ZA IZBOLJŠANJE USTA ▼al« Mn n(K ki *«l»*N»r«4s" al ga Va« hm b»aW- GLAS NARODA [( Miva. ti List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATHJE 0F0ZAUAI0, da pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prt-hranili pri opominih. — Ako ie niete naročnik, poiljite en dolar sa dvomesečno poskusu j o. TKLKPHONE: CHelsea 3-1242 fcatereri mm Htrmm* Ctmmm Mailer September 21st, 11M3 at tbe I'm« Offirc "U Ne« Vork. N. V, auder Act *f lougrcae of March 3rd. 1879 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 22. — Stev. 22. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 27, 1939 - PETEK, 27. JANUARJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVll. BARCELONA H SPANSKIH FASISTOV GLAVNO MESTO KATALONIJE SE JE PODALO BREZ ODPORA -FRANCO ZASLEDUJE LOJALISTE Prebivalstvo je navdušeno pozdravilo zmagovalce. — Mestno prebivalstvo je bilo izstradano. — Vojaki so med ljudi razdeljevali kruh. — Žene in dekleta so objemale in poljubovale zmagovalce. BARCELONA, Španska, 27. januarja — Fašistične legije generala Franca so včeraj zavzele največje špansko mesto Barcelono, ne da bi oddale kak strel in z velikim navdušenjem jih je po-zd ravilo poldrug miljon sestradanega prebivalstva z godbami, fašističnimi zastavami in s klici "Viva Franco!" Zvečer je vladalo divje veselje na trgu Plaza de C ataluna, kjer se je Krištofu Kolumbu poklonila Španska, ko se je vrnil v domovino po odkritju Amerike. Stare žene, katerim so solze tekle po ovelih licih. so klečale po razoranih ulicah, ko so Navarresi, i-talijanski legjonarji v črnih srajcah in bradati Ma-rokanci korakali mimo njih. Možje, žene in otroci, nekateri smejoč se, so se zgrinjali okoli vojaških tovornih avtomobilov, s katerih so smejoči se vojaki razdeljevali beli kruh. Katalonska dekleta so objemala Francove vojake ter so ž njimi korakala roko v roki po široki ulici Ramblas. Zavzetje Barcelone je največja zmaga generala I ranča v dve leti in pol trajajoči državljanski vojni in je zaključek največje vojaške ofenzive v modernih časih, kajti v 35 dneh je gen. Franco zavzel I 5,000 kvadratnih milj zemlje ter 500 mest, trgov in vasi. "EI Caudillo", pod katerim imenom je general Franco poznan, je sedaj v posesti dveh tretin Španske in 20 milijonov izmed 24 milijonov prebivalstva. Republikanski branitelji Barcelone so se v neredu umaknili proti severu in Fr^ncovi poveljniki v Barceloni nikakor ne nameravajo počivati na svojih lovorikah. Pet najboljših divizij se je po zavzetju Barcelone takoj obrnilo proti severu, da uničijo razkropljeno republikansko armado, ki Šteje nekako 200 tisoč vojakov, predno se more postaviti v bojno vrsto v severnem delu Katalonije. Dopoldne je bilo v predmestjih še slišati streljanje, toda popoldne, ko je general Franco izdal povelje za vkorakanje v Barcelono, je streljanje utihnilo. Od juga so pričeli prihajati v mesto Marokanci pod svojim poveljnikom generalom Juanom Ya-gue, s severa in zapada pa Navarresi z rdečim čepicami in ko so Barcelončani ob 5 popoldne pozdravljali zmagovalce, je radio postaja zaigrala fašistično himno, naznanilo, da je osvojitev mesta popolna in je zaklicala "Viva Franco!'* Komaj so vojaki prikorakali v mesto, je prebivalstvo najprej prosilo za kruh. General Franco pa je tudi za to preskrbel. Dolge vrste tovornih avtomobilov s kruhom in drugim živežem so sledile tankom in vojakom. Francove bojne- ladje s kri-žarko Can arias na čelu so priplule v pristanišče in pripeljale s seboj ladje z živežem. Zene, ki so objemale in poljubovale vojake, sc niso zmenile, da so bili blatni, prašni in izmučeni. V mestu je policija naglo pričela delati red, ko je prevzel županstvo Miguel Pla, katerega je general Franco imenoval, se predno je Barcelona padla. V dveh dneh bo fašistična vlada prenešena iz Burgoaa v Barcelono. 1 ! Federacija za revizijo Wagnerjeve postave PRIJATELJSTVO MED POLJSKO IN NEMČIJO Ribbentrop in Beck po-vdarjata medsebojno prijateljstvo. — Poljska ne bo šla proti za-padnim državam. VARŠAVA, Poljska, januarja. — Nemški vnanji minister .Joachim von Ribbentrop se je včeraj popoldne s »svojo ženo pripeljal v Varšavo in s 50 uradniki in časnikarskimi poročevalci v uniformah. V>i bodo gostje poljske vlade. Ko je von Ribbentrop stopil iz vlaka, ga je pozdravilo več odličnih Poljakov z vnanjim ministrom Beckom na čelu in več Nemcev v uniformah ]>od vodstvom nemškega |>oslanika Ilansa Adolf'a von Moltkeu. Policijska godba je igrala nem sko in [>olj-ko himno. Železniška postaja je bila močno zastražena in policija je vzdrževala red mod tisočglavo množico na trgu pred postajo. Toda množica von Ribhentropa ni mogla pozdraviti, ker se je s svojim avtomobilom odpeljal po stranski ulici s postaje. Po običajnih uradnih obiskih je vnanji minister Josip Reek zvečer priredil von Kib-l>entropu na čast državni banket v vnanjem uradu, nato pa je 'bil uradni sprejem. Banket je bil v prvi vrsti prirejen v proslavo petletnice nemško -poljske nenapadaine pogodbe v znak prijateljstva med Nemčijo in Poljsko. Beck je v svojem govora spomnil na "prijateljski sporazum 26. januarja, ki je po vsebini eden najkrajših spdrazumov, toda velikega zgodovinskega pomena. V svojem odgovoru je von Ribbentrop rekel, da ga zelo veseli, da je njegov obisk prišel ravno na j>eto obletnico sporazuma, ki je mnogo pripomogel k evropskemu miru. Poljsko časopisje ravno tako po vda rja prijateljstvo z Nemčijo, in izraža željo polj *kcga naroda, da hoče v mira živeti z vsemi svojimi sosedami, zlasti z Nemčijo in Rusijo, toda izjavlja, da Poljska ne bo nikdar podpirala ni kakega sovražnega čina proti za-padniin državam. AMERIKA NAJ PRED SVOJIMI VRATI POMETA! Tako je svetoval senator Reynolds senator j e m Združene države naj se naprej brigajo za svoje probleme. WASHINGTON, 1). C., Ki. januarja. — Včeraj se je vršila v senalu obširna debata glede stališča, ki naj zavzamejo Združene države napram svetovni politiki. (Slavno besedo je imel senator Roliert R. Reynolds, k'. je zadnja leta obiskal večino evropskih držav in proučil tamkajšnje razmere. Ameriški vladi j«* Reynolds svetoval, naj naprej pred svojim pragom pomete, [totem naj .se šeli' v ti k u je v zadeve drugih držav. — Pustimo Hitlerja in Mus-solinija v miru! — je vzkliknil, — in nikdar ne skušajmo vršiti |k>licijske službe jk> Ev-ropi in drugih delih sveta. — Združene države so taktično piukinile diplomatske cd-nošaje z Nemčijo, — je rekel, toda ne vem, čemu. Pustimo evropske diktat me tam, kjer s o, in >e raje brigajmo za naše nujne probleme, naprimer za odpravo nezajmslenosti. Demokratski sen. Nchwelen-bach iz Wasliingtona mil je večkrat ugovarjal ter opozarjal senatorja na razmere v Ev-rope ter na trpljenje jetnikov v koncentracijskih taboriščih. — Ali >te za to, da uvedemo v tej deželi koncentracijska tal>orišča ■ — je vprašal Reynolds«, slednji mu je odvrnil: — Prav nič bi ne škodilo, če bi jih uvedli in sicer za •komuniste, nacije in druge, ki skušajo 'strmoglaviti sedanjo obliko naše vlade. Ob koncu svojega govora je poudaril, da ne m npatizira ni ti z naciji niti s fašisti, diktatorjem pa da kredit, ker se v prvi vrsti brigajo za svojo la-stno deželo. To bi morala storiti tudi ameriška vlada. FRANCIJA PRIPRAVLJA MOBILIZACIJO Generalni štab je izdal načrt za naglo mobilizacijo. — Francoska javnost v kratkem pri- TREBA JO BO TAKO IZPOPOLNITI, DA BO V VSAKEM POGLEDU JASNA WASHINGTON, D. C., 26. jan. — Zdi se, da bo kongres z veliko večino odobril predlog Ameriške delavske federacije, naj bo Wagnerjeva delavska postava tako izpremenjena, da bo dala delodajalcem in strokovnim organizacijam večje pravice. čakuje krizo. ^ Opozicije pa seveda tudi v tem slučaju ne bo manj- kalo. PA H IZ, Francija, 26. jan. — Francoski generalni štab jo >koro podvojil hitrost mobilizacij«' Zti slučaj kakega nepričakovanega napada. Načrt za naglo mobilizacijo je bil narejen, ker bo po ume ju francoskih vojaških krogov po padcu Barcelone prišlo v Sredozemlju do ostre krize. Za izboljšanje mobilizacijskega sistema jc dalo povod tudi »poročilo, da je Italija poklicala pod zastave (10,000 rezervistov. Navzlic zagotovilu iz Rima, da je biio vpoklicanih le razmeroma majhno število rezervistov, in da v tem ni nič nenavadnega, bojazen francoskih vojaš!; h krogih ni bila pregnana. Francoski vojaški krogi, ki pričakujejo, da bo v kratkem ča-u prišlo do veiike krize v Sredozemlju, so znatno skrajšali čas za mobilizacijo ter tudi izdelali načrt za mobilizacijo vse industrije. Podrobnosti tega načrta pa so tajne. Sef generalnega štaba gene- FRANCOZI KUPUJEJO AEROPLANE Francoska vlada je v Zdr. državah sklenila pogodbo za nakup ae-roplanov. — Naročila je 600 hitrih aeropla-nov. PARIZ, Francija, 25. jan — Francoska vlada je sklenila z Združenimi državami pogodbo za nakup (»00 hitrih vojaških aeroplanov, ki l>odo veljali 50 do <>0 miljonov dolarjev. Prejšnje francosko naročilo za 100 aeroplanov bo kmalu Kritiki Labor Relations Roarda so odobril« šestnajst predlogov Ameriške delavske federacije, ki jih je predložil demokratski senator Walsh iz Massachusetts. Z nekaterimi teh predlogov se strinjajo tudi pristaši Rooseveltove administracije. Tako je ie vsaj izjavil senator Pepper, demokrat iz Floride. Zadevo bo najbrž preiskal senatni odbor -za delavske od-nošaje, ki mu načel nje senator Thomas, demokrat iz države Utah. Thomas je rekel, da bo postava v skrajnem slučaju nekoliko izpremenjena, bistvene izpremembe pa ne ho nobene. Postava v -svoji sedanji obliki ni popolna, in razna sodišča njene določbe pač po svoje tolmačijo. Izpremeniti ozira iz po polniti jo bo treba tako, da izvršeno. To so zasledovalni aeroplani Curtis* Hawk 75\,jbo v vsakem pogledu povsem katerih eden je napravil sve-.Jasna- tovni rekord 575 milj na uro v J Senator Burke, demokrat iz ral Marie Gustave Gamelin je! poi"l*lji'k v Buffalo, N. V. ^™sk<>, ki že spočetka kri-opustil svojo namero odpoto- K»k*'li aeroplani so vključe-l tizira/V\apierjevo postavo je vati v severno Afriko ter bo ni v zadnjem naročilu, ni zna-1 mnenja, da so zahteve Delav-ostal v Parizu z najvišjim voj- t(»l»> ** Je francoska ske federacije doili prenule. niifi svetom. Admiral Jean | *rmn;1 komisija, ki je pnsla v| Vse kaže, da bo debata Darlan, s katerim se je gene-| užene mesecem, na za pa d nem obrežju, POZOR! Rojake opozarjamo, da lah-'o, ko naročijo posamezne ko-nade Slovensko-Amerikanske-ga Koledarja za 1JJ39, name-;to, i-| ^V on^.kl ^^ ^ ji, ker bo Francija imela celo brodovje najhitrejših vojask'h aeroplanov v Kvropi. Pri pogajanjih za nakup aeroplanov državni department ni bil udeležen, temveč je Prodno se je zmračilo, je bilo v mestu 20 divizij Francove armade. RIM, Italija, 26. januarja. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je sinoči množic 50,000 ljudi, ki so se zbrali na trgu pred palačo Venezia, naznanil. da je Barcelona padla in rekel, da pomeni padec Barcelone poraz za sovražnike fašizma, nakar je pričela množica kričati "Tunizija!" in "Korzika!" 11 duce se je moral na klicanje ljudstva večkrat vrniti na balkon in je opetovano slišal zahtevo po francoski zemlji. vojaške »službe, in vseučilišč- gajanja prevzel zakiadniški u-niki, bodo vpoklicani v aprilu, aiko i>o dosegli starost 27 let. frankfurter™ naslednika cambridge, m*-*., 25. jan. — James M. Land i s, dekan pravne fakultete na Harvard univerzi, je re4cel danc>, da bo na mesto Felixa Frank-furterja, ki je bil imenovan za člana najvišjega sodišča, i-menoval iirofesorja Thomasa r. Powella in Heiirj'-a Harta. Frankfurter je prej predaval pravo ua Harvard univerzi. ra«l. V septembru je Anglija v Združenih državah kupila 400 aeroplanov, za katere je plačala $2r>,3l7,:{27. Prvi aeroplani. ki jih je na ročila Anglija, sc dospeli v New York za prevoz v Anglijo IS. januarja. umetni gumu v nemčiji BERLIN, Nemčija, 24. jan. — Nemška vlada naznanja, da je produkcija umetnega gumija, ki jo znan pod imenom 41 buna", silno napredovala. V letošnjem letu bodo imele vse NEMŠKA ZRAČNA SILA LONDON, Anglija, 2C. jan. — C. (i. Gray, ki je največji angleški izvedenec za Inijne aeroplane, pravi, t1,a ima Nemčija samo nekaj Kad 3000 vojaških aeroplanov in skuša po je Anglija v tem oziru daleč za Nemčijo. Z ozirom na to, da je bilo nedavno'poročano, da je Clias. A. Lindbergh rekel, da ima Nemčija 9700 'vojaških aeroplanov, Anglija pa samo 1500 je rekel Gray, da ima do Lind-hcrgha preveč r-poštovanjn, kot da bi mogel verjeti, da je jl^imlbergli kaj takega trdil. Gray pravi, da je smešno trditi, da ima Anglija samo 15(M) vojaških teroplanov ter pravi: 44Med mnogimi diugimi vojaškimi aeroplani ima Anglija 1000 zelo hitrih bombnikov in več sto jih je v delu.'* Po njegovem mnenju ima I-talija ."{500 aeroplanov, Francija pa 600. nemške kare obroče iz bune. Umetni gnmij delajo iz kalcija in koka. MmM 'K - M ■BE«a RBIBID New Tot« Friday, Jantlary 27, I 9^9 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY M GLAS NAltODA (VOICE or THE PKOTIJE) 99 Owned and Pnbliahed by SLOVENIC POBUBHIMO COMPANY <▲ CorpormUon; rrmok SakiCr. Prudent J. La pah a, gee. fin«-« of buatiMMw of the corporation auO addreaaea of above officer«: tlf WIST iftth STKJCICT new VOKk. N. Y. 46th Year ia*CED BVEJil DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOL1UAYH Advertisement an Agreement £a celo leto velja Hot aa Ameriko Za New York e* celo leto . . *7 0u In Kanade ...... ........ oc Za pol !eta .. ... $3..'-G Z* pul leta ........ Zm luoaemstvo aa celo leto .. I7..W Za četrt leta........ Ki rw>i lota (V Kil ---------1, 'i , m | Yearly **OL»A8 NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ fN PRAZNIKOV «ULA* NARODA". 21« WEST 1Mb STREET, NEW YORK, N- V. TELEPHONE: CHdm S—lUi DOPISI brea podplat Id oaefcnootl m ne priotx»u>jo. Denar ca naroCnina oaj ae blagovoli poAUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejinje bitallACe naznani, da bkrej* nald^ •o naslovnika. KRIZA PARLAMENTARIZMA Rimski dopisnik pariškega "Tempka*' Paul Gentizon, ki ve! ja za najbolj.;ill inozemskih poznavalcev današnjo Italiie, je napisal za svoj list zanimiv opis novo italijansko "zbornice fašjev in korporaei jV članku se dotika tudi vprašanja krizo parlamontarizma v svetu in piše med drugim: "Fašizem izhaja v svoji reformi s stališča. da se danes pojavlja 'kriza parlamentarizma z novih vidikov v večjem delu sveta. Ne le v Italiji in Nemčiji se danes vse, kar Je važnejšega in ftolitičneni in gosfiodar^em f»odročjti, dodaja izven parlamenta, temveč je mogr>če, pravijo v Rimu, opaziti isti pojav > najrazličnejših oblikah tudi v TurČij*, Romuniji, na Ma-ižarskem, Portugalcem, v (irčiji in še v družili državah, da ne omenjamo nacionalistične Šjnanijc. Tudi o Rusiji ni mogoče trditi, da hi imela parlamentarni režim. Franciji se pn mnenju rims'kfh krofov tudi že ka /.»* globoko mrsprotje med parlamentarnim vidczoi » in narodno stvarnostjo. Vf Združenih državah Severno Amerike ima državni šef v**čjo oblast kakor katerikoli absolutistični -nveren. Res je, da more parlament v Angliji se v.-dno zrušiti vlado, toda uHidar ~e ne more dotakniti niti admiralstva, niti Foreign Officea, niti Colonial Officea ali pa finančne City, ki bolj ko parlament predstavljajo organe in ustanove, ki hi stveiio vodijo vso državno politiko. Skratka, propadanje parlament ari za v Italiji ni osamljen f«ojav, tem ver je samo del splošne usmeritve našo dobe ** OBISK VR SVETOVNO H A ZSTA V« I. v AM I F. T ^ Z>VIIJKVIf) N Kultna I>NO L\0 TKKJ{K\ _ OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V N E W roum io SLEHERNEGA PRESENETILA Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ———1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPBJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA * po&tnino A* Na zamudite ta prilike! V TOM MOON EY PlKETfRA V Ko >0 zastavkali v San Franeiscu uslužbenci department trgovin, je vzbujal med piketi veliko pozornost Toni Moonev, katerega je nedavno osvobodil novi californi j ski governor Olson. Nekoliko o tem in onem FRANK TROHA, Barberton, Ohio. Družabno življenje pri nas v Barbertonu s<- nadaljuje po staram obira ju, in eti, la m< ram iti na delo tedaj, ko se drugi odpravljajo na zabavo, Obratno sem pa v<*čkrat prost, ko drugi delajo. Toda delo in zaslužek je za delwea prva stvar, in tako moramo biti zadovoljni tem, kar smo d< bili. Ka-kor sem zadnje dni oprrzil imajo nekatera društva, pi vski z'boi i in klubi svoj publ'-cijski odbor. Torej pllblietj škili odburov j«* dolžnost, da poročajo v slovenske 11 st o raznih prireditvah in koneer-tili, a je to, ko no rojaki udeleži- jugoslovanska vlada prepove- > , . . ,l„i., i« i______ • .1 »____ na de, ker mu je priložen zemljevid mesta \e\v York in panorama prostora, kjer se bo vršila svetovna itrzstava letošnjo pomlad. Kdor ima namen razstavo |M»sctiti, tnu bo zemljevid najboljši kažipot. in -/.ato je vnaj '27) centov 'vreden, toda naročnik koledarja dob? zemljevid zastonj. Ko sem pred leti prevzel za--topništvo lista, sem se z v>o vnemo zavzel, »kt bi eiinvce li--tn k< ristil. Istotako sem par-krat m^roeil vee je levilo ko-h'darjev in obiskal skoro sleherno slovensko hišo v mestu in okolici, da >»• tem bolj -e znanim z našimi ljudmi jn pu možnosti pridobim še kakŠne-g-: novega naroenika. Moj namen je »bil torej eimbolj delovali /j-, list in ustreei upravi 44(Jlas Naroda ne p- zato, da boni s tem kaj zasluzil, kajti tako potreben še nisem, da bi se polakonmil te vrste zaslužka. To naj bo odgovor tistim, ki r-o govorili, da sem |m» hišah pobiral "kvoderčke". O-pro-tijo pa mi naj, ko sem se tako zmotil, da me je pot zanesla v njih hišo, saj v bodoče me ne bo-v«v. Tistim, ki so mi šli na roko se pa naj-t- pleje zahvalim. Ko so naročeni na "Ol-is Naroda**, dobivajo hvale vreden list v svojo hišo, in od dne do dne imajo na razpolago zanimivo čtivo. V listu od časa do časa opazim ogla* ljubljanske hranilnico v stari domovini. V oglasu je rečeno, da kdor vloži denar v omenjeno hranilnico, je sto procentno na varnem. Toda }M>jiisnjeno pa ni, kako bo ameriški rojak denar nazaj v Ameriko dobil, če slučajno tja ne more, tukaj mu pa sik jire-ti. Dobro nam je znano, da je nanju ni iskrenosti in je v njem i laž. kajti kdor je tarnal, da je|V hil vedno tem na banki ni mogel ničesai izgubiti. Co j«, pa v resnici na h;nki denar izgubil, potem mu ni bilo .potreba tarna4: ':ajti taka sila mu ni bila. Razne prireditve, ki so večinoma obiskane, nam pa tudi pričajo, da tolikšnega pomanjkanj;: ni, kakor se nekaterim zdi. l^aftezen. Toda -ti očitki so prileteli kakor bumreng nazaj k njim in dosegli so to, da so sedaj .še bolj udarjeni, kajti bolj-šoviki so zavzeli obratno stališče in vse tisto prepovedali, kar so jim nasprotniki očit .li. Prav nič več >e ne sme vršiti porodna kontrola, pač pa se mora narod množiti kolikor se da. l.n tako se sedaj boljševiki množijo, da jih je vsafco leto par milijonov več. Otroci imajo boljševiško vzgojo in mlada generacija se iziproiuinja, kakor starejša generacija želi pod vodstvom svojih voditeljev. To je »pa strah in groza fašističnim voditeljem, in ne vedo, ikako bi ruskega vraga Utrli. * Današnje (preganjanje Židov se mi zdi pa raivno t:v!co, kakor nam je povedano v tisti pravljici, ko so hudiča izganjali iz človeka. Hudič je v človeku rohnel, končno se jo pa oglasil in izganjalce vpiašnl, kam da hoče iti. S tem je pa izganjalce spravil v kašo kajti niso mogli najti prostora, kam bi hudiča poslali, kajti vsa'ki prostor je bil last nekoga. Kako je bilo dalje s tistim hudičem "Vjveku, ne bom sedaj pri- Peter • • • • V pomanjkanju, po- 1^'odoval. Z Zid i jo damn baš tako težavno stališče. Lahko se jih izganja, toda vprašanje je, kam jih po.dati. Sploh >0 pa Židjo tudi ljudje in je malo zlo-čincev m«*d njimi. Poleir tega so dobri trgovci. i T|M #» t ko je ' —ija OT1i na haiM izgubil, ga lahko naročim in prinesem fTorej tukaj je tfokaz, di v tar- i I jo slovenske prireditve v drugi naselbini, in pomen takega obiska ima tudi dobre posledice v tem, ki so rojaki tembolj seznanijo, zlasti tu rojena slovenska mladina, ki sr najde novih prijateljev in tesnejših vezi nw»d mlajšo generacijo. ' a * Slovensko - Amerikanskoga Koledarja za loto 19.10, sem bil naročil le toliko izvodov, kolikor nem dobil naročila, in ,pa za fiste, ki so že več let redni naročnSWi skoledarja, toda nekaterih nisem dobil doma. A3co še kdo želi koledar, mu Pred leti je v stari domovini neki župnik pri krščanskem nauku in izpraševanju vprašal mladega moškega, kaj jo sveti zakotf. Možakar je park rat pomežiknil in skomignil z ramama .nato je pa jedrnato odgovorih -»Sveti zakon je k urni k." Zir|»nik, možje in fantje so se naglas za k robota) i temu odgovoru proprentega vaščana. Župnik ga jo nato .ponovno vprašal, naj mu razode.ae, kaj j'- s tem mi -lil, in mož je tako razodel; "S tistimi, ki stopijo v zakon in tistimi, ki so še >amci. je tako kakor s kurami. Tiste, ki so v knrniku, sili^> ven, tiste, ki so zunaj, silijo pa n, ter." Župnik si ni mogel kaj, da ne bi moža pohvalil in potrep-Ijal po rami, za tako izvin!no poja-nilo. Temu dogotllvii primerjani vse tiste naše rojake, ki so prihajali v Ameriko in odhajali nazaj v domovino in to tako dol go iM»nnvljali, dokler niso obtičali krin. sedaj pa že leta in leta in leta nazaj silijo, ipa priti ne morejo, »kot kure iz ku nnika. Mnogi stariši vse svoje upanje stavijo na svoje otroke, toda vselej se pa tako ne zgodi, kakor so ni stariši napravili načrt. Ni dolgo tega, ki mi jo pripovedoval post aren mož, da je vzgojil sedem otrok, da niso bili nikoli lačni in ved-povoljno oblečeni. Torej on sam jo »služil za veliko družino in gledal, da ni trpela pomanjkanja. Ko so mu pa o-troci odrasli in jo on potreboi počitka, /po vseh sedem otrok njega prež i'vi jati no moro./(Sid. 110 so nam to zdi kaj?. Toda ni prav nič čudnega v današnjih dneh, če dobrpr premislimo današnje razmere. -s * J Fašisti in drugi nasprotniki ruskih boljševikov, fco boljše-vikoni neštetokrat vrgli v obraz očitke, kako daleč so za gazili v nenioralnosti, da imajo po rodno kontrolo in svobodno Co no »bi bilo nevednih in lahkovernih ljudi, tudi podlage za slepar je .ne bi .bilo. K temu naj še dodam en primer iz preteklih* let, ko sem bil Še v starf domovini. Sin premožnih stariŠev se je šel učit za trgovca. Ko se je po par letih učen vrnil domov, je nekaj časa študiral, kako in kje bi odprl trgovino. Končno se je odločil, da gre v Trst, ker so 11111 je zahotelo po velikem prii-ta-uiškjem me^tu. V Trstu je ostal več. let. končno se je pa zopet podal v svojo rodno vain doma odprl trgovino. Nekega dne som govori! ž njim. Viprašal sem ga, čemu se je vrnil. Odgovoril mi je, da se med svojimi ljudmi lažji* izhaja ,1kajti v Trstu so ljudje mo-drejši in s«* jib ne da kar tako za nos -potegniti. Torej kdor je zvit. vedno tam prilike išče, kjer je več nevednežev. Uporabljajo 9a pa v vem svet* iao 1M7 t - • pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: z* % 2.45 % 4.75 $ 7 .UD $11.00 tfl.uU ^Li.fpO ....................Din. Mrt) .............DLb/ 200 ________Din. 300 ....................Din. 500 ....................Din. 1000 ....................Din. 3U00 V Italijo: Za $ 6.30 $ 12.— $ 2»,— 9 57.— $112.50 $187,— Ur 100 Lir 200 Lih 500 Lir 1000 Lir 2000 Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo vetjih i hn k«t xr«raj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljuj« Ae iMUte pocaje. NUJNA NAKAZILA ISVBBO. Sjemo po cable letter ZA PRISTOJBINO $ S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 21f W. ISth ST,. NEW YORK TRDI SO, TItDT. . . Vsak človek jo po svoje n dar jen, to<>a nekateri mos'ki -o takšni trdini, da je groza. S tem ne trdim, da niso s no isohni "za to ali 0110 reč, da ni-o dovzetni za to ali ono stvar, n ja, še preveč. So položaji, v katerih se naglo znajdejo, dočim traja vča--i dolgo, dolgo, prodno se za .vedo, če se sploh 1>obe 'so pa tudi taki, ki no poznajo noben ill okoliščin in noben iih namiga vanj. Takšnim je treba s karolo po glavi — kot pravijo v lopi rib Tiiški dolini. •le pa še drngta vrsta moškii«. ki vse vedo in v se razume j«, ie tistega no, kar jo bilo treba Ne gre in ne gre jim v glavo, pa naj bo zadeva še tako ja sna in razločna. Ženskam pa v !'>m pogled«« v>a čast. Predno Ik» moški re kel 4*a", ima žen>ka že zdavnaj "h" na jeziku Sploh so pa v vseli ozirili dosti bolj podjetne nego »so moški. Tako ~e je zgooilo, da Se jo mlada, srčkana gospodična čez ušesa zaljubila v takšnega trdi na. Bil je velHc, močan in lep, toda sveta Katarin" je oči vidno pozabila nanj, ko'je delila svojo dragoceno darove. Že več kot tri mesece sta ^ poznala. Bila sta na plesih, veselicah in drugih zabavah. Pozno ponoči jo je .-premijal !o doma. Ona je brenčala- on -e pa ni ganil. Ce si ženska nekaj v glavo v bije, no odneha, dokler ne pride do cilja. Skienila je torej, da se sama in brez njegov -pomoči dokoplje do njegovega -rca in v njeni trajno ostane. Ko sta nekega večera sedela na samotni 'kiopici, ko je na nebu skrivnostno svetilo fantovsko solnce, ko je božal njn ne lase rahel vetrič, ko je vse-naokrog opojno dišalo po cvet ju, se jo nežno naslonila nanj in rekla: — Aaaali! — Kaj vam je, gospodična! — je vprašal preplašeno in bi planil po ambnlanco, namesto, da bi ji odpel pretesno obleko ali karkoli se že napravi v takšnem -lučaju. — Sodite, — je za povedala, — vas bom nekaj vprašala. In -začela je s skrivnostnim glasom: — Aaaali, ali poznate občutek, ki človegu stiska in razganja prsi, vse obenem? Ali vam je znan tak občutek? Srce začne mogočno utripati. Človeku zastaja sapa. Najraje tii .-o kam mrslonil iri so česa o-prijel. Navdaja ga čudna e-llftftiufk. Brani *so in brani, naenkrat se pa ne more več zadrževati. In iz njegove najgloblje notranjosti bruhne na dan. . . .priznanje . . . Besedo "priznanje** je izgovorila tako tiho, da je sploh slišal ni. Tako spretno mu je premetena tica opisovala občutek ljubezni, Uifco ga je priklepala nase. — Ali ste že imeli kdaj tak občutek? — je strastno poizvedovala. Njegovi trd in ski možgani so začeli prem leva t i to neobičajno vprašanje in so slednjič namleli -sledeči odgovor: — O, seveda sem že imel tak občutek. Že večkrat. Pravzaprav imam tak občutek vedno, kadar se vozim po morju. Sem •sicer zdrav in močan, toda morski bolezni sem strašno podvržen... Še enkrat je vzdihnila: — Aaaali! — toda topot se ni več privila k njemu, pae je pa stekla od njega, kolikor so jo nesle noge. Friday, January 27. 1939 SLOVENE , (YUGOSLAV? PATT.T Kakšna dobr/inn je bil ta Hcktor La|>oiiik, fant kakor Uforn. 1*4* sejalcu svojca živ-'.i,"JJI .F '''t fKHhiloval zapeljivo |M»sta«vo .-»i iiHfwi ličnega • »i jaka, sijajno zdrav in jmivHiu nad >to tisoč frankov letnih 1rebno za srečo na tem svetu. Ai' ^najmanj dvajsetkrat se je hotel oženiti, toda v zadnjem hi fin mu je rodno zamrla na ustih odločilna beseda, po kateri so zaman hrepeneli' krasne •/ ljubljene oči hipih deklet in d ru/est ni b vdov. I lektor je hotel biti prepričan, j hi ga bo izvoljeofca vzela *arno zavoljo njega, ne glede na njegovo boga>tro. Pa po-reotikal melanholično po mestu, iskal je r-< rodno dušo, lepo neznanko, ki :hi znala ,prečitati iz njegovih .pogled« w vroče hrepene-ije po globoki, nesebični Iju-lM»zni. . Nekega aprilskega popoldne, -mešno oblečen v pretesen suknjič in nemogoče, kratke hlače — sama -zaplata — jc .sedel Ifcktor Laponik ua klnpiei na Klizijskih poljih in puhal dim ■z pi[>e. Pred njegovimi iščočimi očmi so vozili krasni atvo-mobili v Unionjski gozdič mlade in elegantne dame smehljajoče se v mlado jutro. Vse so r>o mu zdele lepe, očarljive, vredne oboževanja. Tod.a vse so se peljale mimo, ne da bi se zmenile zanj. Ves obirpan in no.«reče 11 je /e hotel vstati in oditi domov, ko se je naenkrat ustavila pred njegovo kloinico prekrasna li-ncuzi.mv. Tudež* Ru sol asa vica se je prikazala pri oken-c.u elegantnega avtomobila in ročica v beLi rokavici je poni i-gala mladeniču, naj se približa. "Končno! Torej sem le dočakal!" je pomislil naš orjak. "Temu -e pravi ljubezen na prvi pogled." Ko se je ustavil nekaj korakov od lepe neznanke, ga je premerila od pete do glave, potem je pa vakliknila zadovoljno : <4Baš tatkega moža, kakor ste vi, iščem že več mesecev! Veseli me, zelo me veseli, da si nečenja, |*onosno limuzine z grofico ni bilo več. N .vzlic svoji bujni fantaz*/1 in ekwent l ičnosti ni spada) naš lirični orjak med mo.^ke, ki se slepo vržejo v Ijuhavne pustolovščine. Se istega večera -si je .preskrbc'l zanesljive iufor-macijje o grofici Pet rov ski. Bile so zelo dobre. Vdova po kozaškem polkovniku, ki ji je zapustil hynii premoženje. Grofica jc zahajata v najboljšo pariško družbo, njeno vedenje je bilo brezbrižno, skratka, bila je na najboljšem glasu. "To je prava žena, kakršno potrebujem in kakršno že tako dolgo zaman iščem." je vzkliknil llektor ves srečen. In drugo jutro je poz v« nil gladko obrit in brezhibno oblečen nib določim i uri v palači <*voje izvoljenke. "Ali bi mogel govoriti z gospo grofico Petrovsko?" "Gospa grofica dopoldne nikogar ne sprejema," mu jo odgovoril komomik. "Saj me včeraj sama povabila, naj priileni dan*»x ob enajstih k nji." "Aha! Zilaj pa že vem, za kaj gre." je dejal komomik. Obrnil je začudenemu Tloktor-ju hrbet in zaklical sobarici: "Hej, Marija, prinesite d
  • i uredili skupna ta-liorršča za te otroke na deželi, ZAŠČITA OTROK PRED SVETOVNI &B&ORD ZRAČNIMI NAPADI. j V POLJUBLJANJU. "Hfportni rekordi^ * ka'kor "najhitrejšo britje fia svetu," ali "najdaljši ples na zemlji" imajo le redkokdaj dolgotrajno življenje. Hitro se najdejo častihlepni ljudje, ki takšne rekorde prekosijo. Že šest let pa čaka j>o»dobon rekord dvojico, ki hi bila dovolj zaljubljena, da bi prrkftsiIn sedanje svetovno iprvenstvo v poljubljanju. Ck Upodirna Paillette Daye-va In gospod Lim' Kniglit iz Chi caga se vx- šrs* Id ponaša so opustili, in sicer za to, ker'ta .s tem svetovnim rekordom, bi obstajala potem nevarnost ('IKASKE VRSTI. epiilemij. Otroke bodo >lali rajši v oskrbo zasebnikom. V celoti gre za tri milijone otrok, ki na j bi jih n i tn način spravili na varno. Ta rekord sta postavila pre 1 mnogimi pričami s tem, da je njiju poljub takrat t raj d <► in pol ure. To ni malo, posebno ne za ustnice. l>ne 17. januarja je v bolnišnici Mercy v (Shicago. III. umrl 14-letni .J< hnnv English, (Ipopačm^ ime. pravo rine je Jnglič ali Ingolič), slovenski deček, o čigar smrti so poročali visi čikaškJi listi z nenavadnim zanimanjem. Fantek je trpel na redki bolezni, raku na živcih m zdravniki so ž«* pnil meseci1 ugotovili, da zanj ni rešitve, kljub temu jo dcčuk trdno upal, da ozdravi in osvojil si je vsi- zdravnike, bolni-čaMkc in vso čikaško športno javnost s .svojim velikim navdušenjem za hasohallske t«»k me. Sleherni da-11 je komaj čakal novic s sporttfiega polja in zdravniki -o mu celo a ran žirali obiske vodilnih žogome-taloev organizacije Cubs in te left nski razgovor na distanco s filmsko igralko Shirley Tenrple v Ifollywoodu, kat« 1*0 je izreilno oboževal. I.i-ti so k njegovi smrti |ior-očnli, d.i ie umrl John Knglish. Cub-' Fan No. 1. Zapušča >tar:«\ § 4GLAS NARODA" j pošiljamo v staro do- p movino. Kdor ga Ko- ^ ^ če naročiti za svoje j ^ sorodnike ali pri jate- ® ki so pred leti priselili v Chicago iz Krcezv llilla, Kan^. kjer ji- bil .h I Mili v rojen. ^||.||MIHl|l||.1|1llllllt,!|.,||IIHl||,||.(I|»l»lt!:,| tin''tittiOHn» .»in 'tiniuniu^tim^iin^ ^ Ako Vas zanima le-^ po čtivo, naročite si T*-^' Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939: ren^vas snvala Pridite takoj kakor kJ nas laJvko ^ jutri ob enajstHi k meni. Prepričana sem, da vam ne bo žal." T11 pomoma mu je svojo vizitko. "Grofica Ksenija Pe-trovska, 44 bits, rue Heche." Hektorja je ta nepričakovana ljubeznivost tako zbegala, ta redka iskrenost ga je tako osupnila, da je zaman iskal v svojem srcu nokaj besed, ki bi mo^le /tolmačiti njegovo prijetno presenečenje in radost. A ko ni je malo opomogel od pro- to ropotije po mojem ranjkem. možu. Gotovo nosi čevlje št. 11, kakor jih je nr-sil naš orjak — potkovniik. Stlači v culo 'V.se, kar najdeš tu, jutri ob enajstih pride po to šaro." n«it,i«iiM""«»ii.i«iii«t«»iiritii«,«i:iir1»iiw"iiii A D VER 1 1S E »i "GLAS NARODA" VAŽNO ZA NAROČNIKE Pole« naslova j« razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan io tretja pa leto. Da sam prihranite nepotrebnega dela In stročkov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu lamed zastopnikov, kojlb imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tun; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, COLORADO: Puefelp, Peter Calfe A- 8*rtW Walaenburg, ML 1. Barak INDIANA: Indiana polls, Fr. Inpan—E ILLINOIS: Chicago, J. Me*«14 Cicero. J. Fabian (Chicago. Oeero In Illinois) Joliet, Jennie Bamblch La Baits, I. ftpettch Maacontah, Frank Aufuatin North Chicago la Waukegan, JUnOL It ART LAND: } Cltsazlller. Fr. Vodoftlvss MICHIGAN: Detroit.' I* rmnšsi MINNESOTA: Chlaholm. rmtbnU, Bly, Jos. J. Eve* era. J. Lvjanto Bibbing, Jobs Povie Virginia, Frank H evade* 4MHHBMHHI mmmmm^mmmmrnl >CSa H OHIO: Barberton. Frank Trsim Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob Resnlk, Joi>- aiapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumia Youngstown, Anton ilkalj OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevalkar Broughton, Anton Ipavee C^nemaugb, J. Brezevee Coverdale In okoUca. Mrs. I v Rupnik Export, Loa^i Farreli, Jerry Okors Forest' City, Math Fr. Blodhlkar Oreensburg, Frank Norsk Homer City, Ft. Ferent^bah Johnstown, Ms Pslsnts ■Trayn, Ant. TsuSelJ Lnserne. Frank BaUoch Midway. Juu* FlttSburz ttsburgh in okoUca. Philtp Prsgaf Steelton, A. Hren Turtle Creek. Wr. Bcklfrar West Newton, Joseph Jovss...... WISCONSIN. Milwaukee, West AUIs, ft. Sheboygan. WYOMING: Bock Sprlaga. Dlaasondvllle, Jos Rollcs Vsak ss svs- Jo praJsL Ml* diAoi" O • • I • ¥ v • v opisi Josip Jurcica: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha*-" — Domen. — Dva prijatelja. H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapce. — Vrban Smukova ženitev. — Klosterski žolnir — Orači Ro-jinje. — Golicia. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji £ori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskoj^a cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tu-omer. V7T. ZVEZEK: Lepa Vida. -in pravica. — V vojni krajini, toma. Pipa tobaka. Moč — Prav^** med bra- VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. .— Ženitev iz ne vošči ji v ost« — r^pomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Sokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grader. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni Lnženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler n«1 steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knji«r svetovnega slovstva. 259 strani ... $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOUA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središča te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman a tragedije lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga,99 in 4 4 Pni ver nnd Blei" ter biser naše ncrelistike: 1 * Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1*50 NaroČite pri: Knjigarni Olas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec 1 Jernej (Spisal Iv*tfPireeU) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je zfačei širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romana so dodana do-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. ^ V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večeraiška zgodba o mla^ dostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem grada Lanšpreža, kjer ma sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam po-ustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slo» venska zemlja sama. ^ ** 1 Cena $1.50 i KXRODA"—lU»Y0il » * Friday, January 27, 1939 SLOVENE TYTJGOBLIVT DAILY SLEHE1RNI >o<» ^oeii včasih greši. PARNIK PORUŠIL MOST □ □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. - 40 - Hotel j«' vso pqpraviti ,toda ne tako, da bi uničil življenjsko sns-o wbi in *vi;ji IwVri. (Saj je iav»'l, da bo takoj, ko »o bo vniil v lleifin, vae -voje zadeve unnlil. Potem pa mora Kkušati (lunterju razkriti svoje srce. lk> tedaj se lw>sta (Militer in Joana razgovorila o svojih srčnih zadevali, da bo mogel obenem 7. bremenom lk,i mu bo naloženo, -nastopiti tudi uedščino — Rudolfa Werderja. In potem f — Ni kdo ne Miie več |xdem vedeti, kje je ostal. Pokazal bo kje v tujini. V*se je kar natančneje premislil. In tako bi mogel vsakdo misliti, da je bilo vse urejeno po njegovih željah. Zopet >toje Werder, njegova hči in Gunter na železniški postaji. Vlak že čaka, pripravljen, da odpelje. Komaj bi mogel kdo misliti, da bi kdo pri taki gnječi opazil, ako se je kdo odpeljal v Berlin, mesto v Milan. Ounter pomaga Werderju in Joani v zelezni£ki voz, raz-položi ročno prtljago iu kmalu sede vsi trije v udobnem oddelku. Vlak odpelje, postaja izgine. St. Moritz se še en-j krat vleče pred njihovimi očmi, zopet i*e abude spomini. Xa-to pa brzovlak drv: z najevčjo naglico čez krasno pokrajino Alp, se vije nuni hribi ali pa čez drano zgrajene vijadukte iti bolest ločitve se druži z veliko krasoto mimo leteče pokrajine. Ko je berlin>ki vlak ockpelja! s postaje, je tudi Fritz Heller stopil * (perona. **Torej vendar v Berlin,'* pravi zunaj stoječemu Mr. Jamesu. 44 Vaša sumuja prehaja v resnico. Najbrže se ni počutil dovolj varnega.'* Pri tajniku hotela Europa je Fritz Heller izvedel, da je Werder za cilj svojega y>otovanja navedel Milan. Toda Heller je bil odločen, da teli treh ljudi ne izpusti izpred oči. V Berlinu bodo že imel j presenečeno ^vidnje. m m m Gnmla je vse svoje pohištvo, ki ga je pust i la pri gospej IMuski, prepeljala k go^rK'j Brcuerj<*vi. Svoji sobi je v resnici uredila lepo prijazno in domače z denarjem, ki ga je prejela od Ounter ja. Neke sobote, nekaj dni pred Wcrderj-cvo vrnitvijo, se je preselila v uvoje kralj«*stvo, kajti hotela je biti s poti, ko se bo v Werder je v i viti zopet pričelo veti'ko življonje. Ko po ureditvi svojega novega stanovanja zopet pride v Werder-jevo r*toni Rolaiidovega postita va. Ta kos zem3 je je bil sicer podoben drugim zemljiščem, toda Gundi je bil med vsemi najbolj všeč, kajti drugače ne bi vedno pogledovala skozi okno. Naenkrat pp se sunkoma 'vzravna. Ravnokar se pokaže Hans Roland na njenem razglednem polju. Brez dotgega iskanja »e njegove oči obrnejo proti oknu, za kateri-m je sedelo mlado dekle. Sfneje se proti njej in se odkrije. In tedaj Gunda res ne more drugače kot da se z majhnim priklonom glave zahvali. Toda pri tem zrlo za rdi. Hans Roland je ves srečen, da je njegova sončna svetloba v dobrem varstvu. Pod njeno sobo se nahaja sdba, v kateri je prej sam stanoval in ki mu je tudi sedaj ne vedno na razpolago, ako hoče pri ovojih obiskih ob nedeljah kdaj ikako uro počivali. Tako je mogel, ako je bil popolnoma tiho, slišati ropot Gonriiiiega pisalnega stroja. To ga ni motilo. Na vožnji iz Philadelphije ie tovorni parnik * Wankegan" zadel blizu St. Georges v železniški most, vodeč piv^ roke Delaware. Most se je popolnoma porušil. Tedenski kotiček Piše L BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Bolniški obiski. — Včasi mi rojaki, ki bivajo na .">7. cesti ali v bližini kjer je osrečje naše naselbine, očitajo, zakaj jih nisem obiskal, češ, da so toliko in toliko časa v bolnišnici ležali. — Pa v katerem zavodu.' — jih vpašam. — V -bolnišnici sv. Fanči-ška, sv. Magacte, sv. Barbore, *v. Martina, itd, — mi odgovore. — A, talko! Zakaj pa ne pridete v našo Mercy bolnišnico.' — jim odvrnem. — Veste, ako človek vas dan dela v bolniškem ozračju, se mu gotovo ne ljubi tudi zvečer hoditi v druga zdravilišča. Ako pa bi se pri nas zdravili, vas hi lahko sleherni dan obiskal in jm»-tolažil. — Da, ampak bilo bi preveč od roke za obiske naših domačih, zlasti za t it-te, ki nimamo svojih mašin. — Zakaj pa se ne preselite v našo okolico? — I, kajpak! Ali misliš, da smo kot ježi in polži, ki vlačijo v svoje hiše s seboj! Sicer pa raje ostanemo, kjer smo, blizu naše cerkve, šole in Doma, kar vedno rabimo dočim bolnišnico le redkokdaj.. — Well, ako je tako, potem pa — Bog vam pomagaj, jaz si roke umijem. Cesarsko delo. — Ne dolgo tega, >em se v soboto večer vračal domov ter čakal blizu 57. ceste na moj priljubljeni varni avtomobil — karo pou-lične železnice, pa priskače proti nkeni po dveh bergljali iu eni nogi mož, žvižgajoč irsko poskočno melodijo, in z ugaslim koncem cigare .mi eni strani ust. . — Prijatelj, ali imaš vžiga- li leo — -me nagovori. Potegnil sem avtomatični ržigalec iz žepa ter mu prižgal, ali malo je manjkalo, da mu nisem brke pod no^om zajnalil; on pa je zamahnil z roko in rekel: — TCh, to ni nič, bi pa novi pognali, saj to ni tako kakor .nogi*, kater«* sem izgubil v premogovniku pred desetimi leti. pa š«» zdaj ni druga zrasla. Ampak oprosti mi. da sem malce korajžen, 'kajti imeli smo plačilni dan. — Plačilni dan? — sem se začudil — k h* pa vendar delaš? — to vprašaš; kje drugje nego pri WPA. — Kakšen posel pa imaš? — Ow zelo lalik^k. Zjutraj ko .pridejo delavci, odklenem shrambo in vzamem orodje ven, zvečer pa ga spet zložim in zaklenem. To je vse. — Kaj pa čez dan * — Po dnevi? Nu, imam dvojno delo, ki je š»» lefrše in lažje: pri peči >«> grejem in pipo kadim. — Ali m* ne bojiš, da Im>Š delo izgubil kajti od 87."» milijonov, ki jih jo predsednik priporočil za javna dela. so jh (Jdkmili 150 milijonov, vsled česar bodo primorani vsak mesce več delavcev od-loviti. — Upam, da ne, ker moje delo je potrebno do konca, saj doklc r bo zadnji delavec zaposlen, je treba orodje ven vzeti in ga zvečer spet spraviti. Večna slava predsedniku, ki mu je tako pri srcu usoda rcvežev. Ko bi se drugi voditelji in bogatini le za polovico toliko brigali za nas siromake. potem — oh, ampak ne zameri mi. moram domov, moja ljuba stara me jc že nestrpno čeka in me bo prav gotovo ošt«'la. Samo še eno besedo: Ako bi kdaj pobirali podpise za tretji Rooseveltov termin, prav gotovo se boš podpisal kai ne da? Že leč mi lahko noč je odjadral po berglji.h za vogalom. Znati se mora. — Sem in t je se pripeti, d:i se sprehajam doli v mesta bas ob času. ko zapirajo 5 in 10 centne departe-ment trgovine. Nekoč sem šel iiHiiiiil((iiiiittuii,|i.|tiwiiii|,|jl|iiiiiiii|||.i|iir itiiniii' 'Uiumii" '**uiiu!'*iininni»!|iim v UfeUft erihodnž*.) l -......a*-* BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c <% po&tnino vred. "Glas Naroda" 216 Wert 18th Strs* Mew York, H. T. mimo vrat take trgovine, ko je neka ženska s hčerko hotela vstopiti notri, ali »baš v tem trenutku pride uslužbenec in jo zavrne. Prepozno! Closing* time. Pridi zjutraj! Dama je že hotela oditi, ko fm me zagleda. n>e nagovori: — Ti pa si gotovo Slovenec. Ta zlomek mi je dejal, da naj pridem jutri, ko vendar stanujem 20 milj daleč in nekaj tako nujnega bi rada kupila. — Zakaj pa so ne poslužite u^pošnega trika kot so j;i/ v takih slučajih? — Kakšnega trika *. — I nu, ako »mene mož pri vratih (zavrne, mu <-iiostav.no rečem, da sem malo prej v trgovini zavitek pozabil ter moram ponj, in — mirna Bo-na. brez obotavljanja me spusti notri, kjer še lahko kupim, kar hočem. Modra ptica. — Pa naj bo dovolj za danes — sem dejal sam pri sebi in skoro zalepil dopis, pa primaha poštni sel in mi pismo izroči, čigar vsebina se glasi: — Pred par tedni si poročal v svojem Kotičku, daje tekom lanskega b ta :»1 naših rojakov od-šlo na večne počitnice, da je 19 -mladih parov zavrglo zlato svobodo in se vklenilo v zakonski jarem. Koliko mladega narošeaja smo dobili, si pa čisto prezrel, česar bi ne smel kot vestni poročevalec. Dragi dopisnik, na to pa res nisem pominlil. f'e bi bil ože-njen in imel sam družino, bi se že spomnil, tako pa saj veste, da sanucu take mu ho namreč o štorkljah -še me roje j>o jrlavi. Torej pretočeno leto je bilo 48 novorojenih pa ga nov sprejetih v družbo vernih krist janov pri krstnem k a menu v naši župnijski cerkvi, kar je zelo malo v primeri 7. mnogimi pre jšnjimi leti. Kot se vidi, je štorklja pametna ptica in ve. da so tudi med Slovenci — slabi časi. Pozdrav in na svidenje to nedeljo na novi nvt<ši rojaka Danicla Cadoniča. KRETANJE l'AR,Nlk()\ SHIPPING NEW.*' -S. januarja: i Iu ni |>|:i i n r Havre ('onto d i Savoia v Goiioa J. rehriMirjji : iMiits-lilanil v IlnuilMir^ -I. f»-l»rn:irj:i : Ai|iiilalii:i v (Vrkriire Konta.v ru:i rj:i : IIuiulMir^ v ll:mil»nrg lil. ffliruarja: (Jiiet-it Mary v riierlmiiri; 11. f«'lirn:i rja : Iti'X V (iflHi.-l 1'ari.s v Havre 1."». filirua rja : St. J^iiiis v Ilauilmrj; Satariiia v Trst l-S. feliruarja : Aquitanla v CherlMir.rs LTJ. rt'bruarja : Hansa v Hamburg liTS. februarja : I le ile France v Ha tre -4. februarja: Ile de Fran«-e v Havre 24. februarja: Queen Mary v Cherliourit 25. februarja : Vuli-ania v Trst 1. marca : Heutscblanrl v Ilambuix .1. marca : Nnrmamlie v Havre VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. YtT«;OSI.AV TKA VRL. I>W*T. SIC W. 1Mb Nm \rnk. S. * 4. mari-a : Itt'X v (ieiioa Ai|i)ilania v l"lierlMlurg H. man-a : Haiul>iir^ v Hamburg 10. man-:!: «/ueen Mary r C!H*rlM»iin; 11. marca: Paris v Havre Cuii te * 11 Savuia v Genua marca : St. I»uis r Hamburg 18. marca: Ki.ma v (ienna Ile de Frau«* v Hm re 21. niaira: Eur«>|ia v Bremen 22. marca : Ilan^a v Hamburg 24. nia rea : Mary v CberixiurR 'JT>. marca : Rei t 4>enfia 25. marca : Bremen v Rremen 20. marca : I>eursehlan * r X .1 v" > . 1 r fr- > Sr . ■ i Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 7