L®i® VI., štev. 26, V Cellu, iorek d:r«e 4. marca 1924» ^HB^^Ra HSR plaCano do ^^^ft _-._ ./j::^ ^^H ^^^H ^^M ^^H ^^^Hl^^^r ^^B hBA ¦H ^9H^I Ljubljana j^^B :- ^H ^^^m ^M^ ^H ^H ^M ^^H|^^A -. ^^H ^SI^^I dolž. iztis ^^^^Btf AflV^^^^A ^^^^^gll^^^v ^^^h^^^v ^^B^^^^^H ^^HPH^^^H i S:ar.e ktno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozcmstvo 240 Din. Gglasi se računajo po taiifu, Pri večkratnem oglašanju popust. Posatmescrtän stevlilca stene i Dirt. vsafii lorek, čeirfe& iti so&ofo. Fošinir.L pia&ana v ^fcylni. llrecürn&Stvo : Strossmayerjeva ul. St. I, I. pritličje. Teles. 65, ISprctvrtlSlvo : Strossmayerjeva u. St. I, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.666. Itataija in jugQSloi'ansfeo - botgai'SHe uprüSanjc. ' I'n dr. I.. Yojnoririi. > (K OIIOO.) Cesar Bolgarija ni mogla izvrsiti. jc začetkoni 19. stoletja izvršila Srbi- ja. Srbija, ki so jo razburkani lurški valovi poplavili kol zadnjo doželo, je hi la prvn, ki jti vstala. Dvi^nila so jo z Jastno moo. jo pod žonijalnim Kara- «IžordžtMii in s lom končnovoljavno dvignila na Baikanu prapor revoluci- jo. \ sc. kar so jo po/.nojo zgodilo, gv- ška rovolueija, naroclna vstaja v Bol- gariji in Bomuniji, pobuno v Bosni in Hoi'cegovini itd., vso jo vzraslo iz vo- liko srbskc rovolurijo i/. I. 180i. s kojo jo združila Srbija posciea gor.skill kmetov •¦¦ tradioijo s soilanjostjo in s iom tvidi pod Turčijo in Avstrijo pri- pravila danasnje jugoslovansko itje- «Imjenjo. Mali razlogi so rodili voli- kausko posledico. Toda - ako dobro f)»"oirnslijno — ti razlogi .niso bas ma- Ji- kajli vsaka narodna rovolucija nosi / sobi ustvarjajoeo dinamiono silo, j ttroz globokib razlogov se ne bi lnogla rod it i ill broz globokib tondene tudi no drzati. l\ii jo vrgla Srbija. s svojini Ivara- džoi-džoin lakrat so'mogocnemu Inr- skoMiu \ladarstvu rokavico in pricola poražaii lur.ško arinade. jo ho spala Holgarija >iurtno span jo. Probujova- (ripisovali pozno.j.ši bolgar- ski hovinihfti*. Tja do srcde J1-). .stoletja jo Ofrtala Bolgai'ija na eni slrani biča- aa h\ miu'-ona turška provinca, na ega sau jar jenja. Z napolodreveneli- mi rükanii podpira glavo, prisluškuje -— seveda baš o polnočni nri — in >se končno polzaveclno, toda trpko na- smehne: — saj daleč še, dalec, — bog- vekod po sainotnih stezah koraka slut- nja novega (Hoveka in i.ščo volike oe- ste. da so v svojem ogroinnom poslan- !i.-kii.jo boigjii-sko knjigo. \ Boogradu >o soslajajo bolgarski OTnigranii. Srbi- ja nudi podporo /a ogrozone bolgar- sko I'iaoijo. V vsoli naortib. ki soso raz- vi.jali v Bougradu pod Aleksandrom Karadzord/ovii't-rn •- (Jarasaninov program -•- in i")d .Mihajlom Obrono- vi('oiii. so boigar.ska usoda do looi od srbsko. jugoslovanske. To londonoe pudrrlava poznojo hidi veliki Stross- lnavfr s svojimi podpora.ini za i/.dajo bolgarskiii narodnib pesmi. 0 Mftkedoniji so sploli ni govoi-a. \" koiikor jo prisol la tur.ški vilajot s svojini jii'skiiu dubovni.štvoin in po- vršno gvško kulluro. z volikimi slovan- sk.i.nii masaini v ozadju in vichiiml znaki nokdanjo srbsko državnosti ka- kot-koli v ]K>stov. jo bila Makodonija. do! Dusanovo zapn.šOino in njoguvo vo- liko poliliko. in Indi la dozola naj bi bila nokop.a, diu* pomagala uresničiti voliki naoit jugoslovanskega njedinje- nja v liarinonicnom srbskom jeziku in pisavi, \ olaslirni in lantazijo pohii sj-bski kidUii'i: balkanski i^ijomoni in Toskana \ oni obliki. Take su [jile vladajooe slrujt' in y lom pravou so so slvari polagoma raz- \ ijalo do onega Oasa, ko je stopila vu- .sko-balkanska polilika v aktivnejšo (ji)dobjo in so jo nposlavila za jngoslo- vanstvo tako zolo nsodepolna rnsko- a\strijska rivalilota: uniOujoc dokaz, da je zloglasiia »balkanizacija« proiz- vosr o\Topsko intorvonoijsko politike. kakor nokor- balkanizaoijo«- ftalij'1. Polifičnc vesti. Jiujodoruusku - /lono jo slavil na trgovinskega mini- st ra z ozironi no znnansha dr>lzna, al napram ljudoin. ki \zuemirjajo in hujskajo narod pro- si zakonilim odrodbam. Dr. ITohnjor >o s lom odgovorom ni/ado\ oljil. Mu<- iiinan Dusiin AHo jc \ ostrih bosodab ooiial vladi, da vodi bogomonistionn ¦politiko. Slovenci in llrvali nimajo uobonega generala in. nobenega višjo- ga uradnika v diplomatski službi. l)e- mokrai i\v- Kumanudi je kritikoval površnoM, s kaiero je bil izdolan <\v- ža\ni proraeun. Obslojajo razni tajni londi. o kalerib niboe no vo, kam sc hiokajo. Zboljsanje kvirza dinarja ni /asluga vlado, teinvoö dinar jo posko- eil. k<-r jo bila dobra letina. Ziikon it Jniiii :eleznici jo bil rirodlozen narodni skupsoini. To jo na- vvi zakona o rimskem sporaznmu r. dno 20. marc-a \{.)'2'i\. ki govori o admi- nistrativni in tobnieni reorganizaoiji ovoa: bi\se .Južne žoloznico, o odknpu. njono LtOokupno imovine in bmnani- tartiib fondov ild. P red log je niijen in bo brzkone v najkrajšoni easn rešon. .>l')raiiocp.iui'~ Jnznn železnicnl Na o.snovi takozvanoga rimskega sporaz- unia z eine 29. maroa 1922 |)laoamozn jii.C;oslov. progo .luzne žoloznice skozi 45 let ogromno vsolo. ki znaša brez obres!i pet milijard stirislo miüjonov uinarjev. Kot uasiodniki Avstro-Ogr- )idi>]<> r lleotjiad! 11.1 \S8 slnzbono objavlja, da bo posla- ! i v Beograd gotovo stevilo poslanooA-. ki je ])otrebno za strmoglavljenje Pa- čieovo vlade. Zatr.ju.jo se, da pride na podlagi tega sklepa že v pondeljek. H. !ni.. okrog :J0 Badicoveov v Beograd. Xoltniaka konveneija ralifkirana. N'ar. skiipseina je v svoji seji dne 20. febr. pop. fioqlüHiiu odobrila konvonci- j<> s 1 M) glasovi. Konkordat ho kiualti skleitjcu. sz Biiua je odšia posebna komisija v Beo- !;iad s projoktom konkordata mod .T\i- goslavijo in Vatikanoin. Konkordat, bo podpisan a Himu, kamor odido tudi eiinister ver, Janjie. Ta konkordat bo strijo, dosta oednu pozorišiui zgracln. 11 kojoj su davali predstave — veciin delom opereto —¦ naizmenc.e olanovi '•inbljan.^ko.ß1 i mariborskog neinaekog ¦iiisambla. Posle oslobodonja prouzoli su "t^ravu varoši Slovenci, pa se je tako i Pozoriste otvorilo slovenačkoj glumi. ^eljski Slovcnoi imali su za vreine An- «trijo T)ran>atsko Drnstvo, koje je prl- i'edivalo diletantske iiredstave u Na- i'odnoin Domu. Kroz mnogo godina austrijskog lJOŽrtvovnog i poletnogn rnda okr> usavršavanja ovib jjredsta- va, ispoljilo se medu diletantima ne- koliko jacili talenata, koji bi niogli, kao «to m\s uveravaju ghnnci umetnici, --• da i na vecoj bini urine sasvim pristo- jan i ozbiljan ulisak. Jedno vreme de- lovao je u Celju sadašnji režiser ljub- ljansko drame g. Milan Skrbinsek, lo je s ovim diletantima davao gotovo svo drame Ivana Cankara. Posle njega po- •slao je artistie'kim vodom g. Valo Era- tina, danas ravnatelj drame n Mari- boru. Iza toga prenzela je brigu za. • 'eljsko ijozorište ljubljanska sekeija lldruženjrt Glumaea u Kraljevini S. 11 S., organizovala redovite i slalne inuo.^o i.,uiidnojši. k;ikor je bil oni ^ Si'bijo I. 191 \. I <><>ijt Mtuixiri! l'o iiMi'odbi miui- .>irslva saobraeaja. jo bila. v sobot.o re- duciivina šoier.ska kolona. ki je bila na razpolnyo ininistroin in drugiiu u- raduiin o>ebam. Hoduriranib jo bilo ÖD soiorjov, kor niinajo zabtovanib 2 razrodov ^imn;izij(>. Odlok jo slopil ta- koj \ voljavo in inini.stri so so j)ao ino- rali /adovoljili /. lastnimi nogami. ^o- t'or jo oMal edino Pask'u. Vo Beogradu so sedaj govori o strajku ministrov . . . l:jp!(iril(t iiurp'ud . . . Senator Con- larini in general Ciiardino sta za. svo.fo /a>li!.uc v i'oskom \i)i'ašauju imonovn- na za državna niinistra. \ Uuliji sp koljejo. \\i\ kilometer od mo.sla Keggio Kniilia so našli v so- boto inrtvega erkostavea Antona Pieci- nini.ia. ki jo bil ustroljen z voe. streli. l'fojsnji \ooor sta se pri njem zglasila k;.i hiš;t Cllücksburg. riiiiierjpr proc.eü. Baz]ira\a proii piuisfn Uiltlerju se v Monakovem na- dal.ju.jo. Obdolženec Poebner je izjavil. da s(a In'Ja bivsi gen«M'alni državni komisai1 \on Kabr in prosluli kapitan i-Iriianlt \ najožjih stikib. Krhardt jo \ poöosti izkaznice, da so ga kot zasil- nega i^olieijskega uradnika bavarsko ^ lade no »ne aretirati. 30. sepf. 192r? jo hotel von Kahr pridobiti Poehnerja /a rivibiega «uvfernevja Saksonske in Turingijo, ;iko bi se bil pohod na Ber- lin pos.rcH'il. V neki brzojavki se je iz- dal von Kahr za namestnika v monar- hiji in imejitelja oelokupno javno nio- Oi. Med razpravo jo prišlo do bnrnili epizod. l)n koncii iiiajn sr skhne lrfjo~ rhmka pogodlia z Ilafijo. T)n^ 28. fo- jjruacja je iniel Jinanoni gospodarski odsek svojo sejo, katera bi ne bila skli- o- verilo je svom clanu, ljubjjan.skom glunien g. Železniku zadae'u, da vodi artisi.ičku stranu pozorišta, dok je fi- nancijalna u i'ukama Dramskog Dru- stva s njegovim vrsniin predsednikom •4". \v. Prekorsekom. Odsada daju sn predstave tri puta nedel.jno. Pocetkom (iecembra prašle god ine predao .je g. Zeleznik .svoje poslove g. V. Janku, bivsem olanu mariborske drame. Osim g. .Tank» angažovani su kao rožiseri profosionalni glumei gg. .Toso Zornian i Milan Koku\ kojib slike do- nosiino. Pod njihovim ravnanjem na- slupaju na celjskoj bini diletanti, koji veti kvoz mnogo god ina nastoje da sq nsavrse i dospeju na umetnicki nivo. Pretislavc nose skroz ozbiljni karak- ler, repertoar vodi raeuna i o zabtevi- raa jedne malogradanske sredine i o u nietn ick om pozivu bine. IJ toku pro- sle i na početku ovogodišnje sezöne davali su Ibsenovu -Heddu Gabler«, Strindberpovog Oca« 1 >-Igru smrti*« ¦1 i ff deo), Schillerovu tragediju »Marija Stuart-, Scribeovu »Casu vo- de . Tucicevu Golgotu . Nusiöor SI r;ii i 2 NOVA Dutt A Sie Y. J.: Celjske novice. MES'INO GLEHAUSC'E V VE- UV'. Mnmzollo Nitouche«, opereta v ¦'\ dejanjih. ki je tlo,st-igla pri v.seh prod- >ta.vah vsoslranski uspeh, so uprizori ^ ned'eljo 9. niarca ob poi 4. uri pop. /,a okoliško oboiristvo. ki ,sti jn-ipolje z \hiki. Ystopnioo so lahko rezorvirajo fwitoni dopisnico pri ix. Hubertu. trg. (Joricat* in. Leskovsok. in so dvignojo na dan proüstave p.ri hlagajni. l'rodstava konca tako zpodaj. da so lahko vsakclo z, veetM'nii.i' vlaki odpoljo. Opozarjamo osobito Savinjoano kakor Ituli drugo okolioano, da no zamudijo to priliko in si oglodajo to opevolo! V kraljestvu Pierota. Včerajšna sokolska maSkarada je ponovno utr- düa sloves, ki ga sokolske prireditve od nekda] uživajo v vseh slojih pre- bivalstva. LetoSnja maškarada je po prekrasni in okusni opretni veseiičnih prostorov in ogromnem obisku gotovo prekašala vse prejšne. Velika dvorana, mala dvorana, knjižnica in čitalnica so bile spremenjene v prav razpo.=;ajen pu- stni raj. Slike, dekoracija sten, šambri in slikovite serpentine, kdo bi naiUe- val vse to, kar je umetniSka roka pripravila v veselje gledalcem in v cast prireditvi, Maske, ki jih je bilo zelo veiiko, prilagodile so se večinoma na- siovu, ter prišle v pijerotskih oblekah. Neka; pijerotov je po izrednem oknsu in lepih postavah prav posebno ugajalo. Tudi drugih lepih in okusnih mask je bilo toliko, da nam nedostaje prostora, da bi jih posebej navedli. Načrte za dekoracijo je pripravil z veščo roko br. Kramer, ki je vodil vsa več dni trajajoča dela. Šlike so delo tnladega in nadebudnega br. Hoiobarja, ki je z istimi svojemu podjetju napravil naj- lepšo reklamo. V šotorih, ki so jih ves večer skoro oblcgale množice udele- žencev so stregle lačnim in žejnim naäe neumorne sestre. Šotor jestvin vodila je sestra Marica Sernečeva, sla- ščic sestra Černejeva, kavarno sestri Radičeva in Logarjeva, cvetličarno pa sestre Basjakove. Postrežbo je oskrbo- val cel oddelek bratov pod vef.čim vodstvom br. Sakside. V veliki dvora- ni je spretno in elegantno vodil plese br. Pfeifer. Posebno je ugajala od nje- ga sestavljena uvodna promenada mask, ki je s svojim pestrim in razposajenim nastopom pripravila pravo pustno 2iv- ijenje, ki je trajalo vso noČ. Bil je prelep večer, ki ga udeleženci ne bodo kmalu pozabili. UELNO VKINJENJE OMEJs- iEV PUl KONZVMV ELEKTMÖNE- CA 7"OKA. Z današnjim dnem se raz- voljavi omojitov nporabo oloktričnoj,ra toka za hir in gospodinjstvo. ki je bila odtejena s tuk. razgla.som z dno 22. jan. tl. Motorji z vee kot 1—5 KS smo- jo tudi naclalje obratovati le v času, ki je navedeu v okrožnici most, oloktrar- )ic z dno 28. nov. 1923; ta okroznica se jo dostavila vsem posestnikom motor- iov. Nadaljne morobitno olajšavo pri Dani našeg života<;, Za april sprema se drama 'slovenačkog1 noveliste g. Jos. Kostanjevca Kad majka vimro«, koja ce so davati prvi jmta baš na coljskoj pozornici i to u rožiji g. Vekoslava .Tankn. Kronika pozorisnog ziyotn n na- >o.i državi bila bi nopotpuna, da srno mimoišli skroinno ali radino celjsko pozoi'istc. I u loaliin varošima možc da, Imkli nmclnički život; u Loin pogledu mogu da nam poshižc najlepširn pri- inerinia Francuzi i .Nemci. Ako još vpomenemo, da so u Celjn mnogo goji rnstruniontalna i vokalna glazba. mi hino pružili tok judnu površnu sliku Timetničkog života u jednoj maloj, ali Ikiilturnoj vnroši Slovenije. < ".oljska. !-a rinarnira I!. rtida. carinili prodrifOto i/ taiifno postavko 433 in 4;j4, (to so vsi izdolki iz lesa, razvon galunterijski) ter prodniot i/. pripombo tar. poslavke 126 splošno car. tar., to jo, ako so rnineralno vodo v stokloni- cal) rwipolnjono. Hazvon toga jo Colj- ski farinai'iiici na podstavi odobronja 0. .stov. '22A?jO v. (Ino IS. aprila 1923 dovoljono, oariniti vso predmeto. za kalor(> so samo caiinarnico T. roda p'o- oblašoono. ako so isto za industrijsko svrho za mosto in noposrodno okolioo nvazajo. VUObXJE ZA PJUItEIHTVE V CEUSKEM POUCfJSKEM 0K0U- S! . Z o/.iroin na dolot'ila pravilnika za i/vrsovanjo (lolju. da so morajo prošnjo za dovo- Ijoiijo i)i'iroditC'V, ki so imajo vrsiti v ooljskoin ])O]ici.;skoni okolišu in od ka- tcrih j<> po lav. poslavki 90a zakonn o taksali in prislojbinah jilaoati davo- noinii madu takso l()"o oziroina 20% vsaj S dni pred prii'oditvijo vložiti osobn«) i:iod niadnimi. urami i>ji poli- rijskuin ¦ oddolku v C.oljn. rrosornova ulioa si. 13 na dvorisöii, II. nadstrop- jo. soba št. 11. Za lake priroditvo jo smalrati vosolioo. zalxivo, koncorto. glasbeno in povski- voooro. vsakovrsl- n;; prcdavanja. ognjoinot, civkusko In akrobatsko prodstavo, bioskope ozir. kinopredstavo in gledaliske pi'odstavc. Propozno aIožoiio in-osnjo in vlogo, ka- torim ni priložona taksa. predpisana |)o tai1. T>ostavki I in 99 zakona o lak- sal., so bodo strankam broz dovoljenja vrniK. Prosnjo za morobitno j>otrobno j)odaljšanjc policjsko nre iina vložili |)OS(>boj oni j;ostilnirar, v cogar lokalu sc iirireditov vvši. •- Okrajno glavar- s(vo. I'olicijski odtlolok \ Colin, dno 27. fobr. 1924. ZADXJ1 CAS .//•; ZA .\AUA\'O SftECK! Tombola Olep.sovalnoga tlru- štva v Colju- jo žo ])rihodnjo ncdoljo. dno 9. marca 1924 ob 14. uri jtopoldno. XOCKO SUŽB0 ima tekoo^ to- lien li'kavn.i Pri L-rizx». (lanka r.jova v.Vu-iA. Dljaška kuhfnja v Celju ie pre- jela od 1. dec. do 29. februarja 1924 razun ie objavljenih daril 2e sledeče prispevke: po 1000 Din občina Okoüca Celje, ncimenovani v Žalcu; po 800 dinarjev: Višji Solski svet podpora v dveh obrokih ; po 600 Din: okr. zastop Smarje (za 1. 1923 in 1924); po 500 Din : lv. Liška, gostilničar v Št. Jurju, del čistega dobička domače veselice, Ljudska posojilnica v Celju, okr. zastop Laško in tvornica »Zlatarka« v Celiu; po 250 Din: okr. odbor v ŠoStanju, dij. zakljuCni venCek Cisti dobiček, po- družnica Jadranske banke v Celju in okr. odbor Brežice; po 120 Din: Jos. Weixl, župnik pri Sv. Križu pri Ljuto- meru, dar Mohorjanov; po 100 Din: dr. Dav. Rus, drž. pravdnik v Celju, Fr. Pikl, posestnik v Št. Pavlu p. Pre- boldu, Baltazar Baebler, ravnatelj ein- käme v Qaberju, Fr. Guzej, potnik v Zavodni, dr. Ljud. Stiker, odvetnik v Brežicah, Fr. S. Lukas, veletrgovec v Celju, Posojilnica v Gornjem gradu, J. Jagodič, trgovec v Celju, Robert Diehl, veletrgovec v Celju, Zveza slov. trgov- cev v Celju, občina Slatina, Franja dr. Bergmanova, velepnsestnica v Žalcu, Lončarič Josip, župnik pri Sv. Jederti, dr. V. Červinka, zdravnik v Polzeli, neimenovani mesto cvetk f Borisu Salmiču, dr. Anton BoŽič, odvetnik v Celju, kaz.zad., dr. Fr. Lipold, odvetnik v Mariboru, Pavel Holeček, profesor v Celju, dr. Jos. ZdolSek, odvetnik v Brežicah, dr. V. Hudelist, okr. zdravnik v Brežicah, pisarna dr. Juro HraSoveca. odvetnika v Celju (v dveh kaz. zad, pö 50 Din); po 55 Din: Hraniinica in posojiinica v Dolu pri Hrastniku ; po 50 Din: Kmečka hraniinica in poso- jilnica v Št. Jurju ob j. Ž., I. Ravnikar, trgovec v Celju, grofica N. v Vojniku, Drago Žabkar, pcdžnpan v Celju, okr. hraniinica v Slov. gradcu, Stanovanjska oblast v Celju, dr. Em. Breschar, zdrav- nik v Celju, delniška pivovarna LaSko, dr. Karl Laznik, odvstnik v Celju, kaz. zad., javno skladiSče in prevozna dru- žba v Celju, učiteljstvo osnovne^ sole v Vojniku, Hodnik Fr., pesestnik Žalec, Alojz Musi, trgovec v Bizeljskem, vo- lilo knezo5kofa + Mih. Napotnika. Fr. Stupica, notar v Št. Lenartu v Slov. gor., dr. I. Vilimek, okr. zdravnik v Bizeljskem; po 30 Din: dr. J. Jančič, [ župnik v St. Petru v Sav. dol., po 25 Din: Anton Jošt, profesor na Lavi, dr. Jos. Somrek, ravnatelj bogoslovja v Mariboru, dr. VinkoŽeluznikar, primarij v Slovenigradcu, M. RoSkar, župnik v Št. l!ju; po 20 Din: dr. Anton Kunst, zobozdravnik v Celju, Hraniinica in posojilnica v Globokem, Rud. Pevec, trgovrc v Mozirju, Mihael Urnek, kne- zoškofijski tajnik v Mariboru, Miroslav Ratej, katehet v Žalcu; po 15 Din: dr. Juro HraSovec, župan v Celju ; po 12'50 Din: Cvenkei Anton, trgovec v St. Petru v Sav. dol.: po 10 Din: Matej Suhač, profesor v Celju, Janez Č Burl. Tržne cene v Celju, due 1. marca 1924. (V Din.) Oovedina: V mesnicali I. vrste25 — do -•¦—, \h 20"~ do 23*—, na trgu I. vrste 24"— do 25'-, 11. vrste 20*— do —•—, vampov12'-- do — •—,p!juČ12'— do-----Jeter —• - do 20-—, 1 kg ledic 22— do — •—, loia 10-— do 25-~. Toletina: 1 kg tclečjega mesa I. vrste 301— do 35'—, II. vrste 30'— 1 kg jeter 22-, 1 kg pljuč22-— do — •—. Svinjina: 1 kg prašicjega mesa I. vrste —'— do 35-—, II. 30 — do —•—, 1 kg pljuč 15'—,1 kg jeter 15"—, 1 kg slanine \\ 40s—, U, 38*—, 1 kg masti 41*—, 1 kg amcri- kanske masti —'—, 1 kg šunke 50r—, 1 kg prekajenega mesa 1. 45"—, II. 42, 1 kg pre- kajenih parkljev 13 - , 1 kg prelcajene glave 20'—, 1 kg jezika 40'—. Klobase: 1 kg kra- kovskih 50'—, 1 kg šunkove 50"—, 1 kg hrenovk —'— do 35"—, 1 kg sasalad 35'—. 1 kg posebnih 35 —, 1 kg p;iriS!•-- do —" ¦ , 1 kg belega kruha 7'—, I kg crnc^a kruha 6—, 1 kg žemelj 10—, 2em'lja 5 "do 5'/3 dkg 0'50, žemlja 10 do II in pol dkg r— do —'—. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk —'—, I."—, II. 8—,111.6—. 1 kg orehov 9'—, 1 kg luščenlh orehov — •— do 301—, 1 kg, sliv —•— do —'—, 1 kg češpelj —"—,1 kggrozdja—•—do —'—, suhih čeSpelj 8*— do 13—, 1 kg suhih hrušk —"—.Špecerijsko blago: (1 kg) kave Porto- riko 68'—, Santos 48—, Rio 40"—, pražene kave I. 68'-, II. 56'—, 111. 46'-, kristal be- lega sladkorja 22'50, v kockah 24'—, kavne primesi 26'-, riža 1. 11.-, 11.10'-, (1 liter) namiznega olja 30-, bučnega o!ja 38'—, vlnskega kisa 4'—, navadnega kisa 3—, petroleja 7'~, spirita denat 15'—, (1 kg) soli 350 do 4'—, celega popra 38'—, mle- tega popra 401—, paprikc 48'—, sladke pa- prike 128'—, riževega škroba24'~, testenin: I. 14-—, 11. 12'- do -'-, mi!a 17"- do 20'--, karbida 7'50. Mlevski izdelki: (1 kg) moke št; 00 5 90, 0 5'80 2 5'50, 4 4'50, 7 3'30, krušnc meSune moke—'—, ržene enot- ne moke 5'—, ješprena 5'4O, otrobov l"80, koruzne moke 3"50, koruznega zdroba 4f40, pšcničnega zdroba 6"20, ajdove moke I. 6*60. Na drobno pri kilogramu 20 para več. Žito: (q) pSenice 3801—, rži 320'—, ječmena 330*—, ovsa 280'—, prosa 300«—, nove, sušene koruze 300"—, ajde 300'—, fižola ribničana 500'— do 700'—. graha 1800'—do-"-,leče1600"—do—*-. Kurivo: (q) premoga, črni 51— do —*—, rujavi 26*50, m3 trdih drv 140'—, q trdih drv 40*—, m3 mehkih drv 120-—, q mchkih drv 32'—. Krma; q sladkcga scna 100'— do.."T~' pol sladkega sena 75'— do —'--.kislega sena 50'— do —'—, slame 50'— do —'—, preSano po Din 25*— Pri 10° kS veC. endivije r- do l'50, 1 kg poziiega zelja 2'-, (1 kornad)ohrovtaT~'-do-'~,karfijol 2-— do 3—, kislega zelja4-—do 51—, kole- rabe 0'50, špinače V50, (1 kg) čebule 3"- do 0"-, česna 8'—, krompirja l'5O, 1 komad repe 0'50, UroZnik kislc i'50, motovilca 1-50, 1 kg radiča 9'—. Narodno gospodarstvo. iVa.se iiiduslrijskn posojilo i)i'i londonskih bankab je vzbudilo v Itali- ji voliko preseneeenjo. Sovoda se Itali- ji oedijo slino po oksploataciji naše zoniljo! \ .iorviti scuwni .?n ziri.no r MiUi- tui. V iMiianii s(> bo vršil od 12. do 27. aprila 192i vzorčni sernonj za konjo, 'i'ovodo. pvožiče in ovco. I'rospokti soinrija so inteiosontoin na l'a/polapo \ jiisarni ligovsko in obtinisko zbor- nico. Vsem hmt)jitijem In vsem tistlm, kateri hočejo hmeljarji posiatl, v resen prevdarek! Viscke cene za hmelj lanskega pridelka so povzročile veiiko zibanje med kupovalci Savinj- ske, Šaleške in Dravske doline ter v Racki» Stari hmeljarji bodo razširili svoje nasade in vsak drug, kateri ima le košček zemlje, hoče postati limeljar. Iz Backe je došlo poročilo, da ^e bodo ondolni nasadi povečali za 800--1000 oralov. V okolici Marenberga se sle- hern posestnik zanima za hmeljarstvo. Ker so lanske cene na5e in tudi artige ljudi naravnost cmamile, treba je v tej zadevi nekaj treznega prevdarjanja. 1. Pred vsem je treba pomisliti, da je hmelj eden izmed tistih pridelkov, kateri je glede cene izpostavljen naj- večjitn izpremembam in menjavam. Doživeli smo, da je bil hmelj brez vs?.ke veljave, da so ga hmeljarji vpo~ rabljali kot nastelj. 2. Prireditev novih nasadov je zaružena z ogromnimi stro- ški; za rigolanje, nabavo dvegov, za snsilnice i. t. d. ie treba dandanes in- vestirati velike vsote. 3. Pridelovalni stroški za 1 kg suhega hmelia so lani znašali povprečno 200 — 220 1< in bodo 1. 1924. gotovo še večji. 4. Prvoletni hmelj povzročuje stroškov, — dohod- kov da pa le neznatnih. Letos je upanje na visoke cene — kakšne bodo pa I. 1925., pa nikdo ne ve. 5. Za nove nasade je treba zdravih in čvrstih sa- dežev, — pa kje jih dobiti, ko so vsi nasi hmeljeniki okuženi po hmeljskem kebru. Kdor se bo pa pri novih nasa- dih posiuževa! okuženih sadežev. tisti bo imel s svojim hmeljuikom le malo veselja, še manj pa dobička. lnvestiran kapital se mu ne bode obrestova! ; na- sadi bodo le životariii. 6. Znano je, da so v hmeljarstvu vrste »suha- in »tol- sta« leta in da je po visokih'jcenah pri- dejo vedno nizke ; vsled tcga je umest- no in priporočljivo, hmeljnike prireje- vati in §iriti po letih z nizko ceno , ne pa nasprotno. 7. Obsežnost hmeljnikov se naj ravna po velikosti posestva vobče. Za hmelj se nai določi vedno le najboljSa njiva. Pred vsem pa mora vsak gospodar skrbeti, da je vedno dosti kruha pri hiši. Nesmiselno je, vse zemljišče vporabiti za hmelinlke, živež pa kupovati. 8. Razumen hmeljar se v »tolstih« letih vedno nekaj prihrani za »suha«, v katerih tudi ne sme trpeti pomanjkanja. Hmeljarstvo je le pri vse- stransko modro prevdarjenem posto- panju dobičkanosno ; v nasprotnem slučaju je pa tudi lahko pogubonosno. Žalec, 1. III. 1924. Anton Petriček. IV. Ljubljanskl vzorčni velesejm se bo letos vrsi! v dnevih od 15. do 25. avgusta. Priprave za to velevažno narodno - gospodarsko prireditev so s strani uprave velesejma še intenzivnejSe in slone še na širši podlagi kot prej- Sna leta. Doslej zbrane bogate izkuSnje so bodo uporabile zato, da bo letošnji velesejm še sijajneje uspel kotdosedanji. Ljubljanski velesejm si je s svojimi dosedanjimi prireditvami pridobil tako pri razstavljalcih kot pri knpcih zau- panje in renome. PrY' k°t drugi vedo, da zamorejo računati s pozitivnimi us- pehi. Navzlic težki denarni krizi, katera ni lokalna, ampak splošen evropski poiav, je zanimanje za velesejm zelo živo. Visoko število prijav je sprejel urad velesejma že do sedaj. Te dni pa je uprava razposlala na naslove svojih starih razstavljaicev oficijelne prijavne tiskovine v izpoinitev. Te tiskovine so prejeli tudi vsi tisti, ki so se že pri- javili in kateri se tern potom napro- šajo, da navzlic svoji prijavi pošljejo izpolnjen dostavljeni jim prijavni for- mular. Kdorkoli teh tiskovin pomotoma ni prejel in pa vsi oni, [ki žele na le- tošnjem velesejmu kot razstavljalci so- delovati, naj se obrnejo na urad »Ljub- ljanskega velesejma« Tel. int. 140, ki jim bo tiskovine takoj poslal ter jim dragevolje postregel z vsemi željenimi pojasnili. Dnevna kronika. Bediiclt Snietana. Dno 2. tin. je potoklo 100 let, kar se je narodil če- škoiuu narodu odon njegovih največ- jih sinov, zastopnik češke narodne Stev. 2iS N s) V A D 0 B A Sinm ¦-Ja.sbt:. sveto\ ¦noznani B. SmeUana. lio- }*T) je bil \ Litomišlu. God lien i pouk Je dobival pvi prof. Proksu v Pragi in nozne.jo pri Lisztu. h. 1856 je postal diriment Filharmonienega društva v (-mthenbmgu. L. 1861 je prirodil kon- • »'t'tna potovanja po Svedskom in bil jio svojern povratku imcnovan J. J.8ÜC3 kapolnikoni češkega Narodnoga gled;> Liš&i v dagi. Poznoje je popolnoma <>SkrivnosU. ^lavu uzivajo tudi njegovo ope.ro *Li- .{itisa.--. Branibori na Ceškenv, *Or- tova stena- in ¦ Dvc vdovi««-. Najbolj :/nani njcgovi simfoniji sta »Moja Vy.sehrad <. Tudi Slovon- ,-i smo si osvojili Smetauo, kakov da jo vzrase! mod naini. Njegova dela so .-talno Jin reporioarju naše opero in koncerlnih prireditev. S spoštovanjeni obhajamo njegov slolelni jubilej. Dr. L'eisnvr tit drk. nuinešrencc in ieleznicdije. Na sobotni seji narod- i,r skupäcine je govoril tndi posl. Ilcis- iht, kojega izvajanja so napravila glo- isiik utis. Izjavil jc. da so vsoto. Id so \iu\scn'.' v proraoun za državne nume- sron.-o in upokojeneo. uozadostne. Pla- ce so v primori z mirovnimi naiavnosl M-arnotne! Deinokrati in ostala opozi- < ija so poslali v oclbor za razpravo umdimkega zakona nai'odnc poslan- o-r radikali jut samo odvelniko, ki niso itukazali nobonega smisla za u radii ike. tJcvoril jo proti clelitvi v kronskc in ..iinarske penzijonusto. Naša država med vsenii državami Kvropo najslabše jilacuje državno iiradnikc in vpoko- Ji'tH'-e. reiizijoiiivani uradniki niorajo ori t> do 8 me.socev na dolocitov ])okoj- !iKH' čakali. Miloščinarji .lužno žolcz- iüee niniajo gospodarja, do kojega bi M- obrnili radi svojih pravic. Poslanco lU-isuov jo nadaljo kritiziral nopravil- "" izenarenjo draginjskili doklad in a ml bo o razvrstilvi uvadnikov, sra- »-[»otne državne predujnic drž. nanlc- s^encev in koncno veliko sooijalno kri- vi^o rednkcj.jo. Koncal je s pozivom a;. .skupš('ino. naj so noniudoina revi- nivn rc-dukcija in izjavil, da sedanje- >-,jti rt'/imu nikdo ne more zaupati. — (iovor poslanea Heisnorja jo bil spro- jot z luirnim aplavzom. Ur;:. zeleznicarji brex plrij(4i, da zgradimo i-clrebno prostoro, in tako ohranimo ;.C'sčansko šolo nasemu trgn. Dasi s&oliške občine pošiljajo svojo mladino . Žalec, iu so zavcdajo vt^liko važnosti :i]'.sčanskc solo vendarle kažejo malo in/idevnosli tarn, kjor so gmotne žrtve ,(:.izbozno potrebne. Prenapolnjenosl rrljrikih inpsčanskih šol jim tudi ni no- vüana, kainor no bo niheo sprojot od • ikoličanov v najbližnji bodočnosti. — Mala obcina Žalec si sama no more ¦ialoziti toga bremona za. zgradbo po- toni doklad, kojo bi preobčulno zadolo zlasti manj iinovite si oje. Da so ohrani Äalcu in okolici ta prva slovonska n'ipscanska sola iz predvojno dobc na ¦livšom fttajerskein, priborjona 7, naj- • (H-jirni napori in borbami od nam 'SJovencem skrajno sovraznega neni- yk**Hzi dozolnoLca zbora, so sc zboroval- : odlocili za zbiranje gradbenoga skla- c\a \ go1r,\ly:i in nial.orijalu tor povcrili to važno zada'/.) novoizvoljenom\i slav- bonom'j odboru. Sprojela so jo soglas- no nastopna rosolucija: Na sestanku v gostilni Kiikcc clno li. febr. 10:H /.l.'Vani /lalčani izjavljajo, da hi |>o- menilu ukinitev možcansko šolo v Žal- ( '.i kataslrofo na kulturnom in gospo- darskom poljn nc samo trga sainega. ainpak tudi cole Savinjsko dolino. V casM slave Avstrijo 7. najhujsimi uapo- ri priitoijona edina slovonska mesoan- ska sola no sine pod nikakimi pogoji I pasti, osobilo. kor naj služi razniabu | .üiavneg.i \'ira .-avinjskega !>lagostanja - našonni iiinolja.rstvu. Zaradi toga naprosanio inorodajno cinitoljo, da za- sl.avi.jo vso -.vojo moči. da se ta za nas nooblioduo polrobni kullurni zavoil obdrži in /, ujim dosežo konočni cilj, inuHi duševno in prakticno Lzobražono mladino, ixxlocnost naso in našib po- tomci»v. AiM'liramo na državo, da tudi ona |iri.-kori lernu zavodu na j)oiuor; kajti am \ išjji izobrazba lorn voc u- ¦i timi rokami podpirajo zgradbo našt>ga prt'pi'trc^bnega ucnoga /.a'-oila. :\nn thti/jiuislri })on'ltnuk general llodrero jo prispo! dm- 29. I'ebruarja \- lloograd. /(nihitir (U\y kraljti. Posol nasc- ga. kralja v boograjski tolofonični <-on- tiali in brzojavno-telefonski delavnici Jiiinistrslva post in tolografa, je delav- (o tako l^ndusil. sla so smalrali ya\ svojo dolžnost pokloniti kralju Icji dar. Izdolali so ininiatiirno brzojavno |>n- slajo, ki jo ))ostavljona na umelno iz- gravirani jilosci od 15 kvadratnib cen- tinielrov. \;rsi deli so fino ročno delo. Najzaiuniivejšc pa jc. da a paras dolu- jo zxozan y. brzojavno progo tako. ka- kor i)i bil nornialne volikosli. Drugi dar, lelefonski aparal za mizo, je tako konslniiran. da sc prižgo na njem ci- gareta. V el Hid )iesrc('d na hakarxkeiit ko- lodront. To dni jo razsajala volika burja v Primorju. Tovorni \ lak jc od- «ol iz Baki'a proti Susakii inalo ])rocl dobodon: oscbnega vlaka v Bakei1. K<>r je bila volika tema in jo vetoi- gnal dim iz lokoinotive prod vlakom, ni vlako- vodja moge! opaziti ,da se kdo nabaja prod vlakom na progi. Naonkrat sc jo lokornotiva zaletela z vso brzino v tri o.sebe. Enemu jo stria popolnoma loba- njo. di'iigoga jo grozno poskodovala na /.gornjem delu telesa. tretji pa jo oslal neposkodovan. Tt'zkii nearem. V soboto se jo vra- cala od zdravnika 21-1 etna Marija Jancit' v Brodu. Vo nosreci jo padla pod mimovozeči vlak, ki ji je odrezal obe nogi. Tcžko poškodovano so pro- peljali v bolnico, kjor je kmalu pod- legia mukam. PairijarlKt THnmu zudela k«p. Bivšega patrijarha ruske (,'orkve jo za- dela kap. Ta vest je vzbudila si)lošno pozornost. Zadnji čas se je Tihon za- \zeinal za spojitov pravoslavne eerkve s katolisko. }'r>:(l roliftvuni r Neničiji. Trdo- vralno se širijo vesti, da ,se bo J-leicbs- tag razpuslil v niajn in razpisalo nove volitve za avgnst. Sisirtna hetzen, na Anylcskan so odpravi. Angleska vlada je predložila spodnji zbornici prodlog, s katerini se spremeni smrtna kazen v dosmrtno jeco. Izvzeti so dvojni umori. Kazni za zlorabo otrok, kupčijo z dekleti in oskrunjenje mladoletnib so poostre. Ars(.s kralj pojde v London. Angle- ski listi porocajo, da poseti tekom lo- losnjega lota naša kraljeva dvojica au- gleški dvor v Londonu. Irmlnixko vprumnje .sr cedno ni rexeno. Vprašanjo draginjskih doklad za javne nameščence še vsedaj ni reše- no, coprav je potrkal na duri že prvi inarec. Ministrslva so uvrščenje urad- nikov v posamezne kategorije tako nc- točno izvršila, da bo treba pričeti zno- va. Zaradi toga netočnega dola bo na- Ktopil iH'adniski Savez pri finanenern ministru tor ga zaprosil, naj se to v- pras;uije konecno že vendar rcsi. Eunmnski princ Nikola j preien- dant za albanski presfol. »Daily Tele- graph» javlja, da bosta Italija in Rn- mnnija prodlagali rumunskega princa Nikolaja kot kandidata za albanski prestol. 1 S<>H~ctcijonnlnu Narrnnijera /.~- nujdba. Marconi je odkril nacin. kako se kiozni valovi pri brezzienein brzo- j.-ivu in teloionu morejo protvoriti v jnemočrlne snope in usineriti v dolo- ''•eno snior. Na ta način so bodo odda- jala poročila od ])o.stajo do ].>ostaje, nc da bi jib mogle sprejomati drugo. no- l>oznano postajo. Iskal bo!r<< in našcl smrl. N eki ]>oscsinik iz Dornovo pri Ptuju jo sol iskat zvečer kr^inega botra za svojoga otroka. !'otu obvladal spaner. \ legcl sc jc \ ncki jarok. drugo judo so n'a našli nii'tvoga. Sddisjinjti Kadhiv.h obxojena. \)t\v 1. im. je obsodilo dnnajsko porol- no siKÜsce sadistinjo Kadinetz, ki jo m-abljala in l>ičala male otroč.ičko. da /a(j(i<|i svoji poholnosti, na 0 lot tozke jcT'c s poslom in trdim ležiscoin. Srabnti demir r lhiniji. liuska ^o\ jctska narodna banka je zacela iz- dajali srebrni denar in sicer v vrod- nosti po 10. 15. 20 'in 50 kopejk. CuvnQd in njeyori pajddxi. V ce- tr(ok jo priredil osiješki preiskovalni stjdnik Ignjič konfrontacijo C.aruge in njegovili pajda.šev. Pajdasi. rožljaje 7. verigami, so s(> mod xoboj propiraii in zmerjali za strahopotce. Isarambaša aiitokivsoai obstrelil v bisi iislnzJH'iio Ano Kljuška. Težkoranje- noga ii'Ja!'-a |M oddali sodišču. (Hsoli .-trcta. V London sta pn'spo- la d'.".¦!, a rp.'iilinska castnika z nekim mchanikoin. da s; nabavita letalo za polet okoü sveta. Price!i in koncati na- meravata v Angliji. I'oletela bodeta proko Indije. Kitajske. Japonske v Ameriko in od lam iz Nove Fundlan- dije preko Atlanlskega oeeana. (!hnnu*ij$ki inaluranii uuHetji. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim so odreja, da postanojo lah- ko ginmazijski maluranti ljudsko-sol- ski ucitolji. Pozno, }hi ne prvpozno! Nasa inla- d,i in prepotrobna organizaeija, kate- i-a obsLoja od 7. now 1920. so je že voč let pripravljala za dolo, s katerim trd- no upa zboljsali stanjc svojib tovari- šev in sotrpinov. Odločeni smo že bili lota 1922, pozno je leta 1923. vedno so nas isle ovire nazaj držale, in lo so fi- namijolna sredslva. Po vsostranskeni l)reudarku in pj'emisk'ku smo so kone- cno glasom odi)orovih sej odločili za ta volovazen korak. Zavedali smo se voli- kib tozkoc, ki nam jih bo treba prema- gali pri tojii iiaporneni delu. Imeli siuo pred sabo vse gmotne, to jo financijel- ne ovire in ogromne izdatko. ki jih bo treba založili. da nresnicimo ta nnš sklep. Nadejali smo so in npali trdno, dči nas bo tudi p. n. javnost podpirala •s loin, da bo marljivo in cesto segala po naseni delu. Upali smo, da bodemo dosogli vocji nspeh z nasiin delom, ka- kor z vednimi prošnjami in nadlego- vanjeni p. n. javnosli za podporc, brez katerib iu> more obstojati ne naša or- ganizacija in so manj posamezni udi le organizacijo. Tu moraino poudar- jati, da naši sotrpini, redni c-lani nase- ga društva so pred vseni tisti. ki so največ potrebni vsestranske pomoči plemenitili src. Takoj začetkom dnigr polovico leta 1023 smo prieeli s pri- prfivljalnim delom za pribodnje loto, to je 1924. Z velikim tj'iulom in skrbmi smo konečno koncem novembra pre- leklega lela uresnicili in dovršili nasc delo. Nikdar ne homo pozabili, na nas je islo nepričakovano ninogo veljalo, to jo skoraj vse prihranke in prejemke iz leta 1923. Žrlvovali smo težke tisoče dinarjev za to delo. Konecno, začetkom griulna lei a 3 923 smo prieeli z razpo- eavanjem lega našega dola. ki se ime- nu je: -Ml SLEPh-, žejiiii kolodar za leto 3924. Te nase koledarje smo s (o- zavo spravili v promet v prvi vrsti »s iem. da smo naprosili knjigarne, trgo- vine s papirjem in druge, da nam isle vzamojo vsaj v komisijo. Priporocali smo in priporoOamo šo p. n. javnosti našo koledarje. V nobeni hiši in v no- benem zepu gospodov no bi smel manj- kati naš koleclar. lsti shiži in odgovar- ja prav dobro svojemu namenu. Odli- kuje so zlastj s trpežno j)latneno veza- vo, dnevnikom za celo leto, beleznikoin (MOtezom) za daljšo beljezke in konec- no voznim redom. Kor smo imeli, ka- kor ze omenjeno, veliko stroško. sino bili prisiljeni postaviti prodajno eeno toga koledarja na 20 Din. Smo sc ved- no mnonja. da vsakdo, ki kupi ta nas kolodar, stori s torn piemenito dolo, kajti s lorn položi dar bedniin slepiin na altar. Primoroma malo smo pvoda- li nasih koledarjt^-. V ilrnštveni pisar- ni so jih nahaja sc okrog 1300 izvodov; nekaj JOO izvodov jih jc \ komisiji, ta- ko, ila smo skoraj ohupani. cos, da nam koledarji ostanejo. lisk in vezavo smo morali p;: kljub toinu placati. .Nadeja- mo se so, da edino p. n. javnost in vsak posameznik nas reši W veükanske iz- gubo in tako omogoči, da dosežemo ko- nccno svoj namen. To storiie s tern, da cepjviv po/uo, pa le nc ))repozno. takoj sožfio po našem koledarju. Dobi se v vsaki knjigarni. trgovini s papirjeni. tral'ikab. vo.jnih imalidov in vdov lor v jiisarni založništva: Podporneg;:. ilnistva slo])ih, AVolfova ulica 12 v Ljubljani. Pošjljatve post n im potonr irankujemo sami. par pa prosimo. da. se nam znc.sek zc pri -naročilu nakažc, ozironia zahuva j'oloznica, nakav ]>r> pro.j<'ir:u nakd/.ane svotc odposljcm^ !;.koj koiedar. lako. da narocnik po'.om naših Moloxnic nima nobenih nadalirjh slroskov. i*. n. ja»'!1-» I. \i-)i.ši ua ¦' •¦- ('¦dlor. V zbirki zakonov izda prihodnji teden Tiskovna zadruga Prisilni po- ravnalni red ter deveto in deseto po- glavie srbs:kega kazenskega zakona. Oba zvezka se že lahko sedaj naročata pri Tiskovni zadrngi v Ljubljani. Razne vesti. Xlvpi piautelj. Maurice dc La Shv- raniio je v zgodnji mladosti oslepel. vSvojo vzgojo je nadaljeval po Braillo- vem sistomu v pariskem zavodu za slepce. Propotoval jc vso Kvropo in po povratku napisal brosuro lvoristni .slopes. Ustanovil je solo za slepce, iz katerih so izšli izuceni Scetarji, maser- ji, organisti in razlicni duševni delav- ci. Napisal je več se.stavkov o slepcih. Mod svetovno vojsko jo preeej opešal. letošnja zinia pa inn je ntrgala nit živ- Ijcnja. Vvzne hkoynine r neapoijski oko- lir.f. V kraju Santa Maria pri Capua- \'ctci'f so odkrili antičen tenipelj, po- sveron kullu pemjskoga solncnega bo- ga Mitre. Vrednost tujega denarja. Za^rebška borza od 29. febr. 1924. 1 dolar Din 78'50 100 avstr. kron » —#H2 1 čehosl. krona » 2.30 100 italj. lir » 341'30 ! franc, frank » 3'25 1 švicarski frank » 13'80 1 angi. funt » 342'25 1 zlat cekin » 310"— Odgovorni urednik: Lie. Edv. Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. Poslano*>. »Straža« z dne 22.11.1924, St. 23, je prinesia podel osebni napad na pod- pisana. Dopisnik nama v članku pod zaščito poslanske imunitete očita vse moj?:oče in nemogoCe nizkotne last- n.osti, podia dejanja, moraino pohuj- Sljivost, balkanske rnanire itd. V sveli jezi kliče na pomoč poslance, Büograö in druga instance. V pojasnilo javnosti izjavljavri sledeče: Ni res, da bi pedpisana imela ke da) spor, pretepaSke tendence, kakor trdi dopisnik. En sam edini medsebojnl spor sva častno rešifa. Oiutanje, da najino vedenje vzbujs javno pohujSanje, smatrava v soglasji: Stran A_____________________________________________________________________> N O V A J.) Ü Ji A <-._________________________________________________________gtev. 2: r ^ Pupilarnovaren in javnofcov*istgn d@nar»ni zavod celjskega masfa Ustanovljena leta 1864. — Pod H] m. xr n Vrednost rezervn/A zakladov trajnim državnim imdzorstvom. IH Valhranllničniposll«eflzvräujcfo najHL«slantne)e,httro intoč- m nai/ Krön 25.0OO.00O* 111 no. Ugodno obressovanje. PcjssiiiSa in n«sveti Inezpiacno, "* Za hranilne vloge jamci mesto CeSje s ceilm svojirn premoženjem in 2 vso svojo ciavcno mocjc s tukajšnjimi odtočUiiimi kro&i za. Lolo ;;od!ost. Ne priznavava niti »Straži«, niti njenim dopisnikom pravice kritikovati jmjino uradno in izvenuradno vedenje. V to poklicar.i funkcijonarji nadreje;iih oblastev, k\ stoje po inteli^c-nci in rno- rali brez dvoma viSje, kakor dopisniki »Straže«. Dopis se po vsej svoji vsubini cznačuje kot zlohotna denuncijacija. Na ra^.ne v dopisu omenjene \z- bruhe osebnep,a sovraštva odgovariati z enakim smatrava za nefastno in ne- oknsno. Sicer bi nama gradiva v tem oziru ne zmanjkalo. Gornjisraci, dne 26. febr. 1921. Dr.VoJteh HoČevar, Počkaj Miro, okraj. sodnik. učitelj. * Za vsebino poslanega odgovarja nredništvo le v okviru zakona. Y raodepnem salonu gos|se Vilene T^bis OOSPOSKA ULICA 20, I. nadstr. se izdelujejo obleke za neveste in vsako- vrstne damske in otročjo oblcke, 1-1 Priporoča se brivitica Hflafija Biikovčasi Celje, Kralja Petra cesta St. 27. Dobrain snažna pnstrežba. Prvovrstno briv- sko inilo. Prevzatne tudi britve v brušcnj?. Zahteva]fa Patria Casino Qrande Liquori najfinejši Crema likerji. 6—1 fffaegsr»agleE Nemška volcja p:-ica, visoka, Črna, no- f.^e rujavc, po tmenu Hex, S© te 12- ggubila.- Pojasnila na Frülich, Zagreb, Zrinski tig 17. 1 Odcla &5o