni pomen je ‘tak kot podoba’, tj. ‘tak kot slika ali kip’, torej ne čisto enak, kot je sam, temveč tak, kot je njegova podoba. podpomenka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je poenobesedena iz samostalniške zveze pòdpoménska beséda in torej prvotno pomeni besedo, ki ima v razmerju do izhodiščne ožji, tj. "nižji" pomen. podrast Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone pod- in samostalnika rást. Njen prvotni pomen je torej ‘kar raste spodaj’. podtalnica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz pridevnika podtálen, ki je sestavljen iz predpone pod- in pridevnika tálen, izpeljanega iz samostalnika tlà. Njen prvotni pomen je torej ‘(voda) pod tlemi’. 91 poglavje Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju je kakor hrvaška pòglāvlje izpeljana iz samostalnika gláva, ki je takrat pomenil tudi ‘poglavje’. pognati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola gnáti. pogon Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pògon in češka pohon, ki imata podobne pomene kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pogonъ. Izpeljana je iz glagola *pogъnati, ki se ohranja v našem pognáti. pogost Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in pridevnika góst. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, ki se gosto pojavlja’. pogosto Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika pogóst. pogovor Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola pogovoríti se. pogovoriti se Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predloga po- in glagola govoríti, besedica se pa pove, da se pogovarjamo drug z drugim. pohajkovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pohájati, ki prav tako pomeni ‘hoditi okrog brez dela’, ta pa iz pohodíti v starejšem pomenu ‘malo se sprehoditi’, ki je sestavljen iz predpone po- in glagola hodíti. pohiteti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola hitéti. pojasniti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pojàsniti in ruska pojasnítь je sestavljena iz predpone po- in glagola jasníti, ki je izpeljan iz pridevnika jásen. Njen prvotni pomen je torej ‘narediti, da je jasno’. pojav Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške pójav, ki je izpeljana iz glagola pojáviti se. pojaviti se Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške pojáviti se, ki je sestavljena iz predpone po- in osnovnega glagola jáviti v prvotnem pomenu ‘narediti vidno, javno’ (danes ‘obvestiti’), besedica se pa pove, da postane viden tisti, ki je izražen v slovnični osebi. poklic Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola poklícati. Njen prvotni pomen je ‘vpoklic v visoko uradniško, državniško, vojaško ali duhovniško službo’. pokrajina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pòkrajina, ki pomeni isto kot naša, je v srednjem veku izpeljana iz samostalnika *krajь, ki je pomenil ‘konec, meja’. Njen prvotni pomen je torej ‘mejno ozemlje, mejna pokrajina’. pol Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Pol in latinske polus iz grške pólos, ki po takratnih predstavah pomeni ‘os, okrog katere se vrti nebo’, prvotno pa ‘tečaj, v katerem se vrti os’. Izpeljana je iz grškega glagola pélō v pomenu ‘vrtim se, gibljem se’. 92 polaren Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz latinske polāris, ki je izpeljana iz samostalnika polus v pomenu ‘pol, tečaj’, iz katerega smo prevzeli našega pól. poleči Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola léči. poleten Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova poléti, ki je sklopljen iz predložne zveze po léti, v kateri je druga beseda stari mestnik samostalnika léto v starejšem pomenu ‘poletje’. poletje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz predložne zveze po léti, v kateri je druga beseda stari mestnik samostalnika léto v starejšem pomenu ‘poletje’. polh Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȕh in češka plch, ki pomenita isto kot naša, in narečna beloruska poŭx, ki pomeni ‘podlasica’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pьlxъ, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *pel-, ki je označeval svetle in sive barve. Iz tega korena sta med drugim izpeljani še litovska beseda pelė̃, ki pomeni ‘miš’, in latvijska pelēks, ki pomeni ‘mišje siv’. Žival pôlh je torej poimenovana po sivi barvi kožuha. polica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pòlica, narečna ruska políca (knjižno je pólka) in češka police se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *polica, ki je izpeljana iz samostalnika *polъ v pomenu ‘deska’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)pelH-, ki je pomenil ‘cepiti, ločevati, trgati’. polje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȍlje, ruska póle in češka pole se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pol'e, ki je označevala raven svet. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega pridevnika *polh2i-, iz katerega se je razvil hetitski palḫiš v pomenu ‘širok in plosk’. polobla Beseda je domačega izvora. Zložena je iz prislova pôl in samostalnika óbla v pomenu ‘krogla’. Ta je izvorno v ženskem spolu posamostaljeni pridevnik óbel, ki pomeni ‘ukrivljen, zaobljen’. polovica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska polòvica in češka polovice se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *polovica, ki je izpeljana iz samostalnika *polъ, ta pa je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)pelH- v pomenu ‘cepiti, ločevati, trgati’. Njen prvotni pomen je bil ‘del, ki nastane iz celote pri cepljenju’. polovinka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz danes pozabljenega samostalnika polovína, ki je pomenil ‘polovica’. položaj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȍložāj je izpeljana iz glagola položíti. Njen prvotni pomen je ‘mesto, na katero je kaj položeno’. poltrak Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je zložena iz prislova pôl in samostalnika trák. polž Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȗž in češka plž se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pьlz'ь, ki je prav tako pomenila ‘polž’. Izpeljana je iz 93 glagola *pьlsti v pomenu ‘polzeti, plaziti se’. Njen prvotni pomen torej *‘tisti, ki polzi’. pomanjkanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pománjkati v pomenu ‘primanjkovati’, ki je sestavljen iz predpone po- in glagola mánjkati. pomen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pomeníti, ki se je razvil iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *pomęnǫti v pomenu ‘spomniti se’, ki je sestavljen iz predpone po- in glagola, ki ga imamo v našem meníti. Njen prvotni pomen je ‘spomin’. Ta se še ohranja v sorodnih besedah, kot sta starocerkvenoslovanska poměnъ, ki pomeni ‘spomin’, hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska pȍmēn, ki danes pomeni ‘svečana spominska prireditev’. pometi Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola méti, ki pomeni ‘premikati prste, dlan sem in tja po površini in pri tem močneje pritiskati’. pomiriti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola miríti, ki je izpeljan iz samostalnika mír. pomlad Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova pomládi, ki je sklopljen iz predložne zveze po mládi in je pomenil ‘v mladem (letu)’. pomladen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika pomlád. pomoč Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȍmōć, ruska pómošč in češka pomoc se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pomoktь, ki je izpeljana iz glagola *pomokti v pomenu ‘pomagati’, sestavljenega iz predpone *po- in osnovnega *mokti, ki je pomenil ‘moči, biti sposoben’. Iz tega sestavljenega glagola se je mdr. razvil naš pomôči in iz njega je izpeljan glagol *pomagati, ki se brez večjih sprememb ohranja v našem pomágati. ponavljati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ponovíti. ponikalnica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola poníkati v pomenu ‘odtekati v zemljo’, ta pa iz njegovega dovršnika poníkniti v pomenu ‘odteči v zemljo’. Prvotno torej pomeni ‘reka, ki odteka v zemljo’. ponižati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone po- in glagola nížati, ki je izpeljan iz iste osnove kot pridevnik nízek. ponižen Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola ponížati. ponoviti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola novíti, ki je izpeljan iz pridevnika nòv. popoldne Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je sklopljena iz predloga po in prislova ali že samostalnika pôldne. popraviti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola práviti v pomenu ‘delati prav’. Njen prvotni pomen je torej ‘narediti, da je (spet) prav’. popravljati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola popráviti. 94 porabnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola porabíti, ki je sestavljena iz predpone po- in glagola rabíti. portret Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Porträt iz francoske portrait, ki pomeni ‘upodobljen, naslikan’. Izpeljana je namreč iz glagola portraire, ki pomeni ‘upodobiti, naslikati, narisati’. posamezen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prislova posámez, ki izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot, ta pa iz predpone po- in starejšega prislova sámez, ki je nekdaj izražal enako in ki je izpeljan iz zaimka sám. Beseda posámezen torej prvotno pomeni nekako ‘tak, ki ga obravnavamo ločeno od drugih podobnih primerov’. posameznica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika posámeznik. posameznik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika posámezen. poselitev Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola poselíti. poskus Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz starejše poizkús, ki je izpeljana iz takratnega glagola poizkúsiti, iz katerega se je razvil današnji poskúsiti. poskusiti Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz starejše poizkúsiti, ki je sestavljena iz predpon po- in iz- ter glagola *kusiti, ki je v srednjem veku prevzet iz gotskega kausjan v pomenu ‘pokušati, preizkušati hrano’. posledica Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške pòsljedica, ki pomeni isto kot naša. Izpeljana je iz glagola poslijéditi v pomenu ‘nadaljevati z gibanjem, dogajanjem’, ta iz slijéditi v pomenu ‘slediti’ in ta iz samostalnika slijȇd, ki pomeni ‘sled’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar se zgodi v nadaljevanju dogajanja’, tj. ‘po sledi’. posnetek Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je pomenila ‘kopija’ in ‘izvleček’. Izpeljana je iz glagola posnéti in je prvotno pomenila ‘kar je posneto’, kot npr. smetana z mleka. Danes, ko snemamo tudi zvočno in slikovno, nam posnétek pomeni skoraj samo še ‘zvok ali slika, ki ga posnamemo z elektronsko napravo’. posneti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola snéti. Njen prvotni pomen je torej ‘sneti, odvzeti z vrha’, npr. smetano z mleka, drugotno tudi ‘posneti zvok, sliko’. posoda Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȍsuda se je razvila iz starejše *posǫda, kar je izpeljano iz samostalnika *sǫdъ v pomenu ‘(iz več deščic sestavljena) posoda’, iz katerega se je razvil naš sód. posojilo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola posójati, ta pa iz posodíti. pospraviti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola správiti, ki je sestavljen iz predpone z- in osnovnega práviti v pomenu ‘delati prav’, ki je izpeljan iz pridevnika pràv. pospravljati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pospráviti. 95 postaja Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola postáti v pomenu ‘krajši čas stati’. postelja Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška pȍstelja in podobno kot ruska postélь ter češka postel se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *postel'a oziroma *postel'ь, kar je izpeljano iz sedanjika *postel'ǫ glagola *postьlati, iz katerega se je razvil naš postláti. Glagol je sestavljen iz predpone *po- in osnovnega *stьlati v pomenu ‘polagati steljo na ležišče’. Beseda póstelja je torej prvotno pomenila ‘prostor, kjer je razprostrta stelja’, tj. slama, suho listje ali kaj drugega podobnega, primernega za ležišče. postovka Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pòstōlka in češka poštolka se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *postolьka, ki etimološko ni zanesljivo pojasnjena. Morda je izpeljana iz glagola *postojati v pomenu ‘zaustaviti se, postati’, ker zna ta ptica v zraku lebdeti. pošast Beseda je domačega izvora. V starejšem jeziku pomenu tudi ‘nahod’. Tako kot ukrajinska póšestь, ki pomeni ‘epidemija’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pošьstь, ki je prvotneje pomenila *‘kar hodi naokoli’. Izpeljana je iz osnove *pošьd- preteklega tvornega deležnika *pošьdlъ glagola *poxoditi v pomenu ‘hoditi naokrog’, ki je sestavljen iz predpone *po- in osnovnega glagola *xoditi, iz katerega se je razvil naš hodíti. Njen prvotni pomen je torej ‘kar hodi naokrog’. poševen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova pošév, ki je tvorjen iz predložne zveze po šévi, ta pa vsebuje danes pozabljeni samostalnik šéva v pomenu ‘nagib’. pošten Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pòšten se je razvila iz starejše *počьtenъ, ki je prvotno pomenila ‘častitljiv, spoštovan, upoštevanja vreden’. Izpeljana je iz glagola *počisti v pomenu ‘spoštovati’, ki je sestavljen iz predpone *po- in glagola *čisti v pomenu ‘misliti, šteti, računati, spoštovati’. poštevanka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola poštévati, ta pa iz poštéti, ki pomeni ‘obračunati’ in je sestavljen iz predpone po- in glagola štéti. pot Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȗt, ruska pútь in češka pout' se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pǫtь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *pentoh2-, iz katere so se razvile še staroindijska pánthāḥ, armenska hun, grška pátos in staropruska pintis, ki vse pomenijo ‘pot, steza’, grška póntos, ki pomeni ‘morje’, prvotno *‘morska pot’, in latinska pons, ki pomeni ‘most’, prvotneje ‘s hlodi utrjena pot prek močvirja’. Tvorjena je iz korena *pent-, ki je pomenil ‘stopati, iti’ in ‘najti pot’. Ta koren najdemo še npr. v starovisokonemškem in staroangleškem glagolu findan, iz katerega sta se razvila nemški finden oziroma angleški find, ki pomenita ‘najti’, pa tudi v splošnoslovanskem samostalniku *pęta, iz katerega se je razvil naš pêta. potok Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pòtok, ruska potók in češka potok, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *potokъ, ki je izpeljana iz glagola *potekti v pomenu ‘teči naprej’, sestavljenega iz predpone *po- in osnovnega *tekti v pomenu ‘teči’. potomec Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta in prilagojena iz hrvaške pòtomak ali ruske potómok, kar je izpeljano iz prislova, ki se v hrvaščini glasi pòtom, v ruščini pa potóm in 96 pomeni ‘potem’. Njen prvotni pomen je torej *‘tisti, ki pride potem, po tem (rodu)’. potomka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika potómec. potopis Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz samostalnikov pót in opís. Njen prvotni pomen je torej ‘opis poti’. potovanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola potováti. potovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika pót. potreba Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz danes pozabljenega glagola *potrebati, ki je pomenil ‘priti v stanje nujnosti, potrebe’ in je sestavljen iz predpone po- in osnovnega glagola trébati, iz katerega je izpeljan povedkovnik tréba. potrošnica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika potróšnik. potrošnik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola potrošíti. potrošništvo Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika potróšnik. poudarek Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola poudáriti. poudariti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone po- in glagola udáriti. Njen prvotni pomen je torej ‘udariti po (nečem)’. pouk Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola poučíti, ki je sestavljen iz predpone po- in osnovnega učíti. poustvarjati Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je sestavljena iz predpone po- in glagola ustvárjati. povabiti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone po- in glagola vabíti. povabljenec Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola povabíti. povabljenka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika povábljenec. poved Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola povédati. površina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška pòvršina je v 19. stoletju izpeljana (morda prek prislova povŕh) iz samostalnika vŕh. Njen prvotni pomen je torej ‘tisto, kar se nahaja na vrhu’. površinski Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika površína. površje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz predložne zveze po vŕhu. 97 povsem Beseda je domačega izvora. Sklopljena je iz predložne zveze po vsèm. pozavna Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške Posaune, ki se je razvila iz srednjevisokonemške busīne. Ta je prevzeta iz starofrancoske busine, ki se je razvila iz latinske būcina v pomenu ‘lovski, pastirski rog’. pozavnist Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika pozávna. pozavnistka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika pozavníst. pozdrav Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola pozdráviti. Beseda kaže na to, da tistemu, ki ga pozdravimo, želimo zdravja. pozdraviti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola zdráviti. Pozdravljamo se namreč pogosto tako, da si zaželimo zdravja. pozen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȍzan, ruska pózdnij in češka pozdní se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pozdьnъ, ki je izpeljana iz prislova *pozdě v pomenu ‘pozno’, ta pa je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega predloga *pos v pomenu ‘po’. pozno Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika pôzen. požreti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola žréti. pragozd Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pra-, ki označuje nekaj zelo starega, in samostalnika gòzd. prah Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska prȃh, ruska pórox in češka prach se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *porxъ, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *pers- ‘prašiti, pršeti, brizgati’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: staronordijska fors v pomenu ‘slap’, litovski pur ̃ slas v pomenu ‘penasta slina’ in pur ̃ kšti v pomenu ‘brizgati, prašiti’, staroindijska pŕ̥ ṣant- v pomenu ‘pisan, grahast’, hetitska papparašzi, ki pomeni ‘on(a) poškropi’, pa tudi splošnoslovanska *pьrxъ in iz te naše pŕh (z nadaljnjo izpeljanko pršìč ‘kot prah droben sneg’), pršéti in pŕst v pomenu ‘zemlja’. pravica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova pràv in torej prvotno pomeni ‘kar je prav’. pravilo Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške prȁvilo, ruske právilo ali češke pravidlo, ki je tvorjena iz splošnoslovanske *praviti v pomenu ‘delati prav’, ta pa iz prislova *pravъ, iz katerega se je razvil naš pràv. pravljica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola práviti v pomenu ‘pripovedovati’. pravokoten Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz zveze právi kót. Njen prvotni pomen je torej ‘ki ima enega ali več pravih kotov’. pravokotnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika pravokóten. 98 pravopis Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz pridevnika právi in izpeljanke iz glagola pisáti. Njen prvotni pomen je ‘pravilno pisanje’. pravopisen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika pravopís. prazen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska prázan, narečna ruska poróznyj in češka prázdný se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *porzdьnъ, ki je pomenila ‘dela prost’. Izpeljana je iz pridevnika *porzdъ, ki je prvotno domnevno pomenil ‘tak, ki ima mladiča’ in je izpeljan iz samostalnika *porzъ v pomenu ‘mladič’. Živali, ki je imela mladiča, namreč ni bilo treba orati, vleči voza in jih niso jahali. prazgodovina Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pra-, ki označuje nekaj zelo starega, in samostalnika zgodovína. praznik Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska prȃznīk je v srednjem veku izpeljana iz pridevnika prázen v prvotnejšem pomenu *‘dela prost’. Prvotno je torej označevala ‘dan, ko ni treba delati’. praznovati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika prázen v prvotnejšem pomenu ‘dela prost’. prebivalec Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola prebívati. prebivalka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika prebiválec. prebivalstvo Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz osnove samostalnika prebiválec. prebivanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prebívati. prebivati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pre- in glagola bívati. pred Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pred, ruska péred in češka před se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *perdъ, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega predloga *per, ki je pomenil ‘prek, čez, pri’ in se ohranja v naši predponi pre-. predlagati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola predložíti, ki je sestavljen iz predpone pred- in osnovnega ložíti v pomenu ‘polagati’. Njegov prvotni pomen je torej ‘položiti pred’. predlog Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola predložíti, ki je sestavljen iz predpone pred- in osnovnega ložíti v pomenu ‘polagati’. prednost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika prédnji ali njegovega predhodnika préden, ki se ohranja kot veznik. Njen prvotni pomen je ‘stanje, položaj spredaj, pred čim’. predpis Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola predpísati. 99 predpisati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pred- in glagola písati po zgledu nemškega glagola vorschreiben, ki je sestavljen iz predpone vor- v pomenu ‘pred’ in glagola schreiben, ki pomeni ‘pisati’. Prvotno torej pomeni ‘pisati spredaj, na prvem mestu’. predsednica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika predsédnik. predsednik Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pred- in izpeljanke iz glagola sedéti. Njen prvotni pomen je ‘kdor sedi pred drugimi’. predsodek Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pred- in izpeljanke iz glagola sodíti v pomenu ‘imeti mnenje’. Njen prvotni pomen je torej ‘vnaprejšnje mnenje’, tj. mnenje, ki ga imamo o kom ali čem, preden smo presodili vsa dejstva. predstava Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola predstáviti. predstaviti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone pred- in glagola stáviti v pomenu ‘postaviti’. Njen prvotni pomen je torej ‘postaviti pred’. Tvorjena je po zgledu nemškega glagola vorstellen, ki je sestavljen iz predpone vor- v pomenu ‘pred’ in osnovnega glagola stellen v pomenu ‘postaviti’. predtakt Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pred- in samostalnika tákt. preglednica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika pregléden, ta iz samostalnika preglèd, izpeljanega iz glagola preglédati, ki je sestavljen iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola glédati. pregovor Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pregovoríti v pomenu ‘spregovoriti’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar kdo spregovori, izrek’. pregreti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola gréti. prehod Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola prehodíti, ki je sestavljen iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola hodíti. prehrana Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola prehraníti, ki je sestavljen iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola hraníti v pomenu ‘dajati hrano’, izpeljanega iz samostalnika hrána. prehranjevalen Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola prehranjeváti. prehranjevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prehranjeváti. prehranjevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prehraníti, ki je sestavljen iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola hraníti, izpeljanega iz samostalnika hrána. Prvotni pomen glagola prehraníti je ‘oskrbeti s hrano prek določenega obdobja’, zlasti prek zime. prehranski Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika prehrána. 100 preja Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska prȅđa, ruska prjáža in češka příze se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pręd'a, izpeljanke iz glagola *pręsti, iz katerega se je razvil naš prêsti. prejšnji Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz prislova prêj. premagati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola premôči v pomenu ‘biti bolj sposoben, biti močnejši’, ki je sestavljen iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in osnovnega môči v pomenu ‘biti sposoben, biti močen’. premagovati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola premágati. premica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz pridevnika prém, ki pomeni ‘usmerjen naravnost naprej’. Njen prvotni pomen je torej ‘naravnost naprej usmerjena črta’. premog Beseda je domačega izvora. Prvotno je pomenila ‘zmaj’ in je izpeljana iz glagola premôči v pomenu ‘biti močnejši, premagati’, ki je sestavljen iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola môči. Današnji pomen se je razvil skladno z nekdanjim prepričanjem, da je premog strjena zmajeva kri. V 17. stoletju se je namreč premogu reklo tudi premógova krí, torej ‘zmajeva kri’. preperevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola preperévati. preperevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola preperéti, sestavljenega iz predpone pre- v pomenu ‘skozi’ in glagola peréti, ki se je prek *pireti razvil iz 1200 let starega splošnoslovanskega *pyreti v pomenu ‘goreti, tleti, rdeti’. Ta splošnoslovanski glagol je izpeljan iz *pyrь, ki je pomenil ‘ogenj, žerjavica’. prepričati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone pre- in glagola príčati v pomenu ‘biti priča (pred sodnikom)’. Njen prvotni pomen je torej ‘biti boljša priča’. preprost Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pre- in pridevnika pròst v pomenu ‘enostaven’. prepusten Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prepustíti. prepustiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pre- v pomenu ‘skozi’ in glagola pustíti. prepustnost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika prepústen. prepuščati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prepustíti. preseliti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola selíti. presti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska prȅsti, ruska prjástь in češka příst se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pręsti, ki je prav tako pomenila ‘presti’ in je dalje sorodna z litovsko sprę́ sti, ki pomeni ‘razpenjati, napenjati’, in latvijsko spriêst, ki pomeni ‘razprostirati, raztegovati, napenjati’. 101 Njen prvotni pomen je ‘vleči, napenjati’. Pri predenju je namreč treba prejo sukati in vleči, da se iz nje naredi nit. prestop Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola prestopíti. prestopiti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola stopíti. prešeren Beseda je domačega izvora. Morda je sorodna s češko příšerný, ki pomeni ‘grozen, strašen’. Nadaljnje sorodstvo in prvotni pomen nista znana. prešerno Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika prešéren. prešiniti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pre- v pomenu ‘skozi’ in glagola šíniti, ki se je razvil iz šíbniti in je tvorjen iz šíbati v pomenu ‘hitro se premikati’. prešteti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone pre- v pomenu ‘skozi, do konca’ in glagola štéti. preteklost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika pretêkel, ki je izvorno deležnik glagola pretêči v pomenu ‘miniti’. Ta glagol je sestavljen iz predpone pre- v pomenu ‘skozi, do konca’ in glagola têči. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je teklo mimo’. pretvarjanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pretvárjati. pretvarjati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pretvóriti. pretvorba Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pretvóriti. pretvoriti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in prevzetega glagola tvóriti. prevajati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prevêsti, kakor je npr. glagol navêsti izpeljan iz navájati. preveriti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je sestavljena iz predpone pre- v pomenu ‘skozi, do konca’ in glagola vériti v pomenu ‘verovati’, ki je izpeljan iz samostalnika véra. preverjati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prevériti. prevesti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola vêsti v pomenu ‘voditi’. Njen prvotni pomen je torej ‘voditi preko’, namreč besedilo iz enega jezika v drugega. previden Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prevídeti v pomenih ‘spoznati, dojeti’ in ‘predvideti’, ki je sestavljen iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in osnovnega vídeti. Previden je torej tisti, ki pozna, razume dogajanje in ga zato lahko tudi predvidi vnaprej. 102 previdno Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika prevíden. prevodnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika prevòd v prvotnem pomenu ‘vodenje prek’, ta pa iz glagola prevêsti v prvotnem pomenu ‘voditi prek’, ki je sestavljen iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola vêsti. Njen prvotni pomen je torej ‘vodnik prek’. preživeti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pre- v pomenu ‘prek, čez’ in glagola živéti. preživetje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola preživéti. prežvekovalec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola prežvekováti. prežvekovati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola prežvéčiti, ki je sestavljen iz predpone pre- in osnovnega žvéčiti. približen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola priblížati, ki je sestavljen iz predpone pri- in osnovnega glagola blížati, ta pa je izpeljan iz danes pozabljenega blíziti, ki je iz prislova blízu. približno Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika priblížen. pridobivanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pridobívati. pridobivati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pridobíti, ki je sestavljen iz predpone pri- in glagola dobíti, ta pa iz predpone do- in glagola bíti v pomenu ‘bivati, obstajati’. prihodek Beseda je domačega izvora. Njen prvotni pomen je splošno ‘prihod’, že od 16. stoletja dalje pa pomeni zlasti ‘prihod denarja’. Izpeljana je iz danes pozabljenega glagola prihodíti v pomenu ‘priti’, ki je sestavljen iz predpone pri- in glagola hodíti. prihodnost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika prihóden, ta iz samostalnika prihòd, ta pa iz danes pozabljenega glagola prihodíti v pomenu ‘priti’, ki je sestavljen iz predpone pri- in glagola hodíti. Njen prvotni pomen je torej ‘kar prihaja, kar bo prišlo’. prijatelj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska prȉjatelj, staroruska prijatelь in češka přítel, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *prijatel'ь, ta pa je izpeljana iz glagola *prijati v pomenu ‘dobro želeti, ugajati, ljubiti, rad imeti’, iz katerega se je razvil naš príjati. Beseda prijátelj je torej prvotno pomenila *‘kdor želi dobro, ugaja, ima rad’. Besedna družina je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *prei̯ H-, ki je pomenil ‘razveseljevati, izkazovati ljubezen, imeti rad’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: gotska frijōnds, staronordijska frœ ̄ ndi, staroangleška frīond in iz te angleška friend ter starovisokonemška friunt in iz te nemška Freund, ki vse pomenijo ‘prijatelj’. prijateljica Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika prijátelj. prijateljstvo Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika prijátelj. 103 prijazen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska prȉjāzan, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *prijaznъ, ta pa je podobno kot češka přízeň, ki pomeni ‘prijaznost’, izpeljana iz glagola *prijati v pomenu ‘dobro želeti, ljubiti, rad imeti’, iz katerega se je razvil naš príjati. prijeten Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska prȉjetān in ruska prijátnyj se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *prijętьnъ, ki je izpeljana iz glagola *prijęti v pomenu ‘sprejeti’. Njen prvotni pomen je torej ‘sprejemljiv’. Glagol *prijęti je sestavljen iz predpone *pri- in osnovnega *jęti, ki je pomenil ‘zgrabiti, vzeti, ujeti, začeti’. prikaz Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prikazáti. prikazati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone pri- in glagola kazáti. prikazovati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola prikazáti. prikimati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone pri- in glagola kímati. prilepiti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone pri- in glagola lepíti. prileteti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone pri- in glagola letéti. priložnost Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika prilóžen v pomenu ‘ugoden, primeren, ustrezen’, prvotno ‘ki se prilega’, ta pa iz glagola priložíti v pomenu ‘položiti poleg, prilegati’, ki je sestavljen iz predpone pri- in osnovnega ložíti v pomenu ‘polagati’. Ta glagol je izpeljan iz léči in prvotno pomeni ‘povzročati, da leži’. primer Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška prímjer in ruska primér, ki pomenita približno isto kot naša, ter češka příměr, ki pomeni ‘primerjava’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *priměrъ, ki je pomenila *‘merjenje, pomerjanje’. Izpeljana je iz glagola *priměriti v pomenu ‘pomerjati, odmerjati’ (iz katerega se je razvil naš primériti, iz tega pa je tvorjen primérjati), ta pa je sestavljen iz predpone *pri- in glagola *měriti, iz katerega se je razvil naš mériti. Ta glagol je izpeljan iz samostalnika *měra, iz katerega se je razvil naš méra. primeren Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika primér in torej prvotno pomeni ‘tak kot primer, tak kot zgled’. primerjati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola primériti v pomenu ‘narediti primerjavo’, ki se je razvil iz *priměriti v pomenu ‘pomerjati, odmerjati’, ta pa je sestavljen iz predpone *pri- in glagola *měriti, iz katerega se je razvil naš mériti. Njegov prvotni pomen je ‘ugotavljati skladnost dveh stvari z isto mero’, izvorno zlasti skladnost izdelanega oblačila s telesnimi merami. pripadati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pripásti, ki je sestavljen iz predpone pri- in glagola pásti v pomenu ‘omahniti’. pripadnica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika pripádnik. 104 pripadnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pripásti v pomenu ‘postati last koga’, ki je sestavljen iz predpone pri- in glagola pásti v pomenu ‘omahniti’. pripadnost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika pripáden, ta pa iz glagola pripásti v pomenu ‘postati last koga’, ki je sestavljen iz predpone pri- in glagola pásti v pomenu ‘omahniti’. pripluti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je sestavljena iz predpone pri- in glagola plúti. pripomoček Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola pripomôči v pomenu ‘pomagati’, ki je sestavljen iz predpone pri- in glagola pomôči v pomenu ‘pomagati’, ta pa je sestavljen iz predpone po- in osnovnega môči v pomenu ‘biti sposoben, biti močen’. Njen prvotni pomen je torej ‘to, s čimer si pomagamo’. pripoved Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pripovédati v pomenu ‘pripovedovati’, ki je sestavljen iz predpone pri- in glagola povédati. pripraviti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone pri- in glagola práviti, ki je izpeljan iz prislova pràv. pripravljati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola pripráviti. pripravljenost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika priprávljen, ta pa iz glagola pripráviti. prirediti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pri- in glagola redíti v danes zastarelem pomenu ‘delati, izdelovati’, ki je izpeljan iz samostalnika réd. prirejanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola prirêjati. prirejati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola priredíti. priseljenec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola priselíti se, ki je sestavljen iz predpone pri- in glagola selíti, besedica se pa pove, da se seli tisti, ki je izražen v slovnični osebi. priseljenka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika priséljenec. prisojen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška prìsōjan, ki prav tako pomeni ‘prisojen’, je izpeljana iz samostalnika prisója, ki pri nas pomeni ‘proti soncu obrnjen, sončen kraj’. Izpeljana je iz glagola *prisijati, ki je pomenil ‘sijati na’ in ki je sestavljen iz predpone pri- in osnovnega sijáti. prisoten Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je kakor hrvaška prísūtan, ki pomeni isto kot naša, izpeljana iz osnove ruskega glagola prisútstvovatь v pomenu ‘prisostvovati’ in samostalnika prisútstvie v pomenu ‘prisotnost’, ki je tvorjena iz 1200 let starega splošnoslovanskega sedanjega deležnika glagola *pribyti v pomenu ‘biti zraven’. Sedanji deležnik tega glagola se je namreč glasil *prisǫtь. Ta glagol je sestavljen iz predpone *pri-, ki pomeni ‘zraven’, in osnovnega glagola *byti, iz katerega se je razvil naš bíti v pomenu ‘bivati, obstajati’. 105 pritrditi Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pri- in glagola trdíti, ki je izpeljan iz pridevnika tŕd. prizor Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške prízor, izpeljanke iz glagola, ki se je razvil iz 1200 let starega splošnoslovanskega *prizьreti v pomenu ‘pogledati, pregledati, opaziti’. Ta je sestavljen iz predpone pri- in glagola, iz katerega se je razvil naš zréti. problem Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Problem iz latinske problēma, ta pa iz grške próblēma, ki pomeni ‘problem, znanstvena naloga’. Njen prvotni pomen je ‘kar je postavljeno, vrženo pred koga’. Izpeljana je namreč iz grškega glagola probállō, ki pomeni ‘postavljam, vržem kaj pred koga’, sestavljenega iz predpone pro- v pomenu ‘pred’ in glagola bállō v pomenu ‘mečem, vržem, postavim’. prodaja Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska prȍdaja in podobno kot ruska prodáža ter češka prodej je tvorjena iz 1200 let stare splošnoslovanske *prodati, iz katere se je razvil naš glagol prodáti. prodajalec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola prodájati. prodajalka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika prodajálec. prodajati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola prodáti. prodati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pròdati, ruska prodátь in češka prodat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *prodati, ki je sestavljena iz predpone *pro- v pomenu ‘za’ in osnovnega glagola *dati. Prvotno je torej pomenila ‘dati za (protivrednost)’. promet Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške prómet, ki je izpeljana iz glagola promètati v pomenu ‘spreminjati, menjati, trgovati’. Njen prvotni pomen je torej ‘menjava’, tj. ‘menjava trgovskega blaga’, ki ga omogoča trgovski promet. prometen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika promèt. proračun Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške prȍračūn, ki je izpeljana iz glagola proračùnati v pomenu ‘izračunati vnaprej’. Hrvaški glagol je namreč sestavljen iz predpone pro- v pomenu ‘vnaprej, predčasno’ in glagola račùnati. prostor Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska próstor, ruska prostór in češka prostor, ki vse pomenijo približno isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *prostorъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *pro-storh3o-, ki je pomenila ‘kar se razprostira’. Iz iste praindoevropske besede se je razvila tudi staroindijska prastará- v pomenih ‘slama’ in ‘ravnica’. Izpeljana je iz praindoevropskega korena *sterh3-, ki je pomenil ‘razprostreti, razširiti’ in ga imamo tudi v našem razprostréti. prostornina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika prostóren, ta pa iz samostalnika prôstor. prostorski Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika prôstor. 106 prošnja Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola prosíti. protipomenka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je poenobesedena iz samostalniške zveze prótipoménska beséda in torej prvotno označuje besedo, ki ima nasprotni pomen od izhodiščne. prožen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola próžiti v pomenu ‘povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti’, npr. tetiva na loku, ko jo sprostimo in sprožimo puščico. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, ki se lahko upogiba in sprošča’. prožnost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika próžen. prst Beseda je domačega izvora. Kakor bolgarska prъ́st, ruska pérstь in češka prst' se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pьrstь, ki je pomenila ‘prah, zemlja’, ta pa iz še starejše *pr̥ sti- , iz katere se je razvila tudi litovska pìrkstis v pomenu ‘žareče iskre v pepelu’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *pres-, ki je pomenil ‘prašiti, pršeti, brizgati’. prvina Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz števnika pŕvi. Tedaj je pomenila ‘začetek’ in ‘prvi sad’, današnji pomen pa je pridobila v 19. stoletju. Z njim so poimenovali snovi, za katere so menili, da so ‘prve’, ker se jih naj ne bi dalo razgraditi na še osnovnejše. ptica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ptȉca in ruska ptíca se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *pъtica, ki je pomenila isto kot naša in ki je sorodna s *pъtit'ь, iz katerega se je razvil naš ptìč, ter *pъtakъ, iz katerega se je razvil češki pták, ki prav tako pomeni ‘ptica’. Navedene besede so izpeljane iz samostalnikov *pъtъ v pomenu ‘ptič’ in *pъta v pomenu ‘ptica’, ki sta sorodna z latvijskim putns in litovskim paũkštis v enakem pomenu ter dalje z litovskim putýtis v pomenu ‘majhna žival, teliček’, staroindijskim putrá-, ki pomeni ‘sin, otrok’, oskijskim puklo-, ki pomeni ‘otrok’ in latinskimi putus, puer v pomenu ‘deček’, puella v pomenu ‘deklica’ ter pullus v pomenu ‘mladič’. Prvotni pomen navedenih besed je verjetno ‘majhna žival’. puščava Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika púšča, ki pomeni ‘neobljuden, neposeljen kraj’, ta pa iz glagola pustíti. Njen prvotni pomen je torej ‘zapuščen kraj’. puščavski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika puščáva. puščica Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola pustíti. Puščica je namreč prvotno tanka palica, ki jo pri streljanju z lokom spustimo. puščičen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika púščica. račun Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška ràčūn je v srednjem veku prevzeta iz neke romanske besede, ki se je razvila iz latinske ratiō v pomenu ‘računanje, račun’. računalnik Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola račúnati. računanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola račúnati. 107 računati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz prevzetega samostalnika račún. radio Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Radio iz angleške radio, ki je skrajšana iz radiotelegraphy, ta pa dobesedno pomeni ‘prenašanje novic z žarčenjem, sevanjem (elektromagnetnih valov)’. Zložena je iz latinskega samostalnika radius v pomenu ‘žarek’ in angleške telegraphy, ki pomeni ‘prenašanje novic na daljavo’, prvotno pa je pomenila ‘pisanje na daljavo’. radoveden Beseda je domačega izvora. Zložena je iz povedkovnika ràd in izpeljanke iz glagola védeti. Njen prvotni pomen je torej ‘ki rad ve’, tj. ‘ki je vesel, da kaj novega izve’. rama Beseda je domačega izvora. Podobno kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rȁme, ruska rámo in češka rameno se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ormo, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *h2arHmo-, iz katere so se mdr. razvile še naslednje besede: staropruska irmo v pomenu ‘rama’, starovisokonemška aram in iz te nemška Arm v pomenu ‘roka’, staroangleška earm in iz te angleška arm v enakem pomenu, staroindijska īrmá- in avestijska arǝma- v pomenu ‘roka’, latinska armus v pomenu ‘pleče’ in armenska armukn, ki pomeni ‘komolec’. rasti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rásti, narečna ruska rostí (knjižna rastí je prevzeta iz cerkvene slovanščine) in češka růst se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *orsti, ki je verjetno tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *ard h - v pomenu ‘rasti’. Iz tega korena sta mdr. tvorjena še staroindijski glagol r̥ dháti v pomenu ‘on(a) uspeva’, in latinski samostalnik arbor, ki pomeni ‘drevo’. rastlina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz deležnika rástel glagola rásti. rastlinski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika rastlína. raven Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rávan, ruska róvnyj in češka rovný, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *orvьnъ, ta pa je izpeljana iz samostalnika *orvo, ki je pomenil ‘ravnina, odprt svet’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *reu̯ h1- v pomenu ‘razprostreti, odpreti’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: hetitska arunaš v pomenu ‘morje’, latinska rūs v pomenu ‘dežela, polje’, avestijska rauuah- v pomenu ‘prazen, odprt prostor, svet’, starovisokonemška rūm in iz te nemška Raum, ki pomenita ‘prostor’, staroangleška rum in iz te angleška room, ki pomenita ‘prostor’ in ‘soba’. ravnina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika ráven. ravnovesje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ravnovésiti, ki je pomenil ‘obešati količine na vsako stran tehtnice tako, da je njena palica v vodoravnem položaju’, da je torej tehtnica uravnovešena. Glagol je zložen iz pridevnika ráven in glagola vésiti v pomenu ‘obešati’. razčleniti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je sestavljena iz predpone raz- in glagola čléniti, ki je izpeljan iz samostalnika člén. razčlenjevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola razčlenjeváti. 108 razčlenjevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola razčléniti. razdalja Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone raz- in samostalnika dálja, ki je nekdaj tudi sam pomenil ‘razdalja’, kasneje pa le še ‘daljava’. Izpeljan je iz glagola *daljiti, ki ga poznamo v sestavljenem oddaljíti se in ki vsebuje isti koren kot prislov dáleč. razdelek Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola razdelíti, ki je sestavljen iz predpone raz- in glagola delíti. razjeziti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone raz- in glagola jezíti. različen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika razlíka. razlika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške rázlika, ki je izpeljana iz glagola ràzličiti v pomenu ‘razlikovati se’. Ta glagol je sestavljen iz predpone raz- in glagola lȉčiti, ki pomeni ‘biti podoben’. razlikovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika razlíka. razmerje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola razmériti, ki pomeni ‘premeriti’, zlasti ‘z merjenjem razdeliti’ npr. zemljo. Njen prvotni pomen je ‘odnosi, ki se vzpostavijo med izmerjenimi količinami’. razmnoževanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola razmnoževáti se. razmnoževati se Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola razmnožíti se, ki je sestavljen iz predpone raz- in glagola množíti se, izpeljanega iz pridevnika mnóg. razred Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške rázred, ta pa iz ruske razrjád, ki pomeni ‘vrsta, kategorija’, prvotno pa je pomenila ‘razvrstitev’. Beseda je tvorjena iz ruskega glagola razrjadítь v starejšem pomenu ‘razvrstiti’, ki je sestavljen iz predpone raz- in osnovnega rjadítь, izpeljanega iz samostalnika rjád v pomenu ‘vrsta’, ki je soroden z našim réd. raztapljanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola raztápljati. raztapljati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola raztopíti, ki je sestavljen iz predpone raz- in glagola topíti, ta pa ima isti koren kot pridevnik tópel. raztovoriti Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je sestavljena iz predpone raz- in glagola tovóriti, ki je izpeljan iz prevzetega samostalnika tôvor. razveseliti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska razvesèliti in češka rozveselit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *orzveseliti, ki je sestavljena iz predpone *orz- v pomenu ‘narazen’ in glagola, iz katerega se je razvil naš veselíti. 109 razvijati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska razvíjati je izpeljana iz glagola razvíti. razviti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ràzviti, ruska razvítь in češka rozvít se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *orzviti, ki je sestavljena iz predpone *orz- v pomenih ‘od’ in ‘narazen’ ter glagola, iz katerega se je razvil naš víti v pomenu ‘zvijati’. Njen prvotni pomen je torej ‘narediti, da kaj ni več zvito’, s čimer je v prvi vrsti mišljen cvet, ki se dobesedno razvije iz zvitega popka. razvoj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rázvoj in češka rozvoj se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *orzvojь v pomenu ‘razvitje (cveta iz popka)’, izpeljanke iz glagola *orzviti, iz katerega se je razvil naš današnji razvíti. razvrstiti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone raz- in glagola vrstíti, ki je izpeljan iz samostalnika vŕsta. razvrščanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola razvŕščati. razvrščati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola razvrstíti. rdeč Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola rdéti v pomenu ‘postajati rdeč’, ki se je razvil iz 1200 let starega splošnoslovanskega *rъděti, ta pa iz 5000 let starega praindoevropskega *(h1)rud h eh1-, ki je izpeljan iz korena *(h1)reu̯ d h - v pomenu ‘rdeč, rjav, rumen’. Iz tega korena je izpeljano mnogo besed, med drugimi pridevnik *(h1)rud h ro-, ki je pomenil ‘rdeč’ in iz katerega so se razvili naslednji: staroindijski rudhirá-, grški erythrós in latinski ruber, ki vsi pomenijo ‘rdeč’. Iz istega korena je izpeljan tudi pridevnik *(h1)rou̯ d h o-, iz katerega so se razvili naslednji: češki rudý, litovski raũdas, nemški rot, staroangleški rēod in iz tega angleški red, ki vsi pomenijo ‘rdeč’, pa tudi latinski rūfus, ki pomeni ‘rdečelas’. recikliranje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega glagola reciklírati. reciklirati Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške rezyklieren, ta pa iz francoske recycler, ki je sestavljena iz latinske predpone re- v pomenu ‘ponovno, spet’ in izpeljanke iz latinskega samostalnika cyclus, ki pomeni ‘krog’. Njen prvotni pomen si lahko predstavljamo kot ‘ponovno spraviti v kroženje’, tj. v ponovno uporabo. red Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rȇd, ruska rjád in češka řad, ki pomenijo zlasti ‘vrsta’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rędъ, ki etimološko ni pojasnjena. Morda je sorodna z latinsko ōrdō, ki pomeni ‘red, vrsta’, in ōrdior, ki pomeni ‘snujem, začenjam’. redko Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika rédek. refren Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Refrain iz francoske refrain, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa je pomenila ‘sprememba glasu’. Izpeljana je iz starofrancoskega glagola refraindre, ki je pomenil ‘spreminjati višino in barvo glasu’. reka Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska rijéka, srbska réka, ruska reká in češka řeka se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rěka, ta pa iz 5000 let stare 110 praindoevropske *h3roi̯ (H)-kah2, ki je pomenila ‘tok’ in je izpeljana iz korena *h3rei̯ H- v pomenu ‘valoviti, vrtinčiti se, teči’. Iz tega korena so izpeljane mnoge druge besede, iz katerih so se mdr. razvile staroindijska riṇā ́ ti v pomenu ‘on(a) pusti, da teče’, grška orī́nō v pomenu ‘spravim v gibanje, razdražim’, latinska rīvus v pomenu ‘potok’, irska rían v pomenu ‘morje’, starovisokonemška rinnan v pomenu ‘teči’ in iz te nemška rinnen ter staroangleška rinnan in iz te angleška run v enakem pomenu. relief Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Relief iz francoske relief, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa je pomenila ‘kar je dvignjeno’. Izpeljana je iz francoskega glagola relever, ki pomeni ‘dvigniti, dvigovati’. rep Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rȇp, ki pomeni isto kot naša, poljska rząp, ki pomeni ‘zadnjica, trtica’, in češka řáp, ki pomeni ‘ročaj’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rępъ. Nadaljnje sorodstvo in prvotni pomen nista znana. resnica Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika résen, ta pa iz prislova rés. reševati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola rešíti. rešitev Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola rešíti. rešiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska rijéšiti, srbska réšiti, ruska rešítь in češka řešit, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rěšiti, za katero domnevamo, da je sorodna z litovsko raišýti, ki pomeni ‘privezati’. Če je domneva pravilna, se je pomen slovanskega glagola posplošil iz sestavljenega *orzrěšiti, ki se ohranja v našem razrešíti, prvotni pomen pa je bil ‘razvezati’. rezultat Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Resultat in francoske résultat iz srednjeveškolatinske resultatum, ki pomeni isto. Izpeljana je iz glagola resultare v pomenu ‘izhajati, izvirati, začenjati se’ in torej prvotno pomeni ‘kar je nastalo iz začenjanja’. režiser Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju, ko je pomenila le ‘gledališki režiser’, je prevzeta iz francoske régisseur, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa je pomenila ‘upravitelj, upravnik’. Izpeljana je iz francoskega glagola régir v pomenu ‘upravljati, vladati’ (mlajše tudi ‘režirati’), ki se je razvil iz latinskega regere v pomenu ‘voditi, upravljati, poveljevati, vladati’. režiserka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika režisêr. riba Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rȉba, ruska rýba in češka rýba se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ryba, ki etimološko ni pojasnjena. Morda je tvorjena iz istega korena kot litovska júra, ki pomeni ‘morje’, in armenska ǰur, ki pomeni ‘voda’. ribez Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je po zgledu avstrijsko nemške Ribisel prevzeta iz srednjeveškolatinske ribes(ium), ki prav tako pomeni ‘ribez’. Ta je prek arabske rībās prevzeta iz perzijske rībās, ki pomeni ‘vrsta rabarbare’. Sprememba pomena je nastopila v Evropi, ker sta se tako rabarbara kot ribez zaradi visoke vsebnosti kislin uporabljala pri preprečevanju nekaterih želodčnih težav. ribnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika ríba. 111 rima Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz italijanske rima, ta pa iz francoske rime, ki pomeni isto kot naša. Francoska beseda je verjetno prevzeta iz starofrankovske *rīm ali starovisokonemške rīm, ki pomenita ‘vrsta, zaporedje, število’. rimati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika ríma. risati Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške rīzen, ki pomeni ‘včrtovati, označevati, pisati, vrezovati’. Iz te srednjevisokonemške besede, ki je sorodna z angleško write v pomenu ‘pisati’, se je razvila današnja nemška reißen, ki pomeni ‘trgati’. risba Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega glagola rísati. ritem Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Rhytmus iz latinske rhythmus, ta pa iz grške rhythmós, ki poleg ‘ritem’ pomeni tudi ‘takt’ in ‘pesniška mera, razmerje’. Grška beseda je izpeljana iz glagola rheĩn, ki pomeni ‘teči’. Njen prvotni pomen je ‘vodni tok’. Vodni tok namreč predstavlja enakomerno gibanje, ki ga pričakujemo tudi v pesniškem in glasbenem ritmu. ritmičen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta in prilagojena iz nemške rhytmisch, ki je prevzeta iz latinske rhythmicus, ta pa iz grške rhythmikós, ki je izpeljana iz samostalnika rhythmós, iz katerega smo prevzeli rítem. rja Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska r ̀ đa, narečna ruska ržá in češka rez, ki pomenijo približno isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rъd'a, izpeljanke iz pridevnika *rъdъ v pomenu ‘rjavkasto rdeč’, ki je soroden z litovskim rùdas in latvijskim ruds v pomenu ‘rdečkast’. Navedene besede so izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(h1)reu̯ d h -, ki je pomenil ‘rdeč, rjav, rumen’ in je prisoten tudi v našem pridevniku rdèč in samostalniku rúda. rjav Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska r ̀ đav, ki pomeni ‘zarjavel’ in ‘slab’, narečna ruska ržávyj, ki pomeni ‘rumenkastorjav’, in češka rezavý v pomenu ‘rjaste barve’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rъd'avъ, ki je izpeljana iz samostalnika *rъd'a v pomenu ‘rja’ in iz katerega se je razvil naš samostalnik rjà. Njen prvotni pomen je torej ‘take barve kot rja’. rjavenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola rjavéti. rjaveti Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika rjà. rob Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rȗb, ki pomeni isto kot naša, narečna ruska rúb, ki pomeni ‘groba obleka, cunje, rob’, in češka rub v pomenu ‘hrbtna stran, rob’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rǫbъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *rombo-, iz katere so se razvile še litovska rum ̃ bas, ki pomeni ‘kraj, rob, obšiv’, srednjevisokonemška rumph in nizozemska romp, ki pomenita ‘štor’. Izpeljana je iz korena *remb-, ki je pomenil ‘sekati, rezati’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je odsekano, odrezano’. robček Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika róbec. robec Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška rúbac, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rǫbьcь, ki je 112 izvorno manjšalnica samostalnika *rǫbъ v pomenu ‘kos tkanine’. Ta se ohranja v cerkvenoslovanskem rǫbъ ‘krpa’ in hrvaški izpeljanki rȗblje v pomenu ‘perilo’. Prvotno je torej pomenila ‘majhen kos tkanine’. Splošnoslovanski samostalnik *rǫbъ, iz katere se je razvil naš rób, je prvotno pomenila *‘kar je odsekano, odrezano’. rod Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rȏd, ki pomeni ‘spol, rod, sorodstvo’, ruska ród, ki pomeni ‘vrsta, način, spol’, in češka rod, ki pomeni ‘rod, pleme, spol’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rodъ, ki je pomenila ‘rod, pleme’ in ki je dalje sorodna z latvijsko rads v pomenu ‘sorodnik, spol, izvor, poreklo, sorodstvo’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ red h -, ki je pomenil ‘naraščati’. Njen prvotni pomen je torej ‘naraščanje, rast’. roditi Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ròditi, ruska rodítь in češka rodit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *roditi, ki je pomenila isto kot naša, prvotno pa je domnevno pomenila ‘množiti, naraščati’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ red h -, ki je pomenil ‘naraščati’ in iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska várdhati v pomenu ‘on(a) narašča, raste’, albanske ri v pomenu ‘mlad’, rrit v pomenu ‘vzgojim, vzredim’ in rritem v pomenu ‘rastem’ ter grška orthós, ki pomeni ‘pokončen, raven, pravi’. rog Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rȏg, ruska róg in češka roh se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rogъ, ta pa iz še starejše *rogo-, iz katere so se razvile še litovska rãgas, ki pomeni ‘rog, rtič, bula’, latvijska rags, ki pomeni ‘rog, ročica pri plugu’, in staropruska ragis, ki pomeni ‘rog’. Njen prvotni pomen je *‘štrleči’. Izpeljana je iz korena *reg-, ki je pomenil ‘štrleti’ in iz katerega sta izpeljana litovski glagol regė́ti in latvijski redzêt, ki pomenita ‘gledati’, pa tudi litovski rogsóti, ki pomeni ‘štrleti’. rogljič Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika rôgelj, ta pa v srednjem veku iz róg. Njen prvotni pomen je ‘majhen rogelj, majhen rog’. rojevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola rodíti. rokav Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rùkāv, ruska rukáv in češka rukáv, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rǫkavъ, ta pa je izpeljana iz samostalnika *rǫka, iz katerega se je razvil naš rôka. rondo Beseda je tujega izvora. Prevzeta je iz francoske rondeau, ki je izpeljana iz pridevnika rond, ki pomeni ‘okrogel’. rubrika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške Rubrik, ta pa iz latinske rubrīca, ki pomeni ‘z rdečo barvo napisan naslov zakona’. Latinska beseda je prvotneje pomenila ‘rdeča kreda’, prvotno pa ‘rdeča zemlja’. Izpeljana je iz pridevnika ruber, ki pomeni ‘rdeč’. rumen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rùmen, ruska rumjányj in češka ruměný, ki pomenijo ‘rdečkast’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rumenъ v pomenu ‘rdeče rumen, rdečkast’, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(h1)reu̯ d h -, ki je pomenil ‘rdeč, rjav, rumen’. rž Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska rȃž, ruska róžь in češka rež se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *rъžь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *u̯ rug h i-, iz katere so se razvile 113 še litovska rugiaĩ, latvijska rudzis, staropruska rug(g)is, traška brídza, staronordijska rugr, starovisokonemška rocko in iz te nemška Roggen ter staroangleška ryge in iz te angleška rye, ki vse pomenijo isto kot naša. Njen prvotni pomen ni znan. sad Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sȃd, ki pomeni ‘vrt’ in ‘sad’, ruska sád, ki pomeni ‘vrt’, in češka sad, ki pomeni ‘sadovnjak, nasad’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sadъ, ki je izpeljana iz glagola *saditi. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je posajeno’, to pa je ‘sadika’, iz katere zraste drevo, ki ima plodove, sadove. sadež Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika sád. sadika Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sadíti in torej prvotno pomeni ‘kar je posajeno’. sadje Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika sád. saksofon Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške Saxophon, ta pa iz francoske saxophone. Zložena je iz priimka Sax, kot se je pisal izumitelj tega glasbila, ki je živel v Belgiji in Franciji med letoma 1814 in 1894, in grške besede phōnḗ, ki pomeni ‘glas, zvok’. saksofonist Beseda je domačega izvora. Po zgledu italijanske saxofonista in nemške Saxofonist je izpeljana iz prevzetega samostalnika saksofón. saksofonistka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika saksofoníst. samec Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz zaimka sám, ki v nekaterih naših narečjih pomeni tudi ‘zakonski mož’. samica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je zaimka sám, katerega ženska oblika sáma v nekaterih naših narečjih pomeni tudi ‘zakonska žena’. samoglasnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika samoglásen, ki je pomenil ‘samoglasniški’ in je zložen iz zaimka sám in samostalnika glás. Označeval je take glasove, ki jih lahko izgovorimo same, brez drugih. samopodoba Beseda je domačega izvora. Zložena je iz zaimka sám in samostalnika podóba. Njen prvotni pomen je torej ‘podoba, predstava, ki jo ima kdo o samem sebi’. samostojen Beseda je domačega izvora. Zložena je iz zaimka sám in izpeljanke iz glagola státi. Njen prvotni pomen je torej ‘ki (lahko) sam stoji’. samostojnost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika samostójen. sanja Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sȃnja se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sъnьja, kar je izpeljano iz samostalnika *sъnъ, iz katerega se je razvil naš sèn v pomenu ‘spanje’. Njen prvotni pomen je ‘kar pripada spanju’. sanjati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika sánja. 114 sapa Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška sȁpa, ki pomeni ‘dih, para’, in podobno kot ukrajinska sáp v pomenu ‘hropenje’ ter poljska sapać v pomenu ‘sopsti, sopihati’ je izpeljana iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *sapiti, ki je pomenil ‘sopihati’ in je izpeljan iz *sopti, iz katerega se je razvil naš sôpsti. scena Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Szene, ki pomeni isto kot naša, iz latinske scēna v pomenu ‘gledališki oder, prizorišče, prizor’, ta pa je prevzeta iz grške skēnḗ, ki pomeni ‘gledališki oder, gledališče’. segnati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone z-, ki se pred sičniki in šumniki uresničuje kot se-, in glagola gnáti. segreti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone z-, ki se pred sičniki in šumniki uresničuje kot se-, in glagola gréti. segrevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola segrévati. segrevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola segréti. sekanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sékati. sekati Beseda je domačega izvora. Tako kot češka sekat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sěkati, izpeljane iz *sěkti, ki je prav tako pomenila ‘sekati’ in se ohranja v našem danes zastarelem glagolu séči, hrvaškem, bosanskem sjȅći, črnogorskem śȅći, srbskem sȅći, ruskem séčь in češkem síci. Ta glagol je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena *sek-, ki je pomenil ‘sekati, rezati, obdelovati z ostrim orodjem’, iz katerega so nastale še mnoge druge besede, med drugimi latinska secāre, ki pomeni ‘rezati, sekati’, starovisokonemška saga in iz te nemška Säge v pomenu ‘žaga’, staroangleška sagu in iz te angleška saw v enakem pomenu, srednjeirska tescaid v pomenu ‘rezati’ in morda albanska shátë, ki pomeni ‘motika’. sekunda Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Sekunde iz okrajšane latinske besedne zveze pars minūta secunda, ki dobesedno pomeni ‘drugi mali del’, namreč manjši od ure. Prvi manjši del ure je minuta, drugi pa sekunda. Ohranjeni del te besedne zveze je izvorno ženska oblika latinskega vrstilnega števnika secundus, ki pomeni ‘drugi’. selitev Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola selíti. seliti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sèliti, ki pomeni isto kot naša, in ruska selítьsja, ki pomeni ‘naseliti se’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sedliti, izpeljane iz samostalnika *sedlo v pomenu ‘naselbina, vas’, iz katerega se je razvil naš samostalnik sêlo v enakem pomenu. Glagol selíti je prvotno pomenil ‘narediti naselbino, vas’. seme Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska sjȅme, črnogorska śȅme, srbska sȅme, ruska sémja in češka semeno, ki vse pomenijo isto, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sěmę, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *seh1-men-, iz katere so se razvile še latinska sēmen, starovisokonemška sāmo, nemška Samen, ki prav tako pomenijo ‘seme’, litovska sė́menys, ki pomeni zlasti ‘laneno seme’, in več drugih. Izpeljana je iz korena *seh1-, ki je pomenil ‘sejati’ in ki ga imamo tudi v našem glagolu sejáti. 115 senca Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica 1200 let stare splošnoslovanske *sěnь, iz katere so se razvile še hrvaška sjȅna in sjȅn ter manjšalnica sjȇnka, črnogorska śȅn, srbska sȅna in manjšalnica sȇnka ter dolnjelužiška seń, ki vse pomenijo isto kot naša. Splošnoslovanska beseda *sěnь je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *sk'ei̯ - v pomenu ‘svetiti se, lesketati se’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska chāyā ́ , perzijska sāya, grška skiá, albanska hije in toharska B skiyo, ki prav tako pomenijo ‘senca’. Pomen ‘senca’ se je iz korena s pomenom ‘svetiti se’ razvil prek vmesnega ‘odsev’. sesalec Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sesáti. sestaviti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sàstaviti, ruska sostávitь in češka sestavit se je razvila iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *sъstaviti, ki je sestavljen iz predpone *sъ- v pomenu ‘skupaj’, iz katere se je razvila naša z-, in osnovnega glagola *staviti. sestavljati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola sestáviti. sestra Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sèstra, ruska sestrá in češka sestra se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sestra, ki je dalje sorodna s staroprusko swestro, litovsko sesuõ, staroindijsko svásar-, grško éor, latinsko soror, gotsko swistar, nemško Schwester, staroangleško suster, staronordijsko systir, iz katere je prevzeta današnja angleška sister. Vse te besede, ki pomenijo isto kot naša, so se razvile iz 5000 let stare praindoevropske *su̯ esōr, ki je zložena iz zaimka *su̯ e- v pomenu ‘svoj’ in *sor-, ki pomeni ‘žena’. Njen prvotni pomen je torej *‘ženska (približno iste starosti) iz svojega, istega rodu’. sestrična Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju je pomenila še ‘sestrina hči’, tj. ‘nečakinja’. Tako kot cerkvenoslovanska sestričьna, ki pomeni ‘sestrina hči’, je izpeljana iz samostalnika sestríca, kar je manjšalnica od sêstra. Današnji pomen ‘stričeva ali tetina hči’ je iz prvotnega ‘sestrina hči’ nastal tako, da so to sorodstveno oznako otroci prevzeli od svojih staršev. Tista, ki ji starši rečejo sestríčna in pri tem mislijo ‘nečakinja’, je namreč za njihove otroke ‘sestrična’. Podobno je tudi pri besedi bratránec. sešteti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z-, ki se pred sičniki in šumniki uresničuje kot se-, in glagola štéti. Njen prvotni pomen je torej ‘skupaj šteti’. seštevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola seštévati. seštevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola seštéti. sezidati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z-, ki se pred sičniki in šumniki uresničuje kot se-, in glagola zídati. seznam Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz češke seznam, ki pomeni isto kot naša. Izpeljana je iz češkega glagola seznámit, ki pomeni ‘seznaniti, predstaviti, obvestiti’, ta pa je sestavljen iz predpone se- in izpeljanke iz deležnika znám ‘poznan’ glagola znát v pomenu ‘znati’. sila Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sȉla, ruska síla in češka síla se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sila, ki je dalje sorodna z litovsko síela v pomenu ‘duša’. Tvorjena je iz 116 5000 let starega praindoevropskega korena *se(i̯ )-, ki je pomenil ‘naprezati (se)’ in iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: srednjeirska sethar v pomenu ‘močan’, valižanska hydr, starobretonska hitr, hedr v pomenu ‘drzen’, staronordijska seilask v pomenu ‘naprezati se’, staroindijski sā ́ dhati v pomenu ‘on(a) pride na cilj, uredi’, sidhrá- v pomenu ‘uspešen’ in grška ithýs, ki pomeni ‘naravnost usmerjen’. silen Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika síla. simbol Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju je prevzeta prek nemške Symbol in latinske symbolum iz grške sýmbolon, ki pomeni ‘dogovorjeno znamenje’, zlasti ‘znamenje, po katerem sta se spoznala dva dolgo ločena prijatelja ali neznana človeka’. Tako znamenje je bilo v antiki navadno na dva dela prelomljen prstan ali kak lončen ali kovinski predmet. Istovetnost sta ta dva človeka drug drugemu potrdila tako, da sta oba dela ponovno sestavila. Grška beseda sýmbolon je izpeljana iz glagola symbállō, ki pomeni ‘sestavim, skupaj spravim, sklopim’. simetričen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške symmetrisch in latinske symmetricus iz grške symmetrikós, izpeljanke iz pridevnika sýmmetros v pomenu ‘sorazmeren, skladen’, ki je sestavljen iz predpone syn- v pomenu ‘skupaj, z’ in métron v pomenu ‘mera, merilo’. simetrija Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Symmetrie in latinske symmetria iz grške symmetría, ki poleg ‘simetrija’ pomeni tudi ‘pravo razmerje, sorazmerje’. Izpeljana je iz pridevnika sýmmetros v pomenu ‘sorazmeren, skladen’, ki je sestavljen iz predpone syn- v pomenu ‘skupaj, z’ in samostalnika métron v pomenu ‘mera, merilo’. simfoničen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta in prilagojena prek nemške sinfonisch iz italijanske sinfonico, ki je izpeljana iz samostalnika sinfonia, iz katerega smo po isti poti prevzeli samostalnik simfoníja. simfonija Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Sinfonia iz italijanske sinfonia, ki pomeni isto kot naša. V italijanščino je prevzeta iz latinske symphōnia, ta pa iz grške symphōnía, ki pomeni ‘soglasje’. Sestavljena je iz grške predpone syn-, ki pomeni ‘skupaj, z’, in izpeljanke iz samostalnika phōnḗ, ki pomeni ‘glas, zvok’. sin Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sȋn, ruska sýn in češka syn se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *synъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *suHnu-, iz katere so se razvile še litovska sūnùs, staroindijska sūnú-, gotska sunus, nemška Sohn, angleška son in mnoge druge, ki vse pomenijo ‘sin’. Izpeljana je iz praindoevropskega korena *seu̯ H-, ki je pomenil ‘roditi’. Njen prvotni pomen je torej ‘rojeni’. sintetičen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške synthetisch iz latinske syntheticus, ta pa iz grške synthetikós, ki pomeni ‘sestavljen, ustrezen’. Tvorjena je iz glagola syntíthēmi v pomenu ‘sestavim’, ki je sestavljen iz grške predpone syn- v pomenu ‘skupaj’ in osnovnega glagola títhēmi, ki pomeni ‘postavim’. situacija Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Situation iz francoske situation. V francoščini je izpeljana iz glagola situer v pomenu ‘postaviti v pravi položaj, namestiti’. Njen prvotni pomen je torej ‘(pravi) položaj, (prava) lega’. siv Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sȋv, ruska sívyj in češka sivý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sivъ, ki je sorodna z litovsko šývas in staroprusko sywan v pomenu ‘bel, siv kot plesen’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *k'ei̯ (h1)- v pomenu 117 ‘temen, rjav, siv’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska śyāvá- v pomenu ‘rjav, črnorjav’, staronordijska hárr v pomenu ‘siv, star’ in srednjeirska cíar, ki pomeni ‘temen’. sivina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je tvorjena iz pridevnika sív. skala Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska skȁla, ruska skalá in češka skála, ki pomenijo približno isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *skala, ta pa je izpeljana iz glagola *skaliti, ki je pomenil ‘cepiti’. Njen prvotnejši pomen je torej ‘kar se lomi, cepi’, prvotni pa *‘lomljenje, cepljenje’. skica Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz italijanske schizzo, ki prav tako pomeni ‘skica’, prvotno pa je pomenila ‘brizg’. Izpeljana je iz glagola schizzare v pomenu ‘skicirati’, prvotno ‘brizgati’, iz katerega smo prevzeli našega skicírati. skicirati Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz italijanske schizzare, ki prav tako pomeni ‘skicirati’. Ta pomen se je prek vmesnega ‘nekaj na hitro narediti’ razvil iz prvotnejših ‘švigati’ in ‘brizgati’. skladatelj Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola skládati v pomenu ‘ustvarjati glasbeno delo’. skladateljica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika skladátelj. skladba Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola skládati v pomenu ‘ustvarjati glasbeno delo’. skleniti Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz *sklepniti, to pa je izpeljanka iz glagola sklépati. sklep Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sklépati v pomenu ‘sestaviti, združiti’. Iz njenega prvotnega pomena ‘sestava, združitev’ se je prek pomena ‘združitev dveh kosti’ razvil pomen ‘gibljiv stik dveh ali več kosti’, prek pomena ‘združitev prejšnjih misli’ pa pomen ‘končna misel razmišljanja’. sklepati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola klépati v pomenu ‘sestaviti, združiti’, ki je prvotno označeval zvok ob trku dveh trdih predmetov. Prvotno torej pomeni ‘sestavljati dva trda predmeta’. skrb Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška skȓb in ruska skórbь ‘bridkost, žalost’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *skъrbь, ki je dalje sorodna z litovsko skur ̃ bė, ki prav tako pomeni ‘skrb’. Beseda je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)kerb h -, ki je pomenil ‘biti oster, rezati’ in se je uporabljal tudi za označevanje ostrih, neprijetnih čustev. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroirski cerb v pomenu ‘oster, rezek’ in cer(b)aim v pomenu ‘sekljam, režem’, staroangleška sceorfan v pomenu ‘glodati, gristi’, starovisokonemška scarf in iz te nemška scharf, ki pomeni ‘oster’, staroangleška scearp in iz te angleška sharp, ki prav tako pomenita ‘oster’. skrbeti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika skŕb. skriti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone z- in glagola kríti. 118 skrivati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola skríti. skrivnost Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika skríven, ta pa iz glagola skríti. skupen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz nekdanjega samostalnika skùp v pomenu ‘množica preprostih ljudi’, ta pa je tvorjena iz samostalnika kùp. skupina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska skȕpina je izpeljana iz samostalnika *sъkupъ, ta pa je tvorjen iz *kupъ, iz katerega se je razvil naš kùp. Prvotno je torej pomenila nekako *‘kup (ljudi)’. skupnost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika skúpen. slabost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika slàb. sladek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska slȁdak, narečna ruska solódkij in češka sladký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *soldъkъ, ta pa je izpeljana iz starejše *saldu-, ki se ohranja v litovski saldùs in latvijski sal ̂ ds, ki prav tako pomenita ‘sladek’. Tvorjena je iz 5000 let stare praindoevropske osnove *sald-, ki je pomenila ‘soliti’ in se ohranja v sallere v pomenu ‘soliti’, starovisokonemški salzan, nemški salzen, staroangleški sealtan in angleški salt v enakem pomenu. Prvotni pomen pridevnika sládek je torej ‘posoljen’. Današnji, že kakih 2000 let star pomen se je iz prvotnega razvil prek vmesnega ‘začinjen, okusen’. sladkor Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika sládek. sladoled Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške slȁdolēd, kar je zloženka iz hrvaškega pridevnika slȁd(ak) v pomenu ‘sladek’ in lȇd, ki pomeni ‘led’. sled Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska slijȇd, srbska slȇd, ruska sléd in češka sled, katerih pomen je enak ali podoben našemu, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *slědь, ta pa je dalje sorodna z latvijsko sliẽde v pomenu ‘sled, tir, kolesnica’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)lei̯ d h -, ki je pomenil ‘drseti, polzeti’. Iz istega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: litovska slýsti v pomenu ‘drseti, polzeti’, staroangleška slīdan in iz te angleška slide v pomenu ‘drseti, zdrsniti’, srednjevisokonemška slīten v pomenu ‘drseti, polzeti’, nemška Schlitten v pomenu ‘sani’, irska slaod v pomenu ‘drseča masa’ in staroindijska srédhati, ki pomeni ‘zdrsne mu/ji, on(a) se zmoti’. slediti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska slijéditi, srbska sléditi, ruska sledítь in češka sledit, katerih pomen je podoben našemu, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *slěditi, ki je izpeljana iz samostalnika *slědь, iz katerega se je razvil naš samostalnik sléd. sličica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika slíka. slika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške slȉka, ki pomeni isto kot naša. Izpeljana je iz hrvaškega glagola slȉčiti v pomenu ‘biti podoben’, ta iz lȉčiti, slednji pa iz samostalnika lȋk v pomenu ‘podoba’, ki je soroden z našim lík. 119 slikar Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika slíka. slikarka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika slikár. slikarstvo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika slikár. slovar Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske slovárь, ki je izpeljana iz samostalnika slóvo v pomenu ‘beseda’. slovenščina Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je tvorjena iz pridevnika slovénski, ta pa iz imena Slovén, ki je pri nas označeval Slovenca. Sorodno ime v nekaterih drugih slovanskih jezikih označuje pripadnike drugih narodov: slovaško Slovenec tako npr. pomeni ‘Slovak’, srbsko Slȍvēn pa ‘Slovan’. slovnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz besede slôvo, ki pomeni ‘črka, beseda’. Izpeljana je po zgledu grške besede grammatikḗ, ki prav tak pomeni ‘slovnica’ in je izpeljana iz grškega samostalnika grámma v pomenu ‘črka, pisana beseda’. slutiti Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške slútiti, ki pomeni isto kot naša. Izpeljana je iz glagola *sluti v prvotnem pomenu ‘slišati’. Njen prvotni pomen je torej ‘biti tisti, ki je slišal, začutil (preden se je zgodilo)’. slutnja Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške slútnja, ki je izpeljana iz glagola slútiti, iz katerega smo prevzeli našega slutíti. služba Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska slùžba, ruska slúžba in češka služba se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *služьba, ki je prvotno pomenila ‘služenje’. Izpeljana je iz glagola *služiti, iz katerega se je razvil naš služíti. služiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska slúžiti, ruska služítь in češka sloužit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *služiti, ki je dalje sorodna z litovsko slaugýti v pomenu ‘streči, pomagati, podpirati’. Izpeljana je iz 2000 let starega samostalnika *slau̯ gā, ki je pomenil ‘služenje’ in iz katerega se je razvil naš slúga. Ta beseda se je razvila iz 5000 let stare praindoevropske *slou̯ g h ah2, ki je pomenila ‘pomoč, strežba’. Iz iste praindoevropske besede so se razvile še staroirske slóg, slúag, ki pomenita ‘vojska, truma’, teg-lach, ki pomeni ‘družinski člani, družina’, starovaližanska telu, ki pomeni ‘spremstvo’, in iz te valižanska llu, ki pomeni ‘vojska’. smeh Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska smijȇh, srbska smȇh, ruska sméx in češka smích se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *směxъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *smoi̯ so-, ki je tvorjena iz korena *smei̯ - v pomenu ‘smejati se’. Iz tega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: latvijska smiêtiês, staroindijska smáyate, toharska smi-, grška meidáō, srednjeangleška smīlin in iz te angleška smile, ki vse pomenijo ‘smejati se’, pa tudi naša smejáti se. smer Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz češke směr, ki pomeni isto kot naša. Razvila se je iz prvotne *sъměrъ, ki je izpeljana iz glagola *sъměriti v pomenu ‘nameriti, naravnati naravnost naprej’, ta pa je sestavljen iz predpone *sъ- in glagola *měriti, ki je izpeljan iz samostalnika *měra, iz katerega se je razvil naš méra. Beseda smér je torej prvotno pomenila *‘namera, naravnanost’. 120 smešen Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika sméh. smet Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska smȅt (pogostejša je izpeljanka smèće v pomenu ‘smeti’), narečna ruska smétьje ‘pleve’ in češka smet', ki kakor naša pomeni ‘smet’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sъmetь, ta pa je izpeljana iz glagola *sъmesti, ki je pomenil ‘skupaj pomesti, skupaj zmetati’. Glagol je sestavljen iz predpone *sъ- v pomenu ‘skupaj’ in osnovnega *mesti v pomenu ‘metati, pometati’. smrt Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska smȑt, ruska smértь in češka smrt se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sъmьrtь, ki je prav tako pomenila ‘smrt’. Ta beseda je zložena iz 5000 let starega praindoevropskega prislova *h1su-, ki je pomenil ‘dobro’, in besede *mr̥ ti-, ki je pomenila ‘smrt’ in iz katere so se razvile latinska mors, litovska mirtìs, latvijska mir ̃te in avestijska mǝrǝtay-, ki vse pomenijo ‘smrt’. Ker se slovanska beseda začne s prislovom, ki je pomenil ‘dobro’, je naša beseda prvotno pomenila ‘dobra smrt’, s čimer so najverjetneje mislili ‘naravna, nenasilna smrt’. Praindoevropska beseda *merti-, ki je pomenila ‘smrt’, je izpeljana iz korena *mer- v pomenu ‘umreti’. Iz istega korena je mdr. tvorjen glagol, iz katerega se je razvil naš umréti. sneg Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska snijȇg, srbska snȇg, ruska snég in češka sníh se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sněgъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *snoi̯ u̯ h o-, iz katere so se razvile še litovska sniẽgas, latvijska snìegs, srednjeindijska siṇeha-, gotska snaiws, starovisokonemška snēo in iz te nemška Schnee, staroangleška snāw in iz te angleška snow, ki vse pomenijo ‘sneg’. Ta praindoevropska beseda je izpeljana iz korena *snei̯ g u̯ h -, ki je pomenil ‘obležati, sprijeti se’. Beseda snég torej prvotno označuje padavino, ki se prilepi na drevje in obleži na tleh. snežen Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika snég. socialen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta in prilagojena prek nemške sozial in francoske social iz latinske sociālis, ki pomeni ‘družben’ in ‘tovariški’. Izpeljana je iz latinskega pridevnika socius, ki kot pridevnik pomeni ‘skupen’, kot samostalnik pa ‘tovariš, družabnik’, tj. *‘kdor ima s kom kaj skupnega’. sod Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sȗd, ki pomeni ‘posoda, sod’, ruska súd, sosúd v pomenu ‘sod, posoda, žila’ in češka sud ‘sod’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sǫdъ, ki je označevala iz več delov sestavljeno posodo. V prvotni obliki *somd h h1o- je namreč pomenila ‘kar je sestavljeno, skupaj položeno’. Izpeljana je ob glagolu *sm̥ d h eh1-, ki se ohranja v *sъděti v pomenu ‘sestaviti, združiti’ in litovskem sudė́ti v enakem pomenu. Ta glagol je sestavljen iz predpone *sm̥ -, ki je pomenila ‘skupaj’, in korena *d h eh1-, ki je pomenil ‘položiti’. sodelovanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sodelováti. sodelovati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone so-, ki pomeni ‘skupaj’, in glagola delováti, ki je izpeljan iz délati. soditi Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska súditi, ruska sudítь in češka soudit se je razvila iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *sǫditi, ki je izpeljan iz samostalnika *sǫdъ v pomenu ‘sodba, mnenje’. Ta se je razvil iz 5000 let starega praindoevropskega *som-d h h1-o-, ki je pomenil ‘kar je sestavljeno, skupaj položeno’ in vsebuje predpono *som- v pomenu ‘skupaj’ ter tvorjenko iz korena *d h eh1- v pomenu ‘deti, položiti’. Naša 121 beseda sodíti torej prvotno pomeni ‘delati sodbo, mnenje’, pri čemer je sodba prvotno več skupaj postavljenih misli. sodoben Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone so-, ki pomeni ‘skupaj’, in izpeljanke iz samostalnika dôba. Njen prvotni pomen je torej ‘ki je v skupni dobi’. sodobnost Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz pridevnika sodôben. soglasnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika soglásen, ki je sestavljen iz predpone so-, ki pomeni ‘skupaj’, in izpeljanke iz samostalnika glás. Označuje take glasove, ki jih lahko izgovorimo le skupaj s samoglasniki. sogovorec Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je sestavljena iz predpone so-, ki pomeni ‘skupaj’, in samostalnika govórec. sok Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska sȏk, srbska sȍk, ruska sók in starejša češka sok se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sokъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *su̯ ok u̯ o-, iz katere so se mdr. razvile še naslednje besede: litovska sakaĩ in latvijska sakas, ki pomenita ‘smola’, grška hopós, ki pomeni ‘rastlinski sok’, zlasti ‘sok figovega drevesa’, in albanska gjak, ki pomeni ‘kri’. Navedene besede so tvorjene iz korena *su̯ ek u̯ - z domnevnim pomenom *‘moker, vlažen, tekoč biti’. solist Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz italijanske solísta, ki je izpeljana iz zaimka solo v pomenu ‘sam’. solistka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika solíst. solza Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sùza, ruska slezá in češka slza, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *slьza s prvotnim pomenom ‘drseča kaplja’. Izpeljana je iz splošnoslovanskega glagola *slьzati, ki je pomenil ‘drseti, polzeti’. sonce Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sȗnce, ruska sólnce in češka slunce se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sъlnьce, manjšalnice besede *sъlnь, ki je nekdaj pomenila ‘sonce’. Razvila se je iz starejše *sūln-, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *sah2u̯ l̥ , iz katere so se razvile še staroindijske svàr, súvar in sū ́ rya-, avestijska x u ə ̄ ŋ, grška hḗlios, latinska sōl, litovska sáulė, latvijska saũle, valižanska haul, bretonska heol, gotska sauil, staroangleška sunna in iz te angleška sun, starovisokonemška sunna in iz te nemška Sonne, ki vse pomenijo ‘sonce’. sončen Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika sónce. sopomenka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je poenobesedena iz samostalniške zveze sòpoménska beséda in torej prvotno označuje besedo, ki ima enak pomen kot izhodiščna. Pridevnik sopoménski je sestavljen iz predpone so-, ki pomeni ‘skupaj’, in izpeljanke iz samostalnika pomèn. soroden Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone so-, ki pomeni ‘skupaj’, in izpeljanke iz samostalnika ród. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, ki ima skupni rod’. 122 sorodnica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika soródnik. sorodnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika soróden. sosed Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska súsjed, črnogorska súśed, srbska súsed, češka soused in podobno kot ruska soséd se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sǫsědъ. Ta je sestavljena iz predpone *sǫ-, ki je pomenila ‘skupaj z’, in izpeljanke iz glagola *sěděti, iz katerega se je razvil naš sedéti. Ta glagol ni pomenil samo ‘sedeti’, temveč tudi ‘biti naseljen’. Beseda sôsed je torej prvotno pomenila *‘tisti, ki skupaj sedi, ki se je naselil skupaj s kom (in biva ob njem)’. soseda Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska súsjeda, črnogorska súśeda je tvorjena iz samostalnika sôsed. sosednji Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika sôsed. sošolec Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone so-, ki pomeni ‘skupaj’, in izpeljanke iz prevzete besede šóla. Prvotno torej pomeni isto kot danes: ‘kdor s kom skupaj hodi v šolo’. sošolka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika sošólec. sovraštvo Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika sovrág, ki pomeni ‘sovražnik’ in je sestavljen iz predpone so- v pomenu ‘skupaj z’ in samostalnika vrág, ki je nekdaj prav tako pomenil ‘sovražnik’. sovražiti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika sovrág, ki pomeni ‘sovražnik’ in je sestavljen iz predpone so- v pomenu ‘skupaj z’ in samostalnika vrág, ki je nekdaj prav tako pomenil ‘sovražnik’. sovrstnik Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone so-, ki pomeni ‘skupaj’, in samostalnika vrstník. sožitje Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je sestavljena iz predpone so-, ki pomeni ‘skupaj’, in prevzetega samostalnika žítje v pomenu ‘življenje’. Njen prvotni pomen je torej ‘skupno življenje’. splesti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola plêsti. splet Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju, ko je pomenila le ‘preplet’, je izpeljana iz glagola splétati. spleten Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika splèt. spolzek Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola spolzéti, ki je sestavljen iz predpone z- in osnovnega polzéti. spolzko Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika spôlzek. spomin Beseda je domačega izvora. Podobno kot starejša hrvaška uspominak v pomenu ‘spomin’ se je razvila iz starejše *vъzpominъ, ki je izpeljana iz 123 glagola *vъzpominati. Ta je sestavljen iz predpone *vъz- in glagola, ki je soroden s *pomьněti v pomenu ‘spominjati se’. Njegov prvotni pomen je ‘misliti potem’, saj je sestavljen iz predpone *po- in osnovnega glagola *mьněti v pomenu ‘misliti’, iz katerega je izpeljan naš samostalnik mnênje. Beseda spomín je torej prvotno pomenila ‘trajajoča misel potem’. sporazumevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sporazumévati se. sporazumevati se Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sporazuméti se, ki je sestavljen iz predpon z- in po- ter glagola razuméti. Besedica se pove, da pri sporazumevanju razumemo drug drugega. spored Beseda je domačega izvora. Prvotno je bila prislov s pomenom ‘zapored’. Sestavljena je iz predpone z- in tvorjenke iz besedne zveze *po rędě v pomenu ‘po vrsti’, ki vsebuje prednika besede réd v prvotnem pomenu ‘vrsta’. Samostalnik sporèd je torej prvotno pomenil ‘v zaporedju, po vrsti prikazane navedbe’. sporočanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sporóčati. sporočati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sporočíti, ki je sestavljen iz predpone z- in osnovnega poročíti v pomenu ‘sporočiti’. Ta se je razvil iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *porǫčiti, ki je izpeljan iz predložne zveze *po rǫcě v pomenu ‘po roki, prek roke’ in vsebuje samostalnik *rǫka, iz katerega se je razvil naš rôka. Beseda sporočati je torej prvotno pomenila ‘izročati’. sporočevalec Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola sporóčati. sporočilo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sporočíti. sposoben Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske sposóbnyj, ki pomeni isto kot naša. Izpeljana je iz ruskega samostalnika spósob v pomenu ‘način, sredstvo, metoda’, ta pa iz predložne zveze *po sobь, ki je pomenila ‘po sebi’. Prvotni pomen pridevnika sposóben je torej ‘tak, ki je sam po sebi’, tj. ‘samostojen’. sposobnost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega pridevnika sposóben. spoštovanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola spoštováti. spoštovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz starejše poštováti, ki se je kakor hrvaška poštòvati razvila iz 1200 let stare *počьtovati, izpeljane iz samostalnika *počьtъ v pomenu ‘spoštovanje’. Ta beseda se v pomenu ‘spoštovanje’ ohranja v ruskem samostalniku počët. Izpeljana je iz glagola *počisti, ki je pomenil ‘upoštevati, čislati’, prvotno pa ‘šteti’. Glagol je sestavljen iz predpone *po- in osnovnega *čisti, ki je pomenil ‘misliti, šteti, računati, brati, spoštovati’. Beseda spoštováti torej podobno kot upoštévati in číslati prvotno pomeni ‘imeti v mislih’, tako kot imamo pri računanju v mislih številke. sprejeti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola prejéti, ki pomeni skoraj isto kot sprejéti, ta pa iz pre- in danes redkeje uporabljenega osnovnega jéti v starejšem pomenu ‘prijeti, zgrabiti’. sprememba Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola spremeníti. 124 spremeniti Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz izpremeníti, kar je sestavljeno iz predpon iz- in pre- ter glagola *měniti, ki je nekdaj pomenil ‘menjati, spreminjati’ in ki je izpeljan iz samostalnika *měna v pomenu ‘sprememba’. spremiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- v pomenu ‘skupaj’ in glagola *premiti, ki je pomenil ‘biti usmerjen naravnost naprej’ in se ohranja v starejšem slovenskem prémiti se v pomenu ‘odpravljati se na pot’. Glagol spremiti torej prvotno pomeni ‘biti skupaj s tistim, ki se je usmeril naravnost naprej’. spremljati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola sprémiti. spremljava Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola sprémljati. srce Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sȑce, ruska sérdce in češka srdce se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sьrdьce. To je izvorno manjšalnica samostalnika *sьrdь, ki se je razvil iz 5000 let starega praindoevropskega samostalnika *k'ḗrd, iz katerega so se mdr. razvile še naslednje besede: litovska širdìs, latvijska sir ̂ ds, grški kē̃r in kardía, latinska cor, staroirska cride, armenska sirt, hetitska kir, gotska haírto, staroangleška heorte in iz te angleška heart, starovisokonemška herza in iz te nemška Herz, ki vse pomenijo isto kot naša. Tvorjena je iz korena *k'erd-, ki je pomenil ‘središče, notranjost, srce’ in iz katerega je tvorjena tudi beseda, ki se ohranja v naši sréda. srebrn Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika srebró. srebro Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska srèbro, ruska serebró in češka stříbro se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sьrebro, ki je dalje sorodna z litovsko sidãbras, latvijsko sudrabs, staroprusko siraplis, gotsko silubr, staronordijsko silfr, staroangleško siolfor, iz katere se je razvila današnja angleška silver, ter starovisokonemška silabar, iz katere se je razvila današnja nemška Silber, ki vse pomenijo isto kot naša. Njen izvor in prvotni pomen nista znana. Morda je prevzeta iz nekega neznanega starega jezika, v katerega je beseda prišla iz asirske ṣ̌ arpu-, ki prav tako pomeni ‘srebro’. sreča Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska srȅća se je razvila iz starejše *sъręt'a, ki je pomenila ‘srečanje’ in je izpeljana iz glagola *sъrěsti ‘najti, srečati’. ‘Sreča’ je za naše pojmovanje torej ‘(dobro, ugodno) srečanje’. srečen Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika sréča. sreda Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska srijéda, srbska sréda in češka střída, ki pomeni ‘sredica’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *serda, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *k'erd- v pomenu ‘središče, notranjost, srce’. Iz tega korena je mdr. tvorjena tudi litovska beseda šerdìs, ki pomeni ‘sredina’, pa tudi splošnoslovanska *sьrdьce, iz katere se je razvila naša srcé. sredina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sredìna in ruska seredína se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *serdina, ki je izpeljana iz samostalnika *serda, iz katerega se je razvila naša sréda. 125 središče Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika sréda v pomenu ‘sredina’. Njen prvotni pomen je torej ‘mesto, ki je na sredini’. srednji Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska srȅdnjī se je razvila iz starejše *serdьnъjьjь, ki je izpeljana iz samostalnika *serda, iz katerega se je razvil naš sréda. srna Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sŕna, ruska sérna in češka srna se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sьrna, ta pa iz še starejše *s(t)irnā, iz katere sta se razvili še litovska stìrna in latvijska stir ̃na, ki prav tako pomenita ‘srna’. Beseda etimološko ni dokončno pojasnjena. Morda je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *ser-, ki je pomenil ‘rdeč’. Če je domneva pravilna, je srna poimenovana po rdečerjavi barvi dlake. stanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola státi. stanovalec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola stanováti. stanovalka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika stanoválec. stanovanje Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola stanováti. stanovati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska stanòvati, ki pomeni isto kot naša, in češka stanovat, ki pomeni ‘šotoriti’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *stanovati, ta pa je izpeljana iz samostalnika *stanъ, ki je pomenil ‘bivališče’. Ta beseda je prvotno pomenila ‘kar stoji, kar je postavljeno’. Tvorjena je namreč iz 5000 let starega praindoevropskega korena *stah2-, ki je pomenil ‘stopiti, stati’, in se ohranja tudi v našem glagolu státi. star Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska stȁr, ruska stáryj in češka starý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *starъ, ki je pomenila isto kot naša. Sorodna je z litovsko stóras, ki pomeni ‘debel, močan’, staronordijsko stórr, ki pomeni ‘velik, močan, pomemben’, in staroindijsko sthirá-, ki pomeni ‘čvrst, trden’. Razvila se je iz 5000 let stare praindoevropske *stah2-ro-, ki je tvorjena iz korena *stah2- v pomenu ‘stopiti, stati’. Njen prvotni pomen je torej *‘trdno postavljen, izkušen, čvrst’. starost Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska stȁrōst, ruska stárostь in češka starost se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *starostь, ki je izpeljana iz pridevnika *starъ, iz katerega se je razvil naš stàr. starši Beseda je domačega izvora. Prvotno se je glasila stárejši in je izvorno moška množinska oblika primernika stàr. Tako kot danes je tudi nekdaj označevala najbližje sorodnike, ki so za eno generacijo starejši, to pa sta mama in oče. start Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz angleške start, ki ni samo samostalnik s pomenom ‘start, začetek’, temveč tudi glagol s pomenom ‘startati, začeti’. V starejši angleščini je beseda samo glagol v pomenu ‘skočiti, poskočiti, pognati se, planiti’. stavek Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola stáviti in torej prvotno pomeni ‘kar je postavljeno’, s čimer je mišljeno ‘kar je povedano, zapisano ali natisnjeno’. 126 stehtati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola téhtati. steklenica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika steklén, ta pa iz prevzetega samostalnika stêklo. steklo Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska stàklo, ruska stekló in češka sklo, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *stьklo, ta pa je prevzeta iz gotske stikls ali predhodnika starovisokonemške stehhal, ki pomeni ‘kozarec, skodelica’ Pomen ‘steklo’ se je razvil iz pomena ‘steklen kozarec’. Podobna pomenska dvojnost je vidna tudi v izposojenki glàž, ki danes pomeni ‘kozarec’, nekdaj pa je pomenila tudi ‘steklo’, kot lahko sklepamo tudi iz izpeljanke gláževina, ki pomeni ‘steklena črepinja’. stena Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska stijéna, srbska sténa, ki pomeni predvsem ‘skala, skalnata stena’, ruska stená, ki pomeni ‘stena, pregrada’, in češka stěna, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *stěna. Sorodna je z gotsko stains v pomenu ‘kamen, skala’, staronordijsko steinn, staroangleško stan, angleško stone, starovisokonemško stein in nemško Stein, ki prav tako pomeni ‘kamen’. Nastala je iz 5000 let stare praindoevropske *stoi̯ nah2 s prvotnim pomenom ‘kar je trdo’, ki je tvorjena iz korena *stei̯ - v pomenu ‘trditi se, otrpniti’. stereotip Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške Stereotype, ta pa iz francoske stéréotype, ki je zložena iz grškega pridevnika stereós v pomenu ‘trden, trd, močan, čvrst’ in francoskega samostalnika type v pomenu ‘vzorec, model, tip’. Njen prvotni pomen je ‘trd(en) vzorec, model’. Sprva je označevala po matrici narejen tiskarski odlitek, tj. nekaj, česar pred tiskom skoraj ni bilo več mogoče spreminjati. steza Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska stàza, ruska stezjá in podobno kot češka stezka se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *stьdza, ki je dalje sorodna z latvijsko stiga, ki prav tako pomeni ‘pot, steza’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *stei̯ g h - v pomenu ‘stopati, hoditi’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: starovisokonemške stega v pomenu ‘stopnice, lestev’, steg v pomenu ‘brv’, stīga v pomenu ‘pot, steza’, steiga v pomenu ‘strma steza’, nemška Stiege v pomenu ‘stopnice’ (od tod smo prevzeli našo besedo šténga), grška stoĩkhos v pomenu ‘vrsta, črta’ in albanska shteg v pomenu ‘steza’, pa tudi hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska stȉći in stȉgnuti, ki pomenita ‘priti’. stik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola stíkati, ki je sestavljen iz predpone z- in glagola tíkati v pomenu ‘dotikati se’. stkati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone z- in glagola tkáti. stol Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska stȏ, ruska stól in češka stůl, ki pomenijo ‘miza’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *stolъ, ta pa iz še starejše *stolo-, iz katere so se razvile še litovska stãlas in staropruska stalis, ki tudi pomenita ‘miza’, ter latvijska stàli, ki pomeni ‘statve’. Iz sorodne besede *stōlo- so se razvile gotska stols, ki pomeni ‘stol, prestol’, staroangleška stōl in iz te angleška stool ter starovisokonemška stuol in iz te nemška Stuhl, ki vse pomenijo ‘stol’. Navedene besede so verjetno izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *stah2-, ki je pomenil ‘stati’. Njihov prvotni pomen je torej ‘kar stoji’. stoletje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je zložena iz števnika stó in samostalnika léto. 127 stolpec Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika stòlp in torej prvotno pomeni ‘majhen stolp’. stopinja Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola stopíti. Njen prvotni pomen je ‘sled stopala’. stopnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika *stopen, ta iz samostalnika stôpa v pomenu ‘korak, stopinja’, ta pa iz glagola stopíti. stopnišče Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika stôpa v pomenu ‘korak, stopinja’, ta pa iz glagola stopíti. stopnja Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola stopíti. Prvotno je pomenila ‘stopinja, sled stopala’. storitev Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola storíti. storž Beseda etimološko ni pojasnjena. Morda je domačega izvora, nastala v narečnem razvoju iz *strž, izpeljanke iz narečno ohranjenega glagola stržáti v pomenu ‘štrleti’. Druga možnost je domneva, da je prevzeta iz furlanske tòrs, stòrz, ki pomeni ‘stržen pri zelju’ in ‘peščišče pri jabolku’. Ta beseda se je kakor italijanska torso v enakih pomenih in tirso, ki pomeni ‘storž’, razvila iz latinskih različic tursus in thyrsus, ki pomenita ‘steblo, trs’. strah Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska strȃh, ruska stráx in češka strach se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *straxъ. Prvotno je pomenila ‘otrdenje (zaradi strahu)’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *ster-, ki je pomenil ‘trd, otrdeti’ in iz katerega je tvorjena tudi beseda, ki se je razvila v nemško starr, ki pomeni ‘trd, odrevenel, okorel’. stranica Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika strán. streha Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska strȅha, ruska strexá in češka střecha se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *strěxa, ki je sorodna z litovskim glagolom striẽgti v pomenu ‘streho pokrivati s slamo’ in samostalnikom striẽgė, ki pomeni ‘slamnata kritina’. Nadaljnje povezave niso poznane. stric Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska strȋc in češka strýc se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *strъjьcь, ki je manjšalnica tedanje *strъjь. Ta se ohranja v ruski strój, ki prav tako v pomenu ‘stric’. Beseda etimološko ni dokončno pojasnjena. Morda se je razvila iz 5000 let starega praindoevropskega pridevnika *ph2trui̯ o-, ki je pomenil ‘očetov’ in ki se ohranja še npr. v latinskem patruus v pomenu ‘stric’. Če je domneva pravilna, je prvotno pomenila ‘očetov (brat)’. strip Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz angleške strip, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa pomeni le ‘proga, trak’. Pomen ‘strip’ se je iz pomena ‘trak’ razvil zato, ker so se stripi najprej pojavili kot časopisna rubrika, v kateri so bile sličice nanizane druga za drugo, kakor v traku. strmeti Beseda je domačega izvora. Tako kot ukrajinska stremíty v pomenu ‘prizadevati se, stremeti’ in češki strměti v pomenu ‘štrleti’, třměti v pomenu ‘dvigati se, lebdeti’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *strьměti, ki je izpeljana iz pridevnika *strьmъ v prvotnem pomenu ‘pokonci 128 postavljen, strm, trd’. Prvotno je torej pomenila *‘biti pokonci postavljen, biti trd’. stroj Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz češke stroj, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa je pomenila ‘naprava, oprava’. Izpeljana je iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *strojiti, ki je pomenil ‘pripravljati, urejati’ in ki se pri nas ohranja kot strojíti v pomenu ‘pripravljati kožo odrte živali za uporabo’. strpen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola strpéti v pomenu ‘potrpeti’. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, ki potrpi (tudi če mu kaj ni všeč)’. strpnost Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz pridevnika stŕpen. strup Beseda je domačega izvora. Kakor črnogorska strȗp, ki pomeni ‘grinte na glavi’, makedonska strup, ruska strúp in češka strup, ki pomenijo ‘krasta’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *strupъ, ki je pomenila ‘krasta, nesnaga na rani’. Slovenski pomen se je iz tega razvil prek vmesnega ‘zastrupljena, zagnojena rana’. Beseda je izpeljana iz istega praindoevropskega korena *sr(o)up- kot grška rhýpos, ki pomeni ‘nesnaga, umazanija’. strupen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika strúp. sukanec Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola súkati, ki pomeni ‘vrteti, zvijati’. Njen prvotni pomen je torej ‘iz preje spredena, zvita, sesukana (tanka) nit’. Prede se namreč tako, da se prejo vleče in hkrati zvija, vrti. surovina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika suròv v pomenu ‘neobdelan’ in torej prvotno pomeni ‘še neobdelana snov’. svet Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska svijȇt, srbska svȇt v pomenih ‘svet’ in ‘ljudje’, ruska svét, ki pomeni ‘svetloba’ in ‘svet’, ter češka svět, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *světъ, ki je prvotno pomenila *‘svetloba’. Sorodna je s staroindijsko śvetá- in avestijsko spaēta-, ki pomenita ‘bel, svetel’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *k'u̯ ei̯ t-, ki je pomenil ‘svetiti se; svetel, bel’, iz katerega so tvorjene tudi besede, iz katerih so se razvile naše svetíti, svêtel in cvét. Današnji pomeni besede svét so se iz prvotnega razvili prek vmesnega *‘kar je svetlo, kar se vidi’. svetel Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska svijétao, srbska svétao, ruska svétlyj in češka světlý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *světlъ, ki je izpeljana iz glagola *svěsti v pomenu ‘svetiti’. Ta glagol je dalje soroden z litovskim šviẽsti ‘svetiti’ in iz njega je izpeljan splošnoslovanski glagol *světıti, iz katerega se je razvil naš svetíti. svetloba Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika svêtel. svež Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske svéžyj, poljske świeży ali češke svěží, ki pomenijo približno isto kot naša. Razvila se je iz 1200 let stare splošnoslovanske *svěžь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *su̯ oi̯ g h -i̯ o-. ki je pomenila ‘upogljiv, ne posušen’ in iz katere sta se razvili tudi latvijska svaigs, ki tudi pomeni ‘svež’, ter staronordijska svėigr, ki pomeni ‘upogljiv’ in ‘upogljiva veja’. Soroden je tudi glagol, ki se v stari nordijščini ohranja kot svėigja in pomeni ‘upogibati, vrteti’, ter latvijski pridevnik svaîgslîgs, ki pomeni ‘nestanoviten’. 129 svoboda Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska slobòda, ruska svobóda in češka svoboda se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *svoboda, ki je domnevno pomenila ‘svobodni ljudje, svobodnjaki’. Beseda je verjetno zložena iz 5000 let starega praindoevropskega zaimka *su̯ o- v pomenu ‘svoj’ in samostalnika *pot- v pomenu ‘gospod’. Če je domneva pravilna, je njen prvotni pomen *‘svoj gospod’. svoboden Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika svobôda. šablona Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške Schablone, ta pa iz francoske échantillon, ki pomeni isto kot naša in nemška, prvotno pa je označevala lesen kalup, v katerega so vlili kovino ali tekoči mavec in ki so ga razbili, ko se je ulitek strdil. Izpeljana je iz starofrancoskega glagola eschanteler, ki pomeni ‘razbiti’. širina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska širìna in ruska širiná je izpeljana iz istega korena kot pridevnik širòk. širok Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska šìrok, ruska širókij in češka široký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *širokъ, ki je izpeljana iz *širъ s prav takim pomenom. Ta beseda se je razvila iz 5000 let stare praindoevropske *skei̯ ro-, iz katere so se razvile še naslednje besede: gotska skeirs v pomenu ‘čist, jasen’, staronordijska skírr v pomenu ‘prozoren, svetel, čist’, srednjevisokonemška schīr in iz te nemška schier, ki pomeni ‘čist, gol’, pa tudi splošnoslovanska *ščirъ in iz te narečna ruska ščíryj, ki pomeni ‘resničen, odkrit’. Njen prvotni pomen ‘čist, neporaščen’ se je razvil v ‘širok’, ker neporaščene pokrajine dojemamo kot široke. škarje Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz starovisokonemške scāri, ki je izvorno množinska oblika samostalnika scār v pomenu ‘nož’. Njen prvotni pomen je torej ‘dva noža’. Nemci namreč ne poznajo dvojine, zato namesto nje uporabljajo množino. škatla Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju ali prej je prevzeta iz italijanske scatola, ki prav tako pomeni ‘škatla’. Italijanska beseda se je razvila iz srednjeveškolatinske scatula, ki pomeni ‘zlata skrinjica, šatulja’, ta pa je verjetno nastala po premetu iz castulus, ki pomeni ‘zaboj, košara’. To je manjšalnica besede, ki je prevzeta iz starofrankovske kasto, ki pomeni ‘zaboj’ in iz kateri sorodne besede smo v srednjem veku prevzeli našo kášča. škoda Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška škȍda, ruska škóda in češka škoda je prevzeta iz starovisokonemške scado, iz katere se je razvila današnja nemška beseda Schaden. Vse navedene besede pomenijo isto kot naša. Germanska beseda je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *skeh1t h -, ki je pomenil ‘škodovati, poškodovati’. škodljiv Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola škóditi, ta pa iz prevzetega samostalnika škóda. škodljivec Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika škodljív. školjka Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške škȏljka, ki pomeni isto kot naša. Ta se je kakor ruska skólьka razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *skolьka, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)kel-, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroangleška sciell in iz te angleška shell, ki pomeni ‘lupina, (želvin) oklep, školjka’, in 130 nemška Schale, ki pomeni ‘skorja, lupina’. Prvotni pomen besede škóljka je torej ‘lupina’. škorenj Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša in narečna hrvaška škȏrnja in češka škorně, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *skorьn'i, izpeljanke iz pridevnika *skorьnъ v pomenu ‘usnjen’, ta pa iz samostalnika *skora, ki je pomenil ‘skorja’ in ‘koža, usnje’. Prvotno je torej pomenila *‘iz usnja narejeno obuvalo’. škrat Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz starovisokonemške scrato, ki pomeni ‘gozdni demon’. Sorodna je s staronordijsko skrat(t)i, ki pomeni ‘gozdni demon’ in ‘velikan’. Njen izvor in prvotni pomen nista znana. škrbast Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika škŕba v pomenih ‘okrušen zob’ in ‘vrzel v zobovju, ki nastane na mestu izpuljenega zoba’. škropiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska škròpiti, ki prav tako pomeni ‘škropiti’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *skropiti, različice od kropíti. šola Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške schoule, ta pa iz latinske schola, ki poleg ‘šola’ in ‘nauk’ pomeni tudi ‘učena razprava’. Latinska beseda je prevzeta iz grške skholḗ, ki v prvi vrsti pomeni ‘prosti čas, počitek’, drugotno tudi ‘kar kdo dela v prostem času’, zlasti ‘predavanje, učen pogovor’ in ‘šola’. šolar Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške schuolære, ki je izpeljana iz schoule v pomenu ‘šola’. šolarka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika šólar. šolski Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika šóla. šteti Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša ruska čéstь, ki pomeni ‘šteti, računati, brati’, in češka číst, ki pomeni ‘čitati, brati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *čisti, ki je dalje sorodna z latvijsko šk'ist v pomenu ‘misliti’, litovsko skaitýti v pomenu ‘šteti, brati’ in staroindijsko cétati v pomenu ‘on(a) pazi, opaža’, ki so prav tako tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *k u̯ ei̯ t-, ki je pomenil ‘opažati, spoznavati, misliti, pazljiv biti, paziti, biti obziren, spoštovati’. številen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika števílo. številka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika števílo. število Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz osnove *štev- (ki jo imamo v samostalniku štévec in pridevniku štéven), ki je izpeljana iz glagola štéti. Njen prvotni pomen je ‘to, s čimer štejemo’. številski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika števílo. števka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz osnove *štev- (ki jo imamo v samostalniku štévec in pridevniku štéven), ki je izpeljana iz glagola štéti. 131 štorklja Beseda je verjetno domačega izvora. Njena prvotna oblika *štrklja se je pod vplivom bavarsko nemške Storkel, ki pomeni isto kot naša, spremenila v štórklja. Sorodna je s starejšo hrvaško štrkolj in bolgarsko štrъ́kel, ki obe pomenita ‘štorklja’, in dalje s slovensko prekmursko štŕk, ki pomeni ‘štorklja’, narečno srbsko štȑk in starorusko stьrkъ, ki tudi pomenita ‘štorklja’. Te besede so se razvile iz 1200 let stare splošnoslovanske *stьrkъ, ki je dalje sorodna z latvijsko stirka v pomenu ‘dolgonogo bitje, dolgonogo dekle’ in starovisokonemško storah, iz katere se je razvilo nemško Storch v pomenu ‘štorklja’. Domnevajo, da so navedene besede izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)ter-, ki je pomenil ‘biti trd, tog, otrdeti’. Ta ptica naj bi bila tako poimenovana po svoji togi hoji. takt Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Takt, ki pomeni isto kot naša, iz latinske tāctus, ki pomeni ‘tip, dotik, čut’. To je izpeljanka iz latinskega glagola tangere v pomenu ‘dotakniti se, potipati’. Sodobni pomen se je iz prvotnega ‘dotik’ razvil prek ‘lahen udarec ob začetku takta’. taktnica Beseda je domačega izvora. Prek pridevnika tákten je izpeljana iz prevzetega samostalnika tákt. taktovski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika tákt. taliti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska táliti se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *taliti. Izpeljana je iz pridevnika *talъ v pomenu ‘tekoč, kopen’, ta pa iz glagola *tati, iz katerega je izpeljan prednik našega tájati. Njen prvotni pomen je torej ‘delati, da je tekoče, otajano’. taljenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola talíti. teden Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška tjȅdan je sklopljena iz besedne zveze *tъd'e dьnь, v kateri *tъd'e pomeni ‘isti’, *dьnь pa pomeni ‘dan’. Pomen ‘sedem dni’ se je razvil iz zveze s pomenom ‘danes teden’, tj. ‘(danes) isti dan’. tehničen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta in iz nemške technisch in francoske technique, ki pomenita isto kot naša, ta pa je prevzeta iz grške tekhnikós, ki pomeni ‘umetniški, umeten, umetelen, vešč, izveden, strokoven’. Izpeljana je iz grškega samostalnika tékhnē v pomenu ‘veščina, umetnost, stroka’. tehnika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Technik iz francoske technique, ki pomenita isto kot naša. Izpeljana je iz francoskega pridevnika technique v pomenu ‘tehnični’, iz katerega smo prevzeli našega téhničen. tehtati Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz 1200 let stare splošnoslovanske *tęgъtati, ki je izpeljana iz pridevnika *tęgъ v pomenu ‘težek’. Iz tega pridevnika so tvorjene besede, ki se ohranjajo v naših têžek, težíti in več drugih. tehtnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika téhten, ta pa iz glagola téhtati. tek (premikanje) Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola têči. tek (apetit) Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȇk, ki pomeni isto 132 kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tękъ, ki je domnevno pomenila ‘izdatnost, zadostnost, korist’. Sorodna je z litovsko tèkti (v sedanjiku tenkù) v pomenu ‘zadoščati’, gotsko þeihan ‘uspevati, napredovati’, staroangleško þeon, þungen in starovisokonemško gidīhan, iz katere se je razvila današnja nemška gedeihen, ki prav tako pomeni ‘uspevati’. tekma Beseda je domačega izvora. Tvorjena je iz starejšega glagola tekmáti se, ki pomeni ‘tekmovati’ in ‘enačiti se, kosati se, ustrezati’, ta pa iz prislova tekmà v pomenu ‘enako, ravno prav’. Njen prvotni pomen je torej ‘enačenje, primerjanje’. Iz sorodnega prislova je izpeljana tudi hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska beseda ùtakmica, ki prav tako pomeni ‘tekma’. tekmovanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola tekmováti. tekmovati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika tékma. tekočina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz deležnika tekóč glagola têči. tekstil Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Textil in francoske textile iz latinske textile v pomenu ‘tkanina’. Latinska beseda je izpeljana iz samostalnika textum, ki prav tako pomeni ‘tkanina’, ta pa iz glagola texere v pomenu ‘tkati, plesti, spletati’. tekstilen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika tekstíl. telefon Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Telephon iz angleške telephone, ki je zložena iz grškega prislova tē̃le v pomenu ‘daleč, v daljavi’ in samostalnika phōnḗ v pomenu ‘glas, zvok’. Njen prvotni pomen je torej ‘(priprava za) glas na daljavo’. telefonski Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika telefón. telesen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika teló. teleskop Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Teleskop, francosko télescope, angleško telescope. Izpeljana je iz grškega prislova tē̃le, ki pomeni ‘daleč, v daljavi’, in samostalnika skopós, ki je izpeljan iz glagola skopéō v pomenu ‘gledam, opazujem’. Njen prvotni pomen je torej ‘priprava za gledanje na daljavo’. telo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska tijȇlo, srbska tȇlo, ruska télo in češka tělo se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tělo, ki je prav tako pomenila ‘telo’. Izvor in prvotni pomen te besede še nista dokončno pojasnjena. tema Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tàma, ruska tьmá in češka tma se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tьma, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *temH- v pomenu ‘(biti) temen’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: latvijska tima, litovska tamsà, staroindijska támas- in avestijska tǝmah-, latinska tenebrae, staroirska temel in starovisokonemška demar, ki vse pomenijo ‘tema’ ali ‘mrak’. temelj Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške in srbske tèmelj, ta pa iz grške themélion, ki pomeni ‘podstavek, osnova, temelj’. Grška beseda je izpeljana iz samostalnika théma, 133 ki pomeni ‘položaj, vložek, lega, stavek’, prvotno ‘kar je postavljeno’, ta pa iz glagola títhēmi, ki pomeni ‘postavim’. temeljen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika têmelj. temen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska támān, ruska tëmnyj in češka temný se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tьmьnъ, ki je izpeljana iz samostalnika *tьma, iz katerega se je razvil naš temà. temperatura Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Temperatur iz latinske temperātūra, ki pomeni ‘toplota’ in ‘skladnost’. Izpeljana je iz latinskega glagola temperāre, ki pomeni ‘pravilno mešati, pravilno odmeriti’, prvotno ‘odmeriti pravi čas’, in je izpeljan iz samostalnika tempus v pomenu ‘(pravi) čas’. tercet Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz italijanske terzetto, ki pomeni isto kot naša in je izpeljana iz števnika terzo v pomenu ‘tretji’. termometer Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz sodobnih evropskih jezikov, nemško Thermometer, francosko thermomètre, angleško thermometer. Zložena je iz grškega pridevnika thermós, ki pomeni ‘topel’, in samostalnika métron, ki pomeni ‘mera, merilo, merilna palica’. Njen prvotni pomen je torej ‘priprava za merjenje toplote’. teta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska téta, ruska tëtja in češka teta se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *teta, ki je prav tako pomenila ‘teta’. To je (tako kot máma, áta, táta idr.) prvotno otroška beseda, ki se pojavlja še v litovski tetà in švedski titta, ki prav tako pomenita ‘teta’. teža Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska téža se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tęža, ki je izpeljana iz pridevnika *tęgъ v pomenu ‘težek’, iz katerega je izpeljan naš têžek. težava Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika téža. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je težko’. težek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska téžak, ruska tjážkij in češka těžký, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tęžьkъ. Ta je izpeljana iz glagola *tęžiti, ki je prvotno pomenil ‘narediti težko’ in je izpeljan iz pridevnika *tegъ s prvotnim pomenom ‘tak, ki vleče navzdol’. Soroden je z litovskim tingùs, ki pomeni ‘len, počasen’, in staronordijskim þungr, ki pomeni ‘težek’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *t h eng h -, ki je pomenil ‘vleči, dol vleči, biti težek’, iz katerega je tvorjen tudi splošnoslovanski glagol *tęgnǫti, iz katerega so mdr. tvorjeni predhodniki naših besed potegníti, raztegníti in iztegníti. tih Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȉh, ruska tíxij in češka tichý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tixъ, ki je pomenila isto kot naša. Verjetno je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *(s)tei̯ g u̯ h -, ki je pomenil ‘vzdržati, mirno se zadrževati na določenem mestu’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijski títikṣate v pomenu ‘on(a) vzdrži, trpi’ in titikṣā v pomenu ‘potrpljenje’, gotska stiwiti v enakem pomenu, latvijska stigt, ki pomeni ‘pogrezniti se’, in litovska stìgti, ki pomeni ‘umiriti se, postati nepremičen’. tihožitje Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je zložena iz pridevnika tíh in prevzetega samostalnika žítje v pomenu ‘življenje’. Njen 134 prvotni pomen je torej ‘tiho življenje’. Zložena je po zgleduje nemške Stillleben, ki prav tako pomeni ‘tihožitje’ in je zložena iz nemškega pridevnika still v pomenu ‘tih’ in samostalnika Leben, ki pomeni ‘življenje’. tikati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tíkati, ruska týkatь in češka tykat je izpeljana iz zaimka tí. Njen prvotni pomen je torej enak današnjemu: ‘reči komu ti’. tiskanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola tískati. tiskati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȉskati, ki pomeni ‘stiskati, tiskati’, ruska tískatь, ki pomeni ‘pritiskati, stiskati’, in češka tiskat, ki pomeni ‘tiskati, stiskati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tiskati, ki je prvotno pomenila ‘povzročati, da se utekočini’. Ko v stiskalnici stiskamo sadje, ga na neki način utekočinjamo. Sorodna je z litovskimi glagoli tìkšti, ki pomeni ‘brizgati na vse strani (o gosti tekočini)’, tikšė́ti v pomenu ‘kapljati’ in tė̃kšti v pomenu ‘vrteti ali metati kašasto snov, da brizga’. Izpeljana je iz istega praindoevropskega korena kot naša tájati. tisočletje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je zložena iz števnika tísoč in samostalnika léto. tišina Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika tíh. tkalec Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tkálac je v srednjem veku izpeljana iz glagola tkáti. tkalka Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika tkálec. tkalski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola tkáti. tkanina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz deležnika tkán glagola tkáti. tkanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola tkáti. tkati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tkȁti, ruska tkátь in češka tkát se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tъkati, ki je prav tako pomenila ‘tkati’. Njen prvotni pomen je verjetno *‘udarjati, tolči’, tj. *‘s tolčenjem utrjevati votek v snutek’, saj je sorodna s splošnoslovanskim glagolom *tъknǫti v pomenu ‘dotakniti se, bosti, trčiti’, iz katerega se je razvil naš takníti, iz tega pa je tvorjen dotakníti se. tla Beseda je domačega izvora. Izvorno je množina samostalnika tlo, ki se je kakor hrvaški, srbski, bosanski, črnogorski tlȍ, narečni ruski tló, ki vsi pomenijo isto kot naša, in narečni češki tlo, ki pomeni ‘strop iz desk’, razvil iz 1200 let starega splošnoslovanskega *tьlo. Ta je izpeljan iz 5000 let starega praindoevropskega korena *telH-, ki je pomenil ‘plosk, ploska tla, deska’ in iz katerega so v indoevropskih jezikih mdr. tvorjene naslednje besede: litovska tìlės v pomenu ‘podne deske v čolnu’, staropruska talus v pomenu ‘pod v izbi’, staroindijska tála- v pomenu ‘ravnina’, grška tēlíā v pomenu ‘deska’, latinska tellūs v pomenu ‘zemlja, tla’, staronordijska þel v pomenu ‘pod, tla’ in nemška Diele v pomenu ‘deska’, iz katere je prevzeta naša díla. tlak Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz češke tlak, ki pomeni isto kot naša, nekdaj pa je pomenila tudi ‘steptano zemljišče’. Nastala je iz 1200 let stare splošnoslovanske *tolkъ v pomenu 135 ‘teptanje, tolčenje’, izpeljanke iz glagola *telkti, ki se ohranja v našem tôlči. tlesk Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola tléskati. tleskati Beseda je domačega izvora. Tako kot češka tleskat in slovaška tlieskat', ki pomenita ‘ploskati’, se je razvila iz starejše *tlěskati, ta pa se je verjetno razvila iz splošnoslovanske *telkskati, ki je izpeljana iz glagola *telkti, iz katerega se je razvil naš tôlči. tleskniti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola tléskati. tloris Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je zložena iz samostalnikov tlà in rís, ki je izpeljan iz glagola rísati. Njen prvotni pomen je torej ‘risba tal’. točka Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske tóčka, ki pomeni ‘točka’ in ‘pika’. Razvila se je iz 1200 let stare splošnoslovanske *tъčьka, iz katere se je razvila tudi srbska tȁčka v enakem pomenu. Izpeljana je iz glagola *tъknǫti v pomenu ‘dotakniti se, zbosti’, iz katerega sestavljenke se je razvil tudi naš dotakníti se. Njen prvotni pomen je torej *‘mesto dotika, vboda’. tok Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȏk, ruska tók in češka tok se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tokъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *tok u̯ o-, ki je pomenila ‘tek’ in je izpeljana iz korena *tek u̯ - v pomenu ‘teči’. Iz iste praindoevropske besede so se razvili še naslednji samostalniki: litovski tãkas in latvijski taks, ki pomenita ‘pot’, ter avestijski taka-, ki pomeni ‘tek’. tolkalo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola tôlči. Njen prvotni pomen je torej ‘orodje za tolčenje’. ton Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju je prevzeta prek nemške Ton in latinske tonus iz grške tónos, ki pomeni ‘glas, zvok, ton’, prvotneje ‘glas napete strune’ in prvotno ‘napetost’. Izpeljana je iz glagola teínō, ki pomeni ‘napnem, napenjam’. tona Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Tonne, ki poleg ‘tona’ pomeni tudi ‘velik sod’, iz starofrancoske tonne, ki pomeni samo ‘velik sod’. Francoska beseda se je razvila iz srednjeveškolatinske tunna, ki prav tako pomeni ‘velik sod’. Prevzeta je iz neke keltske besede, sorodne s srednjeirsko tonn, ki pomeni ‘koža’ in ‘površina’. Pomen ‘sod’ se je prek ‘meh (za shranjevanje tekočin)’ razvil iz ‘koža’, pomen ‘1000 kg’ pa prek enote ladijske prostornine, zadostne za prevoz enega soda, ki je znašala 42 kubičnih čevljev, tj. 1,189 m 3 . tonski Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika tóna. topilo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola topíti. Njen prvotni pomen je torej ‘sredstvo za topljenje’. topiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tòpiti, ruska topítь in češka topit, ki pomenijo isto ali zelo podobno kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *topiti v pomenu ‘s segrevanjem raztapljati’. Prvotno je pomenila ‘povzročati, da je topel, segrevati’. Izpeljana je iz glagola *tepti, ki je pomenil ‘biti topel’. Ta glagol je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena *tep- v pomenu ‘topel biti’, iz katerega so se mdr. razvile naslednje besede: staroindijska tápati v pomenih ‘on(a) gori, je vroč(a)’ in ‘on(a) 136 greje’, hetitska tapašša- v pomenu ‘vročina’, latinski tepēre v pomenu ‘mlačen, topel biti’ in tepidus v pomenu ‘topel’, albanska ftoh, ki pomeni ‘ohladim’, staroirska té, ki pomeni ‘vroč’, bretonska tez, ki pomeni ‘vročina’ in norveška teva, ki pomeni ‘sopihati zaradi pregretosti’. toplice Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška tòplice je v srednjem veku izpeljana iz pridevnika tópel. topljenec Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana prek deležnika topljèn iz glagola topíti. toplota Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika tópel. toploten Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika toplóta. tovariš Beseda je tujega izvora. Tako kot cerkvenoslovanska tovarištь, ruska továrišč in češka tovaryš je v srednjem veku prevzeta iz nekega turškega jezika, v katerem je zložena iz besed, ki sta sorodni s starouzbeško tavar ‘izdelek, stvar, imetje, živina’ in eš, ki že sama po sebi pomeni ‘tovariš’. tovarna Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz češke továrna, ki je izpeljana iz samostalnika tovar v pomenu ‘izdelek, blago, proizvod’. Njen prvotni pomen je torej ‘mesto, kjer delajo izdelke’. Češka beseda tovar je v srednjem veku prevzeta iz neke besede nekega turškega jezika, iz katere je prevzeta tudi naša tôvor. tovor Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tòvar ‘trgovsko blago, tovor’, ruska továr ‘izdelek, trgovsko blago’ in češka tovar ‘izdelek, blago, proizvod’ je v srednjem veku prevzeta iz neke turške besede, sorodne z ujgursko tovar ‘imetje, dobrine, živina’, starouzbeško tavar v pomenu ‘izdelek, stvar, imetje, živina’, krimsko tatarsko tu'ar in mongolsko tawar, ki pomenita ‘stvari, lastnina’. tovoren Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega samostalnika tôvor. tovoriti Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika tôvor. tradicija Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Tradition iz latinske trāditiō, ki pomeni ‘predaja, izročilo’. Izpeljana je iz latinskega glagola trādere v pomenu ‘predati, izročiti’, ki je sestavljen iz predpone trans- v pomenu ‘prek’ in glagola dare, ki pomeni ‘dati’. tradicionalen Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta in prilagojena prek starejše nemške traditional iz latinske trāditiōnālis, ki je izpeljana iz samostalnika trāditiō v pomenu ‘predaja, izročilo’, iz katerega smo prevzeli našega tradícija. trak Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska trȃk in trȁka ter češka trak, ki pomenijo isto kot naša, in ruska toroká, ki pomeni ‘sedelni jermen’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *torkъ. Dalje je sorodna s staroprusko tarkue, ki pomeni ‘jermen za vprego živine’. Verjetno je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *terk-, ki je pomenil ‘vrteti, viti’ in iz katerega so mdr. izpeljane naslednje besede: staroindijska tarkú- in grška átraktos, ki pomenita ‘vreteno’, in latinska torquēre, ki pomeni ‘vrteti, viti, sukati, obračati, navijati’. trava Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tráva, ruska travá in 137 češka tráva se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *trava, ki je verjetno izpeljana iz glagola *traviti v pomenu ‘jesti, uživati, trošiti’. Njen prvotni pomen je torej *‘krma’. travnik Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika tráva. trd Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tvȓd, ruska tvërdyj in češka tvrdý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tvьrdъ. Ta je dalje sorodna z litovsko tvìrtas in latvijsko tvirts, ki pomenita ‘močan, trd, trden’, in litovskim glagolom tvérti, ki pomeni ‘zgrabiti, prijeti, oblikovati’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *tu̯ erH-, ki je pomenil ‘(trdno) zgrabiti, prijeti’. trden Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola trdíti v pomenu ‘delati, da postane kaj trdo’. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, ki je postal trd’. trditev Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola trdíti. trditi Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tvŕditi in češka tvrdit, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tvьrditi, izpeljane iz pridevnika *tvьrdъ, iz katerega se je razvil naš tŕd. Njen prvotni pomen je torej *‘utrjevati (izrečeno misel)’. trdnjava Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika tŕden. Njen prvotni pomen je torej ‘trdna zgradba’. trebuh Beseda je domačega izvora. Podobno kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tr ̀buh, ki pomeni isto kot naša, ruska trebuxá, ki pomeni ‘drob, vamp’, in dolnjelužiška tarbuch, ki pomeni ‘trebuh’, se je razvila iz neke splošnoslovanske besede, ki se je glasila *trebuxъ ali *trьbuxъ. Njen izvor in prvotni pomen nista dokončno pojasnjena. trenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola tréti v starejšem pomenu ‘drgniti’ po zgledu nemškega samostalnika Reibung v pomenu ‘trenje’, ki je izpeljan iz nemškega glagola reiben v pomenu ‘drgniti’. Njen prvotni pomen je torej ‘drgnjenje’. trenutek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška trenútak, je izpeljana iz glagola treníti v pomenu ‘hitro zapreti in odpreti oči’. Trenutek je torej prvotno toliko časa, kolikor ga potrebujemo, da pomežiknemo. trg Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȑg, ruska tórg in češka trh se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tъrgъ, ta pa je dalje sorodna z albansko treg, ki prav tako pomeni ‘trg’, in starima, antičnima mestnima imenoma v severni Italiji, latinskim (izvorno venetskim) Tergeste, iz katerega se je razvilo italijansko Trieste in iz česar je prevzeto naše Tŕst, in latinskim (prvotno prav tako venetskim) Opitergium, iz katerega se je razvilo italijansko Oderzo. trgatev Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola tŕgati. Nekdaj namreč grozdja niso rezali, temveč trgali. trgovina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška trgòvina je izpeljana iz samostalnika tŕg. trio Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz italijanske trio, ki pomeni isto kot naša in je po zgledu italijanske duo v pomenu ‘duo’ izpeljana iz italijanskega števnika tre, ki pomeni ‘trije’. 138 trn Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȓn, ruska tërn in češka trn se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *tьrnъ, ki je prav tako pomenila ‘trn’, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *tr̥ no-, iz katere so se razvile še staroindijske tŕ̥ ṇa- , ki pomeni ‘travna bilka’, gotska þaúrnus, staroangleška þorn in iz te angleška thorn, starovisokonemška dorn in iz te nemška Dorn, ki vse pomenijo ‘trn’. Tvorjena je iz 5000 let stare praindoevropske osnove *(s)tern-, ki je pomenila ‘bodičast rastlinski del’. trobenta Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je prevzeta iz italijanske trombetta, ki pomeni isto kot naša, ob tem pa se je beseda naslonila na domačo besedo trobíti tako, da se je glas m prestavil v naslednji zlog in neposredno pred glasom t postal n. Brez naslonitve bi se namreč glasila trombéta. trobentač Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola trobéntati, ta pa iz prevzetega samostalnika trobénta. trobilo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola trobíti in torej prvotno pomeni ‘orodje za trobljenje’. trstenke Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika trstén, ki pomeni ‘narejen iz trsta’. Trstenke so bile namreč prvotno narejene le iz votlih stebel močvirske rastline, ki ji rečemo tŕst. tuba Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Tube iz angleške tube, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa pomeni samo ‘cev’. Angleška beseda je prevzeta iz francoske tube, ki pomeni ‘cev’, ta pa se je razvila iz latinske tubus, ki prav tako pomeni ‘cev’. tuj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȗđ in češka cizí se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *t'ud'ь, ki je pomenila isto kot naša. Sorodna je z gotsko þiuda, staronordijsko þjód in starovisokonemško diot(a), ki pomenijo ‘ljudstvo’. Iz te starovisokonemške besede je izpeljan pridevnik diutisc v pomenu ‘ljudski’, ki se je razvil v nemškega deutsch v pomenu ‘nemški’. Naša beseda túj je torej prvotno pomenila *‘pripadajoč (drugemu) ljudstvu’, zlasti germanskemu. tvegati Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz *ot- vegati, ki je pomenila *‘prenehati omahovati’ in je sestavljena iz predpone *ot-, iz katere se je razvila naša od-, in végati v pomenu ‘omahovati’. tvoriti Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške tvòriti, ruske tvorítь ali češke tvořit, ki pomenijo isto kot naša in so se razvile iz 1200 let stare splošnoslovanske *tvorıti, ki je pomenila ‘delati, oblikovati’, njen prvotni pomen pa je bil domnevno ‘stiskati, oblikovati’. Sorodna je namreč z litovskim glagolom tvérti, ki pomeni ‘zgrabiti, prijeti, oblikovati’, in latvijskim tver ̂t, ki pomeni ‘zgrabiti, vsebovati’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *tu̯ erH-, ki je pomenil ‘(trdno) zgrabiti, prijeti’. ubijati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ubíti. ubiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ùbiti, ruska ubítь in češka ubít se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ubiti, ki je sestavljena iz predpone *u- v pomenu ‘proč, dol’ in osnovnega glagola *biti v pomenu ‘tolči’. 139 ubog Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȕbog, ruska ubógij in češka ubohý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ubogъ, ki je sestavljena iz predpone *u- v pomenu ‘proč, dol’ in samostalnika *bogъ v pomenu ‘delež’. Beseda je torej prvotno označevala takega človeka, ki nima deleža, in sicer v nasprotju s pridevnikom *bogatъ, ki je označevala takega, ki ima veliko deleža. ubraniti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone u- v pomenu ‘proč, dol’ in glagola braníti. učenec Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz deležnika učèn glagola učíti in torej prvotno pomeni ‘tisti, ki ga učijo’. učenka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika učênec. učilnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika učílna, ta pa iz glagola učíti. učinek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška ùčinak je izpeljana iz glagola učíniti v pomenu ‘narediti’, ki je pri nas znan v nekaterih narečjih. Njen prvotni pomen je *‘kar je narejeno’. učinkovit Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika učínek. učinkovitost Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz pridevnika učinkovít. učitelj Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola učíti. Njen prvotni pomen je torej ‘kdor uči’. učiteljica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika učítelj. učiteljski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika učítelj. udar Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola udáriti. udariti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ùdariti in ruska udáritь se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *udariti, ki je sestavljena iz predpone *u- v pomenu ‘proč, dol’ in izpeljanke iz istega 5000 let starega praindoevropskega korena *derH-, ki je pomenil ‘trgati, odstranjevati kožo z mrtve živali’ in se pri nas ohranja še v besedah odréti, udríhati. uganiti Beseda je domačega izvora. Tako kot ruska uganútь in češka uhádnout, ki prav tako pomenita ‘uganiti’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ugadnǫti, ki je sestavljena iz predpone *u- v pomenu ‘proč, dol’ in glagola, izpeljanega iz *gadati v pomenu ‘vedeževati, ugibati’. Ta glagol je soroden s splošnoslovanskim *goditi, ki je pomenil ‘sklepati, združevati, skladati se’ in je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g h ed h - v pomenu ‘združiti, skupaj držati, biti tesno povezan’. uganka Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je tvorjena iz glagola uganíti. 140 ugibati Beseda je domačega izvora. Nastala je ob glagolu uganíti, v katerega sta sovpadla nekdanja *ugadnǫti, ki je pomenil ‘uganiti’, in *ugъbnǫti, ki je pomenil ‘upogniti’. Glagol ugíbati je tvorjen tako, kot da bi uganíti nastal samo iz *ugъbnǫti, zato ima glasova i in b, ki ju sicer ne bi pričakovali. uglasbiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone v- (ki se v redkih primerih zapisuje z u-) in izpeljanke iz samostalnika glásba. ugled Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola uglédati, ki pomeni ‘zagledati’. Njen prvotni pomen je torej ‘videz’, tj. ‘kar ljudje zagledajo, vidijo na kom ali čem’. uhat Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika uhó in torej prvotno pomeni ‘tak, ki ima (velika) ušesa’, tako kot je npr. bradàt ‘tak, ki ima brado’. uho Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska ȗho, srbska, črnogorska ȕvo, ruska úxo in češka ucho se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *uxo, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *h2au̯ sos, iz katere so se razvile še staroirski áu in ó, litovska ausìs, latvijska àuss, latinska auris, grška oũs, albanska vesh, gotska auso, starovisokonemška ōra in iz te nemška Ohr, staroangleška eare in iz te angleška ear, ki vse pomenijo ‘uho’. uiti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone u- v pomenu ‘proč, dol’ in glagola íti. Njen prvotni pomen je torej ‘oditi proč’. ujeda Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ujésti, ki pomeni ‘ujeti in požreti’, sestavljenke iz predpone u- v pomenu ‘proč, dol’ in glagola jésti. ujeti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone u- v pomenu ‘proč, dol’ in glagola jéti v starejšem pomenu ‘prijeti, zgrabiti’. ukaz Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ukazáti. ukazati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ukázati, ruska ukazátь in češka ukazat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ukazati, ki je sestavljena iz predpone *u- v pomenu ‘proč, dol’ in glagola, iz katerega se je razvil naš kazáti. Njen prvotni pomen je torej ‘pokazati (kaj je treba narediti)’. ukazovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ukazáti. ukvarjati se Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ukváriti se, ki pomeni ‘utruditi se’, in je sestavljen iz predpone u- v pomenu ‘proč, dol’ in osnovnega kváriti, besedica se pa pove, da se utrudi tisti, ki je izražen v slovnični osebi. Glagol ukvárjati se je torej prvotno pomenil ‘utrujati se s čim’. uleči se Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone u-, ki pomeni ‘dol’, in glagola léči, besedica se pa pove, da se uleže tisti, ki je izražen v slovnični osebi. ulica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȕlica, ruska úlica in češka ulice se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ulica, ki je pomenila ‘ozka, 141 usekana pot’, ta pa je izpeljana iz 5000 let stare praindoevropske *au̯ lo-, ki je pomenila ‘cev, podolgovata vdolbina’. Iz te praindoevropske besede so se mdr. razvile še naslednje: armenska uł v pomenu ‘pot’, grški aulṓn v pomenu ‘dolina, soteska, jarek, ožina’ in aulós v pomenu ‘cev, vrsta piščali’, litovska aũlas in latvijska aũle, ki pomenita ‘gornji del škornja’, in staronordijska jóli, ki pomeni ‘votlo steblo’. uličen Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana je iz samostalnika úlica. uliti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone v- (ki se v redkih primerih zapisuje z u-) in glagola líti. uloviti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone u- v pomenu ‘proč, dol’ in glagola lovíti. umeten Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška ùmjetan se je razvila iz *umětьnъ, izpeljanke iz splošnoslovanskega glagola *uměti v pomenu ‘znati (kaj narediti)’, ki je izpeljan iz predhodnika naše besede úm. Njen prvotni pomen je torej *‘narejen z znanjem, z umom’. umetnica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika umétnik. umetnija Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika uméten. umetnik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika uméten v prvotnejšem pomenu ‘umetelen’, tj. ‘narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto’. Prvotno torej označuje človeka, ki je s svojim umom in spretnostjo sposoben oblikovati kaj lepega. umetnina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika uméten. umetnost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika uméten v prvotnejšem pomenu ‘umetelen’, tj. ‘narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto’. Prvotno torej označuje umsko sposobnost in spretnost oblikovati kaj lepega. umirati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ùmirati, ruska umirátь in češka umírat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *umirati, ki je izpeljana iz *umьrěti, iz katere se je razvila naša umréti. umiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ùmiti, ruska umýtь in češka umýt se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *umyti. Ta je sestavljena iz predpone *u- v pomenu ‘proč, dol’ in glagola *myti, ki je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena *meu̯ H- ‘umivati’. Iz tega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: latvijska maût v pomenu ‘potopiti se, plavati’, litovska máudyti v pomenu ‘kopati, prati’, narečna grška mylásasthai v pomenu ‘umivati se’, starovisokonemška muzzan v pomenu ‘čistiti’ in narečna švedska muta, ki pomeni ‘pršeti, drobno deževati’. umivati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska umívati, ruska umyvátь in češka umývat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *umyvati, ki je izpeljana iz *umyti, iz katere se je razvila naša umíti. umreti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska ùmrijēti, srbska ùmreti, ruska umerétь in češka umřít se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *umerti, ki je sestavljena iz predpone *u- v pomenu ‘proč, dol’ 142 in osnovnega glagola *merti, ki je pomenil ‘umirati’. Osnovni glagol je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena *mer-, ki je pomenil ‘umreti’. Iz istega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovska mir ̃ ti, latvijska mir ̃t, staroindijska márate, in latinska morīrī, ki vse pomenijo ‘umreti’, pa tudi hetitska mirzi, ki pomeni ‘on(a) umre’, in armenska meṙanim, ki pomeni ‘umrem’. upoštevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz danes redko rabljenega glagola upoštéti, ki je pomenil isto kot upoštévati. Sestavljen je iz predpone v- (ki se v redkih primerih zapisuje z u-) in glagola poštéti v pomenu ‘obračunati’. Iz tega glagola, ki je sestavljen iz po- in osnovnega štéti, je tvorjen tudi samostalnik poštévanka. ura Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške ūre (iz katere se je razvila današnja nemška Uhr), ta pa prek srednjenizozemske ure iz starofrancoske (h)ore, ki se je razvila iz latinske hōra in prav tako pomeni ‘ura’. Latinska beseda je prevzeta iz grške hṓra, ki poleg ‘ura’ pomeni tudi ‘doba, čas’. urad Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz češke úřad, ki pomeni ‘urad, pisarna’ in ‘služba’. Sestavljena je iz češke predpone u- v pomenu ‘pri, v’ in samostalnika řad, ki pomeni ‘ureditev, vrsta’. Njen prvotni pomen je najverjetneje *‘razvrstitev v službo’. uraden Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika uràd. ureditev Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola uredíti. urediti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone v- (ki se v redkih primerih zapisuje z u-) in glagola redíti, ki je izpeljan iz samostalnika réd. Njen prvotni pomen je torej ‘postaviti v red’. urejanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola urêjati. urejati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola uredíti. usesti se Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone u- v pomenu ‘dol’ in glagola sésti. Besedica se pove, da se usede tisti, ki je izražen v slovnični osebi. usmeriti Beseda je tujega izvora. Prevzeta je iz hrvaške ùsmjeriti, ki pomeni isto kot naša. Sestavljena je iz hrvaške predpone u- v pomenu ‘noter, v’ in izpeljanke iz samostalnika smȇr, iz katerega smo prevzeli našega smér. usmerjati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola usmériti. usnje Beseda je domačega izvora. Kakor narečna hrvaška ȕsanje in vusenje ter staročeška usně, danes useň, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *usnьje. Ta je sorodna z *usma, ki se je razvila v narečno rusko usmá in iz katere je izpeljana hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ùsmina, ki pomeni ‘usnjica’, tj. ‘srednji sloj kože’. Nadaljnje sorodstvo in prvotni pomen nista znana. usta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ústa, ruska ustá in češka ústa se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *usta, ki je prvotno pomenila ‘obe ustnici’, saj je kakor staropruska āusto v pomenu ‘usta, gobec’ izpeljana iz 5000 let stare praindoevropske besede *(h3)oh1-us-to-, ki je pomenila ‘ustnica’. Na to, da je beseda prvotno 143 pomenila ‘ustnice’, kaže dejstvo, da je beseda samomnožinska. Iz sorodnih praindoevropskih besed so se mdr. razvile še naslednje: staroindijska óṣṭha- v pomenu ‘(zgornja) ustnica’, avestijska aoštača v pomenu ‘obe ustnici’, litovska uostà in latvijska uõsta, ki pomenita ‘rečno ustje, zaliv, pristanišče’, in latinska ōstium, ki pomeni ‘vhod, ustje reke’. Vse te besede izvirajo iz 5000 let stare praindoevropske *(h3)oh1-(o)s, iz katere so se razvile hetitska aiš, latinska ōs, staroindijska ā ́ s-, avestijska āh-, srednjeirska á in staronordijska óss, ki vse pomenijo ‘usta’. ustanova Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ustanovíti, ki je v starejšem jeziku pomenil ‘utrditi’, prvotno pa ‘ustaviti’. Izpeljan je iz glagola ustáti, ki je pomenil ‘ustaviti se’ in je sestavljen iz predpone u- v pomenu ‘dol’ ter glagola státi. Beseda ustanôva je torej prvotno pomenila ‘kar je utrjeno, postavljeno’. ustaviti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone u- v pomenu ‘dol’ in glagola stáviti. ustavljati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ustáviti. ustrezati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ustréči, ki je sestavljen iz predpone v- (ki se v redkih primerih zapisuje z u-) in glagola stréči. ustrezen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ustrézati. ustvariti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone v- (ki se v redkih primerih zapisuje z u-) in glagola stváriti, ki je izpeljan iz samostalnika stvár. Njen prvotni pomen je torej ‘narediti stvar’. ustvarjati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola ustváriti. utemeljiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone v- (ki se v redkih primerih zapisuje z u-) in izpeljanke iz samostalnika têmelj. utež Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola utežíti, ki vsebuje glagol težíti v pomenu ‘tehtati, biti težek’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar potrebujemo pri tehtanju’. Stare tehtnice so bile namreč narejene tako, da je bilo na eni strani tisto, kar so tehtali, na drugi pa utež, ki je tehtnico postavila v ravnovesje. uvod Beseda je domačega izvora. Prvotno se je glasila vvòd. Izpeljana je iz glagola uvêsti, prvotno vvêsti, ki je sestavljen iz predpone v-, ki pomeni ‘noter’, in glagola vêsti v pomenu ‘peljati’. Uvòd je prvotno torej ‘to, kar nas pelje noter’. užaliti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone u- v pomenu ‘proč, dol’ in glagola žalíti. užiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška ùžiti v pomenu ‘naužiti se’ in češka užít v pomenu ‘izkoristiti, naužiti se’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *užiti, ki je domnevno pomenila *‘pojesti, potrošiti’. Sestavljena je iz predpone *u- v pomenu ‘proč, dol’ in osnovnega glagola *žiti, ki je pomenil ‘živeti’. uživati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska užívati in češka užívat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *uživati, ki je izpeljana iz *užiti, iz katere se je razvil naš užíti. Njen prvotni pomen je torej ‘porabljati, jesti’. 144 vabilo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola vabíti. Njen prvotni pomen je torej ‘to s čimer vabimo’. vabiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vábiti, narečna ruska vábitь in češka vábit, ki vse pomenijo približno isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vabiti, ki je prvotno pomenila ‘klicati’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ aHb-, iz katerega so se razvile še naslednje besede: gotsko wōpjan, ki pomeni ‘klicati’, staroangleška wēpan in iz te angleška weep, ki pomeni ‘jokati’, in starovisokonemška wuofan, ki pomeni ‘tožiti, jadikovati’. vaditi Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȁditi, ki pomeni ‘ven potegniti, izpuliti’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vaditi, ki je pomenila *‘vleči, napenjati, vpregati’. Naš današnji pomen se je iz prvotnega razvil najverjetneje prek vmesnega *‘navajati žival, da bo vlekla voz’. vaja Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola váditi. valj Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola váljati, ta pa iz valíti. valjar Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola váljati. Njen prvotni pomen je ‘tisto, kar valja’. varčevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola varčeváti. varčevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika *varec, ki je pomenil ‘kdor varuje, čuva, hrani, pazi’, ta pa iz glagola várati v nekdanjem pomenu ‘opazovati, paziti, čuvati’. varen Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša hrvaška varan, ki pomeni ‘previden’, je izpeljana iz glagola várati v danes pozabljenem pomenu ‘opazovati, opažati, paziti’. Njen prvotni pomen je torej *‘tak, ki opazuje, pazi’, to pa je ‘previden, pazljiv’. varnost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika váren. varovati Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȁrovati, narečna ruska varovatь in češka varovat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *varovati, ki je izpeljana iz samostalnika *vara v pomenu ‘pazljivost, pozornost, skrb, nega’, ta pa je prevzet iz starovisokonemškega wāra v pomenu ‘zaščita’ ali giwāra v pomenu ‘varnost’. Iz te besede se je razvila nemška Gewähr v pomenu ‘varnost’ in z njo so mdr. sorodne naslednje besede: staronordijska vara, nemška wahren, bewahren, ki pomenijo ‘ohraniti, očuvati’, in angleška beware, ki pomeni ‘paziti se’. včasih Beseda je domačega izvora. Sklopljena je iz zveze v čásih, s čimer je mišljeno ‘v starih, minulih časih’. vdova Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ȕdova (navadno se uporablja prvotna manjšalnica udòvica), ruska vdová in češka vdova se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vьdova, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *h2u̯ id h eu̯ ah2, iz katere so se mdr. razvile še naslednje besede: staroindijska vidhávā, avestijska viδauuā, latinska vidua, staropruska widdewu in albanska ve, ki vse 145 pomenijo ‘vdova’. Iz sorodne praindoevropske tvorjenke *h2u̯ id h uh2ōn so se razvile gotska widuwō, staroangleška widuwe in iz te angleška widow ter starovisokonemška wituwa in iz te nemška Witwe, ki vse prav tako pomenijo ‘vdova’. Praindoevropska beseda je izpeljana iz korena *h2u̯ id h -, ki je pomenil ‘zadeti, raniti, ubiti’. Pomen ‘žena umrlega’ se je razvil iz prvotnejšega ‘žena ubitega’, ta pa iz prvotnega ‘družina ubitega’. vdovec Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika vdôva. večdneven Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz zveze vèč dní. večer Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska vȅčēr, srbska vȅčē, ruska véčer in češka večer se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *večerъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *u̯ ek u̯ spero-, iz katere so se mdr. razvile še naslednje besede: grška hésperos, latinska vesper in litovska vãkaras, ki vse pomenijo ‘večer’. Praindoevropska beseda je sestavljena iz predpone *u̯ e-, ki je pomenila ‘gor, proti’, in izpeljanke iz samostalnika *k u̯ sep-, ki je pomenil ‘noč’. Njen prvotni pomen je torej *‘čas proti noči’. večerja Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vèčera, ruska večérja in češka večeře se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *večer'a, ki je izpeljana iz samostalnika *večerъ, iz katerega se je razvil naš večér. Njen prvotni pomen je približno ‘kar pripada večeru’. večina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prislova vèč. večpomenka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je poenobesedena iz samostalniške zveze vèčpoménska beséda, ki vsebuje zloženko iz prislova vèč in izpeljanko iz samostalnika pomèn. vejica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika vêja in torej prvotno pomeni ‘majhna veja’. velikost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika vêlik. ven Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȁn, ruska vón in češka ven se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vьnъ, ki je prvotno pomenila ‘na zrak’. Beseda je namreč izvorno tožilnik samostalnika, ki se ohranja v staropruskem wins in pomeni ‘zrak’. ventil Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Ventil iz srednjeveškolatinske *ventile, izpeljane iz latinskega glagola ventilāre, ki pomeni ‘mahati, vihteti (po zraku), pihljati’ in je izpeljan iz samostalnika ventus v pomenu ‘veter’. vera Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska vjȅra, srbska vȅra, ruska véra in češka víra se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *věra, ki je pomenila ‘resnica’. Sorodna je s starovisokonemško wāra v pomenu ‘zvestoba, pogodba, zaščita’. Razvila se je iz 5000 let stare praindoevropske *u̯ ērah2, izpeljanke iz pridevnika *u̯ ēro- v pomenu ‘resničen, pravi’, ki se ohranja v latinskem vērus, staroirskem fír in nemškem wahr, ki vse pomenijo ‘resničen, pravi’. verz Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta prek nemške Vers iz latinske versus, ki 146 pomeni ‘verz’ in ‘vrsta, vrstica’, prvotno pa ‘obrat’. Izpeljana je iz latinskega glagola vertere v pomenu ‘vrteti, obračati’. Pomen ‘obrat’ se je razvil v ‘vrsta’ zato, ker orač, ko zorje eno vrsto, naredi obrat in začne orati drugo. vesel Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȅseo, ruska vesëlyj in češka veselý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *veselъ, ki je dalje sorodna z latvijsko vȩsȩls v pomenu ‘zdrav, nepoškodovan’ in morda z ilirskim osebnim imenom Veselia. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ es-, ki je pomenil ‘dober’. veseliti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vesèliti, ruska veselítь in češka veselit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *veseliti, ki je izpeljana iz pridevnika *veselъ, iz katerega se je razvil naš vesél. veselje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vesélje, ruska vesélьe in češka veselí se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *veselьje, ki je izpeljana iz pridevnika *veselъ, iz katerega se je razvil naš vesél. veselo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika vesél. veslo Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vèslo, ruska vesló in češka veslo se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *veslo, ki je izpeljana iz glagola *vesti v pomenu ‘voziti, peljati’. Njen prvotni pomen je torej *‘orodje za vožnjo, premikanje (po vodi)’. vesolje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika vesóljen, ki ni dokončno pojasnjen. Lahko je sklopljen iz *ves voljni, kar je nekdaj pomenilo ‘celoten, vse obsegajoč’, prvotno pa *‘od vse (božje) volje’; ali pa se je pod vplivom te zveze razvil iz *vъsel'enъjь s prvotnim pomenom ‘vseljen, naseljen, poseljen’ (beseda je izvorno deležnik glagola *vъseliti, iz katerega se je razvil naš vselíti), česar ženska oblika se ohranja v starocerkvenoslovanskem samostalniku vъsel'enaja v pomenu ‘naseljena zemlja’ in ruskem vselénnaja, ki pomeni ‘vesolje’. veter Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska vjȅtar, srbska vȅtar, ruska véter in češka vítr se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *větrъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *h2u̯ eh1tro-, ki je prav tako pomenila ‘veter’. Iz iste praindoevropske besede so se razvile še staropruska wetro v pomenu ‘veter’, litovska vė́tra in latvijska vȩ̃tra v pomenu ‘nevihta’. Beseda je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *h2u̯ eh1-, ki je pomenil ‘pihati’ in ga imamo npr. v naših glagolih véti, zavéti in samostalniku zavétje. Iz tega praindoevropskega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska vāta-, litovska vė́jas, latinska ventus, nemška Wind, angleška wind, ki vse pomenijo ‘veter’. vetrn Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika véter. vetrnica Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika vétrn, ta pa iz samostalnika véter. vetrokaz Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz samostalnika véter in izpeljanke iz glagola kazáti. Njen prvotni pomen je torej ‘to, kar kaže veter’, tj. smer, iz katere piha veter. vetromer Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz samostalnika véter in izpeljanke iz glagola mériti. Njen prvotni pomen je torej ‘to, kar meri veter’, namreč hitrost, s katero piha veter. 147 veverica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska vjȅverica, srbska vȅverica, starejša ruska véverica in češka veveřice (in veverka) se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *věverica. Izpeljana je iz samostalnika *věverь, ki je dalje soroden z litovskim voverė, latvijskim vãvere in perzijskim varvarah, ki prav tako pomenijo ‘veverica’, ter latinskim vīverra, ki pomeni ‘podlasica, vretica’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ er-, ki je pomenil ‘viti, vrteti, upogibati, zavijati’. Veverica je tako poimenovana predvsem zaradi svoje gibčnosti, ker se zna vrteti, upogibati in zvijati. vhod Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone v- v pomenu ‘noter’ in samostalnika hòd v pomenu ‘hoja’. Njen prvotni pomen je torej ‘hoja noter’. vikati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska víkati, ruska výkatь in češka vykat je izpeljana iz zaimka ví. Njen prvotni pomen je torej enak današnjemu: ‘reči komu vi’. vila Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska víla, staroruska vila in češka víla, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vila, ta pa je verjetno izpeljana iz deležnika *vilъ glagola *viti v pomenu ‘gnati, biti močan’. Njen prvotni pomen je torej ‘tista, ki žene’ ali ‘tista, ki je močna’. vile Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȉle, ruska víly in češka vidle, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vidly, ta pa je izpeljana iz samostalnika *vidlo, ki je pomenil ‘naprava za navijanje, motovilo’ in je izpeljana iz glagola *viti v pomenu ‘navijati’. Pomenski prehod iz ‘priprava za navijanje niti’ do ‘vile’ je omogočila podobnost med lesenimi senenimi vilami z dvema rogljema in prav tako rogovilastim motovilom za navijanje niti. vilice Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika víle. Njen prvotni pomen je torej ‘majhne vile’. vino Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska víno, ruska vinó in češka víno se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vino, ki je prevzeta iz latinske vīnum, iz katere sta prevzeti tudi starovisokonemška in staroangleška wīn, ki sta se razvili v današnjo nemško Wein oziroma angleško wine. Latinska beseda je sorodna z grško oĩnos, ki prav tako pomeni ‘vino’, albansko verë (narečno venë), armensko gini in hetitsko u̯ ii̯ anaš v enakem pomenu. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ ei̯ h1-, ki je pomenil ‘viti, oviti, upogibati’. Vino je poimenovano po vinski trti, ta pa po svoji lastnosti, da se rada ovija. vinograd Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vìnogrād in češka vinohrad, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vinogordъ. To je domnevno zloženka iz prevzetega samostalnika *vino in izpeljanke iz glagola *gorditi v pomenu ‘ograjevati’. Njen prvotni pomen je torej ‘(ograjen) vrt z vinsko trto’. viola Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz italijanske viola, ta pa iz provansalske viola, ki je verjetno izpeljana iz glagola violar v pomenu ‘gosti’, v katerem koren vio posnema glas prvotnega godala. violina Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz italijanske violino, ki pomeni isto kot naša. To je manjšalnica italijanskega samostalnika viola, iz katere smo prevzeli našega vióla. Beseda violína torej prvotno pomeni ‘majhna viola’. 148 violinist Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je po zgledu italijanske violinista izpeljana iz prevzetega samostalnika violína. violinistka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika violiníst. violist Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je po zgledu italijanske violista izpeljana iz prevzetega samostalnika vióla. violistka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika violíst. violončelist Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je po zgledu italijanske violoncellista izpeljana iz prevzetega samostalnika violončélo. violončelistka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika violončelíst. violončelo Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz italijanske violoncello, ki je izvorno manjšalnica samostalnika violone v pomenu ‘glasbilo bas’, to pa je izvorno večalnica samostalnika viola, iz katerega je prevzet naš vióla. vir Beseda je domačega izvora. Njen starejši pomen je ‘izvir’. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȋr, ki pomeni ‘izvir’ in ‘mesto, kjer je voda nemirna’, narečna ruska vír, ki pomeni ‘vrtinec, tolmun’, in češka vír, ki pomeni ‘vrtinec’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *virъ, ki je pomenila ‘mesto, kjer je voda nemirna, kjer vre’. Izpeljana je iz glagola *vьrěti, ki se ohranja v našem vréti. visok Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vìsok, ruska vysókij in češka vysoký se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vysokъ, ki je prav tako pomenila ‘visok’, ta pa je izpeljana iz 5000 let stare praindoevropske *ūpso-, iz katere so se mdr. razvile še staroirska úasal, valižanska uchel in grška hypsēlós, ki vse pomenijo ‘visok’. Navedene besede so izpeljane iz praindoevropskega prislova *upo, ki je pomenil ‘od spodaj navzgor’. Iz tega prislova so se v indoevropskih jezikih mdr. razvile še naslednje besede: staroindijska úpa, ki pomeni ‘na, k, pri’, upamá-, ki pomeni ‘najvišji’, grška hýpo, ki pomeni ‘dol’, nemška auf, ki pomeni ‘na’, in angleška up, ki pomeni ‘gor’. visokogorje Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je zložena iz pridevnika visòk in samostalnika gôra. visokogorski Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz osnove samostalnika visokogórje. višina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska visìna in ruska vyšiná je izpeljana iz istega korena kot pridevnik visòk. vitamin Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta prek nemške Vitamin iz angleške vitamin, ki je zložena iz latinskega samostalnika vīta v pomenu ‘življenje’ in angleškega amine, ki označuje kemijsko spojino ‘amin’. Njen prvotni pomen je torej ‘za življenje pomemben amin’ – čeprav vitamini po svoji kemijski zgradbi niso amini. vitez Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȉtēz, ruska vítjazь, ki pomenita isto kot naša, in češka vítěz, ki pomeni ‘zmagovalec, osvajalec’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vitędzь, ta pa je prevzeta iz neke germanske predloge, sorodne s staronordijsko besedo víkingr, ki pomeni ‘Viking’. 149 Iz te staronordijske besede smo prek sodobnih evropskih jezikov v 19. stoletju prevzeli našo Víking. vključno Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika vkljúčen, ta pa iz glagola vkljúčiti, ki je sestavljen iz predpone v- in glagola kljúčiti v pomenu ‘kriviti’. vlada Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vláda in češka vláda se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *volda, ki je izpeljana iz glagola *voldati, iz katerega se je razvil naš vládati. vlakno Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vlákno, ruska voloknó in češka vlákno se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *volkno, ki je verjetno izpeljana iz samostalnika *volkъ v pomenu ‘vlečenje’. To je izpeljanka iz glagola *vьlkti, iz katerega se je razvil naš vléči. Beseda vlákno torej prvotno pomeni ‘kar se vleče’. vliti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ùliti, ruska vlítь in češka vlít se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vъliti, ki je sestavljena iz predpone *vъ-, iz katere se je razvila naša v- v pomenu ‘noter’, in glagola *liti. Njen prvotni pomen je torej ‘naliti, natočiti noter’. vloga Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz hrvaške ȕloga, ki je izpeljana iz glagola ulòžiti v pomenu ‘vložiti’. Njen prvotni pomen je ‘del celotnega besedila, ki ga en igralec vloži v igro’. vneti Beseda je domačega izvora. Tako kot starocerkvenoslovanski vъnęti, ki pomeni ‘sprejeti, prisluhniti’, in vъnęti sę, ki pomeni ‘vneti se’, ter ruska vnjátь, ki pomeni ‘prisluhniti, poslušati, uslišati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vъnęti, ki je pomenila ‘sprejeti vase’. Sestavljena je iz splošnoslovanske predpone *vъn-, ki je pomenila ‘noter’, in osnovnega glagola *jęti, ki je pomenil ‘zgrabiti, vzeti, ujeti, začeti’ in iz katerega se je razvil naš jéti, ki pomeni ‘začeti’. Beseda vnéti je torej prvotno pomenila *‘vzeti noter’. Ko se les vname, namreč vzame noter ogenj. vnetljiv Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz deležnika vnét glagola vnéti. voda Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vòda, ruska vodá in češka voda se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *voda, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *u̯ edōr, iz katere so se razvile še naslednje besede: hetitska u̯ itār v pomenu ‘vode, vodovje’, starovisokonemška wazzar in iz te nemška Wasser, staroangleška wœter in iz te angleška water, ki vse pomenijo ‘voda’. Iz sorodnih besed so se mdr. razvile še naslednje: hetitska u̯ ātar, grška hýdōr, albanska ujë, litovska vanduõ, staropruska wundan, gotska watō, ki vse pomenijo ‘voda’, latinska unda, ki pomeni ‘val’, in staroindijska udán, ki pomeni ‘v vodi’. voden Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika vôda. voditi Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vòditi, ruska vodítь in češka vodit se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *voditi, ta pa iz še starejše *u̯ adītei̯ , iz katere sta se razvili še litovska vadýti in latvijska vadît, ki prav tako pomenita ‘voditi’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ ed h -, ki je pomenil ‘vesti, peljati, domov pripeljati (ženo), oženiti se’, iz katerega je izpeljano mnogo besed, mdr. naše odvêsti, privêsti, nevésta, litovska vèsti, ki pomeni ‘vesti, voditi, ženiti se’, latvijska vest v enakih pomenih, staroirska fedid, ki pomeni ‘on(a) pelje, nese, prinaša’ in avestijska vāδaiieiti v pomenu ‘on(a) vozi, vleče’. 150 vodljiv Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola vodíti. Njen prvotni pomen je torej ‘tak, ki ga je mogoče voditi’. vodoodporen Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je zložena iz samostalnika vôda in pridevnika odpóren. vodoraven Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz češke vodoravný, ki je zložena iz češkega samostalnika voda in pridevnika ravný, ki pomeni ‘raven’. Njen prvotni pomen je torej ‘raven kot vodna gladina’. vojna Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ruske vojná, ki se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vojьna, izpeljane iz pridevnika *vojьnъ v pomenu ‘vojaški’, ta pa iz samostalnika *vojь, ki je pomenil ‘boj, vojska’ in ‘vojščak’. volk Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȗk, ruska vólk in češka vlk se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vьlkъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *u̯ l̥ k u̯ o-, iz katere so se razvile še litovska vil̃kas, latvijska vìlks, staroindijska vŕ̥ ka-, avestijska vǝhrka-, gotska wulfs, starovisokonemška wolf in iz te nemška Wolf, staroangleška wulf in iz te angleška wolf, grška lýkos, latinska lupus in albanska ujk, ki vse pomenijo isto kot naša. Prvotni pomen besede ni znan. vonj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȏnj v pomenu ‘zadah, težek vonj’, ruska vónь v pomenu ‘smrad’, in podobno kot češka vůně v pomenu ‘vonj, vonjava, parfum’ se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *von'ь. Ta beseda je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *h2anh1-, ki je pomenil ‘dihati’ in iz katerega so se mdr. razvile še naslednje besede: staroindijska ániti v pomenu ‘on(a) diha’, grška ánemos v pomenu ‘veter, sapa’, latinski animus v pomenu ‘duh, duša’ in anima v pomenu ‘sapa, duša’, staroirska anál in valižanska anadl, ki pomenita ‘sapa’ ter gotska uz-anan, ki pomeni ‘izdihniti’. vosek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȍsak, ruska vósk in češka vosk se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *voskъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *u̯ og'so-, ki je prav tako pomenila ‘vosek’ in iz katere so se razvile še litovska vãskas, latvijska vasks, nemška Wachs, angleška wax, ki vse pomenijo ‘vosek’. Verjetno je izpeljana iz praindoevropskega korena *u̯ eg'-, ki je pomenil ‘tkati’. Če je domneva pravilna, je ‘vosek’ poimenovan kot ‘tkanina’, saj enakomerno ponavljajoča se tekstura satovja, ki ga čebele naredijo iz voska, res spominja na tkanino. voščilo Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega glagola voščíti. voščiti Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je kakor hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ùštiti (širše uporabljena je sestavljenka priúštiti v pomenu ‘privoščiti’) prevzeta iz starovisokonemške *wunṡki̯ an, iz katere se je razvila mlajša wunscen in današnja nemška wünschen, ki pomeni ‘želeti’. votlina Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika vótel. vpiti (posrkati) Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone v- v pomenu ‘noter’ in glagola píti. vpiti ( kr ič a t i) Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vápiti in úpiti, ruska vopítь in podobno kot češka úpět, ki pomeni ‘stokati, tarnati’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vъpiti, ta pa je dalje sorodna z 151 latvijskima ūpêt in upuôt, ki pomenita ‘kričati’, in avestijsko ufyeimi, ki pomeni ‘pokličem’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *up-, ki je posnemal vpitje. vpliv Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz poljske wpływ, ki pomeni isto kot naša. Izpeljana je iz glagola wpływać v pomenu ‘vplivati’, iz katerega je prevzet naš vplívati. vplivati Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz poljskega wpływać, ki prav tako pomeni ‘vplivati’, prvotneje pa pomeni ‘pluti v, plavati v’. Sestavljen je iz predpone w- v pomenu ‘v, noter’ in glagola pływać v pomenu ‘plavati, pluti’. Pomen ‘vplivati’ je v poljščini nastal pod vplivom francoskega glagola influer v pomenu ‘vplivati’, ki se je razvil iz latinskega influere v pomenu ‘teči v, dotekati’, sestavljenega iz latinske predpone in- v pomenu ‘v’ in osnovnega glagola fluere, ki pomeni ‘teči’. vpojen Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika vpòj, ki pomeni ‘vpijanje’, ta pa iz glagola vpíti v pomenu ‘sprejeti vase tekočino’. vpojnost Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz pridevnika vpójen. vprašaj Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola vprašáti. Vprašaj je namreč ločilo, ki ga postavimo na koncu vprašalnega stavka. vprašanje Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola vprašáti. vprašati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone v- in glagola prašáti, katerega predhodnik je izpeljan iz predhodnika glagola prosíti. vrabec Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vrábac, ukrajinska vorobéc in češka vrabec se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vorbьcь. Ta beseda je dalje verjetno sorodna z grško rhóbillos, ki pomeni ‘vrsta ptiča kraljiček’, litovsko žvìrblis in latvijsko zvir ̃ bulis, ki obe pomenita ‘vrabec’. vrag Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vrȃg, ki pomeni isto kot naša, ruska vórog, ki pomeni ‘sovražnik’ in ‘vrag’, ter češka vrah, ki pomeni ‘morilec, sovražnik’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vorgъ, ki je pomenila ‘sovražnik, morilec’. Ta beseda je dalje sorodna s staroprusko wargs v pomenu ‘hud, hudoben’, litovsko var ̃ gas v pomenu ‘revščina, beda, nuja, pomanjkanje’, latvijsko vā ̀ rgs v pomenih ‘bolehen, reven, beden’ in ‘beda, revščina’, staronordijsko vargr v pomenu ‘volk, izobčen zločinec’, staroangleško wearg in starovisokonemško war(a)g, ki pomenita ‘ropar, zločinec’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ reg-, ki je pomenil ‘stiskati, gnati, sovražno zasledovati’. vrat Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vrȃt in staroruska vorot, ki pomenita isto kot naša, ter češka vrat, ki pomeni ‘obrat’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vortъ, ki je pomenila ‘obračanje’, namreč ‘obračanje glave’. Tvorjena je iz istega 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ ert-, ki je pomenil ‘vrteti, obračati’ in iz katerega je mdr. tvorjen naš glagol vrtéti. vrba Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vŕba, ruska vérba in češka vrba se je razvila iz 1200 let stare 152 splošnoslovanske *vьrba, ki je pomenila isto kot naša, prvotno pa je pomenila ‘mnogo šib, šibje; mnogo upogljivih vej’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ erb- v pomenu ‘vrteti, viti, upogibati’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovska vir ̃ bas v pomenu ‘šiba’, latvijski vir ̂ bs v pomenu ‘tanka palica, količek’ in virba v pomenu ‘drog’, latinski verber v pomenu ‘šiba, bič’ in verbēna v pomenu ‘vejica z listjem’ ter grška rhámnos, ki pomeni ‘grm čistilna krhlika’ vreden Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz prevzetega, danes pozabljenega samostalnika vréd, ki je pomenil ‘vrednost’. Ta beseda je prevzeta iz starovisokonemške wërd, iz katere se je razvila današnja nemška Wert, ki prav tako pomeni ‘vrednost’. vrednost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika vréden. vrelišče Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz deležnika vrèl glagola vréti in torej prvotno pomeni ‘mesto, kjer kaj vre’, preneseno ‘temperatura, pri kateri kaj zavre’. vreme Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska vrijéme, srbska vréme, ki pomenita ‘čas’ in ‘vreme’, in starejša beloruska vérame, ki pomeni ‘čas’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vermę, ki je pomenila ‘čas’, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *u̯ ertmen-, ki je pomenila ‘vrtenje’ in iz katere se je razvila tudi staroindijska vártman- v pomenu ‘vrtenje’. Izpeljana je iz praindoevropskega korena *u̯ ert-, ki je pomenil ‘vrteti’. Pomen ‘vreme’ se je razvil iz pomena ‘čas’, ker je prav vreme najočitnejši znak (letnih) časov, pomen ‘čas’ pa se je razvil iz ‘vrtenje’, ker so čas nekdaj pojmovali kot kroženje, stalno ponavljanje dneva, noči, (luninih) mesecev in letnih časov. vremenski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika vrême. vretence Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika vretêno v prvotnem pomenu ‘vrteča se priprava’. Njen prvotni pomen je torej ‘vrteča, obračajoča se kost’. vretenčar Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika vretênce in torej prvotno označuje tiste živali, ki imajo hrbtenico iz vretenc. vreti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vrȅti, ukrajinska vríty in češka vřít, ki vse pomenijo približno isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vьrěti. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ er-, ki je pomenil ‘vroč biti’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovska vìrti in latvijska vîrt, ki pomenita ‘vreti, izvirati, kipeti, prekipevati’, hetitski urāni v pomenu ‘gorí’ in u̯ arnuzzi v pomenu ‘on(a) kuri, zažge’, gotska warmjan v pomenu ‘greti’, nemška in angleška warm, ki pomenita ‘topel’. vrh Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȑh, ruska vérx in češka vrch se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vьrxъ, ta pa iz še starejše *u̯ iršu-, iz katere sta se razvili še litovska viršùs in latvijska vìrsus, ki prav tako pomenita ‘vrh’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ ers-, ki je pomenil ‘dvigati se, biti višji kot okolica’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijske várṣīyas- v pomenu ‘višji’, várṣiṣṭha- v pomenu ‘najvišji’ in várṣman- v pomenu ‘višina, vrh, konica’, grška hérma v pomenu ‘oporni steber, greben, grič’, latinska verrūca v pomenu ‘bradavica’ in staroirska ferr, ki pomeni ‘boljši’. 153 vroč Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vrȗć in češka vroucí se je razvila iz 1200 let starega splošnoslovanskega deležnika *vьrǫt'ь glagola *vьrěti, iz katerega se je razvil naš vréti. Njen prvotni pomen je torej ‘vrel’, tj. ‘takšen, ki vre’. vrsta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vŕsta, ki pomeni približno isto kot naša, in ruska verstá, ki je ‘dolžinska mera 1066 m’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vьrsta, ki je izpeljana iz glagola *vьrtěti, iz katerega se je razvil naš vrtéti. Iz njenega prvotnega pomena ‘vrtljaj, obrat’ se je današnji razvil zato, ker orač, ko zorje eno vrsto, naredi obrat in začne orati drugo. vrstica Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika vŕsta. vrstnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika vrstník. vrstnik Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika vŕsta. Njen prvotni pomen je ‘kdor je iz iste (časovne) vrste’. vrt Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška vȑt, ki pomeni isto kot naša, je v prvem tisočletju prevzeta iz nekega romanskega samostalnika, ki se je razvil iz latinskega hortus in iz katerega se je razvil italijanski òrto, ki prav tako pomeni ‘vrt’. vrtec Beseda je domačega izvora. Skrajšana je iz zveze otróški vŕtec, ki vsebuje manjšalnico samostalnika vŕt. Na uporabo manjšalnice besede vrt v tem pomenu je vplivala italijanska beseda giardinetto, ki prav tako pomeni ‘otroški vrtec’ in je izvorno manjšalnica italijanskega samostalnika giardino v pomenu ‘vrt’. vrtenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola vrtéti. vrteti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska vr ̀ tjeti, črnogorska vr ̀ ćeti, srbska vr ̀ teti, ruska vertétь in češka vrtět se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vьrtěti, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ ert- v pomenu ‘vrteti, obračati’. Iz tega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: litovska ver ̃ sti v pomenu ‘obračati’, staroindijska vartati v pomenu ‘on(a) vrti, obrača’, latinska vertere v pomenu ‘obrniti’, gotska wairþan v pomenu ‘postati’ (prvotno ‘obrniti se’), starovisokonemška werdan in iz te nemška werden, ki prav tako pomenita ‘postati’. vrv Beseda je domačega izvora. Kakor ruska vérvь in staročeška vrv se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vьrvь, ta pa iz še starejše *u̯ iru̯ ī-, iz katere so se razvile še litovska virvė̃, latvijska vìrve in staropruska wirbe, ki prav tako pomenijo ‘vrv’. Navedene besede so verjetno izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *Hu̯ er-, ki je pomenil ‘vdevati, vtikati, vezati, nizati, zapirati’. vsebina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz besedne zveze v sebi. Prvotno torej označuje to, kar ima nekaj v sebi. vsebovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz besedne zveze v sebi in torej prvotno pomeni ‘imeti v sebi’. vsota Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz zaimka vès, kakor je hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska svȍta, ki prav tako pomeni ‘vsota’, izpeljana iz zaimka sȁv, ki pomeni ‘ves’. Njen prvotni pomen je torej ‘lastnost vsega’. 154 vstaviti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone v-, ki pomeni ‘noter’, in glagola stáviti. Njen prvotni pomen je torej ‘postaviti noter’. vstavljati Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola vstáviti. vzdihniti Beseda je domačega izvora. Tvorjena je iz samostalnika vzdíh, ta pa iz glagola vzdíhati, ki je sestavljen iz predpone vz- v pomenu ‘gor, navzgor’ in glagola díhati. vzdrževanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola vzdrževáti. vzdrževati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola vzdŕžati v pomenu ‘dati komu kaj, kar potrebuje za življenje’, ki je sestavljen iz predpone vz- v pomenu ‘gor’ in glagola držáti. Njen prvotni pomen je torej ‘dajati komu kaj, da se drži pokonci, da vzdrži, se ohrani, obstane, ne umre’. vzleteti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone vz- v pomenu ‘gor’ in glagola letéti. vzorec Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika vzòr, ki je v 19. stoletju prevzet iz češkega vzor v pomenu ‘vzor, zgled’. vzporeden Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška ȕsporedan, ki pomeni isto kot naša, je izpeljana iz glagola *vъzporęditi, ki je sestavljen iz predpone *vъz- v pomenu ‘gor’ in glagola *poręditi, ta pa iz predpone *po- in izpeljanke iz samostalnika *rędъ v prvotnem pomenu ‘vrsta’. Pridevnik vzporéden je torej prvotno pomenil nekako ‘ki je postavljen v zgornjo, drugo vrsto’. vzporednost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika vzporéden. vzrok Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ùzrok se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *vъzrokъ, izpeljanke iz glagola *vъzrekti v pomenu ‘izkazati, pokazati, izreči, obtožiti’, ki je sestavljen iz predpone *vъz- v pomenu ‘gor’, in glagola *rekti, ki je pomenil ‘reči’. Njen prvotni pomen je torej *‘kar je izkazano, pokazano, izrečeno’. vztrajati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška ȕstrajati je sestavljena iz predpone vz- v pomenu ‘gor’ in glagola trájati. vztrajen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola vztrájati. vztrajnost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika vztrájen. za Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska za, ruska za in češka za se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *za, ki se je uporabljala za izražanje položaja za čim. Razvila se je iz 5000 let starega praindoevropskega prislova in predloga *g' h oH v pomenu ‘zadaj, za’, iz katerega so se razvile še narečne litovske ažúo, ažù in až v pomenu ‘za, zadaj’, latvijska az v pomenu ‘za’ in armenska z v pomenu ‘glede, zaradi’. Beseda je prvotno verjetno neka sklonska oblika zaimka *g' h e-, ki se v nekaterih indoevropskih jezikih ohranja kot členek. zabava Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zábava, ruska zabáva in češka zábava se je razvila iz 1200 let 155 stare splošnoslovanske *zabava, ki je pomenila ‘zabava, razvedrilo’. Njen prvotni pomen je verjetno ‘zadrževanje, preživljanje časa’, tj. tisto, s čimer se zamotimo, kar nas ovira, da ne opravljamo svoje osnovne dejavnosti. Izpeljana je iz glagola *zabaviti, ki je pomenil ‘zadržati, ovirati, zamotiti’ in je sestavljen iz predpone *za- ter glagola *baviti v prvotnem pomenu ‘povzročati, da obstaja’. zabavati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika zabáva. zabaven Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika zabáva. zabojnik Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je tvorjena iz samostalnika zabòj, ta pa davno prej iz glagola zabíti. začasen Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz besedne zveze za čása v pomenu ‘za nekaj časa’. začetnica Beseda je domačega izvora. V pomenu ‘začetna črka’ je izpeljana iz pridevnika začéten, v pomenu ‘ženska, ki je pred kratkim začela delovati na kakem področju’, pa je izpeljanka iz samostalnika začétnik, ki je prav tako izpeljan iz pridevnika začéten. začuditi se Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola čúditi se. zahlipati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola hlípati. zahvala Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola zahvalíti se. zahvaliti se Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zahváliti (se) je sestavljena iz predpone za- in glagola hvalíti. Besedica se je vstavljena pod vplivom nemškega glagola sich bedanken, ki prav tako pomeni ‘zahvaliti se’ in v katerem sich pomeni isto kot naša se. zaigrati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola igráti. zajček Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika zájec. zajec Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zȇc, ruska zájac in češka zajíc se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zajęcь. To je manjšalnica nekega samostalnika, tvorjenega iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g' h ei̯ -, ki je pomenil ‘živahno se gibati, skakati’. Naša beseda je torej prvotno pomenila *‘mali skakač’. Iz istega praindoevropskega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: litovska žáisti, ki pomeni ‘skakati’, armenska ji in staroindijska háya-, ki pomenita ‘konj’, langobardska gaida, ki pomeni ‘kopje’, in staronordijska gedda, ki pomeni ‘ščuka’. zajedavec Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zajédati se, ta pa iz zajésti, ki je sestavljen iz predpone za- in glagola jésti. zajtrk Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova zájtra, ki pomeni ‘zjutraj’ in se je razvil iz besedne zveze za jútro. Njen prvotni pomen je torej ‘jed za zjutraj’. 156 zajtrkovati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika zájtrk. zaklad Beseda je domačega izvora. Tako kot cerkvenoslovanska zakladъ in ruska zaklád, ki pomenita ‘zalog, jamstvo’, ter češka základ, ki pomeni ‘osnova, temelj’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zakladъ, ki je pomenila ‘kar je založeno, zastavljeno’, tj. ‘kar je položeno, shranjeno za kasneje’. Naš današnji pomen se je iz tega razvil prek vmesnega *‘dragocenosti, ki jih je nekdo iz (varnostnih razlogov, navadno zaradi vojne, turških vpadov) zakopal v zemljo z namenom, da jih po končani nevarnosti izkoplje’. Beseda je izpeljana iz glagola *zaklasti v pomenu ‘založiti, zastaviti’, ki je sestavljen iz predpone *za- in glagola *klasti, iz katerega so izpeljani sestavljeni glagoli, ki so se razvili v naše nakládati, pokládati, razkládati, skládati. zaključek Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zakljúčiti. zaključiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zakljúčiti in ruska zaključítь se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zakl'učiti, ki je sestavljena iz predpone *za- in glagola *kl'učiti. Ta glagol je izpeljan iz samostalnika *kl'uka ali *kl'učь, iz katerega sta se razvila naša kljúka oziroma kljúč. Beseda zakljúčiti je torej prvotno pomenila ‘zapreti s kljuko, ključem’. zakon Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zákon, ruska zakón in češka zákon se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zakonъ, ki je izpeljana iz glagola *začęti v pomenu ‘začeti’. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je na začetku’, tj. ‘načelo, počelo’. zakrožiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola krožíti. zaledeneti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola ledenéti. zalet Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zaletéti se v prvotnem pomenu ‘vzeti zalet’, ki je sestavljen iz predpone za- in glagola letéti. zamenjati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone za- in glagola ménjati. zamenjava Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola zaménjati. zamenjevati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola zaménjati. zamrzniti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola mŕzniti, ki je soroden s pridevnikom mŕzel in samostalnikom mràz. zamrzovanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zamrzováti. zamrzovati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana ob glagolu zamŕzniti. zanašati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zanêsti. 157 zanesti Beseda je domačega izvora. Tako kot ruska zanestí in češka zanést, ki pomenita zlasti ‘odnesti’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zanesti, ki je prav tako pomenila ‘odnesti’, ta pa je sestavljena iz predpone *za- in glagola *nesti, iz katerega se je razvil naš nêsti. zanimati Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške zanímati se, ki pomeni tudi ‘ukvarjati se, zavzemati se’. Hrvaška beseda je kakor ruska zanimátьsja, ki pomeni ‘ukvarjati se’, tvorjena iz 1200 let stare splošnoslovanske *zajęti, ki je pomenila ‘zasesti, zgrabiti, zavzeti’. Ta je sestavljena iz predpone *za- in glagola *jęti, ki je pomenil ‘zgrabiti, vzeti, ujeti, začeti’. Prvotni pomen besede zanímati se je torej nekako *‘zajemati se’, tj. ‘grabiti, prijemati sebe, svoj um’. zanimiv Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzetega glagola zanímati se. zanimivost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika zanimív. zanka Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zȃmka se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zamъka, ki je izpeljana iz glagola *zamъknǫti v pomenu ‘zadrgniti, zapreti’. Ta glagol je sestavljen iz predpone za- in glagola *mъknǫti v pomenu ‘premakniti’. Prvotni pomen glagola *zamъknǫti je ‘zamakniti’, torej je prvotni samostalnika *zamъka ‘kar zadrgne, zapre, se zamakne’. zaokroževati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zaokrožíti. zaokrožiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola okrožíti, ta pa iz predpone ob- in glagola krožíti, ki je izpeljan iz samostalnika króg. zapis Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola zapisáti. zapisati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone za- in glagola pisáti. zapisovati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola zapisáti. zaplavati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola plávati. zaplesati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola plesáti. zaporeden Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova zapóred, ki je sestavljen iz predpone za- in izpeljanke iz glagola poredíti v pomenu ‘postaviti v vrsto’, ta pa je sestavljen iz predpone po- in izpeljanke iz samostalnika réd v pomenu ‘vrsta’. zaporedje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prislova zapóred, ki je sestavljen iz predpone za- in izpeljanke iz glagola poredíti v pomenu ‘postaviti v vrsto’, ta pa je sestavljen iz predpone po- in izpeljanke iz samostalnika réd v pomenu ‘vrsta’. zapovrstje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalniške zveze po vŕsti po zgledu 158 samostalnika zaporédje, ki je izpeljan iz samostalniške zveze po rédu v pomenu ‘po vrsti’. zarjaveti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola rjavéti, ki je izpeljan iz samostalnika rjà. zasedati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola zasésti. Njen prvotni pomen je torej ‘sedeč zavzemati prostor (in sodelovati v razpravi)’. zasedba Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola zasésti. zasesti Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je sestavljena iz predpone za- in glagola sésti. zaskrbeti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola skrbéti. zaslužiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola služíti. zastrmeti se Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola strméti. zastrupitev Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola zastrupíti. zastrupiti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je sestavljena iz predpone za- in glagola strupíti v pomenu ‘zastrupljati’, ki je izpeljan iz samostalnika strúp. zastrupljati Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola zastrupíti. zatisniti Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zatískati, ki je sestavljen iz predpone za- in osnovnega tískati v prvotnem pomenu ‘stiskati’. zaupanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zaúpati. zaupati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola úpati. zavijati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zavíti. zaviti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zàviti, ruska zavítь in češka zavít se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zaviti, ki je sestavljena iz predpone *za- in glagola *viti, ki je pomenil ‘zavijati, plesti, obračati, upogibati’. Ta je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega korena *u̯ ei̯ h1- v pomenu ‘zavijati, ovijati’, iz katerega so se mdr. razvile še naslednje besede: litovska výti v pomenu ‘zavijati, ovijati, vrteti’, latinska viēre v pomenu ‘vezati, plesti’ in staroindijska váyati, ki pomeni ‘on(a) tke, plete, prepleta’. zavpiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola vpíti. zavrteti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola vrtéti. 159 zbiranje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zbírati. zbirati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zbírati, ruska sobirátь in češka sbírat se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sъbirati, ki je izpeljana iz *sъbьrati, iz katere se je razvil naš zbráti. zbirka Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zbȋrka je izpeljana iz glagola zbírati. zbor Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zbȍr, ki pomeni ‘javno zborovanje’, in ruska sbór, ki pomeni ‘žetev, pobiranje’ in ‘zbor’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sъborъ, ki je pomenila *‘zbiranje, zbrani ljudje’. Izpeljana je iz glagola *sъbьrati, iz katerega se je razvil naš zbráti. zborovodja Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je (po zgledu hrvaške zbȍrovođa) zložena iz samostalnikov zbòr in vódja. zborovodkinja Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika zborovódja. zbrati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sàbrati, ruska sobrátь in češka sebrat, ki pomenijo isto ali podobno kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sъbьrati, ki je sestavljena iz predpone *sъ- in osnovnega glagola *bьrati v pomenu ‘nabirati’. Iz tega glagola se je razvil naš bráti. zdrav Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zdrȁv, ruska zdoróvyj in češka zdravý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sъdorvъ, ki je prav tako pomenila ‘zdrav’, prvotno pa je pomenila ‘(narejen) iz dobrega lesa’. Zložena je namreč iz 5000 let starega praindoevropskega prislova *h1su-, ki je pomenil ‘dobro’, in samostalnika *deru-, ki je pomenil ‘les, drevo’. zdravilo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola zdráviti, ta pa iz pridevnika zdràv. zdravje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zdrȃvlje, ruska zdoróvje in češka zdraví se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *sъdorvьje, ki je izpeljana iz pridevnika *sъdorvъ, iz katerega se je razvil naš zdràv. zdravnica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika zdravník. zdravnik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola zdráviti. združevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola združeváti. združevati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola združíti. združiti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone z- v pomenu ‘skupaj’ in glagola družíti. 160 zdrzniti se Beseda je domačega izvora. Sorodna je z narečnim glagolom zdrízati se v pomenu ‘tresti se’, iz katerega je izpeljan samostalnik zdríz s prvotnim pomenom ‘kar se trese’. Verjetno se je razvila iz starejše *sъdrьs(t)nǫti sę v pomenu ‘stresti se, narediti hiter gib’, iz katere se je razvila tudi naša narečna stŕsniti se v pomenu ‘prestrašiti se’. Nadaljnje sorodstvo in prvotni pomen nista dokončno ugotovljena. zelen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zèlen, ruska zelënyj in češka zelený se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zelenъ, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g' h elh3-, ki je označevala svetle barvne odtenke, zlasti rumeno in zeleno, in iz katerega se je v indoevropskih jezikih ohranilo veliko besed, mdr. litovska žélti in latvijska zel ̂t, ki pomenita ‘zeleneti’, litovska žãlias in grška khlōrós, pa tudi naše zél, zlát, žôlt, žélva in žôlč. zelenica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika zelèn. zelenjava Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika zelèn. zelje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zȇlje, ki pomeni ‘zelenjava’, ‘zelje’ in ‘vrsta kislice’, ruska zélьe, ki pomeni ‘zelišče’, in češka zelí, ki pomeni ‘zelje’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zelьje. To je izpeljanka iz samostalnika *zelь, ki pomeni ‘zelena rastlina’. Iz te besede je izpeljan pridevnik, ki se je razvil v našega zelèn, in samostalnika, ki sta se razvila v naša zelíka in zelíšče. Vse navedene besede so se razvile iz izpeljank iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g' h elh3-, ki je označeval svetle barvne odtenke, zlasti rumeno in zeleno. zemlja Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zèmlja, ruska zemljá in češka země se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zeml'a, ta pa je dalje sorodna z litovsko žẽmė, latvijsko zeme in staroprusko same, ki prav tako pomenijo ‘zemlja’. Navedene besede so se razvile iz 5000 let stare praindoevropske *d h eg' h ōm, iz katere so se mdr. razvile še naslednje besede: hetitska tekán, luvijska tiyamiš, staroindijska kṣā ́ ḥ, avestijska zā ̊ , grška khthṓn, albanska dhe, toharski tkaṃ in keṃ, latinska humus, ki vse pomenijo isto ali podobno kot naša, ter staroirska dú, ki pomeni ‘mesto, kraj’. zemljevid Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz samostalnika zêmlja in samostalnika víd v starejšem pomenu ‘pogled’. Prvotno je torej pomenila ‘pogled na zemljo’. zgnesti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola gnêsti. zgniti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola gníti. zgodba Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola zgodíti se. Današnji pomen ‘pripoved o tem, kar se je zgodilo’ se je razvil iz prvotnega ‘kar se je zgodilo’. zgodovina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika zgóda v pomenu ‘dogodek’, ta pa iz glagola zgodíti se. Prvotno je pomenila ‘vsi dogodki’, tj. ‘vse, kar se je doslej zgodilo’. zgoreti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola goréti. 161 zgostiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola gostíti v pomenu ‘delati, da je kaj bolj gosto’. zgoščevanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zgoščeváti. zgoščevati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zgostíti. zid Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška zȋd in makedonska dzid se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zidъ, ki je izpeljana iz glagola *zidati, iz katerega se je razvil naš zídati. zidati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska zídati se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zьdati, ki je pomenila *‘z glino, ilovico ali blatom zapolnjevati iz vej narejeno steno’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *d h ei̯ g' h - v pomenu ‘gnesti glino ali ilovico in z njo zidati’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska déhmi ‘zamažem, zakitam’, avestijska pairi-daēzaiieiti v pomenu ‘on(a) zgradi zid okrog, obzida’, armenska dizanem v pomenu ‘naredim kup, kopičim’, grška teĩkhos v pomenu ‘zid’, latinska fingere v pomenu ‘graditi, oblikovati, upodobiti’, staroirski digen v pomenu ‘trden’ in cunutgim v pomenu ‘gradim’, gotska daigs v pomenu ‘testo’, starovisokonemška teig in iz te nemška Teig, staroangleška dogh in iz te angleška dough, ki prav tako pomenijo ‘testo’. zima Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zíma, ruska zimá in češka zima se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zima, ki je dalje sorodna z litovsko žiemà, latvijsko zìema in staroprusko semo, ki pomenijo isto kot naša. Vse te besede so se razvile iz starejše *g' h ei̯ -mah2, ki je sorodna s 5000 let staro praindoevropsko *g' h ei̯ -ōm, iz katere so se mdr. razvile še naslednje: hetitska gimmanza, staroindijski hemantá- in himá- (iz te je tvorjeno ime gorstva Himalaja), avestijska zyā ̊ , grška kheĩma, albanska dimër in latinska hiems, ki vse pomenijo ‘zima’. zimski Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika zíma. zjutraj Beseda je domačega izvora. Nastala je iz starejše zjútra, ta pa je sklopljena iz predložne zveze z jútra v pomenu ‘v jutru’. zlat Beseda je domačega izvora. Tako kot starocerkvenoslovanska zlatъ, ruska zolotój in češka zlatý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zoltъ, ki je tvorjena iz 5000 let stare praindoevropske *g' h olto-. Ta je pomenila *‘svetleč se, rumen’. Iz nje se je v germanskih jezikih razvil samostalnik s pomenom ‘zlato’: gotski gulþ, staronordijski goll, angleški gold, starovisokonemški gold in iz te nemški Gold. Navedene besede so tvorjene iz praindoevropskega korena *g' h elh3-, ki je označeval svetle barvne odtenke, zlasti rumeno in zeleno, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovska žel̃tas v pomenu ‘zlat’, latvijska zèlts, staroindijska híranya- in avestijska zaranya- , ki pomenijo ‘zlato’, pa tudi staroindijski hári- in hárita-, avestijska zari- in latinska helvus, ki so pridevniki za označevanje rumene ali rumenkaste barve, litovske žalias, žel̃vas, žal̃vas, ki pomenijo ‘zelen’ ter splošnoslovanska *zelenъ in iz te naša zelèn. zlato Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zlȃto, ruska zóloto in češka zlato se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zolto, ta pa je v srednjem spolu posamostaljen pridevnik *zoltъ, iz katerega se je razvil naš zlát. 162 zleteti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z-, ki se je razvila iz vz-, in glagola letéti. zlikati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola líkati. zlog Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta in prilagojena iz ruske slóg, ki pomeni isto kot naša (pomeni pa tudi ‘slog, stil’) in ki se je razvila iz staroruske sъlogъ. Ta poleg ‘zlog’ pomeni tudi ‘združitev, beseda, dogma’. Nastala je iz 1200 let stare splošnoslovanske besede *sъlogъ, ki je prvotno pomenila ‘skupaj ležeče, skupaj položeno’, izpeljanke iz glagola *sъlekti v pomenu ‘skupaj leči’, ki je sestavljen iz predpone *sъ- v pomenu ‘skupaj’ in glagola *lekti, ki je pomenil ‘leči’ in iz katerega se je razvil naš léči. zmaj Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zmȁj in ruska zméj se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zmьjь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *d h g' h mii̯ o-, ki je izpeljana iz samostalnika *d h eg' h -ōm v pomenu ‘zemlja’ in ki je sorodna z našo besedo zêmlja. Njen prvotni pomen je torej ‘nahajajoč se v zemlji’. Po starih predstavah je zmaj namreč kači podobno bitje, ki živi v zemlji, pogosto pod drevesnimi koreninami. Splošnoslovanska ženska oblika ob besedi s pomenom ‘zmaj’ se je glasila *zmьja. Iz te so se razvile hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska beseda zmìja, makedonska zmija in ruska zmejá, ki pomenijo ‘kača’. zmes Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zmésiti, ki je sestavljen iz predpone z- v pomenu ‘skupaj’ in glagola mésiti. zmnožiti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola množíti. zmoči Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola môči, ki je soroden s samostalnikom móč. zmrzniti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola mŕzniti, ki je soroden s pridevnikom mŕzel in samostalnikom mràz. zmrzovanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zmrzováti. zmrzovati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je ob glagolu zmŕzniti. značilnost Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika značílen, ta pa iz glagola znáčiti v pomenu ‘navajati lastnosti, značilnosti’, ki je izpeljan iz prevzetega samostalnika znák. znak Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške znȃk, ki se je kakor ruska znák in češka znak razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *znakъ, izpeljanke iz glagola *znati, iz katerega se je razvil naš znáti. Njen prvotni pomen je *‘nekaj znanega’, morda *‘dogovorjeno znamenje’. znanje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola znáti. znanost Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška znȁnōst je izpeljana iz deležnika znàn glagola znáti. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je znano’. znanstvenica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika znánstvenik. 163 znanstvenik Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika znánstven, ta pa iz samostalnika znánstvo, ki je v 19. stoletju pomenil ‘znanost’ in je izpeljan iz deležnika znàn glagola znáti. znesek Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola znêsti v pomenu ‘doseči velikost, kot jo izraža določilo’, ki je sestavljen iz predpone z- in osnovnega nêsti. zob Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zȗb, ruska zúb in češka zub se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zǫbъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *g'omb h o-, ki je prav tako pomenila ‘zob’. Iz te besede so se razvile še naslednje: litovska žam ̃ bas, latvijska zùobs, staroindijska jámbha- in albanska dhëmb, ki vse pomenijo isto kot naša, pa tudi grška gómphos, ki pomeni ‘lesen žebelj’, staroangleška camb v pomenu ‘glavnik’ (ker ima tudi glavnik zobe) in iz te angleška comb, starovisokonemška kamb in iz te nemška Kamm, ki tudi pomeni ‘glavnik’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g'emb h -, ki je pomenil ‘gristi’. zračen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika zràk. zrak Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska zrȃk, ki pomeni ‘zrak’ in ‘žarek’, narečna ruska zórok, ki pomeni ‘pogled, izgled, oblika, obličje’, in češka zrak, ki pomeni ‘vid, oči, pogled’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *zorkъ, ki je pomenila ‘vid, pogled, videz’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g' h er- v pomenu ‘žareti, sijati, blesteti’, iz katerega so se razvile mnoge besede, pri nas npr. zréti, zrcálo, zŕklo, zárja in zóra. Današnji pomen se je razvil iz prvotnejšega ‘žarek’ zato, ker je žarek pramen svetlobe, ki jo vidimo v zraku. zunaj Beseda je domačega izvora. Prvotno se je glasila izvuna. Sestavljena je iz predpone iz- in prislova vùn v pomenu ‘ven’, ki se v tej obliki ohranja v več naših narečjih in ki se v knjižnem jeziku glasi vèn. zvečer Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna hrvaška svečer je verjetno nastala iz zveze *sь večerъ, v kateri je *sь kazalni zaimek s pomenom ‘ta’. Prvotno je torej najverjetneje pomenila ‘ta večer’. zveza Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola zvezáti. zvezda Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska zvijézda, srbska zvézda, ruska zvezdá in češka hvězda se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *gvězda, ta pa je kakor litovska žvaigždė̃ in latvijska zvài(g)zne, ki prav tako pomenita ‘zvezda’, zložena iz 5000 let starega praindoevropskega samostalnika *g' h u̯ oi̯ g u̯ es- v pomenu ‘svetloba’ in tvorjenke iz korena *d h eh1-, ki je pomenil ‘delati, položiti’. Njen prvotni pomen je torej *‘tista, ki dela svetlobo’. zvezden Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika zvézda. zvezek Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zvezáti. Njen prvotni pomen je torej ‘zvezani listi papirja’. zvočen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika zvók. 164 zvok Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta in prilagojena iz drugih slovanskih jezikov, hrvaške, srbske, bosanske, črnogorske zvȗk, ruske zvúk ali češke zvuk, ki pomenijo isto kot naša in ki so se razvile iz 1200 let stare splošnoslovanske *zvǫkъ, tvorjenke iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g' h u̯ en-, ki je pomenil ‘zveneti’ in iz katerega so mdr. tvorjene besede, ki so se razvile v naše zvenéti, zvón, pa tudi cvènk, zvènk in žvènk. žaba Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žȁba, ruska žába in češka žába se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *žaba, ki pomeni isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g u̯ eh1b( h )-, ki je domnevno pomenil ‘sluzast, zdrizast’ in je označeval tudi sluzaste, zdrizaste živali. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: staropruska gabawo v pomenu ‘žaba’, starosaška quappa, srednjevisokonemška quappa v pomenu ‘neka riba’, nemška Quappe v pomenih ‘menek’ in ‘žabji mladič, paglavec’ in islandska kvap, ki pomeni ‘zdriz’. žaliti Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pridevnika žàl v pomenu ‘žaleč, ki razžalosti’, ki se ohranja v samostalniški zvezi žàl beséda in povedkovniku žàl. žalost Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žȁlōst je izpeljana iz pridevnika žàl v pomenu ‘žaleč, ki razžalosti’, ki se ohranja v samostalniški zvezi žàl beséda in povedkovniku žàl. žalosten Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žȁlostan je izpeljana iz samostalnika žálost. žar Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žȃr, ruska žár in češka žár, ki vse pomenijo podobno kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *žarъ, to pa je tvorjenka iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g u̯ h er- v pomenu ‘segrevati se, postajati topel’, iz katerega so se mdr. razvile še naslednje besede: staroindijska háras- v pomenu ‘žar, toplota’, armenska ǰer v pomenu ‘toplota, lepo vreme’, grški thermós v pomenu ‘topel’ in théros v pomenu ‘pripeka, žetev’, latinska formus v pomenu ‘vroč’ in litovska gãras, ki pomeni ‘para, vročina, močno hrepenenje’. žarek Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola žaréti, ta pa iz samostalnika žár. žarnica Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz pridevnika žáren, ta iz glagola žaréti, ta pa iz samostalnika žár. Njen prvotni pomen je torej ‘ki žari, ima žar’. žebelj Beseda je domačega izvora. Prvotneje se je glasila žrebèlj. Sorodna je z narečno hrvaško ždrȋb, ki pomeni ‘zamašek, čep’, starejšo rusko žérebej, ki pomeni ‘(kovinski) okrušek, odrezek’ in češko hřeb, ki pomeni ‘velik žebelj’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *gerb h -, ki je pomenil ‘praskati, vrezovati’. Njen prvotni pomen je verjetno ‘odrezan, spraskan kos, okrušek’, manj verjetno *‘tisti, ki grebe’. želod Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žȅlūd, ruska žëludь in češka žalud se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *želǫdь, ki je prav tako pomenila ‘želod’. Dalje je sorodna z latinsko glans, grško bálanos, armensko kałin, litovsko gìlė, latvijsko dzīle, zīle in staroprusko gile, ki vse pomenijo ‘želod’. Navedene besede so izpeljane iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g u̯ el-, ki je domnevno pomenil ‘hrast’. 165 žemlja Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške sëmele, iz katere se je razvila današnja nemška Semmel, ki prav tako pomeni ‘žemlja’. Njen prvotni pomen je ‘majhen hlebček kruha iz najfinejše bele pšenične moke’. Izpeljana je namreč iz nemške besede, ki prevzeta iz latinske simila v pomenu ‘fina, drobno mleta bela pšenična moka’, ta pa je prevzeta iz nekega starega vzhodnega jezika, morda iz asirščine, v kateri samīdu pomeni ‘drobno mleta moka’. žena Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žèna, ruska žená in poljska żona se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *žena, ki je prav tako pomenila ‘žena’, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *g u̯ enǝ2, iz katere so se mdr. razvile še staropruska genna, armenska kin, staroirska ben, staroindijski jánī in jáni-, grška gynḗ, gotska qinō, staroangleška cwēn, ki vse pomenijo ‘žena’, in iz te angleška queen, ki pomeni ‘kraljica’. ženska Beseda je domačega izvora. Posamostaljena je iz ženske oblike pridevnika žénski. ženski Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žènskī, ruska žénskij in češka ženský se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *ženьskъjь, ta pa je tvorjena iz samostalnika *žena, iz katerega se je razvil naš žêna. žep Beseda je tujega izvora. Prevzeta je iz hrvaške in srbske džȅp, ta iz turške ceb, ta pa iz arabske džajb, ki pomeni ‘torba, vreča’. žepnina Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz pridevnika žêpen, ta pa iz prevzetega samostalnika žèp. žerjav Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ždrȃl (narečno tudi žèrāv), ruska žurávlь in češka jeřáb se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *žeravь, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *gerh2- v pomenu ‘oglašati se s hripavim glasom’. Žerjavi se namreč oglašajo z glasnim in hripavim glasom. Iz tega korena so tvorjene še naslednje besede, ki vse pomenijo ‘žerjav’: litovski gérvė in géršė, latvijska dzer ̃ve, staropruska gerwe, latinska grūs, grška géranos, armenska krunk, starovisokonemška kranuh in iz te nemška Kranich, staroangleška cran in iz te angleška crane. žerjavica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska žȅravica, ki prav tako pomeni ‘žerjavica’, je izpeljana iz 1200 let starega splošnoslovanskega pridevnika *žeravъ v pomenu ‘žareč’, ta pa iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g u̯ h er-, ki je pomenil ‘segrevati se’ in ki ga imamo v več naših besedah, npr. žaréti, goréti, gôrek in gréti. žig Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz hrvaške žȋg, ki pomeni isto kot naša, prvotno pa je pomenila ‘ožig’. Izpeljana je iz glagola žígati, ki pomeni ‘žgati’. Nekdaj so namreč odtiskovali žige z žarečim železom. živ Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žȋv, ruska živój in češka živý se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *živъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske *g u̯ ih3u̯ o-, iz katere so se razvile še staroindijska jīvá-, latinska vīvus, litovska gývas, latvijska dzîvs, gotska qius, valižanska byw, ki vse pomenijo ‘živ’. žival Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika žív. Njen prvotni pomen je torej ‘kar je živo’. 166 živalca Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika živál. živalski Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika živál. živčevje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika žívec. Njen prvotni pomen je ‘veliko živcev, več živcev’. živec Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska in črnogorska žívac je izpeljana iz pridevnika žív. Njen prvotni pomen je ‘kar je živo’. Živec je namreč zlasti v odprti rani še posebej občutljiv. živeti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska žívjeti in srbska žíveti je izpeljana iz starejšega glagola *žiti, ki se ohranja v nekaterih drugih jezikih, npr. v ruščini kot žítь v pomenu ‘živeti’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g u̯ i̯ oh3-, ki je pomenil ‘živeti’ in iz katerega je tvorjen tudi naš pridevnik žív. živilo Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola živíti, ki pomeni ‘preživljati, prehranjevati’ in katerega prvotni pomen je ‘omogočiti, da živi’. Beseda je sorodna s pridevnikom žív in glagolom živéti. življenje Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola živíti, ki pomeni ‘preživljati, prehranjevati’, tj. ‘omogočati življenje’. Njen prvotni pomen je torej ‘živež, prehrana’. Beseda je sorodna s pridevnikom žív in glagolom živéti. življenjski Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika življênje. žleb Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska žlijȇb, srbska žlȇb, narečna ruska žólob in slovaška žl'ab, ki vse pomenijo približno isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *želbъ, ki je prvotno pomenila *‘kar je izdolbeno’. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *geleb h -, ki je pomenil ‘rezati, dolbsti, izvotljevati, poglabljati’, iz katerega so mdr. izpeljane še naslednje besede: grški gláphō v pomenu ‘dolbem, izrezujem’ in gláphy v pomenu ‘jama, votlina’, staroirska gulban v pomenu ‘želo, kljun’ in galoromanska gulbia, ki pomeni ‘dleto’. žlica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška žlȉca, staroruska ložica in češka lžíce se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *lъžica, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let stare praindoevropske besede *lug- s prvotnim pomenom ‘kar je izdolbeno, izrezano’, iz katere sta se razvili tudi albanski lug v pomenu ‘korito, rake, žleb’ in lugë v pomenu ‘žlica’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *leu̯ -, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijska lunā ́ ti v pomenu ‘on(a) reže, ločuje’, grška lýō v pomenu ‘razvežem, razrahljam, osvobodim’, latinski luere v pomenu ‘plačati’ in solvere v pomenu ‘razvezati’ ter albanska laj, ki pomeni ‘plačam dolg’. žolna Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žúna, ruska želná in češka žluna se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *žьlna, ki je prav tako pomenila ‘žolna’, ta pa iz še starejše *g h l̥ nah2, iz katere sta se razvili tudi litovska gilnà in latvijska dzil ̂na v enakem pomenu. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g' h elh3-, ki je označeval svetle barvne odtenke, zlasti rumeno in zeleno. žreti 167 Beseda je domačega izvora. Tako kot cerkvenoslovanska žrěti in podobno kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska ždèrati, ruska žrátь in češka žrát, ki vse pomenijo isto ali podobno kot naša, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *žerti, ta pa je dalje sorodna z litovsko gérti in latvijsko dzêrt, ki pomenita ‘piti’. Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena *g u̯ erh3- v pomenu ‘žreti, požirati’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje besede: staroindijski giráti in gr̥ ṇā ́ ti v pomenu ‘on(a) golta’, armenska keri v pomenu ‘pojedel sem’, grški borá v pomenu ‘hrana’ in bibrṓskō v pomenu ‘jem, požiram’ ter latinska vorāre, ki pomeni ‘požirati, žreti’. župan Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žùpān, ukrajinska župán in češka župan, ki pomenijo ‘predstojnik okrožja’, se je razvila iz 1200 let stare splošnoslovanske *županъ, ki je izpeljana iz samostalnika *župa v pomenu ‘okrožje, področje enega plemena’. žuželka Beseda je domačega izvora. Tako kot cerkvenoslovanska žuželь, ki pomeni ‘hrošč’, ruska žúželica, ki pomeni ‘ščurek’, in češka žížala v pomenu ‘deževnik’ je izpeljana iz 1200 let starega splošnoslovanskega glagola *žužati, ki je pomenil ‘brenčati, oglašati se z glasom "žuž"’. Žuželka je torej prvotno ‘tista, ki se oglaša z ž-ju podobnimi glasovi’. žvegla Beseda je tujega izvora. Prevzeta je iz srednjevisokonemške svëgele, iz katere se je razvila današnja nemška Schwegel, ki pomeni ‘piščal’.