m ninAoi^A 'i' U DIJ S K A MCA PRIMORSKI DHEVNIK r—. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE i? X, - Stev. 126 (2745) Poštnina plaCana v gotovim Spedizione in abbon. post. 1. gr. Jutri ob 15. uri na Proseku komemoracija talcev TRST, sobota 29. maja 1954 Cena 20 lir izhod iz * . e večkrat smo ugotovili ■Poudarili, da sedaj v Trik ?re^s£citm7ki vseh sku-y,n taborov priznavajo 0 gospodarsko krizo, ki ' it še posebno zaostrila po ^ofctobru. Ocene te krize pa ^"shajajo, ko gre za ugo- Wian Waz, % Je njenih vzrokov in ovanje poti in sredstev, , Kaj bi se odpravila ali 7 “blažila. odkritih šovini-,, s« nujno izraza v trdit— (jJtra Se bodo vzroki krize i s priključitvijo 'tih ' deprav te tudi njim wlln jasno, da je resnica Hikr „nasPr°tna in da bi ^ lučitev le poglobila kri-W sprav^a tržaško gospo-(( na r°b propasti, To-(, *rn ljudem ni do resni-Cr so plačani zato, da b^jaj0 določene teze ne Sij.6 na £o> kakšen bo uči-. “jihope dejavnosti. Za-zanie priključitev Tr-ijj . obubožani Italiji tisti *•* lek, ki naj bi vse ifj ter napravil iz Tr-cvetoče mesto, četi, Vsi vedo, da je med eoiq vojnama dejansko “ tržaškem pristani-trava. H očani dobro poznajo to .. “o politiko in ji zato *Ul v k: vec ne nasedajo, kar »tla ' 'iifce Ker pa je politika od- . ‘‘ti -f 'Ut ■,^‘tdni sprejem anglo-'torl -- note z dne 8. ok- % Ke’ - . Šovinistov že preveč IJjJ. "VWI.fl '“kana in ne more za-‘Idj tispehov, so prevzeli ij,. zavajanja tržaškega iijnJa’ & je zlasti po ■'čin izkušnjah v veliki 'inij'- Protianeksionistično tj ?en°, kominformovci, ,^‘btijo posebno v zad-j, aaj« zastavo Tržaške-h tl.2emija) potem ko so ga ho,,,0 *bojo politično dejav-l)]]/0 zadnjih let dejansko 'injj 1 i'n sicer s prizna- itielj m sporazumov, ki so sainostojncsti tega o-Vsakršno ekonomsko Sih°‘ S podrejevanjem 'si m sindikatov italijan-,j s svojo podporo šo-i!!c-n-°Tn in fašistom od pogini izgredov fašistične J do solidarnosti z vse-vl “"tisti v tržaškem ob-!■ n svetu. »se * kat 3e rodilo položaj. ■ to v'*7’1 danes živimo, in 'Oin vHo tudi hudo go-’< r*ko krizo, iz katere se 0 mogoče izmotati, Mitjli sedanja gospodarska ne preokrene za ce- >ehl^a *n nato tudi sam v e usahnil. Za-pro-delavstva enalc način je sHsh tudi akcija XdnJ,Taniu i del°vnega ljudstva, ^'Voo ^kritim načrtom šo-^kln*01* ne nasedalo. nZatiVni Piati so so 1(7’ » °Vski voditelji iz-CV Tržaško ozemlje Iti Pa so fušili vse po-1 0a lahko ohra- njali pri življenju. S tem so seveda ostali sokrivci šovinistov in soodgovorni za sedanjo gospodarsko krizo, proti kateri se bore z besedami. Zato postaja sedaj še bolj nujno, da delavstvo to dvojno igro spregleda in onemogoči takšno politiko, sicer bodo njene posledice vedno hujše. Dovolj je že bilo varanja s praznimi besedami in gesli, ki služijo samo za to, dd prikrivajo resnico. Resnična samostojnost Trsta se ne brani z raznimi deklaracijami, marveč s takšno gospodarsko, socialno in sindikalno politiko, ki bo v interesu tukajšnjega življa in ki bo spodrezovala korenike vsem poskusom, trgati Trst od njegovega naravnega zaledja ter posiljevati njegovo zamljepisno in zgodovinsko določeno vlogo, zaradi katere je nastal in se razvil v veliko moderno pristanišče. Mrtvilo, v katerega navajajo tržaško delavstvo klerikalni in kominf ormistični sindikalni voditelji, pa je prav tisto sredstvo, s pomočjo katerega hoče imperialistična Italija doseči svoj cilj ne samo s ponovnim za-sužnjenjem Trsta, temveč tudi s postopno izvedbo svojih maščevalnih naklepov, o katerih je dejansko govoril Sceiba v Palermu, ko je o-menjal tako imenovane «naravne mejen Italije in zahteval izvedbo tristranske deklaracije. Izhod iz mrtvila pa je v odločni akciji vsega demokratičnega prebivalstva z delavskim razredom na čelu. K. F. IZJAVA PRASKOVIČA NA TISKOVNI KONFERENCI V BEOGRADU Tržaško vprašanje nima nobene zveze z organizacijo kolektivne varnosti na Balkanu Draškovič je poudaril, da so rimske tendence, ki se upirajo vojaški zvezi, v škodo miru - Italija je tista, ki ni Hotela podaljšati sporazuma o ribolovu - Netočna vest „Frankfurter AUgemeine Zeitunp" (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — «V dosedanjem delu za sklenitev balkanske zveze ni bilo nobene naglice nit: odlašanja. Stvari so se razvijale po normalni poti, tako kot so dozorele. Zato bi bilo napačno vnašati v vprašanje sklenitve balkanske zveze elemente naglice oziroma odlašanja«. Tako je izjavil na današnji tiskovni konferenci načelnik tiskovnega oddelka jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič na vprašanje novinarjev, ali bi jugoslovanska vlada bila pripravljena sporazumno s svojimi zavezniki odložiti sklenitev balkanske zveze, če bi se pokazalo, da Kredit za cono B 1,4 milijarde dinarjev BEOGRAD, 28. — Po vesteh Jugopressa je bila 25. t. m. sklenjena v Beogradu med jugoslovansko vlado in jugoslovansko cono STO pogodba o posojilu, ki ga daje jugoslovanska vlada coni B. Po tej pogodbi daje Jugoslavija jugoslovanski coni v proračunskem letu 1954 kredit v znesku 1.4 milijarde dinarjev. Pogodba predvideva, da se ena milijarda uporabi za investicije, 400 milijonov pa za dvig kmetijstva in ribištva. bi Italija na ta način pristala na zvezo. »Ce kdo hiti, tedaj hite samo tisti, ki so za odlaganje zveze, to je Rimu, je nadaljeval Draškovič. «Napačno bi bilo pričakovati, da bomo sprejeli stališče, da se tok dogodkov postavlja v odvisnost od tržaškega vprašanja, ki nima nobene zveze z organizacijo kolektivne varnosti na Balkanu. Mi ne moremo upoštevati tendenc, ki se upirajo zvezi in ki so zaradi tega škodljive za stvar miru. Mi lahko tendence samo obsodimo. kar tudi zaslužijo«. Nadalje je Draškovič poudaril, da se s popuščanjem takim tendencam prizadeva škoda sami Italiji, ker se s tem navaja na zavzemanje vedno novih nemogočih stališč, ki jih stvarnost redno demantira. «Kar se pa tiče Trsta, je poudaril Draškovič, želi Jugoslavija rešitev vprašanja, toda sprejem postavljanja pogojev, vodi samo k zavlačevanju. Ce se omogoči rimski vladi, da tako postavljanje pogojev postane učinkovito, to je, če se pokaže, da lahko z nerešenim tržaškim vprašanjem doseže neke druge zunanjepolitične cilje, tedaj jo navajajo v skušnjavo, da preprečujejo rešitev tržaškega vprašanja«. Na vprašanje, ali smatra zadnji govor Scelbe kot zaostritev italijanskega stališča glede rešitve tržaškega vprašanja, je Draškovič izrazil u- Francoska vlada odredila predčasen vpoklic rekrutov Zadrega zaradi objave podatkov o poročilo geoerala KI vi a Zaplemba tednika «Bxpreas» in preiskava v njegovih uradih Ameriški senator u možnosti ameriške intervencije v Indokini PARIZ, 28. — Francoska vlada je danes razpravljala o u-krepih v zvezi z Indokino. Po seji so objavili sledeče poročilo: »Ministrski svet je odobril ukrepe, ki so bili sprejeti ali ki bodo še sprejeti za okrepitev ekspedicijskega zbora v Indokini ter je nadaljeval proučevanje predlogov sveta za obrambo za ustanovitev več divizij, ki naj sestavljajo splošno rezervo. Sklenili so vpoklicati postopoma v kratkem času drugo skupino letnika 1954». Državni ' tajnik v ministrskem predsedstvu Pierre July je izjavil, da na seji niso govorili o zamenjavi generala Navarre in tudi ne o odhodu kake visoke vojaške osebnosti v Indokino. V obveščepih krogih izjavljajo, da se predčasni vpoklic druge skupine letnika 1954 tiče okoli 200.000 mladeničev. V pariških krogih se sprašujejo, ali ta ukrep ne pomeni, da bodo poslali v Indokino nekaj skupin rekrutov. Pripominja se, da na podlagi zakona vlada lahko pošljg rekrute v Indokino, le- da jih ne uporabi na področju vojaških operacij. Vendar pa se zdi malo verjetno, da bi se vlada za to odlo: čila. ne da bi prej dosegla odobritev skupščine, glede katere pa izražajo vsi dvom. Na vsak način bo morala vlada kmalu zahtevati od parlamenta odobritev dodatnih fondov v zvezi s predhodnim vpoklicom rekrutov. Medtem ko je vlada uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je dal podatke tedniku «Express» v zvezi s tajnim poročilom generala Etyja, je policija danes zaprla urade omenjenega tednika in zapečatila vhode. Ob 2.30 ponoči pa je zaplenila vse razpoložljive izvode tednika, ki bodo položeni na sodišču. V zgodnjih jutranjih urah je policija izvršila preiskavo v prostorih ilsta in v tiskarni, kjer je zaplenila več dokumentov in klišejev. Predstavnik ravnateljstva lista je izjavil: ((Presenečeni smo zaradi zaplenitve zadnje številke li-. sta, ker članek, za katerega gre, ne vsebuje nobene vojaške tajnosti. Razen tega so francoski listi v zadnjem času že objavili podobne informa- PRED OBISKOM MARŠALA TITA V GRČIJI Predvideva se popoln sporazum o podpisu balkanske vojaške zveze ATENE, 28. — Grški listi tudi danes poudarjajo veliki pomen bližnjega obiska jugoslovanskega predsednika maršala Tita v Grčiji. Eno glavnih vprašanj, o katerih^ bodo razpravljali grški in jugoslovanski diplomati ob tej priložnosti, pravi uradni list «Vima», bo vprašanje nadaljnjega razvoja balkanskega sporazuma. Ko je maršal Tito nedavno obiskal Ankaro, je prišlo do soglasja v stališčih med Turčijo in Jugoslavijo glede spremembe balkanskega sporazuma v zvezo. «Znano je, nadaljuje «Vi-ma», da se grško stališče ne razlikuje od stališč Jugoslavije in Turčije. Zaradi tega lahko že danes trdimo, da bodo v Atenah dosegli popoln sporazum treh držav o podpisu vojaške zveze«. Foreign Office o orožju za Guatemalo VVASH1NGTON, 28. - Ameriška mornarica išče dve ladji, o katerih trdijo, da peljeta orožje za Guatemalo. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva pa je danes izjavil, da britanska vlada «ne sodeluje pri ameriškem iskanju na Atlantskem oceanu, ki ima namen ugotoviti, ali je na poti orožje za Guatemalo«. Guatemalska vlada pe je medtem sporočila letalskim družbam, da njih letala ne bodo mogla leteti nad javnimi poslopji, ko bodo letela nad guatemalskim ozemljem. Vlada opozarja, da imajo o-borožene sile ukaz streljati na letala, ki se ne bi držala teh predpisov. To so sklenili zaradi tega. ker je preteklo sredo neko neznano letalo trosilo v Guatemali protivladne letake.------------- Clara Luce pri Piccioniju RIM 28. — Italijanski zunanji minister Piccioni je sprejel danes popoldne v palači Chigi veleposlanico ZDA v Rimu Claro Booth Luce. Podtajnika Scalfaro in Ferrari Aggradi pa sta se danes razgovarjala z italijanskem političnim svetovalcem v Trstu Fracassijem o raznih u-pravnih m gospodarskih vprašanjih v zvezi s sedanjim položajem v Trstu. ŽENEVA, 28. Predstavnik kitajske delegacije na 'ženevski konferenci je izjavil, da so se v Ženevi zaceli in se nadaljujejo razgovori o 'trgovini med Kitajsko in Velike Blva Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da so bile ZDA obveščene o angleški nameri, da začne pogajanja s Kitajsko v Ženevi. Pripomnil je, da ostajajo pogajanja v okviru embarga, ki ga je OZN določila za trgovino s strateškim blagom s Kitajsko. cije«. Francoska zveza za tisk pa je objavila izjavo, v kateri odločno protestira proti zaplembi omenjenega Ijsla. Izjava poudarja nato. da je povsem naravno, da vlada ugotovi odgovornost v zvezi s širjenjem vojaških tajnosti eventualno tudi proti članom vojske in vlade, ter pripominja, da ima tisk pravico in dolžnost točno obveščati javno mnenje o tem, da večina sedanjih težkoč izhaja iz dejstva, da je bilo tisku onemogočeno izvajati to pravico in izpolnjevati to dolžnost. Na koncu zahteva zveza, naj se takoj prekličejo ukrepi proti omenjenemu listu ter naj se izdajo potrebni ukazi, da se bo odslej spoštovala svoboda obveščanja. Francoska vlada je v veliki zadregi, ker poročilo generala Elyja ni bilo podano pismeno pač pa ustno samo na seji vlade in državnega sveta za varnost. V zvezi z boji na področju ustja Rdeče reke pa javlja francosko poveljstvo, da so prednje kolone dveh vietmin-ških divizij okoli Jen Fu približale svoje jarke na 250 metrov od oporišča. Glavnina nasprotnih čet je oddaljena samo pet sto metrov in se približuje trdnjavi z isto, taktiko, ki so io uporabljali pri Dien Bien Fuju. Francoski vojaški krogi pa trdijo, da poveljstvo ne misli do zadnjega braniti tega položaja, ker zbira vojaške sile iz izoliranih garnizonov na tem področju, da skupno s tanki in topništvom ustvari večje premične rezerve v pričakovanju velike ofenzive, ki jo namerava general Giap baje začeti okoli 15. junija. Poveljnik tega področja general Cogny se je vrnil v Ha-noi iz Saigona. kjer se je raz-govarjal z vrhovnim poveljnikom generalom Navarre. Izjavil je. da je «optimist» glede francoskega vojaškega položaja. Izvedelo se je dalje, da je do večjih bojev prišlo tudi v Severnem Laosu zahodno od Dien Bien Fuja. Več močnih spopadov je bilo v Nam Bacu. Vendar pa so vojaški opazovalci mnenja, da nasprotnik ne bo sedaj začel močne ofenzive v smeri Luang Prabanga. Ameriški senator Kennedy je danes v Chicagu izjavil, da je mnogo možnosti, da bo predsednik zahteval od kongresa pooblastilo za ameriško vojaško intervencijo v Indokini Dodal je. da bi utegnil tako zahtevo postaviti v prihodnjih tednih. Zatem je Kennedy očital ameriški diplomaciji , da je zaupala v «načrt Navarre«, da je podcenjevala vojaško moč Vietminha in da ni znala «pri. znati pomena indokitajskega indipendentističnega gibanja«, ter je dodal: «Gotovo je, da bo katera koli francoska odločitev o nadaljevanju vojne odvisna od zagotovila o ameriški pomoči. Zdi se torej mogoče, da bosta vlada in kongres čimprej poklicana: da odločata o umestnosti ameriške intervencije ob strani sil francoske unije«. panje, da bo italijanska vlada končno dan za dnem zavzela razumnejše stališče in to kljub javnim izjavam, ki niso prispevale k rešitvi tega vprašanja. To tem bolj, ker je jugoslovanska vlada stalno izražala željo, da se tržaško vprašanje reši- Na vprašanje, kako ocenjuje glasove iz Rima, da je bil govor predsednika italijanske vlade le napačno tolmačen, je Draškovič odgovoril, da se je jugoslovanska vlada vzdržala vsakih komentarjev, samo da se ne bi zaostrili odnosi. S tem pa je ponovno dokazala svojo dobro voljo za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja. Jugoslovanski tisk pa je v tem pogledu izražal samo jugoslovansko javno mnenje. Ko je odgovoril na vprašanje, ali je italijanska vlada odgovorila na protest Jugoslavije v zvezi z nedavnim incidentom na Jadranu, je Draškovič izjavil, da so po jugoslovanskem protestu italijanske oblasti izpustile jugoslovanske vojake, ki so zdaj na jugoslovanski ladji, ki se vrača v domovino. Državno tajništvo za zunanje, zadeve s svoje strani smatra, da je s tem incident likvidiran. Nadalje je poudaril, da jugoslovanska vlada nima namena uvesti neke nove ukrepe za preprečevanje protizakonitega ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Pripomnil je, da jugoslovanska vlada smatra, da bi se to vprašanje moralo rešiti s pogajanji in s sporazumom med obema vladama. MPredlog za to«, je dejal, «pa bi moral priti od italijanske vlade. Znano ie namreč, da je Italija tista, ki ni hotela podaljšati sporazuma o ribolovu, ko je zapadel«. V zvezi z nedavno sklenitvijo sporazuma med nekim jugoslovanskim in dvema madžarskima podjetjama o medsebojnih kompenzacijskih poslih, je Draškovič poudaril,- da gre izključno za sporazum med dvema podjetjema, ne pa za sporazum med jugoslovansko in madžarsko vlado. Ta sporazum je rezultat razgovorov, ki jih je vodila jugoslovanska delegacija v Ženevi na konferenci o trgovini med Vzhodom in Zahodom. Predpostavlja se«, je rekel, «da bo do takih stikov med posameznimi podjetji prišlo tudi z nekaterimi 'drugimi vzhodnoevropskimi državami«. Draškovič je nadalje prebral poročilo državnega tajništva za zunanje zadeve v zvezi s tendencioznim pisanjem «Giornale di Trieste«, ki. je trdil, da sta bila pri vojni upravi v Kopru likvidirana sekretariat in pravni odsek, da je bil podpolkovnik Sužnjevič premeščen k neki enoti v Kopru, da oblasti niso dovolile proslave praznika sv. Pelegrina v Umagu in da so porušile cerkvice Žalostne matere božje v Umagu. «Državno tajništvo za zunanje zadeve poudarja, j^ dejal Draškovič, da so vse te vesti izmišljene. Niti sekretariat niti pravni odsek nista likvidirana. Podpolkovnik Sužnjev«; n; bil premeščen, tem- več dela pri odredu JLA v Portorožu. Proslava patrona sv. Pelegrina se je normalno in neovirno vršila, a cerkvica v Umagu je bila porušena v skladu z regulacijskim načrtom. Mestne oblasti so obljubile pomoč 5 milijonov din za gradnjo nove cerkvice na drugem kraju. Za ta korak je dal svoj pristanek tudi tržaški škof Santin. Vest v ((Frankfurter AUge-meine Zeitung«, da je ameriška vlada obvestila Beograd in Atene, da se brez pristanka Italije balkanski sporazum ne more spremeniti v zvezo, je po izjavi Draškoviča netočna, ker takih obvestil a-meriška vlada sploh ni dala. B. B. ■ Tov. Gombač izroča maršalu Titu štafetno palico z voščili iz Trsta. MPALJEVUIJE AZIJSKE KONFERENCE T ŽENEVI Med delom redakcijskega odbora brezplodna seja o vprašanju Koreje Redakcijski odbor konference o Indokini se je zedinil za neposredne stike med predstavniki obeli poveljstev v Ženevi, ni pa še prebrodil kočljivega vprašanja Laosa in Kambodže - l*rvi sestanek Krišna Menou-Ridault ŽENEVA, 28. -— Danes se je v Ženevi vzporedno nadaljevalo razpravljanje o Koreji in o Indokini. Koreji je bila posvečena popoldanska plenarna seja 19 delagacij, o Indokini pa je razpravljal voeraj ustanovljeni redakcijski odbor predstavnikov devetih delegacij, ki se udeležujejo razgovorov o indokitaj-skem vprašanju. Redakcijski odbor konference za Indokino. .se je sestal, kot napovedano, danes predpoldne ob 1L' uri. Odbor, v katerem je vsaka delegacija zastopana s po enim predstavnikom, ima nalogo, da pismeno formulira skupne točke vseh doslej predloženih načrtov za rešitev indokitajskega vprašanja. Po seji, ki je trajala dve uri. noben' delegat ni hotel dati izjav. Vendar so se delegati v odboru strinjali, da je treba poklicati v Ženevo predstavnike obeh nasprotujočih si poveljstev, da bi z njihovim sodelovanjem rešili vprašanje zbirnih področij za čete obeh taborov. Francoski delegat je zahteval, naj bi se predstavniki sestali čimprej: krožijo govorice, da bi Francija želela. da bi to bilo že L junija. Francoska vlada je že poklicala v Ženevo polkovnika Julesa Fleuranta, pomočnika načelnika štaba francoskega poveljstva v Indokini. Fleurant je že odpotoval iz Hanoja. Zatrjujejo, da je na poti v Ženevo tudi pomočnik vietminškega vojnega ministra Taa Kuang Buu. Nehrujev osebni odposlanec Krišna Menon je nadaljeval s svojimi razgovori ir* se je danes prvič sestal s franco-sKim zunanjim ministrom B» daultom. Menon je obiskal Bidaulta opoldne v njegovi vili «J o 1 i Port«. Jutri, pred svojim odhodom, se bo Menon prvič sestal tudi s pham Van Dongom. Pred razgovorom z Bidaultom je Menon obiskal Edena v rezidenci angleške delegacije, zvečer pa je bil na večerji pri Cuenlaju, s katerim se je tako sestal v Ženevi že četrtič: Jutri bo Krišna Menon odpotoval iz Ženeve, vendar dajejo v in- Petstranski vojaški razgovori se začno 3. junija v Washingtonu Razgovorov načelnikov glavnih stanov o položaju v jugovzhodni Aziji se bodo udeležili predstavniki ZDA, Anglije, Francije, Avstralije m Nove Zelandije - ZDA so se odpovedale udeležbi Siama in Filipinov ■ Pomen angleškega pristanka na razgovore LONDON, 28. — Uradno so naznanili, da se bodo 3. junija v Washingtonu začeli napovedani petorni vojaški raz' govori. Predstavnik Foreign Officea, ki je to vest sporočil novinarjem, je dodal, da se bo konferenca ukvarjala s položajem na Daljnem vzhodu in v jugovzhodni Aziji in da se je bodo udeležili načelniki glavnih stanov. Anglijo bo na konferenci zastopal načelnik imperialnega glavnega stana, maršal sir John Harding. Ameriško državno tajništvo pa sporoča, da bo ZDA. predstavljal admiral Carney, načelnik pomorskih operacij. Carncy je imel včeraj bojevit govčr o bližanju »odločilne bitke z Rusijo«. V Londonu je_ predstavnik Foreign Officea še izjavil, da je izključeno, da bi washing-tonski razgovori pomenili obveznosti za sodelujoče vlade. Ti razgovori, je dodal predstavnik. «bi morali biti koristni ne le _ za sodelujoče države, temveč tudi za ostale dežele tega področja, s perspektivo vseh bodočih vojaških in političnih razgovorov, do katerih bi utegnilo priti na širši osnovi«. Vest o začetku petstranskih vojaških razgovorov je ob istem času kot v Londonu sporočil tisku v Washingtonu tiskovni predstavnik državnega tajništva Lincoln White, ki je dodal, da bodo ti razgovori izpopolnili posvetovanja, ki so jih ZDA imele s Filipini in s Siamom o obrambi jugovzhodne Azije. Pristavil je. da utegnejo petstranski razgovori pripeljati do širših posvetovanj v bodočnosti. Razgovorov se bodo zaenkrat udeležili predstavniki glavnih stanov ZDA, Velike Britanije, Francije, Avstralije in Nove Zelandije. ZDA so se prvotno zavzemale tudi za sodelovanje Siama in Filipinov, vendar so se svoji zahtevi končno odrekle, da bi omogočile sodelovanje Anglije, ki se je tako razširjeni konferenci odločno up' rala. Konferenca petih bo proučevala samo vojaška vprašanja zamisli jugovzhodnoazijskega obrambnega sistema, medtem ko bi bila politična in diplomatska vprašanja prepuščena kasnejši konferenci, ki bi se je udeležili tudi Siam, Ceylon, Burma. Filipini, Pakistan in po možnosti tudi Indija. Indonezija je že večkrat izrazila svoje nasprotovanje azijskemu obrambnemu paktu, pri katerem bi bile udeležene tudi izvenazijske države V zvezi z angleškim pristankom na bližnje washing-tonske vojaške razgovore po- udarjajo diplomatski krogi, da je to prvič, da se Anglija uradno udeležuje proučevanja načrtov za bodočo organizacijo obrambe jugovzhodne Azije. Nadalje poudarjajo dejstvo, da je bil Washington izbran za kraj konference, kajti Anglija je spočetka zahtevala. naj bodo razgovori v Singaporu. Opozarjajo tudi, da je angleška vlada doslej poskušala zavlačevati sklicanje konference iz strahu, da ne bi to neugodno vplivalo na pogajanja v Zlenevi. Iz tega sklepajo nekateri, da je zdaj Foreign Office mnenja, da bo do 3. junija položaj v Ženevi že razčiščen. Sodijo tudi, da bo angleški sklep vplival na stališče azijskih držav, zlasti Indije, ki ji bo zdaj zmanjkala angleška podpora pri njeni «vmesni poti«. dijskih krogih jasno razumeti. da se namerava prihodnji teden vrniti. Opoldne sta se sestala tudi Eden in Bedeli Smith, ki je popoldne govoril na plenarni seji konference o Ženevi. O včerajšnjem razgovoru med Bidaultom in Molotovom na večerji, ki jo je priredil Bi-dault, vedo povedati, ua je bil «zelo prisrčen, toda majhne politične važnosti«. Popoldne ( b 15. uri je bila 13. plenarna seja o Koreji. Zadnja seja- o korejskem vprašanju je bila 22. maja. Seji je predsedoval Eden, ni ji pa prisostvoval Molotov, ki je bil danes v Bernu gost švicarske vlade. V njegovi odsotnosti je sovjetsko delegacijo vodil* namestnik zunanjega ministra Andrej Gromiko. Prvi govorni^ na sej: je bil ameriški delegat Walter Bedeli Smith, ki je podpiral južnokorejske predloge. Dejal je, da je južnokorejskih 14 točk ((jasen, zmeren m razumen« predlog, zavračal nato severnokorejske in kitajske obtožbe na račun ZDA in .opravičeval intervencijo OZN na Koreji. Kolumbijski delegat Urrutia Holguin je dejal, da se je korejski problem zreduciral na vprašanje, ali ga je mogoče rešiti pod okriljem OZN, in pozval konferenco, naj odgovori na to vprašanje. Nato je kolumbijski delegat pozval severnokorejske in kitajske delegate, naj ne poskušajo še nadalje osporavati avtoritete OZN. Tudi turški general A-čikalin je poudaril, da bo njegova delegacija imela z a nesprejemljivo vsakršno formulo, ki ne bi upoštevala avto'-ritete Združenih narodov. Po običajni prekinitvi za čaj je govoril siamski zunanji minister princ van Vai-tajakon, ki je tudi podprl južnokorejske predloge in poudarjal potrebo, da se ohrani moralna avtoriteta OZN. Na današnji seji sta govo-i ila še avstralski predstavnik Watt in grški delegat Kmdi-nis. Oba sta podpirala južno-korejski načrt 14 bič k in se zavzemala za nadzorstvo OZN nad korejskimi volitvami. Današnja seja je trajaia do 17.SO. Ob koncu reje je Eden sporočil, da bo jutrišnja seja spet posvečena Indokini, medtem ko bodo prihodnje sklicanje seje o Koreji določili v sporazumu s sodelujočimi delegacijami. V Seulu pa je predstavnik južnokorejske vlade izjavil, da je treba njen načrt 14 točk sprejeti ali pa zavrniti. Ce ta načrt ne bo sprejet, je de- Skozi sito in rešeto Tolmačenje tolmačenja V eGiornale di Triesten se je zopet oglasil oni uvodničar, Ugo D’Andrea, ki je pred nekaj dnevi na istem mestu zmerjal Jugoslovane s pirati in banditi. Tokrat poskuša obrazložiti tisto znamenito «noto» palače Chigi izdano zaradi nežnejšega tolmačenja Scelbovega govora v Palermu. Njegov članek bi bil torej nekakšno tolmačenje tolmačenja Scelbovih besed. Tako nam pove, da gre v «noti» palače Chigi za to, da je Sceiba govoril bolj na ezgodovinskh kot pa, na ((diplomatski« način. Vendar pa pride do zaključka, da italijansko javno mnenje «ne more sprejeti 8. oktobra kot odrekanje 20. marcu 1948, temveč kot pot k uresničenju tripartitne deklaracije«. Tolmačenje tolmačenja i/na torej namen, da nam pope, da je «nota» palače Chigi pravzaprav odveč in da je Scelbov govor razumeti tako, kot ga je izrekel. To pa Jlno pedelt brez Uga in Andreja in drugih svetopisemskih vsevednežev. Zadelo jih je v živo Z zadnjim člankom je predsednik OF tov. Fr. Stoka o nacionalnem vprašanju in socializmu kominformiste še enkrat zadel v živo. Najbolj so jih zbodle Stokove besede o potrebi ustvarjanja enotne široke socialistične fronte, ki bi jo morali sestavljali tudi oni, ki zapuščajo kominformistične vrste in vrste SDZ. Včerajšnja eU.nitan se je zaradi tega tako zelo razjezila, da tov. Štoko ob pomanjkanju argumentov, zmerja z ' besedo «pazzoy>. Tako in podobno so nas zmerjali kominf ormisti tudi pred zadnjimi volitvami, ko smo ugotavljali, da Jih pristaši zapuščajo. Ko pa so volitve pokazale, da je kominformovsko vodstvo zapustilo najmanj 5000, Vidali v n.®kem članku ni vedel nič boljšega zapisati kot to, da je vseh tistih 5000 grobo ozmerjal. Po prihodnjih volitvah jih bo moral z«..'"-jati še mnogo več. Toda: vse jal predstavnik, ne bo druge lešitve kot »osvoboditi severnokorejske državljane izpod komunističnega suženjstva«. O današnjem sestanku redakcijskega odbora konference za Indokino se je izvedelo v poznih večernih urah, da se odboru še ni posrečilo izdelati delovni načrt, ki bi naj služil konferenci na njenih nadaljnjih sejah. Zaradi tega se bo odbor ponovno sestal jutri ob 10.30 in poskušal predvsem določiti obseg pooblastil predstavnikov obeh poveljstev, ki bi proučevali način prenehanja sovražnosti. Ob začetku današnje seje je britanski predstavnik Denis Allen predlagal kot osnovo za diskusijo shemo, ki- jo je na ožji seji 25. maja predlagal Eden. Načelo, da se v 2enevi vzpostavi neposreden stik med vojaškimi predstavniki, je jirak-tično že sprejeeto. Vsi uoslej postavljeni predlogi predvidevajo te stike. Največja težava pa je očitno v določanju obsega pristojnosti in pooblastil vojaških izvedencev, zlasti pa, ali bodo pooblaščeni obravnavali tudi vprašanje zbirnih področij <-amo za Vietnam ali za vso Indokino. Zdi se mogoče, da se bodo vojaški izvedenci sestali že v začetku prihodnjega tedna. Na današnji seji je francoska delegacija predlagala, naj se vojaški izvedenci čimprej sestanejo, ne da bi- čakali na rešitev vprašanja njihove pristojnosti. Ista delegacija je izrazila željo, da bi bila zbirna področja manjša, kot jih predvideva vietminški načrt, ki zahteva, naj predstavlja vsako tako področje gospodarsko, zemljepisno in politično celoto. To zahteva seveda precej velika področja. Predstavnik kitajske delegacije Huanghua je izjavil danes zvečer novinarjem, da ZDA s podporo predlogom seulske vlade dokazujejo, da jim ni do rešitve korejskega vprašanja. Huanghua je nato ponovil obtožbo proti OZN in dejal, da je bila zastava OZN ((oblatena z napadom na korejsko ljudstvo«. Ob zaključku je predstavnik zahteval za Kitajsko «mesto, ki ji po pravici pripada v okrilju Združenih narodov«. Predstavnik britanske delegacije pa je izjavil, da načrt 14 točk, ki ga je 22. maja predložila Južna Koreja, žanje široko podporo med zahodnimi delegacijami m da je torej mogoče sklepati, da se bo diskusija nadalievfla na osnovi tega načrta. Angleška delegacija, je dodal predstavnik, je tudi naklonjena južnokorejskemu načrtu, ne bi pa nasprotovala nekaterim 'popravkom. Ob zaključku je predstavnik še izjavil v odgovor na neko vprašanje, da je Krišna Menon v Ženevi «z informativnimi nalogami, ki mu jih je naložila njegova vlada«, in da ni prinesel s seboj niti načrta indijske vlade niti osebnih načrtov. O današnjem razgovoru med Menonom in Bidaultom, ki je trajal 5Q minut, vedo še poročati, da je Menon opozoril Bidaulta, da se Indija r.e namerava vmešavati v vprašanja, ki se je ne tičejo, temveč da uravnava njeno delavnost samo želja, da bi pripomogla h kcncu spopada, ki je škodljiv za Indokino, pa tudi za druge države. Oba sta nato podrobno razpravljala o vprašanjih prenehanja sovražnosti in zbirnih področjih. Bi-dault je med drugim pojasnil, da bi po francoskem mnenju Indija lahko prispevala k rešitvi indokitajskega vprašanja s sodelovanjem pri organizmu zmerjanje je in bo zaman! za nadzorstvo nad pr« m rejam. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 29. maja SPOMUIKRI IINKVI Na današnji dan so leta 1944 Nemci obesili na Proseku 10 talcev. DANES, sobota 29. maj* Maksim-, Dana . Sonce vzide ob 4.21 19.44, Dolžina dneva 15-23. Mira vzide ob 2.03 in zatone ob io-w-JUTRI, nedelja 30, mal» Ferdinand, Milica CILJI IREDENTISTOV S «TRŽflŠK0 TRGOVSKO FEDEH/ICiJ0»: Razbiti akcijo lokalnih podjetij in jih vpreči v iredentistični voz Iredentistom gre posebno na živce «Koordinacijski odbor malih in srednjih podjetij», ki je izvedel protestno zaporo 13.000 podjetij kot izraz nasprotovanja do uničevalne rimske gospodarske politike Rimski agenti v Trstu so torej ustanovili »Tržaško trgovsko federacijo«. O tej federaciji smo v našem listu že pisali in opozorili javnost, da bo njena naloga razbijati predvsem enotnost tržaških srednjih in malih podjetij, ki so tako odločno nastopila v splošni zapori 9. aprila. Kot poroča «Giornale di Trieste«, glasilo fašista Ales-sija, so v to federacijo pristopila vsa združenja veletrgovcev, špediterji in lastniki hotelov. Od srednjih in malih podjetij pa so pristopili le nekateri lastniki javnih lokalov. Namen federacije je, kot to piše omenjeni list, vključiti tržaške trgovce «v veliko družino Glavne italijanske trgovske konfederacije«. Italijanski nacionalisti so torej dosegli svoj prvi cilj: navezali so nekatera srednja in mala podjetja, na rimsko organizacijo in jih tako odtrgali od tržaškega koordinacijskega odbora srednjih in malih podjetij, ki je začel s splošno zaporo 9. a-prila odločno voditi borbo za izboljšanje gospodarskega stanja mesta in za rešitev krize male trgovine in srednjih podjetij. To nam dokazuje tudi govor predsednika te nove federacije Feliceja Veneziana, ki je uvodoma poudaril, da «ima tržaško gospodarstvo možnosti razvoja samo v sklopu italijanskega gospodarstva«, in da 50 finančni in go-spodarski sporazumi iz marca 1948 preprečili propast tržaškega gospodarstva «Od-dvojitev tržaškega gospodarstva od nacionalnega bi povzročila tragične posledice za naše mesto«, je dejal Vene-zian. Glavna krivda za sedanje obupno gospodarsko stanje mesta pa leži, po mnenju 0-menjenega gospoda, na tistih, ki niso znali izvesti oktobrski dvostranski diktat o vrnitvi Trsta Italiji. Rešitev «našega vprašanja — je zaključil nato gospod — lahko pride v najkrajšem času. Pri tem želimo takšno odločitev, ki se ne sme razlikovati od tiste stvarnosti, ki odloča, da je nemogoče ustanoviti STO, niti od tiste, ki naj bi vrnila Trst Italiji stisnjem v klešče bližnjih meja, ampak Trst, ki bo svoboden v svojem zalivu, v splošnem interesu prometa ter v interesu pomiritve z Jugoslavijo«. Na skupščini so razpravljali tudi o predlogih za »izboljšanje sedanjega gospodarske- ga stanja področja«, ki so bili predloženi ZVU in rimski vladi in ki jih je izdelala tržaška trgovinska zbornica. V zvezi s tem so na skupščini izrazili zaupanje, da bo znala rimska vlada pozitivno proučiti predloge trgovinske zbornice. Poudarili so tudi možnost ustanovitve «proste cone« v interesu splošnega mestnega gospodarstva. Iz govora predsednika te nove federacije je razvidno naslednje: 1. da so se iredentistični krogi v Trstu vrgli z vso silo na sedanji koordinacijski odbor tržaških srednjih in malih podjetij, ki je proglasil protestno zaporo 13.000 srednjih in malih podjetij, zaporo, ki je bila največja obsodba dosedanje gospodarske politike Rima do Trsta, ki je spravila naše mesto v brezupen gospodarski polo- žaj; 2. da je bila «Tržaška trgovska federacija» ustanovljena izključno iz političnih razlogov, da naveže vsa tržaška gospodarska podjetja na odgovarjajočo rimsko osrednjo organizacijo in jim tako zaveže roke za kakršnokoli svobodno nastopanje in odločanje o lastni usodi; 3. da so ustanovili organizacijo, ki naj kot vse druge italijanske politične in formalno apolitične organizacije, navezane na Rim, zagovarja nujnost priključitve Trsta k Italiji. kot edino rešitev gospodarske krize, čeprav so sami prepričani, da je prav povezava tržaškega gospodarstva z Italijo to krizo povzročila; 4. da so ustanovili organizacijo, v kateri so sedaj zastopani sami veletrgovci, ki naj prisili mala tržaška podjetja k molku. Zato že danes vabijo vsa združenja sred• njih in malih podjetij naj pristopijo k tej federaciji, ki je <(edina, ki lahko brani interese vseh podjetij«. To pomeni, da nameravajo uporabljati vsa sredstva, tudi nasilna. da navežejo vse tržaške trgovce, velike in male, na Rim. Hkrati pa ugotavljamo, da so izjave predsednika federacije Veneziana blazne, ko ugotovlja, da je Italija postavila tržaško gospodarstvo na trdne noge, da. je preprečila gospodarsko krizo mesta, potem ko je razpadla Avstro-Qgrska: da je Italija nudila Trstu poseben tarifni ježim, da je ohranila promet z zaledjem, ki naj bi se za časa italijanske vladavine celo povečal itd. itd. Te izjave demantirajo prav člani te nove federacije sami in sicer predvsem trgovci na debelo z lesom, ki so na zadnji skupščini ugotovili, da rimska vlada nima razumevanja za potrebe tržaškega pristanišča in da pozablja, da je tržaško pristanišče mednarodnega značaja. Sicer pa je dovolj, da danes pogledamo v stari del tržaškega pristanišča, kjer so pomoli vedno prazni, Kjer žerjavi rjavijo in se je med tračnicami razrastla trava. Ta del pristanišča je bil pred prihodom Italije tako prenapolnjen z ladjami, da je bilo vedno po več ladij zasidranih na odprtem morju, ki so čakale na prost prostor ob pomolu. Poleg tega pa je v to pristanišče prihajalo trgovsko blago, ki je šlo skozi roke tržaških trgovcev, blago, ki je prineslo mestu tisti nagel gospodarski vzpon, ki ga ni ZVEZA PARTIZANOV STO vabi na r na ki bo jutri 30. maja 1954 ob 15. uri. Govorila bosta tov. STANKO BOLE in GIORDANO LUXA Nastop godbe in zbora «Ivan Vojko«. S številno udeležbo se bomo ob 10-letnici najprimerneje oddolžili spominu žrtev nacifašistič-nega divjanja. Sporazum o odpustih v podjetju CITECI Na sedežu Zveze industrij-cev so bila včeraj pogajanja zaradi odpustov v tovarni za izdelovanje lesene anibalaže v industrijskem pristanišču. Predstavnikom delavcev je u- doživelo nobeno sredozemsko spelo samo to. da ie podjetje znizalo število odpustov od 12 na 10 in da se je obvezalo, SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA d-stot., padavine 2.9 mm, nebo 7/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 18.4 stopinje, NOČNA SLUŽBA LEKARN: Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul, Cavana ll; Al Gale-no, Ul. S. Clllno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravaslni, Trg della Llberta 6; Harabaglia v Barkovljah ln NI-coli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Polletja 2 - 23 ( GLEUAL1ŽČE~V^) ■ K St ^ Pri blagajni gledališča ^ začela prodaja vs^°Pnif«aa« f*'" nji koncert orkestra Tria5* harmonije pod vodstvom ^ genta Luigija Toffola m s ^ lovanjem pianistke E*1®,, »P stein, ki bo v četrtek do .Mi, Na programu so skladbe b Manna in Čajkovskega. SOČO) SOBOTA, 29. maja 19it JlIGOI4bUVA»?Ji CONA 254,6 m ali 1178 KC ^ Poročila v slov. ob 7.09, 19.00 in 23.30t n M K 7.10 Jutranja glasba; jortJ* . gled tiska; 11.45 Šport ° po svetu; 14.40 Igrajo št flj je; 17.30 Narodne pesm‘ f0tdJ, tizanskih motivih; 18.00 . v hrvaščini; 18.15 Zabav® stri igrajo za židano vo* Melodični ritmi; 21-3r 02OO /?T; cvetje z domače A ši kraji in ljudje: Istrs* 23.00 Zadnje poročilo » 1»^ ščini 23.10 Glasba za T lt S I' »*• 306.1 m ail 980 KC-®** 5 p 11.30 Zabavna glasba; ‘ opt vsakega nekaj; i3.00 U {£« ne melodije; 14.15 KvRjJj. 1 zormlk; 14.25 Veseli rj^^pa Predavanje; 15.15 , koncert; 15.45 Vaški ll 16.00 Oddaja za najmiaPnjSf’ Lepe melodije in leP' viol'., 18.00 Brahms: Sonata z« in klavir; 18.21 Dvorak- val uvertura; 18.40 Raz*1 jrlr spevi; 19.00 Pogovor * «0« 19.15 Pestra glasba; 20.““. JOŽO.o5 Nesmrtne meloj”ji(sl<>-Zabavni orkestri; 21-00 „ šalo - malo zares, nato raK® retnega sveta; 21.45 >iazuO Slovanski plesi; 22.00 “ Simfonija št. 4. ~ I. O V K N 7 J \ 9 327,1 m, 202,1 m. 21Z’ 7.o0, Poročila ob 5.35, 13.00, 15.00, 17.00. 19 00 i3o 12.00 Lahka glasba; 1. jcl»!,. Vard Dovvell: Koncert ,345 r. in orkester v a-molu, . sJt-pionirje; 14.05 Slovensk por spevi: 14.20 Narodne PpreSfja. Zenski zbor «Franc< „-8^ * iz Kranja; 15.30 Lažja »r na glasba; 16.00 KuRU‘ gled: 16.10 Uganite kaj Zfii"‘» 17.10 Poje Ljubljanski . ^40? zbor: 17.30 Okno v svet, (llr jugoslovanske orkestram 20.00 Pisan sobotni vecei- im* Prosvetno društvo Škamperle« priredi * • i0 P* društveni izlet v Cerkno tizansko bolnico »Franja vanje od 26. maja 00 ■jtA. 3. junija na društven«11 ji na stadionu »Prvi gl. “j ob delavnikih od 20. do ^ ob praznikih pa od 1 ■ |h iji ure. Ker je število omejeno, pohitite z vp .-jr* - ...... 12. In 13. junija J in v Crlkvemco. ul® Motoklub Skedenjft® pP in v uriKvenrcu. 3. Junija med 18. in sedežu. jjf Motoklub «AmalorJ’let°v ra 12. in 13. Junija 1» ti jo in na Reko. ^P1 3. junija na ^ot:ŽU noreč _ izlet bo v Pulj m v ^ Okrajni odbor lina obvešča izletnik*« ttuSorti,j( vpisali za izlet z avto« ^ Beko pri Ocizli, da -e|jo odpelfal iz Doline v traj ob 7.30 uri. ADEXi ----------------- jeli dela. da bi se c s‘i še nemškega osvajalen mučitelja našega na-b «. Takoj me je tovarišica te e!a Dugolin (Vojka) po-V °krožni odbor SPZZ jb ras. s tem se je začela k0Ja. naloga. Bilo je treba j: . Po terenu in organi- ,a*tl tovarišice v SPZZ, zbi-1 krano in tako dalje. kH* Ustan°vitvi RKS leta pt v septembru sem spet Oj,.3. nalogo ,kot članica Follne°a °dboi% za Komen, te^ .0r Jo* je bilo mogoče lt0 že pomagala partizanom, *° prišli v vas. j ' danes je volja še ved-k0rsdJla> a bolezen in druge !sž'ne mi ne dopuščajo i toliljjne dejavnosti. MARIJA FAKJN JUGOSLOVANSKI KOKS ZA ČRNO METALURGIJO Crna metalurgija zahteva poleg železne rude tudi veli-like količine koksa. In to razmerje gre takole: za eno tono jekla se porabi najmanj dve toni koksa. Kaj pa je koks? Koks je produkt suhe destilacije premoga. Proces je sledeč: premog segrevamo pri temperaturi nad tisoč stopinj v posebno zgrajenih pečeh brez pristopa zraka. Pri tem se premog razkroji v plinaste, tekoče in trde snovi. Pline in tekočine odvajamo, v pečeh pa se stvori trden ostanek, koks, ki je po kemičnem sestavu skoraj čisti ogljik, saj vsebuje od 94-97 odst. ogljika. Ta koks ima izredno visoko kalorično moč, daje namreč 7200 kalorij na en kilogram. Ko smo tako ugotovili, kaj je koks se postavlja vprašanje, od kod ga pridobivamo. 2e prej smo rekli, da je produkt suhe destilacije premo-, toda ali je vsak premog dober za koks? Vsak premog ni dober, ampak je za proizvajanje koksa potreben črni premog, ki ima zelo visoko kalorično moč, poleg tega pa ne sme imeti prevelikega odstotka žvepla, kajti sicer je njegova uporaba slaba, saj pri uporabi takega koksa postane jeklo krhko in slabše kakovosti. Z vsemi temi elementi je morala računati jugoslovanska črna metalurgija, ko se je lotila gradnje večjih metalurških obratov. Jugoslavija je namreč zelo bogata na premogu, vendar pa ima črnega premoga izredno malo, koma; 0,2 odst. vseh zalog premoga Jugoslaviji. Ker pa je potreba po koksu z naraščanjem proizvodnje jekla in železa stalno naraščala, in ker je tuji koks drag, se je lotila poizkusov za pridelovanje koksa iz rjavega premoga. In celo iz lignita. Tako delo pa terja mnogo truda in tudi precej časa. Iz takih vrst pre' moga, odnosno iz lignita je potrebno odstraniti velike količine vlage, kajti premog za koksanje sme vsebovati le 8 do 12 odst. vode. In jugoslovanskima strokovnjakoma dr. Maksu Samcu iz Ljubljane in inž. Božu Popoviču iz Beograda je to uspelo. Vsaj v po. izkusnem laboratoriju, odnosno v poizkusni koksarni .kemičnega instituta v Ljubljani. Zato je potrebno, podvreči* lignit, odnosno rjavi premog temeljiti separaciji. Odstraniti je treba vse primesi, nato očiščeni premog posušiti v po. sebnih sušilnicah. Nadalje je potrebno najti zadovoljivo mešanico raznih vrst premoga, doseči namreč tako razmerje med njimi, da bo prišel iz njih koks dobre kakovosti. Vse te probleme so kemiki v glavnem že rešili. In sicer v že prej omenjenem laboratoriju. Ce bo ta poizkus uspel tudi v večjem obsegu, bo imela Jugoslavija koksa dovolj. Leta 1949 so začeli v Lu-kavcu v severovzhodni Bosni nedaleč od Tuzle graditi mogočen industrijski kombinat. In tam, kjer je bila 1949. leta še zanemarjena bosanska vas Turški Lukavac, stoje danes visoki dimniki, vrsta stolpov raznih oblik, labirint cevovodov, vrsta stavb, ki so do 45 Zaključna šentjakobske Učenci prvega razreda v prizoru iz «Zab». Nastopajo učenci prvega razreda. metrov visoke, in to je objekt povsem nove koksarne «Boris Kidrič«. Zakaj so gradili koksarno v Lukavcu? Zato ker ima Jugoslavija v neposredni okolici nove koksarne največje rudnike rjavega premoga in lignita. Zaloge premogovnika Kreka so odličen vir surovin za to veliko koksarno. Ne smemo pa misliti, da bo ta koksarna, kljub svojemu velikanskemu obsegu, zadoščala za jugoslovanske potrebe. Zato gradijo v Zenici še drugo koksarno, ki bo dvakrat večja kot omenjena, ter tretjo v metalurškem kombinatu v Sisku. Obseg koksarne v Lukavcu je tako velik, da potrebuješ najmanj ves dopoldan, samo da jo obhodiš. Ce pa si jo hočeš podrobno ogledati, potrebuješ neprimerno več časa. Koksarna sestoji iz treh velikih delov: prvi objekt zavzema objekte za razkladanje premoga, separacijo in priprave za koksanje. Drugi objekt ali del je koksarna v ožjem pomenu besede, tretji del pa je cela vrsta kemičnih obratov, ki predelujejo plinaste in tekoče proizvode suhe destilacije premoga. 2e ob vstopu v koksarno naletiš na velikanske kupe premoga, ki. čaka na predelavo. Dovoz premoga do same separacije je popolnoma mehaniziran. Dovažajh ga s transportnimi trakovi iz plastične snovi, ki so meter široki in več sto metrov dolgi. Te trakove poganjajo elektromotorji. Na trakove usmerjajo premog s posebno napravo, ki ima obliko vetrnice, ali pa s pomočjo lijaka, do koder ga dovedejo bagri. Iz teh skladišč na prostem dvigne premog transportni trak na vrh 42 metrov visoke stavbe — separacije. Tu pride premog v drobilce, sejal-nike in pralnice. Ce je premog zelo lahek ga vodijo spet s pomočjo transportnih mostov v posebno poslopje, kjer je sušilnica. Tu mu znižajo vlago od približno 45 odst. do 8 odst. V spodnjem delu separacije je mešalnica, kjer po. mešajo ustrezajoče množine različnih vrst premoga, kot pač potrebujejo za koksanje. Dobre vrste črnega premoga pi potrebno separizati, odnosno oplemenititi, *fc*.lignit pa je nujno, da se iz njega v kratkem procesu napravi dober rjav premog. Vse to ureja električni tok. Velikansko separacijo vodi le nekaj ljudi, saj je ta objekt eden najsodobnejših tovrstnih oprem v Jugoslaviji. Del opreme je bil zgrajen doma, večino pa so uvozili iz Zahodne Nemčije. Pri tem pa je zanimivo poudariti to, da je to-vVstna sušilnica za lignit prva na svetu. Po nekaterih začetnih težavah je s pomočjo nekaterih tujih in domačih strokovnjakov uspelo spraviti sušilnico v tek. Polna kapaciteta znaša 150 ton lignita dnevno. Prepariran premog odpelje transportni vlak v posebno skladišče nad koksnimi pečmi. Peči je 75 in posamezna peč je od 3 do 4 metre visoka, pol metra široka in nad 13 metrov dolga. Dovoz premoga in odvoz koksa sta mehanizirani, vendar pa je pri teh pečeh toliko drobnega dela, da je človeška sila nujno potrebna. Zato je tu zaposlenih več delavcev kot pa v prej opisani separaciji. Poleg tega pa je tukaj delo zelo naporno, saj je temperatura v pečeh tudi ,nad 1200 stopinj Celzija in iz peči, kadar jih odprejo, prihaja zelp neprijeten in celo strupen plin. Pri nadaljnjem procesu ko-ksiranja se ne bomo ustavili, saj je enak kot povsod v po- dobnih tovarnah. Omenili bi le, da se pri koksiranju pridobiva iz premoga poleg koksa še cela vrsta dragocenih snovi, ki so surovine za kemično industrijo. Najprej bomo navedli plin, ki ga spravljajo v plinovnik ali gazometer s kapaciteto 30.000 kub. metrov, ki ga uporabljajo za gretje peči ter za lastno električno centralo in sušilnico lignita. Nadalje uporabljajo plin tudi za pridelavo amoniaka, odnosno pozneje amonsulfata, ki ga uporabljajo kot umetno gnojilo. Iz koksnega plina pridobivajo tudi katran, iz katerega se pridobivajo lahka, srednja in težka antracitska olja ter smola. TRAGIČNA STRAN AMERIŠKEGA NAČINA ŽIVLJENJA* Pionirji čestitajo maršalu Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Amerika, oziroma še bolje ZDA, so znane po raznih velikih kriminalnih podvigih. To ni nič čudno, saj je kriminalistična kronika ZDA zabeležila zares vrsto velikih kriminalnih podvigov, v katerih so sodelovale razne «gange», katerim ni mogla do živega niti vsa vojska ameriške policije. V mnogih primerih pa je bilo dokazano, da* so te podzemeljske sile imele svojo mrežo razpreženo do najvišjih vrhov izvršne oblasti, celo do samih načelnikov mestnih občin velikih ameri-ških_ središč, do predsednikov sodišč, načelnikov policije in tako dalje. Toda ne gre nam tu za pojav kriminalitete tem smislu, ne gre nam za posamezne skupine gangsterjev, ampak za pojav kot tak, za pojav, ki je začel zaskrb-ljati oblasti vprav zaradi svo- Resnica oprostovoljnivrnitvi Bohumila Laušmana v CSR Prve dni januarja letos se je pojavila v svetovnem tisku vest, da je znani češki politični delavec in bivši minister češkoslovaške vlade Bohumil Laušman neznano kam izginil. S tem v zvezi je bilo mnogo ugibanj vse do 15. maja zvečer, ko je tik pred volitvami praška radijska postaja objavila vest, da je Laušman 25. decembra lani prostovoljno prekoračil avstrijsko-češkoslovaško mejo in se skesan predal češkoslovaškim oblastem. Tudi na račun tega je bilo v svetu mnogo komentarjev, ki so pa povečini in pod vplivom kominformistične propagande sprejeli praško vest kot čisto zlato. Zagrebški aVjesnikii pa je v svoji številki z dne 23, maja letos objavil dokumentiran članek o «primeru Laušmanan, ki ga zaradi njegove važnosti objavljamo v celoti. «Tajinstveno izginotje znanega Bohumila Laušmana in njegova nepričakovana oživitev v Pragi sta dala povod za najrazličnejša ugibanja in hipoteze o dejanski usodi, dejavnosti in vlogi tega političnega delavca. Danes moremo z gotovostjo reči, da je bil dober del teh kombinacij zgrešen. Kajti zahvaljujoč se preverjenim in doslej še neobjavljenim in nepoznanim dejstvom, kakor tudi — predvsem — zahvaljujoč se izvirnemu pismu Bohumila Laušmana, je danes «Vjesnik» v stanju, da razčisti mnoga ugibanja, da svojim bralcem razjasni «primer Laušmana«, da prikaže ozadje tragedije tega političnega delavca in točno rekonstruira dogodke, ki so se zgodili pred njo ali pa ki so ji sledili. Resnica o Bohumilu Lauš-manu je žalostna in hkrati tudi porazna za tiste, ki so položili svoje roke na zavest človeka, ki je bil brez obrambe, porazna za moskovske in praške voditelje, ki se niso ustavili niti pred zločinom, v kolikor je ta zločin bil potreben njim in njihovi pro- pagandi. Sedaj je, njihovo brezvestno delo odkrito. Zgodovina mora brez vsake milosti to dejanje obsoditi, kajti tudi do Laušmana niso imeli sočutja. Za kaj je šlo? Bohumil Laušman se je rodil 30. 8 1903. Bil je eden najvidnejših čeških političnih delavcev. Pred vojno je deloval v češkem naprednem gibanju. V času vojne je bil v izgnanstvu, v Londonu in Moskvi in skupno s Svermom sodeloval v partizanskem uporu leta 1944 na Slovaškem, in sicer v času, ko je večina sedanjih čeških voditeljev opazovala te dogodke iz daljnega varnega kotička v Moskvi. Po vojni postane minister in vodja češke socialdemokratske stranke. Tudi po prevratu februarja ostane v vladi kot minister za industrijo in kot podpredsednik vlade. Ko pa je uvidel, da novo češkoslovaško vodstvo vodi izrazito promoskovsko politiko, ki pretvarja Češkoslovaško v navadno moskovsko gubernijo, ko je videl, da se Gottwald in njegovi sodelavci ne borijo za socializem in delavske pravice ter za češko samostoj- nost, ampak vprav narobe, proti vsemu temu, samo za moskovske interese in za podjarmljenje Češkoslovaške na račun SZ, je Laušman sklenil drugič v svojem življenju oditi v izgi),anstvo in ob koncu leta 1949 zbežal iz Češkoslovaške. Za svoje stalno bivališče je izbral Salzburg na ameriškem področju Avstrije, toda potoval je tudi po drugih evropskih državah in večkrat je bil tudi v Jugoslaviji, kjer je na primer med drugim sodeloval tudi na zagreb. škem mirovnem kongresu. Ba-vil se je s publicistiko in novinarstvom, kar je njegov star poklic. Napisal je tudi nekaj člankov za «Vjesnik» in njegova knjiga «Kako je umirala češkoslovaška svoboda« je izšla lansko leto v Jugoslaviji. V svojih člankih je Laušman javno obsojal promoskovsko politiko vladajoče garniture v Češkoslovaški, pri tem pa ni padel v drugo skrajnost: njegovi odnosi s tistimi češkimi emigrantskimi krogi, ki težijo k povrnitvi stare buržoazne ureditve v Češkoslovaški, niso bili nikoli dobri. Laušman je videl edini izhod ne Drugi najvišji vrh na svetu, K-2 na Himalaji (8475 m), s potjo, ki Ji Je sledila nemška ekspedicija leta 1939 in ki ji sledi tudi italijanska ekspedicija. V tem mesecu bi morala doseči vrh, a že 14 dni ni nobene vesti o njej. v vsiljevanju neke zahodno-demokratske družbene ureditve od zunaj, ampak v pravem socializmu, za katerega bi se češkoslovaško ljudstvo samostojno opredelilo in borilo. In tako je bilo vse do konca leta 1953. In tedaj je Laušman izginil. Enostavno se ni več vrnil v svoje stanovanje v Gnigl-Ziedlerstrasse št. 10 v Salzburgu. O njem se ni vedelo ničesar, dokler ni praška radijska postaja 15. maja — dan pred volitvami — objavila, da je Laušman baje 25. 12. 1953 prestopil češkoslovaško mejo in se prostovoljno predal češkoslovaškim oblastem. Po poročilu praške radijske postaje z dne 16. maje je Laušman istega dne imel tudi tiskovno konferenco, na kateri je rekel, da so bila leta izgnanstva za njega «leta duševnih muk«, da je v tem času «spoznal načrte Američanov iz neposredne bližine«, da je njegova «vest bila obremenjena s hudimi zločini«, da je še pred svojim odhodom iz Češkoslovaške «sodeloval v zločinski dejavnosti desničarskih .socialdemokratov«, «po-magal imperialističnemu taboru z ameriškimi imperialisti na čelu« itd. itd., in da je, «ko se je zavedel vseh posledic svoje ilegalne dejavnosti«, prišel do sklepa, da «je potrebno vrniti se spet k svojemu ljudstvu, da z njim delam in napravim pokoro za svojo napako«, in da se je aradi vsega tega »prostovoljno vrnil« v Češkoslovaško. To je bistvo Laifšmanove izjave. Povsem razumljivo, da nam je bilo takoj marsikaj sumljivega. Izjava je bila tako stereotipna, da je delovala samo kot dobro naguljena šolska naloga. Nič boljši niso bili niti odgovori na vprašanja novinarjev, od katerih se je eden (na vprašanje: «Kje ste po svojem begu v tujino opravljali svojo izdajalsko dejavnost?«) glasil takole; »Torej začel sem v Nemčiji... dalj časa sem preživel v Jugoslaviji«, kjer «Tito in Titova vlada... težnje in želje lastnega ljudstva z različnimi sredstvi in načini dušijo«. To smo primerjali s prejšnjimi spisi Bohumila Laušmana, z njegovo knjigo ;n članki in videli, da ni nikake podobnosti ne samo v načinu prikazovanja posameznih problemftv, ampak niti v stilu: kot bi bil te izjave napisal nekdo drugi, in bi se jih bil Laušman naučil na pamet. In nato smo si postavili glavno vprašanje: Kje je bil in kaj je delal Laušman od Po desetletjih izdelave načrtov in pogajanj so Kanada in Združene države sedaj prišle do tega, da se lotijo največje skupne plastične operacije in njihove skupne geografije, V tem primeru pa si kirurgi — ki bodo tokrat luški, rečni ter elektrotehnični inženirji — ne Imdo toliko prizadevali, da bi dali lepši videz reki Sv. Lovrenca, reki, ki predstavlja mejo med obema državama na vzhodni strani celine. S svojo operacijo bodo skušali doseči predvsem praktične in daljnosežne uspehe. Ko bo njihovo delo, to ie gradnja pomorske poti Sv. Lovrenca, končano okoli leta 1960, bo večji del svetovnih tovornih ladij za oceanski promet, ki bodo prevažale koristne tovore, mogel prodreti globoko v ameriško celino. V Združenih državah pa bo nova morska pot omogočila šestim zveznim državam, ki imajo sedaj le kopne meje, izhod na morje. Duluth, ki je oddaljen 1600 km v zračni črti od Atlantskega oceana; Chicago, ki leži v sredi čezameriške že- POMORSKA POT ST. LOVRENCA Kanada in ZDA sta sprejeli načrt, ki bo šest zveznih držav povezal z morjem Nova pomorska pot bo dograjena leta 1960 in bo dolga približno 4000 km lezniške proge; industrijska središča kot Milwaukee, Detroit, Toledo in mnoga druga mesta, izdelujejo načrte, po katerih bodo svoja rečna pristanišča spremenila v o-ceanske luke z modernimi doki, skladišči ter železniškimi prekladalmmi napravami. Jeklarska in avtomobilska industrija, poljedelske organizacije zveznih držav na Srednjem zahodu ter drugi ameriški predlagatelji morske p ment uzakonil predlog, da ne sme nihče pred 17, letom na delov industrijo? Nekaj ur je ležala ooleg mrtvega moža Ko se je včeraj zjutraj An-na Russitano iz Ul. Tivarnel-la okoli 9. ure zjutraj zbudU la je hotela prebuditi tudi moža in ker se ta ni oglasil, ga je nekoliko stresla. Njena roka pa je zadela ob mrzlo in trdo telo. Zena je po telefonu poklicala osebje Rdečega križa, ki je kmalu nato prišlo na mesto z rešilnim avtom. Dr. Alu, je ugotovil, da je njeri 80-letni mož Gio-acchino, nekaj ur prej umrl zaradi srčne kapi. V poročilu občinske gospodarske komisije je med drugimi predlogi, ki bi jih morale pokrajinske oblasti pod-vzeti za rešitev gospodarskega stanja Gorice in njene okolice tudi predlog o povečanju zaposlitve v podgorski predilnici. Ta predlog je sprejemljiv. Poročilo pa nikakor ne omenja stanja delovne sile v podgorski predilnici. To podjetje, ki spada v sklop tržaških predilnic, je eno izmed tistih, ki so bila deležna pomoči proste cone, pa so to pg-moč delodajalci izkoristili za svoje ozkosrčne interese in večino dobička odnesli v Brazilijo. Morda bi položaj ne bil toliko kritičen, če bi ostalo samo pri izvozu kapitala, kar je v nasprotju z zdravljenjem in jačanjem gospodarstva v državi, toda lastniki predilnice v Podgori niso nikdar bolj kot sedaj, v Času demokristjanske vladavine, tako izkoriščali zaposlene delavce in delavke, posebno mlajše. 8 ur napornega dela pri številnih strojih je mnoge delavke prisililo, da so 'zapustile delovna mesta, ker so bile izpostavljene pljučnim in drugim nevarnim boleznim. Pred leti je bila vsaka delavka zaposlena samo pri enem predilnem stroju ter je imela tudi pomočnico; danes pa mora delavka upravljati dva predilna stroja in je komaj ena pomočnica na štiri stroje. Kako naporno je delo na dveh- strojih, ki so sicer najmodernejši pa zato tudi bolj zahtevni, m kako potreben bi bil večji odmor delavkam, ki so povečini matere, katere po delu čakajo še domači opravki, ni potrebno posebej poudarjati. Toda odmor, ki ga imajo podgorske delavke in delavci traja komaj 25 minut, čeravno delodajalci trdijo, da traja 30 minut. V 2* minutah mora namreč delavka v garderobo po hrano, jo mora segreti, pcje-sti in posodo odnesti zopet v garderobo, 5 minut pred določenim časom (na primer pred 13. uro) morajo že stati pri stroju, ker bi jo v nasprotnem primeru kaznovali. Zaradi povečanja že itak visokih dobičkov se lastniki podgorske predilnice trudijo zaposliti v predilnici še nedorasla dekleta od 14 do 16 let. Tem dekletom nalagajo največkrat težaška dela, njihov zaslužek pa do 18. leta ne preseže 10.000 lir na mesec. Oblasti bi morale mladoletnim prepovedati vstop v predilnico, kjer so delovni pogoji želo težavni in uničujejo nedoraslega človeka, predvsem dekleta od 14. do 16. leta. O tem je bilo te dni govora v italijanskem parlamentu, kjer je bilo zahtevano, da pred 1.7. letom ne bo nihče sprejet v industrijsko proizvodnjo. Po dokončani šoli pa do prve zaposlitve, bi morala država zajamčiti brezplačno izobrazbo vsem mladinkam in mladincem v tisti stroKi, za katero bi mladi človek čutil največje nagnjenje. Uspela stavba v CRDA v Tržiču Včerajšnja stavka delavcev Združenih jadranskih ladjedelnic, ki jo je proglasila FIOM, je dobro uspela. Delavci so dokazali, da so proti suspenziji in pdpustu okoli 1.000 delavcev in da zahtevajo predujme v višini 3.500 lir na bodoče poviške. Kakor je znano, sta ostali sindikalni organizaciji UIL in CISL nasprotovali stavki in sta svoje pristaše pozivali, naj ne stavkajo. Pozivi pa, kakor je pokazala stavka, niso uspeli. Kasneje je bilo v Tržiču zborovanje, na katerem sta govorila dva predstavnika Delavske zbornice, ki sta še enkrat poudarila zahteve delavcev. HUPA PROMETNA NESREČA V REDIPULJI Smrt 17-letne Leopolde Pilonis iz Gorice zaradi trčenja avtomobila in motocikla Tudi njen brat, ki je t/ozil motocikel, se je precej DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76. V četrtek popoldne okrog 16. ure se je v Redipulji dogodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrt 17-let-ne Leopolde Pilonis iz Gorice. Trg Tommaseo štev. 15. Dekle je sedelo na zadnjem sedežu motoscooterju z evidenčno tablico GO 8905, ki ga je vozil njen brat 29-letni Giuseppe Pilonis. Ko sta z vozilom prišla do železniške postaje v Redipulji. sta se iz še neznanih vzrokov na vso moč zaletela v avto znamke «Fiat 500» z eyidenčno tablico TS 10733, ki je vozila v nasprotno smer proti Vidmu. Šofer avta je bil 53-letni Egidio Menetto iz Trsta. Ul. Donadoni štev. 33. Zaradi naglega trčenja sta oba motociklista zletela z vozila. Medtem ko si je Giuseppe Pilonis kmalu opomogel in vstal, je njegova sestra Leopolda obstala nazavestna na tleh. Neki zasebni avtomobil je oba ponesrečenca odpeljal v mestno bolnico v Tržič, kjer so Leopoldi ugotovili zlom lobanje, zlom desne noge ter še druge poškodbe, bratu pa zlom leve ključnice in še razne poškodbe. Dekletovo zdravstveno stanje je bilo zelo slabo in kljub zdravniški pomoči ni bilo rešitve, kajti že nekaj minut po V nedeljo ponovitev šolske akademije Na splošno zahtevo bodo gorišlci srednješolci ponovili svojo zaključno šolsko prireditev v nedeljo 30. maja ob 8.30 zvečer na dvorišču šolskega doma v Ul. Croce. njenem prihodu v bolnišnico je podlegla poškodbam. Poleg krajevnih orožnikov je na kraj nesreče prišel tudi tržiški sodnik dr. Malacrea, ki je nato po zakonu pregledal, še truplo nesrečnice, ki so ga položili v mrtvašnico v bolnišnici. Gasilci imajo novo vojašnico V ponedeljek bodo preselil v novo vojašnico goriških gasilcev d Ul. Paolo Diacono vse gasilske naprave, v dosedanjem sedežu v Ul. Diaz pa bodo ostali začasno samo še u-radi. Novi sedež goriških gasilcev obsega več poslopij, med katerimi je najlepše tisto, v katerem bodo uradi, spalnice, kuhinja, družabna soba io druge pritikline. Poleg tega najvažnejšega poslopja je zgrajena že garaža z mehanično delavnico, v gradnji pa je še poslopje, v katerem bo telovadnica, in še četrto poslopje, namenjeno skladiščem, mizarski delavnici in drugim potrebnim obratom. Meščani si bodo novi sedež gasilcev lahko ogledali čez nekaj mesecev, ko bodo vsa poslopja dokončno zgrajena in bodo tja preselili tudi urade gasilcev. Roka ji je zašla med zobovje stroja V tovarni Biella v Štandre-iu se je včeraj zjutraj okrog 11.15 na delu ponesrečila 21-letna Eda Cesea iz Tržiča. Zaposlena je pri stroju, v katerega ji je zašla desna roka. Rešilni avto Zelenega križa jo je odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ji obvezali rane na roki. Med delom padel z visokega ogrodja 42-letni Pietro Bertossi iz Cervignana, Ul. Trento št. 27 se je včeraj smrtno ponesrečil na delu v Ul. Randaccio št. 2. Bilo je okrog 11.30, ko je Bertossi padel s precej visokega ogrodja. Na pomoč mu je takoj prišel rešilni avto ter ga odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom lobanje ter močne notranje poškodbe. Ponesrečenec je kmalu zatem podlegel poškodbam. KINO CORSO. 17: »Ljubezni Kleopatre«, barvni film, R. Fleming in W. Lundingan. VERDI. 16.30: «Decameronske noči«, J. Fontaine. CENTRALE. 17: «Vedno sem te ljubil«, M. Bru in A. Nazzari. VITTORIA. 17: «Kraljevi mornarji«, J. Hunter in M Rennie. MODERNO. 17: «železna krinka«, J. Bennet in L. Hay-ward. Zaključna prireditev slovenskih srednjih sol Hiiiiiii mmm • b‘: liliji liii ODLIČNO USPEL« SIMULTANKA VELEMOJSTRA PIRCt 21 zmag;in 2 remija Tržaški šahisti si želijo še več podobnih prireditev Včeraj zvečer je v prosto-rih SHPZ Vasja Pirc odigral simultanko proti 23 šahi stom. Ime jugoslovanskega prvaka je privabilo številne gledalce, ki so z zanimanjem sledili partijam. Velemojster Pirc je dopotoval v Trst na povabilo akademsko - srednješolskega športnega kluba, ki je z včerajšnjo prireditvijo uspešno prestalo prvi izpit. Nasprotniki jugoslovanskega prvaka so bili deloma študenti, deloma starejši, že preizkušeni igralci, med njimi številni člani Tržaškega šahovskega društva (Societa scacchistica Triestina). Kmalu po sedmi uri so nasprotniki posedli za mize, usodi tega njegovega bogastva, ko se naposled z grozo zave, da bo moral ob smrti vse to prepustiti svojemu sinu. Gre za tanko psihološko igro, ki nam prikaže grozno notranjost grabežljivega starca. Je to vloga, ki zahteva od igralca veliko izrazne in prepričevalne sile. ‘ Nosilec vloge je tej zahtevi v glavnem ustregel. Tudi o stale osebe so bile kar do t prikazane, posebno je lile Zida, ki je dosegel na^., prepričevalnosti v trenutka--ko spodbuja mladega plemk k očetomoru. Kot zadnjo točko ;5Por