Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta
8 kr., če se tiska lkrat,
. w	o
* 1) 1» M II "
11 1) 1) II ^ .
Pri veikr&tnera tiskanji bo cena primerno zmanjša.
S ok o plsi
se ne vračajo, nefrankovana
pisma Be ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti St. 15 v Medija-tovi hi&i, II. nadstropji.
Po Dosti	preiemsr veiis :
Za l-pio ieto	JO «• —	kr.
ta r.oiietj.	6 —	,,
ta ,'eirt iet»	2 „ 50 „
v aaministraciii veiis:
Za i-Bio ieto	S 40	kr
?.a ieta	- 20	„
«a -etrt
:o
Političen lisi za slovenski mM.
V i.in:.	dom Došiliau
vHia kt. več ua ieto.
Vredništvo je Florijanske , ulite št. 44.
zhaia po trikra na teden in nieer v torek, četrtek in sooot«.
Vlada in večina deželnega zbora.
V 6roo piko je zadel poslanec dr. Zarnik, ko je rekel, da se vladi prav godi, ako mora strpeti od sedanje večine deželnega zbora nezaupnico, kajti vladi je bilo lahko mogoče, deželni zbor razpustiti in pridobiti si uuano ali vsaj prijazno večino v tem zboru. Vlada je bila k temu tudi opravičena, Baj so naši poslanci dosti jasno dokazali, na kako krivičen in nepostavtn način je bila ta večina voljena. Vlada pa je v bojazni pred krikom ustavover-cev preslišala glas narodnjakov ter sedanji zbor pustila v sedanji sostavi, kakor bi bila najpo-stavnejša skupščina na svetu; pustila je sebi sovražno, samo na sebi čisto onemoglo kliko na krmilu, ki zastopa komaj dvajseti del deželnega prebivalstva.
In ta piškava večina, namesto da bi bila vladi hvaležna, da jo sploh životariti pustijo, bila je predrzna dovolj, da si je upala proti vladi se po robu postaviti in jo napadati v seji od srede, ko je prišlo v razgovor vprašanje vladno o dvojni upravi. Ta večina si upa vladi očitati, da državo razdira, da dela kupčijo s koncesijami!
In v kakem tonu si je upala govoriti z deželnim predsednikom! Človek bi misli), da ima stranka, ki tako govori, ogromno večino prebivalstva za seboj; v istini pa je brez veljave in upliva v celi deželi. Iu to se imenuje zatiranje nmštva , da nemška ali nfimškutar-ska klika v sredi slovenske dežele strahuje deželni zastop in vlado samo!
Visoka vlada pa naj si ta nauk zapomni, da bo vedela, kako zahvalo jej obetajo oni I nemškoliberalci za vso njeno prizanesljivost!
če bi se sedanja več na opirala na kako ljudsko stranko, bi še nič ne rekli. Če pa pomislimo, da bo zgolj le uradniki, državni uradniki in vladni organi, ki so naredili pri volitvah tako vladi sovražno večino, potem moramo pač reči , da enacega nesmisla svet še ni videl. Sv. pismo pravi, da vsako kraljestvo, ki je v sebi needino, razpade ; kaka osoda se zamore potem prerokovati Taaffe,jevi vladi, če ona dopusti, da jej nje lastni organi, to so uradniki, najhujšo opozicijo delajo? Državna uradnika Kaltenegger in Vesteneck sta popustila vsak svojo dobro plačano službo in prišla v Ljubljano, da pomagata spodkopavati vladno veljavo, da pomagata skovati jej nezaupnico! Uradnik v pokoji g. Laschan in c. kr. dež. sod-nije svetovalec Ledenik, vsi ti c. k. ljudje in vladni organi izrekajo svojemu mojstru in gospodu, ministru na Dunaji, ob enem pa cesarskemu namestniku v Ljubljani — nezaupnico.
Vlada si pnsti dati uezaupnico od večine, katero lahko vsak hip v nič razp;hue, si pusti dati nezaupnico od lastnih organt-v , od podložnih jej uradnikov I
Nasprotno pa vidimo, kako vlado branijo zastopniki onega slovenskega naroda, ki ga je vlada nemškoliberalcem na ljubo zatajila, ki ga pusti brez usmiljenja čakati na svoje pravice 1 Vlada žauje nezahvalo in nezaupn ce,
i kjer bi smela pričakovati udanost, hvaležnost in pokorščino, in ona najde brambo in podporo
tam, kjer bi smela pričakovati nasprotovanje in nevoljo!
Če ni to narobe svet, kaj je ?
Potreba literarnega razvitka.
Naj se ugovarja, kar se hoče, prvi budi-telji slovenske narodnosti so vendar najbolj pravo zadeli, da so pričeli gibanje z literarnim razvitkom. čedalje očividneje se kaže, da se bomo tujemu navalu le tako najložej ubranili, ako si izgojimo visoko in košato drevo narodne literature, katerega senca nas bo branila pred pekočimi žarki tujega kulturnega življenja. Ni nam dana zadostna fizična sila, da bi svoje meje ogradili, tujstvu uhod zavirali in tako med temi ogradami pričeli obdelovati polje narodnega slovstva. Kakor burja po Krasu, tako tulijo čez naše duševno polje vetrovi nemški in laški, more mladostne cveti ce naše literature, odnašajo plodno prst ter zavirajo raz-vitek samolastnega duševnega življenja. Temu navkljub moramo pa mi z vedno novimi napori ponoviti nasade, poiož.ti jih v globoko zemljo, v srca našega ljudstva, razširjevati našo knjigo v poslednjo kočo. Ako se kal tako na vse strani razširi in poprime, potem smo gotovi, da take korenice ne bodo z lepa vetrovi izpulili.
Mi vidimo, kako se celo pod nam prijazno vlado snujejo nemške šole, še le pred kratkim je pred očmi vlade sklenil deželni zbor kranjski nagrado za podučevanje v nemščini; mi vidimo, kako se z vladnim dovoljenjem po-
Flavija.
Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja.
A. Hurel. Pred. Vilinski.
........Probrosis
Altior Italia ruinis.
(Dalje.)
XVII.
Circenses !
Taki dvoji so oni trenotek vse navdajali; Flavija pa od vojakov peljana ni tega nič umela, kar je imela pred sabo. Kakor v sanjah jo obdajajo dozdevanja strašne pošasti.
A kmali Be ji ima zdaniti. Kakor poprej luje se tudi sedaj krik, toda silniši, bolestniši, obupniši. Ah, bil je stok, pa nekoristen. Kaj je mogla storiti za-njo Emilija? Moči bo jo bile zapustile, ležala je sama v nezavesti, Ko vidi poglavar, da se Flavija tako proseče drži, delal se je, kakor bi mislil, da ga prosi milosti. Sklouivši se k njej reče: — „Še je čas, hočeš moja biti ?" Pri tej zasrambi se dvigne dekle in srdito Be proč obrne.
Na znamenje poglavarjevo jo vedejo v
šotor. Nje obsodba je bila med tem od glasnika brana občinstvu.
Toda v tej uri nevarnosti boril se je Bog za služabnico svojo. Toliko da prestopijo zločinci prag v šotor, višknejo venkaj vsi prepa-deni, zmedeni, prestrašeni. Kaj so videli? Niso si upali povedati ali pa niso mogli. Gias jim je zastajal in besede so jih dušile.
NeznanBka ljutost užiga se v Sisinijevi duši. Kaj so vsi njegovi pomagači se zakleli, da ga varajo? Kaj mu nsj žrtva uide? Kaj, to kovarstvo, ktero je skoval tako zvijačno, naj se razleti v njegovih rokah? To je nemogoče. Malovredneže da pred se pripeljati, da jih sam izpraša. Pa vse, kar je mogel iz njih zmešanih in zapletenih besedi pouvzeti, bilo je to, da so videli pri Flaviji stražnika, ki jo varuje in da grozno vsakemu zapreti, kdor se bliža.
— „Lažete zaupije Sisinij in ukaže vsakemu po dvajset bičev na herbet odšteti, ker so zahtevali naj se stvar preišče, ako lažejo.
Preiskavali so res, toda konec je bil še hujši. Izredne, z ognjenim mečem oroženo bitje, planilo je pred nje, strašno jim žugaje, če ne odstopijo.
To so poročali s krepkim glasom in med
ljudstvom nastane neznansko upitje, Menilo je, da ga hočejo pitati z lažmi in jelo je poglavarju očitati zarad tega. Poglavar pa ravnanje svoje premenivši, da oklicati, da obsojenka je čarodejka, ki je one može s prikaznimi oslepila. Lahkoverno ljudstvo pa kriči, naj pride ven.
Rablji ji vele, naj se ven prikaže. In pokazala se je tako veličastnega in mirnega vedenja, da jo vse občuduje. Sisinij jo zasliši:
—	„Dolže te, da si čarodejka".
—	„Ne vem, kaj je to", odgovori ona.
—	,,Da kličeš peklenske moči na pomoč".
—	„Nasprotno je res, zoper mene so spuščene".
—	,,Kako pa si kazni odšla"?
—	„Za to imam hvaliti usmiljenost božjo".
—	„Ne oskrunuj njegovega imena".
—	„Molim ga in hvalim ga".
—	„In kaj je za te storil".
—	„Poslal mi je svojega angela".
—	„Kterega sngela?"
—	,,Angela devištva in nedolžnosti".
—	,,Kje se prikazuje?"
—	„Prikaže se ob uri največje nevarnosti".
—	,,A.li čuje še nad tabo?"
nemčujejo slovenski otroci na Koroškem in Štajerskem, kako se polaščujejo na Primorskem, kako se pomadjarujejo na Ogerskem. Akoravno pa se že vse stori v našo pogibelj, ker pustč aparat ponemčevalnih šol zoper nas delovati, vendar se je vrhu tega osnovalo še privatno družtvo „nemški schulverein", ki hoče z vsemi močmi na to delovati, da se slovanske dežele v Avstriji ponemčijo. To pa še ni vse. Upliv, naravni in prisiljeni upliv močnejše nemške literature sega celo v naše osrčje, še ljudje ki se sicer štejejo za zveste sinove naroda, niso brez predsodkov gledč naše literature, ter jej ne skazujejo tiste naklonjenosti, katere je potrebna, med tem ko podpirajo tujo knjigo. V očigled tolikim sovražnikom in tako neugodnim okoliščinam vemo mi|za eno samo sredstvo, za eno samo orožje, ki nas zamore obvarovati narodnega pogina, in to je domača slovenska literatura, katero gojiti pospeševati in podpirati naj bi bila prva in najsvetejša dolžnost vsacega rodoljuba. Politični agitatorji za našo idejo vedo, na kako različne, včasih nenaravne iu celo nevredne strune jim je treba sim ter tje vdarjati, da pridobe za domovino domačega sina, ki se je po tuji literaturi odtujil tudi svoji domovini. Kako naravna in sama po sebi umevna pa je nasprotno domovinska ljubezen tistega, ki Be je iz domače knjige naučil ljubiti svoj rod, svoj jezik in svojo domovino!
Liubljana naj postane ognjišče in solnce, kjer Be bo gojila slovenska veda, slovenska umetnost, kjer bo rastla iz tal slovenska knjiga in slovenska omika, to solnce bo potem ogrevalo vse slovenske okrajine, ki se bodo z ljubeznijo obračale proti Ljubljani, kakor se soinčna roža obrača za solncem! Reče se, da mi ne moremo prekositi nemške literature, da bodo Slovenci vedno v Nemčijo obračali oči in od tam pričakovali svitlobe in poduka. Pa to je jako malosrčno govorjenje. Če ne bomo prekosili Nemcev v vseh strokah, znamo jih vsaj v nekterih, v drugih jim znamo enaki postati, zopet v drugih pa se jim vsaj približati. Ni treba, da sosedne literature prekosimo, dosti je, da storimo nekaj dostojnega, klasičnim izgledom podobnega; saj tudi Nemo
ue morejo doseči angležkega Shakspearea ali laškega Danteja, vendar ljubijo svojo literaturo in preslavljajo nemško omiko, ker imajo vsaj Gotheja in Schillerja, Schuberta in Mozarta; če nemajo Rafaela, pa imajo vsaj Maxa in Defreggerja. Vsak narod je ponoseu na svoje ženije, če prav vseh druzih ne prekosč, da Be jim le dostojno približajo; ljubezen do mater-nega jezika in ponos do svojega rodu nado-mestuje tisti primanjkljej, za kolikor so domači ženiji v zaostanku za tujimi, če nam je domače Vila povila pesnika Prešerna, ki se sme klasikom prvih narodov na stran postaviti, zna nam poroditi tudi slovenskega Mozarta, slovenskega Grimma in Humboldta, Cervanta, Tassa, Rafaela, če ne v polni velikosti, pa vsaj primeroma dostojno. Noben narod ni v vseh rečeh prvi, ta se odlikuje v tem, drugi v tem. Tako znamo v nekterih stvareh druge prekositi, v drugih jih doiti, v drugih pa nekaj zaostati, česar nam nihče pametni očital ne bo. Ali se ni mar naš Kopitar povzdignil med prve učenjake, naš Rubens (slovenski Štajerec) med prve slikarje? Čemu toraj obupavati nad lastno zmožnostjo?
Eno pa je resnično, da ne smemo sebe ovirati pri izgoji naših talentov, pri razvitku naše literature. Ce tako majhen narod , kakor smo mi, ne bo delal zedinjenimi močmi, potem ni pričakovati uspeha. Talenti se ue smejo odbijati in v prah poteptati iz gole zavisti, ampak podpirati v moralnem in materjalnem oziru. Znamenje malenkostnih duhov je, da ne puste druzega poleg sebe veljati, da vsak novi talent sovražijo, ker se bojd njegove konkurence. Zdi se nam, da tudi slovenski Parnas boleha na tej bolesni, da mnoge pisatelje navdaja bolj medsobojna zavist, napuh in sovraštvo, nego ljubezen do našega slovstva in njega razvitka; od tod prihajajo strupene kritike pri lastni nezmožnosti, ignoriranje dobrih proizvodov, pretirana reklama za menj dobre itd.
To je prava bolezen in glavna ovira, da se naše slovstvo ne more razviti tako, kakor bi bilo želeti. Prvi bu-ditelji našega naroda, kakor Vodnik, Kastelic, Jauežič, Blei\veis tega niso poznali. V svojih Časopisih in zabavnikih so priobčevali dobre
Bpise, brez ozira na to, od kterega pisatelja prihajajo, brez zavisti, ampak edino le navdahnjeni ljubezni do narodne literature in probu-jenja naroduega. Ko bi bilo vedno tako ostalo, naša literatura bi bila obrodila že mnoge več sadu, nego ga je v iBtini, ker zdaj ledeni veter pristrauske kritike zamori vsako mlado cvetko!
Stopili so na pozorišče možje polni slavo-hlepnosti, domišljavosti in zavisti, ki so, podobni našim ustavovercem na političnem polji, osnovali posebno literarno stranko, katera si je prilastila gospodstvo na literarnem polji, ter zdaj absolutno zavira slovstveni razvitek, ker sama nič imena vrednega ne stori, drugim pa tudi delati ne pusti, ter jih uničuje deloma z ojstro kritiko, deloma z ignoriranjem njihovih del. Ta stranka si je osvojila vodstvo dramatičnega društva", pa o delovanji tega društva ni leto in dan ničesa slišati; ona izdaja lepo-znansk časnik, pa toliko suh in prazen, da naj-veči optimist no more upati, da bo ta list kaj uplival na duševni razvoj našega naroda. Ni več Janežičevega „Grlasnika" in „Klasja", pa kaj, ali nam mar zadostuje par pesmic in par novelic ?
Kdo nam spiše zgodovino slovenskega naroda, vsaj četrtinko vrednosti od Palackyeve češke zgodovine ? Kdo nam spiše pod-učne, strokovnjaške knjige za naše kmetovalce in obrtnike, za kupčevalce iu kapitaliste ? Kdo nam spiše narodoo-pospodarstveno knjigo? Za take reči se naši literarni hegemoni ne zmenijo, deloma ker takim nalogam niso kos, deloma pa, ker bi zahtevale nekaj več truda in resnega dela, nego kakaka osoljena kritika , s ktero Be ta ali oni revček raztrga in med glasnim smehom enakomislečega občinstva slovesno povžije.
Ne, tako ne srne dalje ostati! Ves narod brez strankarstva in klikovanja Be mora začeti za napredek našega slovstva, vsako delo, ki bi utegnilo narodu služiti v poduk ali v poblaženje duha, mora se priporočati po časnikih in ustmeno, vsak vredni in vešči pisatelj dodpirati! če ne bomo tako delali, če se bomo med sabo grizli in zavidali, potem ne pridemo nikamor. Vsak pa, kdor atrankarstvo in neslogo dela, naj ne velja več za rodoljuba !
—	„Oa teh ne zapusti, ki molijo in va-nj j zaupajo".	;
—	,,No, to se bode skazalo. Narod, ti sij čul; prevara je očitna. Kaj se vam zdi?"
Narod pa se je dvojil v mnenju; burno trdi ta to, viharno potrjuje uni uno.
—	„Boga je klela", reko nekteri.
—	„Ne, resnico je govorila", kriče drugi.
—	„Čarodejka je".
—	„Nikakor ne, žrtva pa".
—	,,Satanova družica".
—	„Služabnica božja".
—	,,Pogine naj".
—	„Rešena mora biti".
Hrum postaja večji. Tisočeri glasovi strahovito kriče, da se trese vzduh kletja in bla-grovanja. Nerednost je do vrba prikipela. Videti je bilo, da se odsod pripravljajo na spopad.
Ilipoma nastane gibanje med ljudstvom, ki ae je bilo udrlo na borišče, ker si je hotelo ubogo dekle preoteti. Nekdo priskoči, ki precej strmeuje in radovednost vzbudi. Kaj če ta mladeneč, ki je čudovito prestal nevarno skušnjo in kteremu se poznajo še mečeve sledi? Kaj se izpostavlja menjavi poijubnosti ljudski? Kaj ne ve, kako lahko se obrne? Pa kako hoče v to dejanje posezati? Ga je
morda volja biti Flavije branitelj? V kaki zvezi je z njo?
Taka popraševanja so med ljudmi letela semtertju. Ko zve Pretekstat — ta je bil — zakaj da biva tolik hrum, namreč da gre za Fiavijo, prodere skozi in ljudstvo na vsako stran potiskajo, bil je kakor blisk sredi množice.
Fiavija ga je spoznala in njemu v naročje padla. Tudi Emilija je prišla k zavesti, ki je z neizrekljivo bolestjo pričujoča bila pri teh strašnih dogodbah; sedaj je stegovala roke proti njem. Videl ga jo naposled tudi Sisinij, ki se je tresel jeze; slutil je, da se mu plen lahko izmakne.
Nekaj minutna tihota vladala je na zbirališču. Zadovoljno je gledala množica na mla-denča in na mlado dekle, ki sta se naslanjala na-8", kakor dvoje drevesec sredi viharja. Z eno roko je Pretekstat vzdržaval omahujočo Flavijo, z drugo pa znanil, da želi naj ljudstvo utihne.
Ko se to zgodi iu sicer ukljub poglavar-skitn prizadevam, ki je hotel hrup in šum narediti, nagovori ljudstvo, ki je bilo tako lahko pridobiti za najboljše in najslabše stvari ob enem istem Času.
— „Dasi nedolžen, tako je govoril, vendar bi bil molče prestal namenjeno mi kazen; kajti
šlo je edino le za me, ki sem izgubiti imel samo življenje. Tukaj pa žrtva ta je še ne-dolžniša, ki je imela izgubiti čast. Zatorej mi je povzdigniti glas, ako tudi nebi milOBti našel v vaših očeh, niti za-njo, niti za-se. Jez bi ne preživel njene kazni, ker ta kazen bi biia ob enem smrtna obsodba za tisto, kteri se je tela pokazati sramotnost brez primere in mo-ritev njenega otroka".
Te besede govoreč, kazal je na Emilijo, ktera se je izmed drugih koj spoznala zarad bolečine in potertosti.
Groza Bpreleti zbirališče in slišati je glasove razdraženosti.
Pretekstat pa nadaljuje:
— „Ljudstvo kartaško, po viharju, ki je Rim pogoltnil, prognaui, prišli smo sem po morju upajoči, da nas sprejme vaše gostoljubje. Vedeli smo, da bo pravične vaše postave, da so blagi vaši ob čaji in semkaj v vašo Bredo smo prinesli razvaline mesta, ki je bilo mogočno, ki pa sedaj hoče spoznavati vašo veli-kosrčnost, ker se je poprej balo vaše veličasti in moči. Ah, naš up je spodbit, naša misel osramotena; ne po tebi plemenito ljudstvo, ampak proti tvoji vednosti in smem reči, proti tvoji VOlji".	(Daljo prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 21. oktobra.
Avstrijske d«acle.
Vratislavski knez in škof Forster je 20. t. m. vsled starosti umrl na svoji grajščini Johaunesberg v Šleziji. Rojen je bil 24. nov. 1800. — Broški škof Not-t i g pa je nevarno zbolel.
Med vsemi volilnimi govori, kar bo jih letos govorili še ustavoverni poslanci, nam ni bil nobeden še tako povšeči, ko zadnji govor barona Ifaltcrskircliua v Judenburgu na gorenjem Štajerskem. Ta mož ima s Kro-nawettrom pred vsemi liberalci to prednost, da vsaj odkritosrčno in brez hinavščine govori, in to je za poštenjaka vedno simpatična prikazen. S tem pa se ve da ni rečeno, da se mi skladamo z njegovimi nazori, ampak le hvaležni smo mu, da nam nakane svoje stranke tako odkrito povč. Walterskirchen ni prizanesel svojim pristašem, ter zabavljal na nemško-pemsko kliko. O nekterih nemških poslane h je pa rekel, da so zgubili svojo priljubljenost, in se hočejo zdaj s parolo „nemštva" in s pomočjo nemških naprednjkov zopet do veljave povzdigniti. „Mi pa ne bomo za take kostanja iz žrjavice jemali", je rekel. Nadalje je rekel, da nikakor ne odobrava, kar ustavoverci bo čejo da se namreč volilni rgd ne sme spremeniti. Bojazen, da bi po razširjeni volilni pravici utegnili nektere sedeže zasesti liberalcem neprijazni poslanci, Waiterskirchna ne straši. „Naj se boij krepko potegujejo za ljudske koristi", je rekel, „pa se jim za mandat ne bo treba bati. Pa ti ljudje imajo bolj svojo lastno in svojo strankarsko korist pred očnr, z ljudstvom pa uečejo v ožjo dotiko stopiti, zato se boje razširjene volilne pravice." Tako daleč smo z baronom popolnem ene misli. Tudi moramo pohvaliti, da se ni fanatično izrazil proti Slovanom, ampak še rekel, da imajo Čehi pravico do lastne univerze, in da narodna eno-6trauost ne sme prekoračiti meje človekoljubja. Zanimiva je nadalje njegova izjava, da heče VBako prihodnjo vlado podpirati, ki ue bo naravnost Nemcev žalila. (S tem hoče meuda reči, da bi ou s štajerskimi naprednjaki tudi s kako slovansko stranko v zvezo stopil, samo da bi se tudi njegovi stranki kak ministerski sedež prepustil.) Čudni pa so njegovi nazori o nemškem klubu in o skupni Avstriji. „Če že hočemo izključno nemški klub', tako na blizo je govoril, „čemu se nam jo dalje ozirati na državo, mi imejmo le koristi nemških Avstrijcev pred očmi. Pustimo Ogre, da se popolnem ločijo od nas, užni Tirolci naj osnujejo lastno kronovino, Galicija pa naj bo tudi dežela sama za se brez zveze z državnim zborom! Kar je celi državi v prid, to nas nič ne briga, če pa nam ni v korist." To so pač odkritosrčne besede, ki čudno osvetljujejo nazore nemških napredujakov v Avstriji; iz njih se lahko posname, koliko resnice je na znani frazi, da so ustavoverci državna stranka,| da oni državo vkup držč. Walterskirchen je vendar ustavoverec, pa on je lahke vesti pripravljen, Ogersko, Galicijo in južno Tirolsko popolnem ločiti od ostale Avstrije ! Ustavoverni listi bodo gotovo po njem padli, pa on je vendar po pravici razodel nozore mnogih iz med njih, on je govoril odkritosrčno, in to je priznanja vredno. Nameravani „nemški klub" pa je s svojim govorom tako diskretiral, da bo težko kaj iz njega in Reschauer, vrednih ,,Deutsche Ztg." Be je zastonj toliko poganjal za to idejo, zastonj je celo starega Ilerbata podil od kraja do kraja, od padca do padca! Zdaj so odrekli
že Plener, Gross, Czedik, Teuschl in veliki posestniki. Herbst, „Deutsche Ztg." in razni drugi veliki judovski listi bo za eno blamažo bogatejši. Iz vseh teh dogodkov pa je jasno dovolj, da ustavoverna stranka ni edina, da toraj ni za vlado sposobna. Saj še njeni listi zdaj aami priznavajo, da se razpor v njihovi stranki ne da z lepa poravnati, da je bila toraj laž, kar so pisali o slogi ustavovercev.
"V isterski šolski svet je cesar imenoval: poreškega stolnega dekana, Ivana Cievo, koprskega gimnazijalnega vodja, Jakoba Babuder, piranskega realkinega vodjo , dr. Fr. Locatia in vodjo koprskega učiteljišča, Ivana Revelanteja. ,,Naša Sloga" tej veBti pristavlja: „Uzmimo na znanje! U Istri, gdje je dve tre-čine stanovnikah Hrvatah , imamo šolsko ze-maljsko vieče, gdje nema nijednoga Hrvata!"
V	češkem deželuem zboru je mladi Plener hudo zabavljal čez Čehe in vlado. Rieger mu je pa odgovoril, da Čehi nečejo nikomur krivice storiti, da pa za Nemce to ni nobeno zatiranje, če morajo Slovanom to nazaj dati, kar so jim po krivici vzeli.
V	gališkem deželnem zooru je rekel Itu-sin Kovalski, da se I*oljaki po krivici imenujejo „avtonomiste", ker oni so za Galicijo najhujši centralisti. Mož bi utegnil prav imeti!
Vnanje države.
Francozi V Afriki se pomikajo s precejšnjo močjo proti „svetemu" mestu Kairuan. Upajo, da ga bodo ukrotili. Dosedajni uspehi (?) niso po tem.
Na Irskem je vse narobe. Voditelj naroda, Parnell, je sicer pod ključem, ljudstvo pa toliko balj razgraja, okna pobija, policiste napada in angležke oblasti zasmehuje. An-gležka vlada je poslala na otok tri nove polke vojakov. Pravijo , da bi se bili Irci podali in zadovoljili z Giadstonovo irsko postavo, pa amerikauski Irci bojda najhuje spodbujajo k uporu iu so grozili odtegniti vso podporo, če se Irci podado pod sedanje pogoje. Nekteri angležki toiy-listi pa zopet Gladstonu očitajo, da je izdajalec, ker je Ircem toliko privolil. Tako slabe ravno niso olajšave, ki jih Glad-8tone Ircem ponuja, in za prvi hip bi se smeli z njimi že zadovoljiti.
..Edinost" za Primorsko priredilo bode 30. t. m. v Dolini poleg Trsta veliko slovesnost, odkril Be bode namreč krasen Bpominek tabora, ki je čez 3 metre visoka piramida. Sodelovali bojo tržaški in dolinski pevski zbori. To bode lep dokaz, kako tržaški Slovenci delujejo, da ni taka, kakor nekateri tržaški nasprotniki pisarijo po listih. Fakta govore, ne kričanje po krčmah in časopisih.
Izvirni dopisi.
Od Metlike, 18. okt. (Vinska letina.) „Sloveuec" je v dveh listih poročal o le-lini v naši deželi. Prebravšemu v „S!ovencu" ona dva dopisa, govoreča o našem letošnjem moštu, prišle so na misel besede: „Dolenjec, tvoj up je šel po vodi". Pa temu ni tako. O našem „metliškem" vinu hočem jaz poročati in sicer prav resnično.
Res je, da je bilo vreme ene dni oktobra nevgodno. Ko bi bilo vreme ves čas tako lepo in gorko, kakor je bilo septembra, imeli bi mi vino enako letu 1834. Rečem pa, da naš mošt je letos dokaj dober. Grozdje v naš h vinogradih je bilo letos tako lepo in zdravo, da redkokrat kedaj tako. Jaz imam 2 orala trtja in od vsega ob.lnega letošnjega grozdja sem odbral le en škaf gnjilega. G. vodja Do-lenec je pregledal naše vinograde, čudil se je, videč kako lepo in umno mi trtje obdelujemo, on bo tudi pritrdil, da bo letos vino dobro, resnico govorim. Zatorej viuski trgovci! naj Vas ono sporočilo v „Sloveucu" ne odvrne od nas; le pridite k nam, postregli Vam bomo z dobro kapljico. Z Bogom!
Iz Vrsta, 20. okt. Politično društvo
Domače novice.
V Ljubljani, 22. oktobra.
(Sveto leto) se pri nas konča s 1. novembrom ali praznikom vseh svetnikov, kakor je bilo že precej iz prva določeno.
(•j- C. g. Anton Potočnik,) fajmošter v Št. Vidu je bil nocoj od mrtuda zadet in so ga našli zjutraj mrtvega v postelji. R I. P.
(Praznovanje OOOletnice.) Prihodnje leto bo 600 let, odkar je Kranjska združena z monarhijo Iiabsburžko. Po sklepu deželnega zbora se bo ta dogodek slovesno praznoval, in sicer se bo podala deputacija deželnega zbora na cesarski dvor, prosit za dovoljenje te svečanosti iu za milost, da se cesarska hiša te svečanosti udeleži. Deželni odbor bo v dogovoru z ljubljanskim magistratom naredil načrt te svečanosti. V isti spomin Be bo zidalo „rudolfinje" (deželni muzej) in osnovale vstanove za deželno hiralnico.
(f Grojica Marija Wurmbrand-ova,) hči bivšega predsednika katoliške družbe, grofa Wiljema Wurmbranda, ki se je bila lani poročila z Ladislavom pl. Markovičem, je 15. t. m. o poludne za vtripljenjem srca nenadoma umrla v grajščini Ferendiji, še le nekoliko let čez 20 stara. Ranjka je bila jako blaga in pobožna gospa in vedno veselega srca. Zapustila je Bvojemu možu še le nekoliko tednov staro hčerko. R. I. P.
(Vredništvo „Slov. Naroda") prevzel je zopet g. dr. Ivan Tavčar, ker se je g. Peter GrasBelli temu poslu zarad preobiluih opravil odpovedal.
(Deželni zbor Kranjski.) Na vrsto pride 19. t. m. vprašanje glede premembe notranje uprave, ktero vprašauje je sprožila vlada sama. Odgovor večine deželnega zbora je tak, da je podoben nezaupnici sedanji vladi. Poslanec Navratil vpraša, če je mar to zahvala vladi, da ni razpustila deželnega zbora? Navratil omenja, kako grdo so ravnale prejšnje vlade z narodnimi uradniki in profesorji, sedajna vlada pa Kalteneggerju ne bo nič storila, čeravno je iz Dunaja v Ljubljano prišel, vladno avtoriteto spodkopavat iu se je podpisal na čelo tistim, ki vladi nezaupnico izrekajo. Poslanec L a v-renčič zagovarja cestna odbore, da niso tako slabi, kakor nemškutarsko poročilo pravi. Poslanec Robič pravi, daje bila prejšnja uprava boljši, ko sedanja, odkar so okrajni glavarji, ki napravljajj kmetom nepotrebne stroške. Po načrtu večine pa bodo okrajni glavarji še večo oblast zadobili nad občinami. Županije zato ne morejo reda vzdrževati, ker nimajo župani ua razpolaganje žandarmov, ampak okrajni glavarji. Govornik priporoča sledujič nekdajne kom sanjate. Dr. Zamik pravi, da se Taaf-feju prav goli, da dobi zdaj nezaupnico od tistega zbora, kterega razpustiti ni hotel. Govornik se čudi predrznosti večine, da si ona upa vlado in deželnega predsednika tako napadati. Govornik zagovarja vlado, da ni kriva natolcevanja dezorganizae je in centrifugalnih tendenc, kakor jej večina podtika ; ter označuje nemški „bauurukigungschwindel."
Dr. Zarnik osvetljuje tiskovno svobodo
pod prejšnim in Bedanjim ministerstvom. Nemški iiBti na Dunaji bili bi že uničeni, ko|bi se z njimi tako ravnalo pod Taaifejem , kakor b slovenskimi iu češkimi listi pod Lasserjem Govornik pravi, da ne Nemci, ampak Slovani imajo pravico, pritoževati se čez vlado, ker je premebka in ne izvede svojega programa glede ravnopravnosti. Slednjič zagovarja govornik de želnega predsednika Winklerja. Dr. Scbaffer govori zoper občinsko samoupravo. Napada vlado in Winklerja, pa „Laibacher Zeitung."
Predsednik Winkler odgovori v imenu vlade, da so nezadovoljni le ustavoverci, da pa ni res, da bi bila zdaj zmešnjava veči, ko prej, saj je v državnem zboru večina, ki se naslanja ua večino narodov in ta večina je z vlado zadovoljna. Zastran pisave ,,Laib. Ztg." omenja gospod predsednik, da vladni list le odbija napade „Tagblattove". Na uradnike ni deželna vlada prav nič pritiskala pri zadnjih volitvah, dež. predsednik reče, da o tej stvari še z nobenim uradnikom govoril ni. Toraj vse napade nasprotne stranke odločno odbija. Dr Zarnik še enkrat poprime za besedo in zavrne in pobije vse ScbaflVrjeve trditve.
Kaltenegger govori za predlog večine, popolnem stvarno in mirno (mož je pač bolj političen nego njegovi vrstniki in se neče z vlado popolnem spreti). Govornik meni, da male občine nič ne veljajo in zagovarja velemoč okrajnih glavarstev. Dr. Schrey polemizira z dr. Zamikom in pravi, da je deželni zbor kranjski legalen in pošteno delujoč, toraj vlada ni imela uzroka, ga razpustiti. On meni, da sedanja vlada ni sposobna za prenaredbo politične uprave. Potem jame zopet udrihati po deželnem predsedniku pod živahnimi ,,oho 1" klici narodnih poslancev in občinstva. Dr. P o-klukar ojstro odgovori, ter reče, da ie se-dajni zbor illegalen, nepravično sostavljen. Dr. Zarnik in Svetec še enkrat odbijeta Schreyove ugovore in napade na vlado. Svetec hvali oni čas, ko so bile dežele v političnem oziru še bolj samostojne, ko zdaj. Danes je sklep.
(Novi klavni red), namreč ukaz magistrata, da se mora od 1. novembra vsa živina v klavnici zaklati, nahaja malo prijateljev med ljubljanskimi krfmarji , poBebno zarad prešičev. Tistih 90 kr. klavnine bi šo pogrešali, pa vlačiti prešiče v klavnico in potem zopet meso iz klavnice domu pri ojstri zimi, to jim je prehndo. Mnogi prete, da ne bodo več klali. Toliko priljubljene in vsemu svetu znane,, kranjske klobase" bodo vsled tega bolj in bolj iz navade prišle. Mi sodimo, če se zasebnikom dovoli, da smejo prešiče doma klati, da bi se to tudi krčmarjem lahko dovolilo. Kar se tiče bolezni, do zdaj še nismo nič slišali pri nas o bolnih prešičih, in če že magistrat misli, da mora zaklane prešiče pregledati, zgodi se to lahko tudi na ta način, da gre preglednik v tiste hiše, kjer se kolje in si zaklano žival ogleda.
(Utonila) sta v Krki pri Žuženberku dva fanta, eden 20, drugi 14 let star. Vozila Bta se v čolnu, ta se je prekucnil čez jez in oba mladenča Bta zginila v valovih globoke vode.
(Polkovni krojač Plahota) si je v torek z britvijo prerezal vrat, ter je vsled tega vmrl. Vzrok temu bile so menda strašne bolečine, ki jih je trpel zarad raka v želodcu,
(Pni v kontumaciji.) Ker je neki stekel pes več psov v Ljubljani popadei, preden je sam za steklino za sv. Krištofom poginil, za-ukazuje Blavni magistrat, da morajo biti vsi psi Bkoz 3 mesece privezani.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Preč. g. dr. Anton Jeglič, ki je bil že pričel predavati dogmatiko v bogoslovju ljubljanskem, dobil je od novega Sarajevskega škofa, dr. Stadlerja, čaBtno vabilo, da bi šel ž njim kot kanonik v Sarajevo. G. Jeglič Be je iz prva brauil, a ko mu je preč. škof pisal, da se v tem kaže prst Božji, ker mu je on prvi prišel na misel, da ga cesarju priporoči za novo ustanovljene korarije, se je g. doktor vda), in je precej začel dogmatiko v bogoslovji učiti zopet kanonik dr. Čebašek. — Č. g. Stanko Franc je dobil faro Rateče. Č. g. Lorenc Oblak pride iz Krke za kaplana v Cirklje.
V	lavantinski škofiji: Č. g. I. Trstenjak je postal župnik pri bv. Duhu nad Lučanami.
V	tržaško-koprskej škofiji. C. g. JoBip Ceme, kurat v Barkovljah pri Trstu je vpokojen. C. g. Josip Uršič je imenovan za kapelaua v Skednju. Č. g. Karol de Maiti, dozdanji tajnik škofovske kurije, imenovan je za kateheta na c. k. meščanskej šoli v Trstu. — V semeniše je stopilo ietos sedem tržaških abiturjentov, iu sicer: Bekar Jos., Fonda Fr., Pipan Iv., Prelac Donat, Ščulac Ant., Sila Fr., in Zarotti Fr.
—	Nove orgije bodo v nedeljo 23. t. m. blagoslovili v Starem trgu pri Ložu. Naredil jih je naš znani orglarski umetnik g. Franc G o r š i č.
—	Nov križev pot so dobili za farno cerkev na Krki, kjer ga bode častiti frančiškan o. Adolf Majer 30. t. m. slovesno blagoslovil.
—	Na slapskej vinarskej in sad-jerejskej šoli bo preskušnja v četrtek 27. t. m.; vsak za napredek uneti gospodar sme priti poslušat. Pričetek ob 9. uri.
—	Lov na medveda. Iz Ribnice 19. t. m. Be nam p še: V naših gozdih se je bilo letos prikazalo nenavadno veliko medvedov, ki so hodili po noči na b^žnje njivo, ter to pozobali mnogo curšice in korenja. Eden takih gostov hodil je tudi na Poljanske njive, ter je kmetom naredil veliko škode. Ko je pa zadnjo nedeljo po naših gorah zapadel sneg, presledili so ga v ponedeljek zjutraj, ter so se precej spustili za njim. Zupan Andolšek čigar lov je tam, Be je z 9 drugimi lovci podal v gozd, kjer bo se mrcine nadejali, dva lovca pa ao poslali po sledu za njo, da bi jo prepodila. Pa gonjača najdeta medvedko na ležišči, ter jo tako srečno z dvema streloma zadeneta v vrat, da je le malo korakov šla naprej ter se mrtva zgrudila na tla. V torek so jo peljali v Kočevje, da jim okrajno glavarstvo pripozna poBtavno talijo 40 gld. Zverina je tehtala po stari vagi 2 centa in 25 funtov. — Nedavno ao bili tudi v Sodraškem lovu naleteli ua medveda, ko so lovili srne, in neki lovec je tudi nanj streljal, pa. ga le nekoliko ranil, ker puška ni bila basaua s kroglo. Šel je potem
medved mimo dflalcev, ki so apno kuhali, in mimo gospodarja dotične apnenice , ki so se ga vsi silno prestrašili, pa nobenemu ni nič žalega storil.
—	Kranjski prešiči. Kakor ,,Laib. Zeitg." poroča, seje odpeljalo te dni 200 prešičev lz Dolenjskega na Bavarsko. To je že vtretjič leto?, da se tako veliko število prešičev iz Kranjskega v Nemčijo proda. Vsled tega cena svinjskega mesa neče pasti. Mnogi krč-marji v Ljubljani, ki zavolj klobas prešiče koljejo, tožijo, da morajo zgubo delati zavolj visoke cene prešičev.
—	O d p e i j a n a j u d o v k a. Nek romunski grajšak je odpeljal judu Jakobu Itzig Katzu v Jassyu njegovo 20 letno hčerko, jo pustil krstiti in jo za ženo vzel. Jud je grajšaka tožil, pa ni nič opravil, ker je hči potegnila s svojim možem zoper očeta in rekla, da se je dala čisto prostovoljno krstit'.
Čuka
želi nekdo kupiti, krotkega in mandelca. Kdor «a ima , naj naznani ceno pod naslovom : G. Mahler, post. rest. KranichsJ'eld, ISteiermark.
Vorlag von Ernst Stahl in Miinohon.
Ablass-Brovtor
oder
vollstandiges Ablassgebet- und Andachtsbuch.
Jiin Vademecum fiir eifrige Katholiken. Zusamrnengestollt, mit einom Ablasskalond er und andorn Verzelolinlasen und Einloltnngen vorsehon von
P. BonifnciiiH Srlineider, O. 8. B. Mit Erlaubnies der Oborn und Uenohmiguiig dos hocli-vviirdigsten Ordinariats Mtlnclion-Kreising.
Taschonformat. Prois fl. 180. Na prodaj v
Katoliški bukvami.
Za mcsec listopad
v katerem
so praznuje praznik vernih duš,
priporoča se posebno knjiga:
Pomoč dušam v vicah
ali
premišljevanja in molitve za naše ljube ranjke.
Po P. St. Do.ienbach-n S. J. poslovenil P. II r i n o g o n M.
Z dovoljenjem visokočast. knozožkofijstva ljubljanskega,
Izvleček iz kazala je naslednji : Vvod. — Odpustki. — Premišljevanja za vse dni mesca. Jutranja molitev. — Večerna molitev. — Dve uiaši za duše v v cah. — Spovedne in cbha-jilne molitve. — Molitve v raznih potrebah. — Dve devetdnevnici za duše v vicah. — Križev pot. — Bratovščina in red za duše v vicah.
Trdo vezana knjiga stane 55 novč. — V platno vezana knjiga stane 05 novč. V pol usnjo vezana knjiga stane 70 novč. V usnje vezana knjiga stane 75 novč. V usnji zlato obrezo stane 1 gl. 10 novč. — Po pošti vsak odtis 5 novč. več.	(2)
Naročila na knjiga točno in brzo izvršuje katoliška bukvama v Ljubljani.
Glavna prodaj alniea stari trg ftt. 1.
F. A. Supančič
velika zaloga raznih klobukov V Ljubljani
Kilijala slonovo ulico tili kavarno pri Slonu.
1 priporoča so s 1 u v n o m u občinstvu s o s o b 11 o prečastitej d n b o v S č i 11 i za M	mnogo naročila.	(3)
1	Vnanje naroČila se i/.vrSe po poslanoj mori točno iu ceno.
Itdajatclj in odgovorni urednik Klllp llatle('l;t(i.
J. Itiazmlum nasledniki v Ljubita*!