glasilo šmarske komune in njenih organizacij





















SPOŠTOVANI BEAVCI, S 6. ŠTEVILKO "NOVEGA OBSOTELJA" SMO NEKOLIKO ZAKASNILI, KER SMO JO NAMENILI POSVETITI IZKLJUČNO KMETIJSKI PROBLEMATIKI, KI JE NA ŠMARSKEM BISTVENEGA POMENA, POSREDUJEMO VAM GRADIVO S PLENUMA SZDL. KI JE BIL PRED DNEVI V ŠMARJU PRI JELŠAH. NEDVOMNO JE PROBLEMATIKA ZANIMIVA IN MENIMO, DA NIKAKOR NI ODVEČ, ČE JO OBJAVLJAMO V CELOTI,
ŽELELI BI PA TO, DA BO OBČANI BOLJ NEPOSREDNO SODELOVALI Z NAMI, SE SAMI Z NOVICAMI, PREDLOGI TN VPRAŠANJI OGLAŠALI TER TAKO PRISPEVALI* DA BI BILTEN BIL BOLJ NEPOSREDNO POVEZAN Z ŽIVLJENJEM OBČANOV.
PRISPEVKE'POŠILJAJTE NA NASLOV:
UREDNIŠTVO "NOVO OBSOTELJE", ŠMARJE PRI JELŠAH, p.p.6 LEPO POZDRAVLJENI !
Izdaja Občinski odbor SZDL Šmarje ^ri Jelšah. Urejuje Uredniški odbor, odgovorni urednik Ru LEŠNIK. Izhaja enkrat me s e čno.
KMETIJSTVO: OSNOVA ŠMARSKE OBČINE /Referat o kmetijstvu za plenum SZDL Šmarje/
Na splošno ugotavljamo, da se v kmetijstvu j alo oslanjamo na ukrepe, ki jih lahko izvajajo komune na osnovi zakonitih določil,in smo tako zaradi neizvajanja istih v veliki meri posredno ali nrposredno krivi, da se stanje proizvodnje in proizvodnosti na našem področju vse premalo zboljšuje. Včasih se zdi, da nimamo jasnih konceptov za izvajajnje praktične strani teh ukrepov, ko pa želimo priti stvari do dna, pa le ugotovimo, da v največih primerih odigrava glavno vlogo pri neuspehih, ki jih tu in tam doživljamo, ki so odraz celotnega gospodarskega stanja, pasivnost in desinteresiranost vseh činiteljev, ki bi lahko na izboljšanje situacije vplivali. Tu v prvi vrsti lahko omenjamo naše kmeti' kc organizacije in upravne organe, v drugi vrsti pa izrecno malo aktivnost političnih organizacij po teh vprašanjih. Ugotavlja-mo, da vse premalo poglablj, o v sedanje odnose v kmetijstvu, v nastalo s.oc.ialno in ekonomsko strukturo pri nas, stanje na vasi in podobno. Na splošno imamo vtis, da se večkrat ukvarjamo z zelo zamotanimi organizacijskimi vprašanji in tehničnimi problemi, medtem ko pozabljamo na praktično delo na vasi, ki se naj bi odražalo predvsem v močnejši smeri sodelovanja med kmetom in kmetijskimi organizacijami in v splošni aktivizaciji proizvodnih sil privatnega sektorja za sodelovanje v kmetijski proizvodnji družbenega sektprja. Ko večkrat omenjamo sodelovanje s kmetom, pozabljamo pri tem, da sodelovanje ne more biti samemu sebi namen, ampak da mora iz tega slediti ekonomska in politična konsekvenca, ki mora biti za naše družbeno dogajanje in razvoj socializacije na vasi ugodna. Ni dovolj, da govorimo o planskih številkah, ki v največih primerih niso dosežene, da se zaslepjujemo z navideznimi uspehi, da počivamo na uspehih prej š"- ''h let. Pot odnosov v kooperaciji je bila od začetka dokaj da in je že v prvih fazah kooperacije nakazala nekatere slabosti, katerim je botrovala šablonsko postavljena kooperacija. Nemogoče je v vseh primerih najti pravilnost enotnega merila pri ustvarjanju kooperacijskih odnosov. Prav gotovo so bile to težke preizkušnje za naše kmetijske organizacije, tako da je pozneje nastopilo prepričanje, da je potrebno odnose, kolikor se da prilagoditi gospodarskim prilikam, da morajo ti odnosi biti zelo gibčni.
0 kmetijski zadrugi
Po združevanju kmetijskih zadrug v letu 1961 so nastale na na šem področju 4 kmetijske za-. ,ge in sicer KZ Šmarje, Rogaška Slatina, Obsotelje in Kozje. Ta prva združitev ni prinesla v
pogledu aktivizacije proizvajalnih sil na vasi in v pogledu širjenja socialistične zamisli na vasi zaželjenih uspehov. Začetne težave ob združitvi so se v letu 1961 še močno poznale. Na splošno lahko ugotavljamo, da sodelovanje s kmetom kot proizvajalcem in zadružnikom zelo zvodenelo in da so bili pravilni odnosi zelo redki. Ne žel"' o s tem trditi, da je bilo na vseh področjih to enako. Pod .ivom takratnega mnenja, ki je na splošno prevladovalo, so naše zadruge močno popustile v pogledu kijučevanja zasebnega proizvajalca v pogodbeno proizvodnjo. Opaziti je bilo tudi na nekaterih področjih izredno popuščanje gl de splošnih akcij v kmetijstvu za katere je zadruga zadolžena. Posledica omenjenih dejstev je bila v tem, da je postajal vpliv zadruge kot družbene organizacije na potek kmetijske proizvodnje vse manjši. Tudi zainteresiranost kmetov proizvajalcev je vedno bolj upadala. Nastali so povsem novi momenti, ki za razvoj socializacije vasi nikakor niso bili povoljni. Na splošno lahko rečemo, da , so se naše kmetijske zadruge preveč komercializirale in s tem zmanjšale lastno iniciativo, kar je imelo za posledico že prej omenjeno stanje. Poleg vseh teh slabosti pa ugotavljamo, da v pogledu širjenja družbenega sektorja v omenjenem obdobju niso storili ničesar, razen v Kozjem, kjer je zadruga že takrat imela svoj proizvodni obrat. Seveda je potrebno priznati, da so zadruge v tem obdobju v liko storile za boljšo organizacijo odkupa. V novih zadri ..h skladiščih so'bili podani boljši poboji za odkup in preskrbo v kmetijstvu.
Združevanju v letu 1961 je sledilo ponovno sdrižev nje v letu 1962, kjer so se zdr žile 4 kmet.:, ske z-v r ge, mlekarne Mesnine in p sestvo, v eno organizacijo, to k Krn. tijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah. Začetne težave oh združevanju so ponekod zelo negativno vplivale na delo nekaterih ožjih kolektivov. Lahko trdimo, da so sicer prve i • najhujše težave že odstranjene, vendar se nova organizacija ni povsem organizacij sko ^pripravi jena na vse velike naloge, ki jo čakajo. Namen združevanja je bil predvsem v t , da bi zmanjšali u-pravne stroške, da bi boljše razmestil— strokovni kader, da bi omogočili specializacijo posameznih obratov, da bi lahko vodili odkupno po tiko na območju občine, uredili boljšo in smoterne jšo razmestitev in mehanizacije in transportnih sredstev, ustvarjali več sredstev za razširjeno reprodukcijo in kar je najvažnejše, da hi se vodila enotna politika širjenja družbenega sektorja in vključevanja zasebnega sektorja v družbeno proizvodnjo na našem področju. To so bile misli, ki so narekovale združitev proizvodnje in predelave, kolikor smo jo pač na našem področju imeli. Nova organizacija se je znašla nedvomno pred velikimi kadrovskimi in organizacijsko tehničnimi problemi. V to novo organizacijo namreč niso vključene vse bivše organizacije kot ekonomske enote, ampak so v njenem sklopu samostojni ob Trati kot Mesnine Rog. Slatina, Mlekarna Šmarje, KG Šmarje, KG Bohor Kozje in Kmetijski strojni servis Šmarje. Povsem napačno bilo postopanje neka-
|
ter ih zadružnih uslužbence In članov družbenga upravljanja pri zadrugi, ko so le ti pregovarjali selo ostrim ukrepom nove organizacije glede na racionaliz-ijo delovne sile. Nova sistekatiz cija je omogočila zmanjšanje delovne sile samo na področju bivše zadruge Obsotelje za 21 članov v kolektivu. Ugotavljamo, da poteka delo sedaj tudi brez ljudi, ki so iz tistega kolektiva odšli, v redu in je s tem storjen prvi korak k povečanju stor-ilnosti in boljšim življenjskim pogojem kolektiva samega. Nekateri problemi še obstojajo na področju Šmarje, kjer bo potrebno šc proučiti sistematizacijo delovnih mest. Nova zadruga razpolaga s posebno tehnično grupo, ki dela na širjenju družbenega sektorja, vendar ima le-ta dosedaj še premalo uspeha, ker ni bilo izdatne pomoči s strani obratov, ekonomskih enot in terena samega. Velike težave v organizacijskem smislu so v .tem, ko zadruga nima skupne komercialne službe. Nujno bo potrebna takoj pristopiti k temu, da se zaposli sposoben človek, 1 jo vodil koordinacijo komercialnih poslov v zadrugi. Na upiošno trdimo da v okviru nove zadruge ni strojeno vse, kar bi bilo potrebno. Vzroki so v veliki meri objektivni in bo zaradi te-!ga neobhodno potrebno, da se v vse nastale probleme angažirajo vsi činitelji, ki bi lahko pozitivno vplivali na nadaljnji razvoj nove kmetijske zadruge.
Živinoreja: najvažnejša zvrst
Na plenumu bi želeli pov dariti, da je en. naj icjših proizvodnih panog v kmetijstvu našega področja živinoreja. Zato menimo, da je potrebno, č orišemo nekoliko stanje v živinoreji. Na celotnem podre-p,a je bilo leta 196o evidentiranih 566o krav, ll«9oo prašičev, 485 knnj itd. V občini deluje 5 veterinarjev. Organizirana je osemenjevalna služba preko okrajne osemenjevalne službe. V slabše dostopnih krajih. imamo še bike, ki skrbe za naravni pripust. Zdaj je na terenu 6 lincenciranih bikov in sicer na Veterniku, Polžan-ski gorci, Rakovcu, Dobovcu, Cestah in Sopotah. Po mnenju veterinarske sluužbe drugod ni potre ono za naravni pripust, ker je celotno ostalo področje dobro zajeto v osemenjevalno mrežo. Potrebno bo spregovoriti o nekaterih negativnih pojavih, ki prav gotovo živinorejo povzročajo velikansko gospodarsko škodo. Tu gre predvsem za veliko število zakotnih bikov, ki osemenjujejo nekontrolirano , kar povzroča križanje v sorodstvu in s tem splošno degeneracijo črede. Isto vel ja tudi v svinjereji, kjer ugotavljamo izredno število zakotnih merjascev, ki prav tako zelo negati1 - vplivajo na razvoj svinjereje. Na splošno je pri nas svc.ijereja močno na zadevala. Podobno tudi v govedoreji stanje izredno kritično. Tu mislimo predvsem v pasemskem pogledu. Temu je krivo v veliki meri nerazumavanje s strani živinorejcev, ki še do danes ne upoštevajo velike prednosti umetnega osemenjevanja in pripuščajo svoje živali nepasemskim en ne lineinčiranim
"bikom. Da je stanje v tem pogledu kritično, nam povedo same številke, ki govorijo o*tem, da je ' našem področju okoli 4-ooo krav utajenih. Z nedoslednim i hiranjem skočnine šo pospešujemo slaho stanje in razširjenje neplemenske in nepa-semske živine in tako zmanjšujemo gospodarsko vrednost živine je. Najslabše je stanje na področju krajevnih uradov Roga tec, Rogaška Slatina in Bist: Lea ob Sotli. Tu je pobiranje skočnine najmanj dosledno in prav čudno še to, da v teh krajih ne najdejo nikogar, ki bi proti dobri nagradi pobiral skočnine. Menimo, da bi moral občinski ljudski odbor pobiranje skočnine zelo zaostriti, ker bi s tem. takoj izboljšalo stanje glede zakonitih bikov in pa umetnega osemenjevanja na sploh. Menimo, da bi po tolikih letih izkušenj naši proizvajalci vendar le morali spoznati prednosti in sodobnost tega načina osemenjevanja, ki ga pri nas izvajamo. Tu ge potrebno povedati, da nameravamo v mesecu juniju vključiti ve terinarsko službo v novo zadružno organizacijo. To želimo storiti zaradi tega, ker smatramo, da je treba bo službo v celoti približati proizvajavcem. Zato so dani pogoji, saj je na terenu zadostno število veterinarjev. Mnogo kritike na ših proizvajavcev je bilo na račun ,._abo organizirane dežurne veterinarske službe, saj se je dogajalo, da živinorejec v nujnem primeru ni pravočasno našel veterinarja in je na ta način utrpel škodo. Zato menimo, da bo z uvedbo redne in r stalne dežurne službe veterinarjev odslej nekoliko boljše. Mlekarsko poslopje na Jelšingradu v Šmarju bode preuredili v veterinarsko ambulanto, kjer bodo lahko izvrševali organizacijske posege tako, da ne bo več dragih prevozov v vsakem nujnem primeru v Celje. Dežurna služba veterinarjev bo redno javljena vsem postajam ljudske milice, tako da b.d~ v nujnih primerih živinorejci lahko hitro poklic li pomoč; Obiske veterinarjev bodo lahko posredovale tud:	-črnske enote za-
druge ali pa stalni telefonski spoj pod številko Šmarje 1.
Da bi tudi preko 1 vajanja umetnega osemenjevanja bolj pridobili naše proizvajavce za preventivo in. pogodbene odnose z zadrugo, bodo osemenjevanje izvajali veterinarji, ki bodo na teh osemenjevalnih točkah lahko tudi dajali najnujnejše nasve te in že ob osemenitvi usmerjali proizvodnjo, s tem ko bodo navajali proizvajajvce v pogodbene oanose z zadrugo. Upamo, da bodo na t način prodrli v najširše sloje naših živinorej skih proizvavcev in da se na ta način le ‘postavil temelj solidni živinorejski proizvodnji. Vzporedno s tem nameravamo izboljšati rodovniško službo, tako da bodo tudi v tem pogledu več storili. Neobhodno potrebno pa je, da vsi proizvajav-ci sejni spoznajo prednosti hitrej/e ga pretapljanja pomurske pasme v simendolsko, ki je v vsakem pogledu boljša in odgovar ja zahtevam tržišča.
Odkup mleka vedno večji
V mlekarstvu ni večjih problemov, or je bila dograjena nova mlekarna v Šmarju. Na kratko bi želeli ugotovite le, da je porast odkupljenega mleka is leta v leto vidnejši in da
se s'ten "blagovna proizvodnja v živinoreji veča. Zanimive so številke, ki pokažejo, da je bil odkup v letu 1961 4 x -večji	kot	v	letu 1959 in	sicer:
1959 odkupljenih 682.767	litrov	mleka
l'96o	"	l,lo5.552	litrov	mleka
1961	"	2,125-lol	litrov	mleka
V letu 1962 pa bodo novo organizirane kapacitete mlekarn v našem področju dovoljevale odkup za cca. 5 milijone litrov mleka.
Pozitivno je tudi v živinoreji dejstvo, da se živinorejci v vse večjem obsegu lotevajo pitanja živine. Ugotavljamo namreč, da je že v prvih 5 mesecih letošnjega leta bilo sklenjenih za pitanje mlade živino 1,lo5 pogodb in za svinje 1.456 kom. Ako primerjamo s tem številke za celo leto 1961, ko je bilo pogodbeno sklenjenih 1.27o primerov za mlado sivino in 4259 za svinje, poten vidimo jasen napredek, saj je žc v treh mesecih letošnjega leta skoraj dosežena številka z pitanje živine celotnega lanskega leta.
Delavec ali kemt: ne oboje hkrati.
¥ predhodnjem izvajanju smo hoteli nanizati nekatere posebnosti iz naših najvažnejših panog v kmetijstvu občine Šmarje. Menimo pa, da je treba za boljše razumevanje situacije osvetliti še nekaj izredno važnih momentov. Da bo zamegli vse to čim bolj nazorno prikazati, je potrebn v prvi vrsti vedeti nekatere podrobnosti, ki jih navajamo v sledečih ste vilicah.
¥ okviru naše občine, ki je še vedno izrazito kmetijska je 59-998 ha kmetijskih površin. ¥ to številko je	jetih tu-
di 17-751 ha gozdov. Glede na sektor lastništv.. se delijo te -ovršine,tako da družben' sektor razpolaga z vsemi površinami ca 7-8oo ha. Od teg je 6.560 ha gozdov, ostalo pa so obdelov lne površine. Ca 52.9oo ha pa je v privatni last nini. Od tega je 11.567 ha privatnih Ouzdov. Družbeni sektor zajema površine kot sledi:
KG Šmarje	61o ha, od tega 259 ha gozdov
Bohor Kozje	lo2 ha, od tega 28 ha gozdov.
¥ letu 1956 je bilo v naši občini registriranih 5-149 gospodarstev v letu 1961 pa smo že registrirali 6.166 gospodarstev. Temu pojavu je potrebno pripisati veliko važnost. Če se zavedamo tega, da je bilo v letu 1956 največ gospodarstev v velikosti 5 ha obdelovalnih površin, poten vidimo v taco naglem porastu kmetijskih gospodarstev /v 6 letih I.0I7 kmečkih gospodarstev več/ zelo negativen pojav. Ze prej tako razkosane površine v sklopu poedinih gosp.darštev niso predstavljale absolutne baze za blagov" proizvodnjo v kmetijstvu. Cim pa blagovne proizvodnje ni, .. logično, da
v ekonomskem pogledu tak razvoj ni povoljen. Ugotavljamo nam reč, da se površine nesnoterno razkosavajo in da s tem nastajajo iz dneva v dan slabši pogoji za vključevanje individualnih površin v družbeno proizvodnjo. Tak pojav povzroča še vrsto drugih nevšečnosti kot n. u strogo orientacijo v izrazito naturalno proizvodnjo. Mislim, da je povsem logično, če govorimo o dedenih pravicah v privatnem lastništvu, vendar pa istočasno ugotavljamo, da so taki pojavi pretiranega razkosavanja nekih gospodarskih enct, ki so že v prejšnjih večjih obsegih bile komaj eksistenčno možne, velik korak nazaj tako v gospodarskem kot v političnem pogledu. Zanimive so nadaljnje številke, da je povprečje obdelovalne zemlje na enem gospodarstvu 2,79 ha., kar je izredno malo in v ekonomskem pogledu za obstoj, če govorimo očisti kmetijski proizvodnji, že vnaprej enemogočeno. Tu gre za vse močnejše nastajanje tako imenovanih dvoživk. Nadalje ugotavljamo tudi negativno posledico in zmanjšanje blagovnih fondov na tako novo nastalih gospodarstvih, ker ostale jo na njih večino^ starejši dela nezmožni ljudje, tako da proizvodnja zadošča le za lastne.potrebe po hrani, medtem ko delazmožni odhajajo v industrijo, vendar v pogledu prehrane ostajajo v breme kmečkemu gospodarstvu, kjer živ"po. Kot že omenjeno, se ti pojavi pospešuje jo, s tem ko ni ustrezne zaščite proizvodnih pogojev. Če bi obstojali predpisi o minimalnih površinah, ki lahko predstavljajo n.ko kmečko gospodarstvo, potem bi verjetno bilo tudi vprašanje n :	ga naraščanja šte-
vila dvoživk rešeno, saj bi se spričo pcmanjkanja delovne sile na vasi moral lastnik kmečkega, gospodarstva odločiti ali za delo na posestvu ali p:; za delo v industriji. Oboje hkrati pa v takem primeru ne bi šlo. Zanimiva je ugotovitev tudi, da odpade na enega knečk-ga pr^bivavca v naši občini o,97 ha obdelovalne zemljo. Istočasno jc zanimivo, da je bilo v letu 196o v naši občini 21.265, kmečkih prebivav-cev ali 67,9% od celokupnega prebiva va. V letu 1961 pa štejemo le še 17.596 kmečkih prebivava, v ali 56,6% od celokupnega prebivavstva. Iz tega sledi, da se je struktura prebivavafcva sam v enem letu spremenila v korist ne~mečke-ga za cca. 11%. To je silovito nagel porast' nekmečkega prebivavstva, ki bi bil v naše:, splošno politične-gospodarsken gledanju izredno pozitiven, vendar se pri nas v kmetijstcu odraža, glede na kmetijsko proizvodnjo, negativno. Ugotovitev, da se prebivalstvo namreč hitreje seli iz kmetijstva v industrijo kot je njegov naravni prirastek doma, je^torej jasna. Ob pojavu nenehnega kosanja gospodarstev na našem področju lahko ugibamo tudi o ten, če gre pri takšnem kosanju za špekulacije ali za dejansko delitev, Špekulativni prijemi nosijo za posledico dokaj nočen upad davčnih obveznosti iz kmetijstva. Vsem nam jc jasno, da je odmera davščin do neke mere tudi progresivna in vsc-led tega lahko zmanjšanje davčne osnove vpliva na celotno obveznost s tem, da se le-ta zniža. Vsekakor bo potrebno te pojave opazovati, jih registrirati in proti njim v pvv m in ,drugem primeru ukrepati.
Gostota naseljenosti upada.
p
Podajmo primerjavo o gostoti prebivavatva na vn , ki je bila ' v letu 1956 82,5 medtem, ko je v letu 1961 gostotq padla na 77, 7 > kar je značilno za že omenjeni potek v spremembi odnosov ned kmečkim in nekmečkim prebivavatvon. Gostota pre-bivavstva je torej v naši občini manjša, kot pa je republiško povprečje, ki znaša 87 ?3 na 1 kn2. Končno je zanimiva ugotovitev, da je naša občina ena izmed redkih v ljudski republiki Sloveniji, ki je še nad 5o% obljudena s kmečkim pre bivavstvorna slovesnko povpr. je je namreč 3o,3% kmečkega prebivava t.va.
Ako računamo, da je ned kmečkim prebivavstvom, ki jih je 17• 598 najmanj 6o% starejših in starih ljudi in sairn 4o% za delo sposobnih, potem lahko zaključujemo, da je v kmetijstvu efektivno zaposlenih ca. 7iopo ljudi. V letu 1956 je bilo u-gotovljeno, da je na področju naše občine velika rezerva delovne sile, saj je takratna ocena govorila o 3•2oo delazmož-nih ljudeh kot višek delovne sile v kmetijski proizvodnji. PO današnjih izračunih in analizah pa vidimo, da je že za krajev no običajno obdelovanje zemljiških površin v zasebnem sektorju" ca. 7oo ljudi premalo. Iz tega torej sledi, da se de lasne žni ljudje oprijemajo raznih poklicev izven kmetijstva in to prebivavstvo iz hribovskih predelov ter največ iz ožje o-kclice Rogaške Slatine, kar je seveda traradi steklarne in nje nih potreb po delovni sili razumljivo.
Iz prejšnjih ugotovitev bi bilo sklepati, da bo zaradi spremembe strukture prebiv- vstva ponudba zemljišč družbenemu sek torju zelo velika. Žal pa ugotavljamo ponovno, da gre ta spre memba strukture le na račun razkosavanja gospodarstev in pa na račun ustvarjanja novega človeka, to je ometa, ki je hkrati tudi v službenem odnosu. Zanimivo je dejstvo, da je bilo v celoti ponujeno družbenemu sektorju z- odkup zemljišč in to največ v področju ožjega šmarskega okoliša, kjer je bilo ponujenih ca 22 ha. Da je naša ugotovitev pravilna nar: pove podatek, da je bila ponudba v Rogaški Slatini najmanjša in sicer le 3 ha 93 arov. Šmarju sledi z največjo po. udbo Kozje. . Od vseh ponujenih površin pa1 je posebna kom sija ugotovila le 7 ha takšnih, ki bi bile primerne za vključitev v družbeni sektor ali pa za zamenjavo tam, kje-r gre za povečanje družbene ga sektorja.
Kako bomo širili družbene površine ?
Širjenje družbenega sektorja v naših pogojih ne poteka' po pred videvanjih, temveč znatno zaostaja za potrebami. V letu 1961 je bilo odkupljenih le 43.lo ha površin, medtem ko je v tekočem letu že sklenjenih pogodb za odkup 17 ha in podpisanih dogovor v za odkup nadaljnjih 21 ha. Odkup smo usmerjali v
glavnem na naša interesna področja, to je tam, kjer gre za arondacijo že obstoječih družbenih površin ali pa za formira nje novih proizvodnih centrov kot n.pr. Imensko polje. Da odkup ne poteka hitreje, je kriva slaba ponudba in sploh težkoče pri odkupu samem, ker lastniki zemljišč zahtevajo pretirano visoke prodajne pogoje, na drugi strani pa je ovira tudi v tem, da v času najmočnejše akcije odkupa zemljišč niso bila zagotovljena denarna sredstva iz katerih bi lahko plačevali kupnine. Kmetijska zadruga je vsled.tega izdelala elaborat za skupno 532 ha površin, na podlagi katerega bi po 32-tem natečaju dobila kreditna s .stva in bi tako potem redni odkup zemljišč lahko brezhi o stekel. Pripominjamo, da je- zadruga za boljšo tehnično izvedbo c lotne akcije teme. ljito pripravila vse detajle, tako da so vsa stališča glede odkupa povsem razčiščena in je sedaj le potrebna močna aktivizacija celotnega zadružnega kolektiva, posebno pa našega tehničnega aktiva. Jasno je, da bodo vsi ti napori kronani z uspehom le tedaj , če nam bodo pri tem pomagale vse naše organizacije in celoten političen aktiv. Izdelan je plan odkupa do leta 1965, po katerem naj bi se odkupovalo v sledečih katastralnih občinah": Sp. Kostrivnica, Buče, Imeno, Dobležiče , Ro g inska gore a, Plat, Pridava, Banjško, Senovi-ca, Dvor, Sv. Križ, Ranjkovec, Brest .c in Sv. Katarina. Plan odkupa bi potekal na posameznih področjih takole:
V Ime ne m do. leta 965 9-oo ha /zajet tudi predel Prelaskega in Bistrica/
Pristava d.o leta 1965	162 ha
Kostrivnica	"	65	ha
Šmarje ,Sentv.	"	1.9o	ha
Kozje	"	loo	ha
Skupaj, naj bi se torej povečal družbeni sektor do leta 1965 za 1.09-5 ha v občinskem planu širjenja družbenega sektorja pa je predvideno, da bi se moral družbeni sektor povečati v tem obdobju za 1.8oo ha. Spričo situacije, ki je bila že prej obrazložena, pa računamo, da v danih prilikah tega plana povsem ne bo mogoče doseči.
Družbena zemljišča bi morali zaokrožiti.
Družbeni sektor kmetijske proizvo_ .je v naši občini zajemata trenutno kmetijsko gospodarstvo Šmarje s 61o ha površin in obrat Bohor Kozje s lo2 ha površin. Kmetijsko gospodarstvo Šmarje zajema sledeče obrate in delovišča:	Jelšingrad,
Kostrivnica, Pristava, Rogaška Slatina, Rogatec, Sladka gora, Virštanj in Bistrica. V najemu pa ima Luisendvor ali skupno ca 5o ha površin. Obrati tega družbenega posestva'so zelo razbiti in oddaljeni drug od drugega, kar na ne bi bilo najhujše, če bi bili posamezni obrati navznotraj arondi-rani. Tako ima posestvo še zmeraj preko 2.5oo parcel, ako-ravno smo v preteklem letu 9-2 ha ner^imernih površin zamenjali ali odprodali. Posestvo se t j bori z izrednimi proizvodnimi težkočami, že.zaradi razparceliranosti in tudi
zaradi neenotnih proizvodnih pogojev. Do leta 196o se je vsak obrat ukvarjal s splošno kmetijsko proizvodnjo in šele od tega leta dalje je posestvo začelo delati na specializaciji in arondaciji svojih obratov. V celoti naj bi posestvo razvijalo živinorejsko in sadjarsko proizvodnjo, žal pa se se mora poleg omenjenih proizvodnih panog ukvarjabi s hmeljarstvom, vinogradništvom in proizvodnjo črnega rib_ za - V ži vinoreji so težkoče zaradi kvalitetno slabe črede, ki je bila polenih iz leta 1959 hitro nabavljena in to za prilično visoke zneske. Te.i visoki ceni nasproti pa ne odgovarja podpovprečna kvaliteta nakupljene živine. Prav tako so bili poizkusi hmeljarjenja v nekaterih predelih, ' t je Imeno, Virštanj in nekatere parcele v Šmarju neuspešni, tako da je posestvo, sicer nosilo investicije za ureditev zelo dragih hmeljišč, pa jih je moralo pozneje izkrčiti. Posebne težkoče pa predstavlja kader, ki je vsled izredno slabih prejemkov zelo nestabilen in tako onemogoča strokovno usposabljanje kakor tudi pozitiven vpliv v družbeno uprsvnih organih. Posestvo je spriča specializacije moralo pristopiti k močne j ši selekciji svoje goveje živine in tako zmanjšati število molznic na račun števila mlade živine. Neprimerna gradnja hleva v Jelšingradu je prav tako neuspeh v živinoreji, ki ga ne gre pripisovati kolektivu posestva, ker le ta zato ni od ■ govoren. MNogo bi bilo lahko še govoriti o objektivnih težavah, ki podražu je jo proizvodnjo na driv.be ne m posestvu in iz povsem iskrenih razlogov jv treba tu povedati, da so tudi ne kateri subjektivni pojavi, vend r e teh malo. Kritike izrečene na račun našega družbenega posestva so v veliki meri ne objektivne,.saj se ocenjuje stanje na posestvu površno in pavšalno, ne upoštevajo pa se izredne proizvodne težave, s katerimi se kolektiv bori.Res je storilnost na tem posestvu nekoliko manjša, kot je to na posestvih nekje v Savinjski do lini, vendar je tudi proizvodnja tako raznolika, da se v kratkem času ne da ustvariti pogojev za str go specializacijo in s tem pogoje za boljše nagrajevanje delavcev. Poleg tega pa je treba vedeti, da je 1 ha zemljišč na družbenem posestvu v našem primeru obremenjen za ca 91% več, kot je povprečno obremenjen hektar zemljišč zasebnega sektorja. Tako ' jo po podatkih uprave za dohodke v naši občini povprečna o-bremenitev enega hektarja obdelovalnih površin v zasebni lastnini skupno ca 15•5oo din, ki so rezultat sledečih osnov;
4-.ooo. din dohodnine , 6.000 din občinska dok. da *in 5• 5oo din zdravstvenega prispevka. Seveda so tu vzeta neka povprečja. Jsno je, da so v nekaterih primerih ta bremena znatno višja, v nekaterih pa znatno nižja. Po sedanjih izračunih čistega ka tasterskega dohodka je povprečna davčna osnova od 25 - 35ooo din na 1 hektar obdelovalne površine zasebnega sektorja.Poy prečen procent obdavčitve pa je lo% dohodnine, 21% občinske doklade in 15% zdravstvenega prispevka. Temu nasproti pa so obveznosti družbenega sektorja-kmetijstva na 1 hektar obdelovalne površine, kot že rečeno, znatno višje. Ako upoštevamo kot osnovo za primerjavo obveznosti družbenega sektorja, ki rezultirajo iz amortizacije splošnih in upravnih stroškov in
•prometnega davka, potem so ta povprečna skupna bremena na 1 hektar obdelovalne površine v družbenem sektorju ca 4o.254 din. Tudi v tem primeru gre za povprečje. Vendar je iz navedenih številk razvidno, da so bremena proizvodnje družbene ga sektorja neprimerno višja kot iste obremenitve v zasebnem sektorju in je torej že vsled tega proizvodnja družbenega sektorja v primerjavi s proizvodnjo privatnega sektorja znat no dražja. To dejstvo pa zelo močno vpliva na rentabilnost v tej gospodarski panogi. Tedaj je tudi to eden i-zmed izredno važnih faktorjev, o katerem je treba razpravljati, ko gre za izpad na družbenem sektorju. Men'mo, da z doslednim izvajanjem arondacije in z doslednim Lit vejsim usmerjanjem v spe cializacijo, gre posestvo boljši perspektivi nasproti, ven' ■ dar pri tem ne smemo biti nestrpni in prav bi bilo, da bi sleherni občan objektivno razmislil o navedenih težavah in s konstruktivno kritiko pomagal družbenemu posestvu obvladati ogromne ovire, s katerimi se bori.
Družbena proizvodnja v Kozjem pa zajema površine v Lesičnem in Kozjem. Prav tako proizvajajo na silno razmetanih nearon diranih površinah, pri čemer imajo izredne težave s hlevskimi kapacitetami. V ostalem je problematika podobna kot na posestvu v Šmarju in ne bi kazalo vse o ponavljati.
Bolj kot zasebni vektor občuti nestabilnost na tržišču s kmetijskimi pridelki družbeni sektor, ki je vezan na neprimerno višje dajatve in to redne dajatve, bodisi, da^so to osebni prejemki delavcev in uslužbencev, bodisi družbene dajatve. Menimo, da je za kmetijsko proizvodnjo no glede na sektor neohodno potrebna dobra trgovska mreža brez nepotrebnih prekupčevavcev, ki žive izključno na račun proizvajavca in potrošnika. Uveljavljanje ekonomskih cen v kmetijstvu je trenutno nemogoče, toda potrebno je razumeti, da družba, ki je na takem razvoju zainteresirana, z dolgoročnimi krediti pomaga premostiti te težave. Naj navedemo še nekoliko številk v orientacijo o gibanju narodnega dohodka v kmetijstvu našega področja. V nadaljnje ■ -gre samo za številke narodnega dohodka za leto 1958,1959,196o in 1961. Da bodo stvari še bolj jasne, bomo nakazali samo primerjavo med leti v obliki procenta dviganja ali padca. Ugotavljamo, da se je narodni dohodek od leta 1958 do 1961 dvigal .v skladu s pogoji, ki so bili dani v proizvodnji našega n.etijstva. V procentih izraženo je narastel narodni dohodek v družbenem sektorju za' to obdobje za 29,8%. Medtem ko je v zasebnem sektorju v istem obdobju porastel narodni dohodek za 59>1%« Nedvomno bi v obeh primerih bil porast narodnega dohodka večji, če ne bi iz objektivnih prilik v proizvodnji sami padel narodni dohodek v letu 196o napram letu 1958 v družbenem sektorju za ca 15,1%. Po letih, ki so predmet te primerjave, ugatavljamo znatno hitrjši porast narodnega dohodka v družbenem sektor-r ju. To dejstvo je utemeljiti s tem, da so se v družbenem sektorju omogočile razne investicije in da se je organizaci-
ja dela v tern sektorju napram razmeram pred 1 ;om 1958 znatno izboljšala. Skupaj pa je znašal narodni e c: odek iz obeh sektorjev kmetijstva na našem področju-v letu 1958 cca. poldrugo miljardo. V letu 1961 pa je ta narodni dohodek že predstavljal vrednost 1 miljardo 996 tisoč 8o6 miljonov din. Takšen sorazmerno hiter porast narodnega dohodka je zelo pomemben, ker hkrati ugotavljamo, da se v tem obdobju cene kme tijskim proizvodom niso dvignile sorazmerno s conami v industriji. 'Tedaj je pripisati tako rast delno le kvalitetni izboljšavi proizvodnje same.
Tudi kmečki delovni človek je danes zaščiten
Se nekoliko o socialnem zavarovanju kmečkega prebivalstva.
Na področju naše občine je renutno 15-184 kmečkih zavarovan cev. Cca. 5-ooo prebivavcev in kmečkih še ni vključena. Za leto 1961 je bila prispevna stopnja 4% od katasterskega dohodka in 1.2oo din od glavarine..Za leto 1962 pa je prispevek povišan na 6% od katasterskega dohodka in 7,6% premija po aktivnem gospodarskem zavarovancu. Občina plača 3o% za stroške, ki nastanejo za zavarovance, ki imajo vso nego brez plačno.Tako je za leto 1961 naša občina v ta namen plačala 11,445.66? din. Vseh nepokriti.h računov iz kmečkega zavarovanja pa je v letu 1961 h11 o 27,184.784 din. Vsled tega se je v letu 1962 uvedla posebna stopnja prispevka 2,7% za krit je izgube. Prispevki so bili izterjani od kmečkega prebivav-stva v višini 92%. Da se kmečko prebivavstvo v veliki meri poslužuje zdravstvenih uslug, ki mu pritičijo iz tega zavarovanja, kaže dejstvo, da so bili stroški za zdravstveno var stvo kmečkega prebivavstva v naši občini v 1	; 1961 za pre-
ko loo% višji kot pa v letu 196©. Pravilno g . da s t :gn mesta povemo še nekaj zanimivih številk iz leta 1961. Ambulantnih storitev, h katerim deloma prispevajo tudi zavarovanci, je bilo v preteklem letu izvršenih za 5 ? 55*0.441 din. Zdravljenje v bolnicah je stalo 47,927.549 din,50% stroški za zdravila so znašali 2,757-269 dinarjev. Prevozni strelki so znašali 871.o91 din. Tako je torej c lotno zavarovanje krneč leega prebivavstva v naši občini deficitarno za cca. 19 miljonov dinarjev. Te številke navajamo zaradi bega, da ho širšemu krogu zavarovancev bilanca dohodkov in izdatkov kmečkega zavarovanja na našem področju jasna. Razumljivo* je tedaj tudi, da so se morali zaradi takšne situacije t j.'prispevki zvišati. Pravilno je, da se kmečko prebivavstvo poslužuje . svojih pravic, ki izhajajo socialnega zavarovanja, hkrati pa je‘tudi pravilno, da sc ..sto zaveda svojih dolžnosti napram tej ustanovi, ki pomeni velik napredek za našega kmečke ga človeka.
Obdavčevali je
Glede na nekatere pripombe, češ da obdavčitev v naši občini ni realna, bi želeli povdariti, da je -tehnična plat"obdavče-
vanj zaradi izredne raznolikosti gospodarskih pogojev posebno .težka. Ge pomislimo, da je razdelitev na cenilna območja oziroma na cenilne okoliše bila izvršena v sredini 19 stol. potem je razumljivo, da so osnove za vsako precizno obdavčevanje dokaj problematične. Zanimivo je, da spadajo krajevni uradi Šmarje, Pristava in Podčetrtek pod cenilni okoliš Celje 1/1. Ta cenilni okoliš pa je procentualno najvišje obdavčen. Ge pomislimo torej, da bi istovetili okolico Celja z okolico Podčetrtka v pogledu realnega katarskega dohodka, gotem je to pravi nesmisel. Seveda se v napih prilikah ublaži situacija v teh področjih s tem, da so zemljišča krajevnega urada Podčetrtek znatno slabše klasirana, vendar kljub temu tu ni realne osnove za primerjavo s proizvodnimi pogoji v celjski okolici. Glede na položaj zemljišča obstoja 8 bonitetnih razredov in je tudi ta razdelitev v bonitetne razrede_spričo izrednega poslabšanja tal nerealna. Saj je razumljivo, da so se zemljišča lahko zaradi neurejenega vodnega režima marsikje zamočvirila in je tako v loo letih trajanja te razdelitve stanje res nerealn . Znano je, da se pri nas pripravljajo ukrepi za obnovitev katastra, ki bi pozneje enkrat realno možnost obdavčitve kmečkega proizva-javca. Vendar je ta postopek izredno počasen ter povezan z ogromnimi stroški. So pa ver ictni izredno neobjektivni primeri obdavčitve tam, kjer proizvajavci sami niso preverili* za katere kulture so na poedinih površinah obdavčeni. Tako na primer ni vseeno, če nekdo plačuje davek za vinograd, ka' terega že morda na dotični površini 5o let več ni. Vemo, da so vinogradi vsled denostnosti razmeroma visoko obdavčeni. Zato je pravilno, da proizvajavci sami poskrbijo zato, da se vnesejo spremembe kulture, ki jim po zakonu pripadajo, če jih v določenem roku pravilno najavijo. Iz nekaterih primerov smo ugotovili, da je to glavni vzrok neprimerno visokim davčnim dajatvam poedinih kmetovavcev. Ugotovili smo, da se naša uprava za dohodke resnično trudi situacijo razčistiti tam, kjer se ta da, vendar je osnovna zato sprememba kata stra. in nova ocenitev vseh zemljišč, za kar pa bo nedvomno potrebno veliko časa, veliko dela in šo več denarja.
Investicijska politika
V začetku letošnjega leta so se v okviru investicijskega programa predvidevale investicije za leto 1962 v višini din 537)868.000.-, V investicijskem prafar- smo imeli poleg raznih adaptacij izgradnjo pitališča za goveda v Imeriem in izgradnjo bekonarije v Šmarju pri Jelšah. Ostale investicijske enote so se nanašale na izgradnjo plantaž v Rogatcu in Skrbniku, medtem ko je predlog za gradnjo hleva v Kostrivnici iz strokovnega stališča bil predlagan za poznejša leta. Glavna postavka v investicijske!- programu pa je predstavljala znesek za nakup zemljišč. Z ozirom na objektivne možnosti vlaganja lastnih sredstev in z ozirom na splošno investicijsko situacijo v Jugoslaviji smo bili prisiljeni
investicijski program zreducirati na 198,4oo.ooo . - dinarjev.
V	tem dokončnem investicijskem programu se p,rea\ Ldeva izgradnja predelovalnice sadja v Kostrivnici, razširitev s.trojne postaje v Šmarju pri Jelšah,prva transa izgradnje pitališča
v Imenem, ureditev nas da na Kneževcu, Skrbniku, Marijine, bregu.ter loo ha ribezovih nasadov. V celotni vsoti jc- tudi predviden znesek za loo ha nakupa zemljišč. Sredštta naj bi sestavljal splošni investicijski...fond, republiški fond in lokalna sredstva. Pripominjamo, da bi- v okviru tega programa v Ime ne ra zaenkrat zgradili samo kapacitete za 14o glav, med tem ko bi dokončno kapaciteto dosegli šele v letu 1963. Investicijskih sredstev z opremo z ozirom na splošno štednjo nismo_predvidelivin tudi trenutno ni nujnih potreb po novih strojih. Zelo važen objek je nedvomno sadna predelava, v Kostrivnici, ki bo pričela obratovati s sezono borovnic in črnega ribeza. Pripominjamo, da smo.načrtovano -bekonarijo v Šmarju morali opustiti zaradi dejstva, ker nam republiška urbanistična inšpekcija ni dovolila lokacije, pač pa je zahtevala, da se lokacija prenese na Imeno. Mi pa smo*želeli, s tem ko smo zahtevali lokacijo v Šmarju, izk- st-iti v šmarski mlekarni sirotko, kar bi bilo z ozirom na r::ntabiliteto zelo povoljno.
Sadjarstvo na Šmarskem
V	zadnji številki "Obsotelija" so bravci postavili vprašanje kao je z našim sadjarstvom, ki predstavlja najvažnejšo gospodarsko panogo v občini Šmarje. V naslednjih stavkih bom skušal odgovoriti in upam, da bomo s tem prikazali v kratkih potezah stanje okoli sadjarstva.
Že _dolga desetletja slovi p dročje šmarsko-rogaškega proizvodnega okoliša kot izredr. ugodno in kvalitetno za sadjere-jo. Pred vojno so se iz tega konca pošiljala jabolka v svet, medtem ko so posebno Italijani irednc cenili češplje iz okolice Kozjanskega. Prav gotovo je, da je ravm šmarsko področ je dalo izredno kvaliteto v jabolkah in da je ta okoliš nekoč predstavljal glavni okvir oskrbe s- sadjem celotne takratne ^Zgornje Štajerske. Ako ugotavljamo, da se je iz tega pod ročja večina kvalitetnih jabolk izvažala, hkrati pa vidimo na ravnost katastrofalen padec kvalitete"jabolk v zadnjih letih, je to pravi paradoks. Krivda takšnemu stanju v sadjarstvu je predvsem v tem, da je po drugi svetovni vojni nastopilo več činiteljev, ki so vplivali na nazadovanje.v tej panogi kmetijstva. Prvo in menda najusodnejše je dejstvo, da je ameriški kapar masovno napadel obstoječe nasade in svoje uničujoče delo nadaljeval vedno v širšem obsegu vse do leta 198o, ko sd se pričele v okviru zadrug nočne akcije za b abo proti ameriškemu kaparju. Kar je ameriški kapar prizao., il jablanam, to je slivovim nasadom v prav tako veliki meri storil češpljev kapar. Bili smo priča nenehnemu propadanju jablan in češpelj. Sele nekako v letu 1932 je v okviru takratnih sadjarsko-vi-nogradniških odborov uspela širša akcija zaščitnih mer proti
ameriškemu kaparju, medtem ko se ni vzporedno razvijala borba proti češpljevemu kaparju« Z organizacijo zadružnih škropilnih ekip na eni strani in posebne strokovne komisije pri GLO Celje na drugi strani se je pričela borba proti ameriškemu kaparju. Okrajna komisija je pregledala vse sadovnjake in ukrepala zelo energično, ker je bila borba proti nekaterim zaostalim lastnikom sadovnjakov večkrat težja, kakor pa borba proti škodljivcem na sadju. Z vsestranskim podučevanjem o raznih ukrepih v borbi proti škodljivcem c:e je močno razširilo tudi pomlajevanje in redno škropljenje sadnih dreves. S tako obsežnim propadanjem sadnih dreves pa ni šla vzporedno obnova sadovnjakov, tako da je bilo več odmiranja, kot pa obnavljanja. Takratni sadjarsko vinogradniški odbor pri OZZ Celje je vsled take situacije pokrenil vse potrebno za obnovo sadovnjakov. Dajali so razne olajšave za zadružnike, ki so želeli obnavljati, strokovna služba je pa skrbela za tehnično plat izvršitve obnove. Žal je tu šlo le v veliki meri za razparceli-rane manjše, srednje debelne nasade, ki za večji in hitrejši porast proizvodnje niso najbolj primerni. Ustanavljale so se sadjarske skupnosti, ki so prvič zajemale večje površine z. obnovo. Vendar v obeh primerih ni bilo večjih uspehov v proizvodnem smislu. V tem obdobju je bilo tako obnovljenih cca. lSo ha od katerih je bil največji kompleks le 5 ha« To pa za sodobno sadjarsko proizvodnjo, ki temelji na maksimalni uporabi mehanizacije, ne pomeni skoraj nič. Takšno stanje srečujemo na našem področju vse do leta 1958, ko so se pričele prve priprave za plantažne nasade družbenega sektorja v Rogatcu in Skrbniku. Ti dve plantaži sta nastajali na bivših gozdnih površinah, z delom na njih pa sta takrat pričeli KG Jelšingrad in KG Rogaška Slatina. Kmetijske zadruge pa so usmerjale svoje delo v pripravah za večje komplekse. Tako je Rogaška Slatina delala na pripravah za plantaže na Brestovcu in iskala možnosti obnovitve sadjarskega področja pri sv. Florjanu. Kmetijska zadruga Kozje pa je vzporedno usmerjala svojo sadjarsko dejavnost v obnovo nasadov črnega ribeza. Vsa ta usmerjanja so bila v skladu z izvršeno rajonizacijo sadjarstva in vi nogradništva na našem področju. Zadruge so v preteklosti nabavljale za svoje člane vsako leto drevesca in sicer od 8-lo.ooo na leto. Seveda so ta drevesc služila v največji me" ri podsaje vanju v starih sadovnjakih in tu in tam saditvi manj ših površin.
Ugotavljamo, da se je v preteklosti kljub vsemu temu premalo posvečalo pažnje sadjarstvu, posebno pa saditvi hrušek, ki so za tržišče zelo zanimive. Toliko na splošno.
Najvažnejše je omeniti razvoj plantažnega sadjarstva, ki se je pri nas šele pričelo razvijati in to zaenkrat samo na družbenem sektorju. V kooperacijah je bilo do sedaj največ posajenih nasadov Črnega ribeza, medtem ko se v ostalem sadjar" stvu kooperacije niso izvajale. Na plantažah, ki pravkar nastajajo na Skrbniku, so bila v lanskem letu izvršena zaključna dela na terasah, v letošnjem letu pa je bilo na teh povr-
šinah posajenih že 4.7oo dreves, dokončno pa naj hi bile vse površine sedanjega objekta, ki meri cca. 4o ha efektivnih površin, posajene spomladi 1955- Tako se predvideva, da’ bi se tam zasadilo še 8.000 kom jablan in 2.4oo kom hrušek.
Na to p lantažo smo zgradili tudi lastno cesto v dolžini 3 lem. Ker so predvidena še dela na razširitvi tega kompleksa, bo^treba cesto še podaljšati. Za sedaj naj bi celotna plantaža zajemala cca. 9o ha. Plantaže v Rogatcu so na Marijinem bregu in Ciglenci domala gotove. Oba objekte ta zgrajena, posajenih pa je na Ciglenci 5°6oo dreves, n- arijinem bregu 4.500 dreves in 2.000 grmov ribeza. Predvidena obnova krčevine na Dolgem hrbtu je opuščena, z ozirom na izredno nevarnost slane na tern področju. Jasno je, da so bila dela na omenjenih dveh objektih v Rogatcu izredno otežkočena zaradi razgibanosti terena samega in pa zaradi priprave tal.
Po skupnih predvidevanjih bi poleg razširitve na Skrbniku v bližnji prihodnosti morali iti na obnovo -predvidenih površin v Dobležičah, kjer naj bi nastalo 4o ha črnega ribeza. Tu še čaka kmetijsko zadrugo veliko dela. ker gre za ureditev odnosov s privatnimi lastniki, ki kažejo premalo razumevanja za urejevanje večjih nasadov, akoravno bi lahko marsikdo našel na ta način dober in boiljši kruh. Zelo primerna za sadjarstvo 30 tudi lege v okolici Florijana pri Rogatcu, kjer so bili izvršeni že prvi sestanki z lastniki, vendar se še na konkretnem delu ni pričelo. Za področje v Bučah pa so iz delani hidromelioracijski načrti in je izdelan tudi dokončen pr jekt za izgradnjo sadovnjakov, vendar je tu zadruga naletela na težkoče z lastniki zemljišč, ki se s tako obnovo ne strinjajo, tembolj zato, ker imajo nekateri kmetovavci vse svoje površine na tistem območju, ki je predvideno za obnovo. Za področje Brestovca so prav tako gotovi načrti in .bo- zadruga pričela v letošnjem.letu z urejevanjem nasadov na Kneževcu. Toda tudi'tu ne gre brez težav, ker imamo zopet opraviti z lastniki, ki kažejo zelo malo razumevanja za obnovo.
Vsekakor bi morali vsi kmetovavci in ostali člnitelji močno seči v akcijo, če hočemo, da bomo vprašanje . šega sadjarstva vsaj v doglednem času povoljno rešili. Zavedati se moramo pač tega, da bo sadjarstvo na tem področju v bodoče glavni vir dohodkov obeh sektorjev kmetijske proizvodnje.
Sklepi Plenuma SZDL o kmetijstvu v šmarski občini.
1.	Kmetijske organizacije našega področja morajo z vsestranskim delovanjem vseh kmetijskih proizvajavcev povezati kme tijsko proizvodnjo tega področja v^celovitost, ki bo omogočala dopolnjevanje proizvodnje družbenega se torja. To akcijo naj spremljajo redni proizvodni sestanka s proizvajavci na katerih naj bi razpravljali o proizvodnih problemih in odgovarjajočih usmeritv; ’ proizvodnje.
2.	Akcijski program za kooperacijo mor.;, "biti osnova bodoče zadružne proizvodnosti in mora biti po ekonomskih enotah in obratih realiziran v sledečih številkah:
655vha žitaric, 98 ha koruze, 147 ha detelje in lucerne, 7o ha črnega ribeza. V kontrahažnih oblikah pa naj celotna zadruga pridela 731 ton goveda in 849 ton svinjine. Pri tem akcijskem programu so obremenjene ekonom- ke enote in obrati po specifičnosti proizvodnje poedinih področij. Po vseh dosedanjih ugotovitvah lahko pričakujemo zadovoljivo reslizaci jo programa. Edina bojazen je pa, da bo program v svinje” reji zaradi splošne stagnacije te zvrsti nekoliko zaostal.
Za vse pogodbene odnose obstojajo pogodbe in skupen način dela.
3.	Zadružne organizacije morajo s svojo mehanizacijo močneje
vplivati na potek proizvodnje. Po ekonomskih enotah in obratih je treba skrbeti za to, da se bo mehanizacija usmerjala v času sezone tja, kjer je to potrebno ne glede na to, iz katerega obrata ali enote so stroj-5	,
4.	Z ozirom na izredno važnost živinoreje kot gospodarske panoge v kmetijstvu je nujno izvesti nakazano realizacijo veterinarske in osemenjevalne službe. Skratka potrebno je ce lotno živinorejsko službo približati proizovdnji in preko nje usmerjati in voditi proizvodnjo, v skadu z obstoječimi nalogami in prilikami v naši živinoreji.
3.Posebno važnost pa moramo posvetiti- razvoju sadjarstva, ki je iz gospodarskega stališča najbolj perspektivna panoga predvsem v družbenem sektorju. Zadružni aktiv mora z veliko večjim elanom pristopiti h koncetraciji potrebnih zemljišč ■za objekte Brestovec, Dobležiče in Buče ter pripravljati per spektivo za podre 'e Florijana. Nadalje se mora močneje odražati vloga zadruge v zaščitni službi. Usmerjati je treba kmetovuvce v sajenje skupnih večjih površin in preprečevati razmetano in nenačrtno obnovo sadovnjakov. Poseben povdarek mora doživeti na Kozjanskem črni ribez. Ugotoviti moramo na terenu vse površine SLP, ki so dosedaj dane v najem privatni kom, pa predstavijajQ ponekod začetek izgradnje večjih kompleksov. -Tu gre predvsem za površine v Lasfcniču, Podsredi, in Zibiki. Sadijo se naj le tiste sorte črnega ribeza, ki so za tržišče interesantne: to sta predvsem velington in silvergiters. Razmnoževanje sadik naj prevzame v celoti družbeni sektor in sicer obrat Kozje in obrat Jelšingrad. 6
6. V okviru vseh razpoložljivih možnosti, moramo budnejše spreml-jati razvoj okoli strukture na ega prebivavstva, v kolikor gre tu za nadaljnje drob-ljen.ie kmečkih gospodarstev in za nenehno večanje tako imenovanih ;oživk. SZDL naj bo tu preko svojih članov v družbeno upravnih organih gospodarskih organizacij pobudnih za urejevanje teh odnosov. Rezultat naj bi bil tak, da bi v bodoče imela usmeritev v čistega kmetijskega proizvajavca ali pa industrijskega delavca več povdarka.
7. Ves politični in zadružni aktiv nora sodelovati v večanju družbenega sektorja, za kar so dane naši občini prilično visoke planske obveze. Tu je predvsem velika vloga krajevnih odborov SZDL, da svoje člnastvo posebno v interesenih področ jih pravilno informirajo o akciji širjenja družbenega sek- • torja. Smatramo, da je treba tu, obširnejše delati in dose či večje razumevanje zasebnih lastnikov do tega vprašanja. Celoten aktiv mora sodelovati tudi v izredno važnih akcijah okoli arondacije družbenega sektorja.
8o Na družbenem sektorju je nujno preiti v v 'ji povderek sadjarski proizvodnji. Živinorejo je treba L JLagoditi krm-ski bazi in še to v absolutnem obsegu najboljši krrnski preskrbi. Pitališča naj se postopoma večajo in to v skladu s potrebami tržišča. Poseben povdarek mora dati družbeni se! -'tor izobraževanju članov svojega kolektiva in^jačanju družbenega samoupravljanja. Iskati je potrebno možnosti boljše ga nagrajevanja delavcev v družbeni proizovdnji.
9« V okviru naše zadruge je treba vzpostaviti enotno komercialno službo, ki bo iskala boljši plasman kmetijskih proizvodov in enotno nastopala na tržišču kot kupec in kot pro-dajavec. Na ta način bi naša zadruga kot močna letijska organizacija lahko tudi v pogledu prodaje kmeti j s'.ih proizvodov boljše izključevala ra-’ e nepotrebne posrednike in na ta način proizvode ceneje približala potrošniku,
10.	Na vseh onih področjih, kjer se pripravljajo obsežnejše akcije v kmetijstvu moramo redno o tem informirati vse pro-izvajavce in vse občane.
11.	Občinski ljudski odbor naj preko svojih upravnih organov močneje podpre izvrševanje raznih zakonitih predpisov v kmetijstvu, kot je to predvideno po zakonu racion lnem izkoriščanju zemljišč, predpisih o agrotehničnih merah in pa strk-tnem pobiranju skočnine na celotnem področju. Pri izvajanju raznih ukrepov in sankcij moramo biti odločnejši in hitrejši.
Ribiško tekmovanj6
Pred dnevi je ribiško društvo "Sotla" priredilo družinsko tekmovanje v ulovu rib. S 1.41o točkami je dosegel prvo mesto Viljem Prah iz Imenega med 47. tekmovavci. Sledita mu Franc Stih iz Rogaške Slatine in Albreht Bojan iz Pristave. Tekmovali so tudi člani, pionirske sekcije, ned katerimi je dosegel prvo mesto Mišo Čoh iz Pristave, sledita mu Bojanček Albreht iz Pristave in Rudi Bergoč iz Rogatca. V avgustu bo Sotli republiško meddružinsko tekmovanje. Tako ribiško društvo "Sotla" načrtno razvija dejavngst in se uvršča med najboljše ribiške družine v Sloveniji.
Iz življenja mladinskih organizacij
V	spomladanskih dneh je Občinski komite LMS Šmarje pri Jelšah razpisal splošno tekmovanje med osnovnimi organizacijami LMS v šmarski občini. Večina organizacij se je tekmovanja u-deležilo. Za najboljšo^mladinsko organizacijo je občinski ko mite pripravil električni gramofon ploščami, tako da bi po leg dela najboljši mladinci lahko i zvili tudi družabno življenje, pošebno še toliko zaželeni ples o Pa najprej še nekaj podatkov iz posameznih mladinskih aktivov.
"GOSTINCI” Rogaška Slatina: V Zdraviliški dvorani smo priredili oddajo "Pokaži, kaj znaš?". Poleg naše org nizacije sta še sodelovali še obe osnovni šoli in ISŠ. Za pos očne zvoke p:1 so poskrbeli študentje "6 blues boys" iz Ljubljane. Osnovali smo tudi dekliško in fantovsko strelsko ekipo. V pripravah za otvoritev hotela "Soča" so se mladinci zbrali k prostovoljnemu delu in počistili vso okolico hotela. Sklenili smo tudi, da se bomo vključili v ackmovanje za olepšanje kraja. Velika slabost pri nas pa je to, da se'nikoli ne moremo vsi sestajati. V sezoni delamo izmenično. Zmenili smo se, da bomo glede na te pogoje morali sklicevati ločene ses” tanke. Članarino za tekoče leto smo poravnali že v celoti.
MLADINSKA ORGANIZACIJA STEKLARNE BK: Uredili smo statistiko.
V	mladinske vrste smo sprejeli 2o novih članov. Naš program je obsežen, vendar upamo, da ga bomo izvršili. Udeležujemo se odkritij spomenikov padlim borcem.
AKTIV LMS DONAČKA GORA: Mladinska dramska skupina je sodelovala pri uprizoritvi Marinčeve veseloigre : " Porčil se bom s svojo žeho". Izvajamo plesni tečaj, kjer nam prizadevno pomaga tovariš Marjan Očko. V aprilu smo imeli kmetijsko predavanje s filmi. Pred Praznikom dela srno poravili pot na vrh »Donačke gore, pri^čemer nam je požrtvovalno pomagal šolski-^ upravi tel j tovariš Marin, ki nas je pri tem vodil., Ob vseh praznovanjih smo zakurili po g ičkih kresove, ob katerih smo prepevali naše lepe domače slovenske pesmi. Zelo radi bi si utrdili še strelsko družino, ki z enkrat še nima orožja.
KOSTRIVNICA: Ustanovili srno strelsko družino. Naša mladina je pomagala pri pripravah za praznovanje na Boču. Ob Dnevu mladosti smo sprejeli v članstvo 26 mladincev. Zelo radi bi i-meli pevski zbor. Sredstva od igre, ki smo jo uprizorili, smo dali za ureditev prosvetne dvorane, kjer se zbiramo vsako soboto in nedeljo. V času tekmovanja smo imeli pet predavanj predvsem iz kmetijstva.
AKTIV ObLO ŠMARJE PRI JELŠAH: Udeležba na sestankih je vselej polnoštevilna, čeprav se precej mladink vozi v službo.
Na sestanke vedno vabimo vodilne osebnosti ObLO in SZDL. V aktivu smo skoraj sama dekleta. 24- nas je, a tu samo 2 fanta.
Pri nas deluje tudi klub OZN. Zadnjič smo imeli predavanje:
Boj za prestiž na svetu med SZ in ZDA. Večinoma smo vsi naročeni na naše glasilo " Mladino". Pri gradnji športnega i-grišča^je sodelovalo 17 naših mladink. V klubu SZDL razvija, mo družabno življenje, ki pa bi lahko bilo pestrejše.
PODČETRTEK: Naš mladinski aktiv tvorijo večinoma kmečka dekleta in fantje. Pred kratkim smo igrali komedijo : Skupno stanovanje:. Vadili smo samo v večernih urah, ker drugače nismo utegnili. Hvaležni smo požrtvovavnemu f~Iškemu upravitelju tovarišu Brileju, ki si je utrgal čr. za nas, čeprav ima polne roke dela. Nameravali smo se udeležiti strelskega N tekmovanja v Kumrovcu, ker pa nam tamkajšnja strelska družina ni omogočila vaditi, sklepa nismo mogli izvršiti. Šoli pomegamo urejevati športno igrišče, ki bo koristilo nam vsem,
POLJE OB SOTLI: Tudi tu smo večinoma kmečki mladinci. Tesno sodelujemo z ostalimi organizacijami in pomagamo s prostovoljnim delom, kjer je potrebno. Zanima nas tudi zunanja politika, zato si večkrat želimo pogovore n.pr. o blokovski razdelitvi sveta, alžirski situaciji in podobnoVeseli smo, da ostale družbene organizacije v kraju razume"1" o’ naše delo in se tovarišica Hostnikova, sekretar 00 ZKS, redno udeležuje naših pomenkov, na kat,, co jo vabimo.
Mladina na Šmarskem deluje povsod. Navedli smo le nekaj izvle okov iz njihovih poročil. Komisija, ki je odločala o podelitvi prve nagrade, ni imela lahkega dela. Upoštevala je izredno prizadevnost mladine v Kostrivnici, ki razvija svojo dejav nost v dokaj neugodnih pogojih prav uspešno in kostrivniške-mu aktivu LMS prisodila gramofon s ploščami. Posebno diplomo so sprejeli še: Šentvid pri Grobe lnem, Donačka o ra., aktiv LMS pri ObLO Šmarje, šolski aktivi v Šmarju, Rogaški Slatini in Kozjem, v steklarni "Boris Kidrič", v Polju ob Sotli, aktiv mladih gostincev v Rogaški Slatini in aktiv Kozje. To naj bo vzpodbuda za nadaljnje delo, da bo šmarska mladina še bolj spros.tila svoje sile, ki jih ima obilo.
Tržni inšpektor o cen-'
Zadnjič smo postavili tržnemu inšpektorju Francu Križancu v-prašanje o gibanju cen. Odgovarja nam na kratko takole:
Oddelek, za gospodarstvo že od objave Uredbe o določenih maržah izdeluje po trgovskih podjetjih analize lanskoletnih marž ki bode kmalu uradno objavljene. Točno določeno znižanje pro centa prometnega davka še ni opredeljeno, vendar bo predvidoma občinski LO znižal prometni davek za 1%, a 1% bremeni še podjetja, tako da bo znižanje v korist potrošnika dejansko za 2%, torej od 6% na 4%, kakor je bilo lansko leto.
Pdobno bodo določene marže za kmetijske pridelka ter za reprodukcijski material v kmetijskih zadrugah. 0^ enem bi pripomnil, da za dviganje cen v letu 1961, ki so znatno porastle niso kriva trgovska podjetja, ki zaračunavajo marže, temveč je prventvv.no vzrok pri proizvajavcih, ki so podražili izdelke.
Najvažnejše naloge zdravstvene zaščite v šmarski občini
Pred leti smo začeli vsklajc /ati v občini organizacijo zdrav stvene službe z novimi zakoni, ki nalagajo uvajanje novih sodobnih načel pri zdravstveni zašč tl prebivavstva, ob enem pa upoštevajo komunalni značaj te službe.
Takrat je bil za nas osnovni problem dobiti najpotrebnejše zdravnike in zobozdravnike« Več ali manj časa so bile brez zdravnikov zdravstvena postaja v	en. Podčetrtku, Rogatcu
in Rogaški Slatini. Sedaj imamo povsod stalne zdravnike. Splo šna zdravstvena služba v Rogaški Slatini pa že ima 2 zdrav” nika. Razen tega občinski LO in ZD štipendirata 7 študentov medicine, ki so vsi razen dveh že pred koncem študija, tako da bomo lahko izpolnili ona službena mesta, kjer se zdravniki odpravljajo na specializacijo al- pc združitvi štipendijskih obveznosti ne želijo več sluz ati v naši občini.
Medicinskih sester še nimamo dovolj, saj jih do sedaj imamo le v Šmarju, Rogatcu in Kozjem ter za to patronažno službo vršijo poleg svojega rednega dela tudi babice, ki smo jim že nudili možnosti, da se za to delo dokvalificirajo.
Najslabše je z zobozdravniki, ki jih primanjkuje tudi drugod. Z upokojitvami in odselitvami imamo namesto prejšnjih 4 samo 2. Štipendisti te stroke, ki srno jih pridobili, so še v nižjih letnikih ter v bližnji bodočnosti ne moremo računa-ti^na njih. Težave za pritegnitev nov-'! zobozdravnikov v našo občino so tudi v tem, da jim ne nemo nuditi stanovanj niti v Kozjem niti v Podčetrtku in Rogatcu, le za silo pa v Bistrici; imamo pa v vseh teh krajih opremljene zobne ambulante .
Kakor kadrovske probleme smo vzporedno z več ali manj uspeha reševali probleme prostorov in opreme za naše ambulante. Večjih investicij niso potrebovale edino ZP Kozje in Rogatec. V zadnjem Času smo uspeli prim rno urediti še postaje v Bistrici in Podčetrtku. Se vedno pa ni rešeno vprašanje prostorov za Rogaško Slatino in Šmarje-,
V	Rogaški Slatini smo se morali nekaj let prerekati za prostore v stavbi, ki smo jo odkupili za zdravstveno službo. Zaradi' tega so nam že večkrat zapadle dotacije, namenjene za popravilo. V sedanji situaciji bomo ta denar dosti težje bo bili.
V	Šmarju naj bi stisko glede prosJ h za vse dejavnosti ZD in zdrav, centra rešila nova stavba ZB, ki bo v zvezi z re" strikcijskimi ukrepi tudi morala šc počakati na otvoritev dalje, kot je nam in našim pacientom ljubo. Vsekakor pa moramo biti hvaležni okrajnemu Zavodu za socialno zavarovanje, ki nam je omogočil, da bomo gradbena dela morda v 2 mesecih dokončali.
Uspeli pa smo zadovoljivo opremiti z vsem potrebnim inventarjem preko polovico naših posvetovalnic za otroke, ki so do nedavnega delale v skrajno primitivnih pogojih. Pri tem smo se trudili seveda, predvsem za tiste, kjer so se zdravstveni delavci trudili največ in je v zvezi s tem bil tudi primeren odziv pri prebivavstvu.
Potrebno bi bilo v' širšem merilu upoštevati dejstvo, dr. zdravstveni dom ni tovorna ali kakšna druga gospod ur:kn organizacija in tenu primerno tudi prilagoditi ekonom.financ-čno posl .nanje . Preveč naraščajo administrativna in finančna opravila. Nekatere manjše reči pa bi le: ko rešili tudi v okviru komune. Pri nas imamo morda edinstven način obračunavanja obiskov v državi. Naj naveden primer! Zdravnik iz Šmarja obišče bolnika v Babni reki. Zato se bo peljal na relaciji Šmarje - Sodna vas - Loka pri Žusmu in nato peš naprej do bolnika. Obračuna pa se drugače. Vlak Šmarje -Šentjur, avtobus Soz:la ur - Loka. pri Žusmu. Za ta obisk potrebuje zdravnik 2-5 ure, po obračunu, ki ge moramo pree-ložiti, bi potreboval 2 dni in pri tem izostal, seveda, tudi 2 dni iz ordinacije. Zdrav Človek, ki ni okužen s prevelikim. smislom za kompliciranje ali celo nagajanje, bi pri čakoval, da bi zdravniki obračunavali obiske tako, kot jih delajo, čemer pa, kot vidite, ni tako. Drugi enostaven način bi bil tudi nagrajevanje za obiske s pavšalnim zneskom, ker vemo, da razen izjemnih slučajev /epidimij i poxdobno/ opr.vljajo zdravniki približno enako število obiskov z nihs nji na višjo spomladi in pozimi ter manjšim številom poleti in v zgodnji jeseni.
Vsekakor skušamo vzporedno s tem, ko izgrajujedo čim bolj pravičen način nagrajevanja, /ne da bi nam bilo jasno/ na kakšen način bomo naslednji mesec prišli do denarja za krit je naše službe ali s pavšalom ali s plačevanjem po -storitvah ali na število prebivavstva: pridobiti, kot sem že navedel potrebne prostore in aparate. Moramo pa tudi ob pomanjkanju teh razširjevati našo službo.
Tako srno sedaj začeli izdelovati načrt vseh vodnjakov, zajetij in kapnic, kjer bomo opozorili lastnike na potrebna popravila in tudi nudili sredstva za gradbeni material. Seveda pri tem potrebujemo podporo množičnih organizacij in sploh javnosti, sicer ne bo strokovno in delno tudi finančno pripravljena akcija zadovoljivo uspela.
Izdelali smo tudi program zdravstveno prosvetne dejavnosti, kjer izkoriščamo za boljši uspeh podatke iz domačega terena ki se ponekod precej razlikujejo od republiških povprečij.
Posebej smo zasledovali probleme iz področja mentalne higiene, kjer nas še čakajo obsežne naloge.
Razširili smo stalno, kontrolo nad dojenčki, predšolskimi o-troki in tudi bolj temeljito zasledujemo zdravstveno stanje šolarjev.
Iz delokroga splošnih ambulant smo izločili zaščito delovnih invalidov in predvsem proučevali probleme prijavljenih na po sredovalnici za delo,
Zbiramo podatke o življenjskih prilikah naših prevžitkarjev, ki jim moramo posvetiti daleč več pažnje kot doslej.
Razen tega bomo morali pristopiti k analizi visokega števila obolenj pri poljedelskih in gradbenih delavcih.
Tu so še na oko čisto medicinski problemi kot kožna razjeda krače, reumatoidne bolezni in razna stanja živčne razdraženosti ter drugo, pri katerih izkor :čajoč podatke, ki jih da ambulanta lahko odkrivamo zunanji vzroke. Odstranjevanje le-teh bo prineslo dosti večje uspehe, kot jih lahko doseže zdravnik po običajnem postopku: pregled v ambulanti - recept.
Pn^tem pa je treba povdariti, da takšna sodobna in boljša služba resda doseže dosti večje uspehe, potrebuje pa tudi dosti več denarja.
Na eni strani samo slušalka in recept, na drugi pa zdravstveni domovi z rentgen aparati, aparati zr krvne in druge preiskave .za zgodnje odkrivanje bolezni ter medicinske sestre, ki jih prej nismo imeli, pa na koncu r. eii avtomobili, ki so stalno na cesti. To naj ima služba, ki sc- približuje temu, kar zahteva zakon, da mora imeti komunalni zdravstveni dom. Vprašanje pa je, če komuna lahko vzdržuje takšno razširjeno zdravstveno službo. Če ne, bo pač potrebno še počakati na nekatere dejavnosti zdr. službe, ki bi bile v danem trenutku predrage, oziroma ukiniti nekatere, ki'jih za sedaj še ne zno remo. Potrebe so ravno obratne. Zaostala področja z večjimi socialnimi problemi, slabimi komunikacijari itd. potrebujemo boljšo zdravstveno zaščito kot razvite komune, kjer še višji življenjski standard brez aktivnega poseganja zdravstvenih in socialnih delavcev odstranjujejo številne kvarne vplive na zdravje prebivalstva.
Za pravično oceno zdravstva in zdravstvenih delavcev, za pravilno planiranji razvoja zdravstvene službe bi vsekakor bilo koristno gornje misli upoštevati.
Sanitarna inšpekcija odgovarja odborniku
Odbornik Martin Tovornik je na občanski seji postavil
nekaj vprašanj v zvezi z občinsko sanitarno inšpekcijo. Posredujemo vam odgovore'v s1-, eni obliki, ker menimo, da so
zanimivi za vse občane.
Tovornik: Kaj se je napravilo na področju higieno?
Sanit. inšpekcija: Prizadevanje za dvig splošno higiene je del dejavnosti splošne zdravstvene službe. Občinski ljudski odbor je tisti, ki osnovno zdravstveno varstvo na svojem območju zagotavlja občanom. V šmarski občini epidemiološke postaje, ki skrbi za velik del preventivnih nalog kot strokovna, enota zdravstvenega doma, sploh ni. Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah še nima dovolj razvite statistične službe, ki bi bila sama sposobna analizirati in proučevati higienske razmere in zdravstveno stanje prebivavstva, zato je potrebna poveza z Zdravstvenim domoom v Celju. Razumi ji~ v o je torej, da nepolno organizirana i nezadostno razvita zdravstvena služba v občini ne more dovolj u-spešno opraviti vseh nalog in na vseh področjih žeti enako' dobre uspehe .
Tovornik: Kakšni so bili uspehi in vzroki neuspehov?
Sanit. inšpekcija: Pod nadzorstvom sanitarne inšpekcije v
šmarski občini je 724 objektov. Sluz o vršite, honorarni šef-zdravnik Bogdan dr. Furst in higienik Ivan Jur-„ jevec. Sef inšpekcije je obratni zdravnik v steklarni "Boris Kidrič", kjer je zelo zaposlen, zato v sanitarni inšpekciji vrši prvenstveno Strokov o vodstvo te službe. Terensko delo v večini prinn-rih opravlja higienik. Vsekakor je glede na- obsežnost dela in število nadzorovan objektov na sanitarni inšpekciji premalo uslužbencev. Ge b.i sanitarni inšpektor pregledal vsak delovni dan en objekt, bi vse objekte lahko pregledal šele v treh lefih.
Tovornik: Kaj se jv napravilo na področju deratizacije?
Sanit. inšpekcije:	V novembru 1961 je ObLO Šmarje pri Jelšah
izdal odlok o splošni deratizaciji. Po tem odloku je postopal edino Komunalni zavod Rogaška Slatina, ki je na osnovi pogodhc- s podjetjem "Kemocid" iz Slovenske Bistrice opravil proces uničevanja podgan. Delo je nad zoroval član občinske sanitarne inšpekcije, vendar še mnenj o uspehu ni mogoče podati.
Tovornik: Zakaj se deratizacija ne izvaja totalno?
Sanit, inšpekcija: Splošna deratizacija na o:čju občine ni utemeljena, ker v raztresenih naseljih ni mogoče pričakovati učinkovitega uspeha. Lokalna deratizacija je uspešna v strnjenih naseljih, zlasti pa tam, kjer so gostinski in drugi živilski objekti.
Tovornik: Kako je s higieno na sp-lošnem?
Sanit. inšpekcija:Splošno higiena1 Jtanje v občini je slabo. Vzroki: slabi stanovanjski pogoji, nizko materialno blagostanje, pomanjkljiva zdravstvena vzgojenost pre** bivavstva in podobno. Izjema so večja naselja kot n»pr. Šmarje, Rogaška Slatina, Kozje in Bistrica ob Sotli, ki so videti urejena vsaj s cestne strani. Dvoriščne in hrbtne strani zgradb pa so tudi tu zanemarjene. Tudi . vodovodi, ki napajajo večja naselja, ne dajejo vsele j__ neoporečne vode. V Rogatcu ze 15 let govorijo o grad nji vodovoda, kar bi bilo potrebno ukreniti. V šmarskih krajih skoraj ni javnih kopalnic, tudi privatne so redkejše, zato je težko gov 'iti o višku higiene. Izboljšanje je pogoje s splo32	, razvojem komune.
Tovornik: Kakšni ukrepi so bili podvzeti za kršivce higiene?
Sanit. inšpekcija:Posamezni občani, njihova stanovanja in osnovne higienske navade niso orebrnet sanitarnega nadzorstva. Pomanjkljivosti lah. o ugotavlja le patronažna in ostala zdravstvena služba, ki potem lahko svetuje. Sanitarni inšpektor ugotavlja kršivce načel splošne higiene v javnih obratih, proizvodnji^in prometu z živili, v delavnicah, cestah in dvoriščih. Izvaja lahko mandatne kazni in podaja predloge za upravno kazenski postopek v okviru zakonitih pooblastil.
Tovornik: Kakšne so bile kazni? Ali so vplivale vzgojno?
Sanit. inšpekcija: Načeloma se organi sanitarne inšpekcije
izogibajo sankcijam in skuš": 'o doseči uspeh z vzgojnimi prijemi. V letu 1961 je L.o.jLzre-čenih 21 mandatnih kazni, v dveh primerih pa sta bila kršivca predložena sodniku za prekrške, kjer sta bila kaznovana.
Tovornik: Ali je kak primer, da je kdorkoli hotel podkupiti sanitarnega tehnika v težnji, da se mu kazen spregleda?
' V
Sanit. inšpekcija:	Prizadeti navadno skušajo omiliti svoje
obveze z raznimi ekonomskimi dokazovanji: pomanjkanje denarja, prostorov, časa in podobno. Zelo redko pa prizadeti podajo svoje ugovore a zapisnik. Poizku-_ sov namernega podkupovanja na splošno ni bilo opaziti. Le redki so bili taki primeri, ki so pa vsakokrat bili brezuspe sni. Včasih se dogapa, da gostilničar ali drug obveznik po zaključnem zapisniku ponudi pijačo ali uslužbenca pogosti., kar pa na. obseg in rešitev upravnega postopka ne more -v ulivati.
Tovornik: Poročajte, prosim, se je stanje izboljšalo ali po-' slabšalo?
Sanit. inšpekcija:	V zadnjih treh letih se je stanje na pod
ročju občine izboljšalo, vendar če ni zadovoljivo.
-	ukinjeni so nekateri sanitarno tehnično ne zadovolji vi obrati,
-	na osnovi določb sanitarne inšpekcije -o. nekateri o brati bili prenovljeni in adaptirani,
-	v Rogatcu iv Rogaš Slatini so bili izvedeni tečaji higienskega minimuma za uslužbence živilske stro ke,
-	menimo, da vse prepogostokrat podleže organ sanitar ne inšpekcije različnim ekonomskim utemeljevanjem in .pri izvajanju odločb ni dovolj odločen,
-	zelo pogosto drugi upravni organi in funkcionarji posredujejo in skušajo doseči omiljenje izdanih zah tev, kar povzroča, da morajo pogosteje posegati viš ji organi sanitarne inšpekcije na naš teren,
-	šele z dvigom splosnegu blagostanja v občini je mogoče pričakovati, da se bo zdravstvena služba v občini razmahnila, da bo preventivna dejavnost zavzela širše merilo in šele takrat bo mogoče ugotavljati zadovoljive uspehe tudi s strani sanitarne inšpekcije.
Anonimnost ni na mestu
Zelo radi vidimo, če nam. občani postavljajo vprašanja in sporočajo vesti, toda prav nič prijetno ni, če prejmemo to brez podpisa, anonimno. Uredništvo v take prispevke nima pravega zaupanja, kar je popolnoma razumljivo. Pisec, ki :ritizira a-nonimno, lahko neobjektivno presoja določen pojav, lahko izigrava javnost in podobno. Običajno je osnova anonimnosti neresnost. Če je vest resni n; če je kritika umestna in osnovana na točnih podatkih, potem se ni potrebno bati. Vsako javno vprašanje, vsak prispevek naj bo vselej 'podpisan s polnim naslovom. Vsekakor pa, če pisec to želi, postavimo pod prispevek njegovega imena, toda v arhivu moramo imeti njegov pravi naslov.
Občani, pišite nam, toda zavedajte se, da anonimnost ni na me stu. Do uredništva pa morate imeti toliko zaupanja, da bo toč no vedelo, kdo je sodelavec biltena. Enako velja tudi za sodelavca radia in vpraševavce v javni tribuni občanov. Upamo, da vas to ne bo oviralo, da ne bi aktivno sodelovali.
Partizanska grobišča urejamo !
Združenje borcev NOB si je letos zadalo veliko nalogo, da dokončno uredi partizanska grobišča v občini. Uspeli so zbra ti potrebna sredstva in bodo do jeserr postavili osem spomenikov. Nekatere so že odkrili. Razpored svečanosti poteka po naslednjem razporedu:
Spomenik pri Lovskem domu na Boču so odkrili 3* junija. Ob tej priliki je govoril nekdanji borec tovariš Miha Buterar.
Spomenik na Ložnem pri Rogatcu^so odkrili lo junija, Tam sta padla Anton Drofenika'" in Jože Žerak., ko so Nemci napadli bun ker, v katerem je bilo pet partizanov- terencev. Izdala jih je neka Rigova, ki je zato pozneje prejela zasluženo kazen. Ob odkritju je govoril preživeli borec tovarič Miklavc iz Mozirja.
Tovariš Matevž Hace je odkril spominsko ploščo na partizanski bolnici "Fermile" pod Bočem 3» junija.
V Podčetrtku so odkrili spomenik 42 padlim borcem in talcem sredi naselja 24. junija. Isti dan so odkrili spominsko gl o ščo tudi tovarišu Ediju Leskovarju, članu CK KPH in okrožnemu sekretarju Krapine, ki so ga uv :i v Štuklovo hiši na Vir stanju, ko so izdajavci privedli L v ce na njegovo sled# Spominsko ploščo je odkril generalmajor Tudžina.
Sredi Podsrede odkrivajo granitni spomenih padlim ob Dnevu borca 4. julija. Ob grobišču bosta spregovorila nekdanja bor ca Mitja Ribičič in Franc Godler.
Ha pokopališču v Zibiki bodo odkrili spomenik žrtvam 22. ju" lija. Ob grobu bo spregovoril generalmajor Janko Sekirnik.
Dan pred občinskim praznikom 8. septembra bodo odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja še v Lesičnem, kjer bo govoril tovariš Serge Kraigher, ki je bil tudi soborec kozjanskih partizanov.
Tako urejajo na Šmarskem partizanska grobišča. Na svečanosti so vabljeni vsi občani, prav posebej pa še svojci padlih in nekdanji soborci.
Iz zadnje sej^UO sklada za šolstvo
Na nedavni seji sklada za šolstvo so dokončno razdelili finančna sredstva. Za osnovne šole so razdelili sredstva tako: osebni dohodki 149,o54.ooo din, materialni izd tki 14,6o3ooo in investicije 14,443.ooo din. Od tega je lo milijonov namen jenih za osnovno šolo v Lesičnem. V obvezno rezervo je določenih l,9o6.ooo din. Za novega predsednika UO sklada za šol stvo so soglasno izvolili Boža Frajmana iz Rog. Slatine. I-menovali so tuši tričlansko komisijo za potrjevanje Pravilnikov osnovnih šol, ki ji predseduje tov. Jakoš Jože. Poleg taga so odredili še sredstva, ki t odvedejo Zavodu za prosvetno- pedagoško službo v Celju, delavski univerzi in Otroš kemu vrtcu v Rogaški Slatini.
Kako smo gospodarili v prvem polletju 1962 /Izvleček iz poročila podpredsednika ObLO ^marje Lojzeta KRIVCA« Na' seji občinskega komiteja ZKS,9.7 -1962/
Popolnih podatkov za realizacijo- družbenega plana v letošnjem prvem polletju še niso uspeli zbrati, vendar že to, kar so ugotovili, kaže, da so v splošnem šmarske gospodarske organizacije delovale v redu. Dopolnitve gospodarskega sistema, ki so bile uvedene lani, se še sedaj dopoljnjujejo in vse bolj praktično uveljavljajo. Komisija za uveljavitev načel o delitvi čistega dohodka ir osebnih dohodkov, ki ima namen sprem 1jati gospodarjenje v podjetjih in ugotavljati, če gospodarske organizacije delujejo kot dober-gospodar. Le-te bi mora” le povečati Osebne dohodke v skladu z zvišanjem proizvodnosti, medtem ko bi moral razlike, ki nastajajo bodisi zaradi ugodnih inštrumentov, oodisi zaradi boljših tržnih pogojev obvezno vla ati v sklade. Priznati moramo, da je v naši občini na prvi pogled kazalo, da so gospodarske organizacije lani dobro gospodarile in se ravnale po podanih načelih, toda doslej je komisija že ugotovila v dveh primerih, da so izplačevali preveč osebnih prejemkov. Gospodarske organizacije morajo posvečati več skrbi sredstvom za investicije, večji proizvodnosti dela in večji proizvodnji sploh, ker je edino tako ravnanje; temelj za dvig osebne potrošnje in družbenega standarda.	' •
Steklarna Rogaška Slatina je v prvem polletju dosegla celotni dohodek v višini 72? ,192.ooo.- din, kar pomeni, da je letni plan dosegla z 56% v primerjavi z istim obdobjem lanskega le ta. Samo proizvodnjo je povečala za 35%* Podjetje je letos vložilo v gospodarske naložbe 17-,8o9• ooo.- din in od tega o-koli 5 milijonov za novo opremo, ostalo pa -za obnovd kislinske polirnice. Tzv.oz pa je povečala steklarna v istem obdobju za 65%. Glavna obnova tovarne in gradnja novih peči je v teku in bo terjala-okoli 588 milijonov naložb.
Splošno gradbeno podjetje v Rogaški Slatini ni moglo ostvari-ti polovico- letnega plaha, kar je razumljivo, ker je njihova dejavnost pogojena z letnim časom. Realizacijo, ki je v prvih petih mesecih dosegla 34%, je težko oceniti ir primerjati, ker bo se jasna slika pokazala šele med glav.ru gradbeno sezono .
Šmarska mlekarna deluje kot samostojni obrat v okviru kmetij ske zadruge. Dosegla je izredno lep uspeh glede na kakovost svojih izdelkov, ko je na nedavnem kmetijskem velesejmu v Povem Sadu dobila zlato medaljo za prvovrstno surovo maslo, ter še srebrnp in tri bronaste madalije. Letni plan je izpolnila v prvem polletju s 84%.
Trgovska podjetja so izpolnila plan za 54%. Promet je porasel v primerjavi z lanskim letom za 2%, vendar lahko zaključimo, da je ocena za prvo polletje pri nekaterih trgovskih
podjetjih še pomanjkljiva in nižje izkazana, kot ho po periodičnem ovračunu.
Zdraviliško gostinsko podjetje v Rogaški Slatini, ki je nastalo po združitvi treh gostinskih podjetij, je v prvih pe-tih^mesecih doseglo 38% realizacije, kar ni tako slabo, če upoštevamo, da je njihova dejavnost odvisna prav od poletne sezone. Nočitve so kljub temu poraztle v istem času v primer javi z lanskim letom za 4%. Domači _,ostov je bilo nekoliko manj, nočitve tujcev pa porasle kar za 2o%." Mirno lahko rečemo, da je ukinitev premij negativno vplivala na razvoj domačega turizma, ker so se zaradi tega povišale cene za domače goste v izvensezenskem času za premijo, medtem ko so cene za tujce ostale ne izrremenjene. Za obnovo v podjetju so vloži li okoli 15 milijonov sredstev in to predvsem za hotela "Sočo" in "Turist".
Oblačila v Rogaški Slatini so izpolnila polletni plan z 48%. Podjetje ima precej zalog, ker je neugodno vreme zavrlo proda jo.lepnih .proizvodov .	o J
Ključavničarstvo v Rogaški Slatini je doseglo plan za 78%,kar je nedvomno visoko. Upoštevati pa je potrebno, da je bil plan precej nizko postavljen, ker obstoječi delovni pogoji niso obetali možnosti za povečanje proizvodnje, kar pa je prizadevnemu delovnemu kolektivu vseeno uspelo. Obratno pa je v Avtomehanični delavnici, kjer so si postavili sorazmerno visok letni plan, a ga izpolnili le za 3o%. Računali so na proizvodnjo drsnih ležajev, toda s tem še niso mogli pričeti.
Plan uslug so vseeno dvognili, Na zahtevo kolektiva pa so pred kratkim izmenjali tudi vodstvo v podjetju, ker menijo da so vzroki za določene slabosti bili prav tam.
Zdravilišče je doseglo plan s 45%. Upajo, da bodo plan v celoti izpolnili, v kolikor ne bi novi predpisi o socialnem zavarovanju vplivali'na dotok zavarovancev. Zdravilišče je v prvem polletju imelo za 3*291 gosto-'7 več, kar pomeni porast za 14% v primerjavi z lanskim isti Udobjem. Tudi mineralne vode je napolnilo podjetje za 27% v c kot lani. Povprečje zaposlenih v zdravilišču 297 oseb, kar za široko dejavnost, ki jo ima podjetje, prav gotovo ni preveč.
Ze iz teh podatkov, čeprav niso prikazani za vse gospodarske organizacije v občini, lahko rs^ntmo, da se polletna realizacija približuje predvidevanjem, a dokončno presojo bodo pokazali šele periodični obračuni. Za precejšnje število podjetij je značilno to, da je njihova dejavnost več ali manj odvisna od sezone in bo obseg poslovanja ugodnejši šele v dru gem polletju. Opaziti pa je tudi to, dr kljub javnosti glede načel o delitvi čistega dohodka na os ie dohodke in sklade, kakor ugotavljaJconisija, nekatere gospodarske organizacije, posebno še manjše, ?e vedno izplačujejo razmeroma visoke oseb ne dohodke, zaradi česar so posebno razponi med najnižjimi in najvišjimi prejemki neskladn-. V bodoče bo potrebno še odločneje delovati, da se bodo načela o delitvi dejansko upoštevala
"Najgnusne j .e, kar lahko ima neko ljudstvo, so izdajavci,ki se na najpodlejši način odpovedujejo svoje pripadnosti in se hlapčevsko vdinjajo zatiravcem svojega ljudstva. Pretekla vojna je sredi ognja in krvi razgalila tudi te bedne človeške figure, ki so za trenutno materialno dobro pošil j li v smrt scoje bližnje".
Ob lanskem prekopu zagorskega prvoborca Eda Leskovarja je sekretar OK ZKS Franc Simo: kč jasno podčrtal, kako bedni in gnusni stvori so izdajavci. Toda ne samo v tem primeru, Obsotelje je doživelo še več. Vrsto ljudi so pregnali-: Drobničeve, Pregrad.ove , Bovhetove , Počivalškove , Lešnikova in druge, mnogi so morali v smrt v taboriščih in zaporih kot Baho-vs Ana iz Virštanja, Plevnikov iz Sel, Cvetičev, Vrrbovškov, Sinkovičev, Kolarjev« Umirali so na Frankolovem, Dachau, v Mariboru in za mnoge od teh je bil kriv Hans Wers,chetz, prvi Ohtsgrupprnfuhrer in pe tokolnaš iz Podčetrtka. Vsakogar, ki mu ni bil po volji če iz prejšnjih časov, je po okupaciji, ko je dobil - močno oblast v roke, skušal spraviti v pregnanstvo ali pred strele. Ne, niti ni bil sam. V stari Jugoslavi ji, kot sam piše v pismu štajerskemu Bundesfuhrerju Franzu Steindlu še 22. aprila 19-4-3, je ž,e deset let poprej osnoval ilegalno nacistično celico. Zato je dobival judežev denar in mnogi, ki so takrat sodelovali z njim, so si opomogli. Njego vo izdajalsko vlogo pa najbolj osvetljuje c,: 2jeno pismo, v katerem se opravičuje Steindlu, ki ga je ukoril zaradi tega, ker je dal zapreti poleg peterice ostalih tudi Attemsovega grajskega oskrbnika.. Samo nekaj izvlečkov, ki jih v prevodu posredujemo iz pisma, da bo dovolj jasno prikazalo, kako bedno se je bivši trgovec iz Podčetrtka skušal vdinjati okupatorju :
"Da bi opravil svojo nemško čast, si dovoljujem pripomniti, da so me Vaše besede x:>rizadele kot udarci z bičem. Zdaj so od šestih oseb,' ki so nekaj časa veljale celo za zanesljive, 3 v taborišču in dva ustreljena kot "banditenfurerja", posle dnjega pa puščam kakor vse ostalo, času in sem trdno prepričan, da se tudi v tem primeru nisem zmotil. /Tu je mislil na zdaj že pokojnega, grajske^.. oskrbnika Franza Požarnika, ki ga je dal zapreti, a so ga spustili/. in potem z grozo nadaljuje : " Skoraj si ne upam več v trgovino in na cesto, ker me vsakdo gleda kot izrodek umazanije, celo gospodje od 0-blasti, kot bi bil morda sovražnik Nemcev. Nikd.ar nisem obupaval, zdaj sem temu blizu. Na to, da sem tajno nacistično celico že osnoval v stari Jugoslaviji, da sem jo po "osvoboditvi" kot prvi vodil, da sem vselej z vsemi silami kot nemški mož stal na straži, sem ponosen. Ljudi pa, ki me sovražijo že iz jugoslovanskih časov in Fiihrerjev pozdrav ne izgo varjajo iz srca, temveč ga nosijo samo na ustnicah, ljudi, ki so s preteklostjo prelomili samo navidezno, prepuščam mir no času in edinstveni nemški pravičnosti.u Tako je v posmeh
vsem žrtvam zapisal izdajavec "brez vesti, skrajno podlo in nesramno. In za tem nadaljuje ponižno in priliznjeno: "Da "bi Vas, moj Bunde s f vihre r, ne obvestili samo enostransko, si dovoljujem, da Vas seznanim, kako sem deloval z vsemi silami za Nemčijo in Spodnjoe Štajersko že pred aprilom in potem. Istočasno pa prosim, da ne "bi tega doumeli, kot željo po pro-tekciji, ker to ni v moji naravi, temveč kot nujno poročilo, ki naj razjasni zadevo." In tako je oo točkah nanizal dogodke iz svojega izdajavskega življenj , kjer je v prizadevanju za nemštvo tudi močno pretiraval. Tako-le piše:
1,	Ze v osnovni šoli so me kot otroka "Volksdeutscherjev" slovenski učitelji in duhovniki enostransko obravnavali.
2.	Med šolanjem v Mariboru in Celju sem deloval pod vodstvom najbolj poznanih nemških učiteljev in profesorjev, kakor so bili Schmied, Bienenstein, Philipek, Wedler, Mauchner, kot vodilni član nemškega dijaštva, pri čemer sem bil tudi od slovenskih dijakov telesno poškodovan.
J. Leta 1918 so edini nemški napis na ootovi hiši obmetali s človeškim blatom in razbili okna. Ko sem stekel pogledat za nočnimi junaki, me je nekdo z nožem zbodel. Te osebe pa so deloma še danes tu in so verjetno hujskači proti vsemu kar je Veršec in njegov prijatelj, da še danes so tu, toda za kulisami."
Pod četrto in peto točko opisuje, kako so ga tudi pri vojakih kot nemško mislečega človeka, gnjavili in zapostavljali.
6.	V času 1,4 letnega službovanja pri "Volksdeutscherski" firmi F.S. v Velenju, sem z velikim uspehom deloval za nemško stvar.
7.	V času, ko je moral veletrgovec lerner Stieger iz Celja pree srbskimi biriči pobegniti, je še istega dne bila tudi pri meni preiskava, ki jo je vršil policijski uradnik iz Ljubljane, pri čemer so me tudi oklufutali.
8.	Od mojega prvega učitelja Sotterja iz Niirnberga sem redno dobival propagandni material, Časopisje in podobno, kar sem razdeljeval med zaupljive može v kraju.
9.	Zaradi takratnih oblastnikov, župana in njegovega brata, je leta 19J9 bila moja žena kot poštna uradnica iz Podčetrtka premeščena v Šmarje pri Jelšah, z utemeljitvijo, da sem Hit-lerjanec in ne morejo pošte, ki jo sprejemaj, pregledovati. Prepis takratne prijave smo našli na občini še z izvirnimi podpisi.
11. S "kameradom" Edom Paidaschen /To bil vodilni celjski gestapovec!/ sem trajno deloval, z roko v roki.
12« Načrte o minskih poljih, o mostovih, poteh in cestah vz dolž hrvatske meje sem poslal nemški vojski že davno, čeprav sem zato postavil na kocko svoje življenje in svoj obstoj.
13• Ob "osvoboditvi /mišljena je okupacija/ sem od srbskih četnikov dobil strel v glavo in v noge.
Da sem storil vse po svojih močeh potrjuje to, na mojem področju ni eksplodirala nobena mina in sem s V. a prav gotovo rešil marsikateremu nemškemu vojaku življenje. Vsako plačilo sem odločno odklan , razen nagrade, ki sem jo moral sprejeti.
Tako se je izdajavec opravičeval okupatorju, ker se je v svoji vnemi enkrat neprevidno zmotil in s iza- javskim nosom zavohal, kar sicer njegovim šefom ni bilo po volji. Ko opisuje že zasluge, ki jih je storil med okupacijo do 1. a-prila 1943, zaključuje svoje pismo z naslednjimi hlapčevskimi besedami:
" Kar se tiče primera Požarnik, me boli tembolj, ker se ne Čutim krivega! Moj Bunde s f iihr e r! Na prej navedena dejstva sem ponosen, vendar zato ne terjam nobene nagrade, ne težim za tem, kajti storil sem samo svojo dolžnost kot skrajni stražar na meji nasproti domovini in ljubemu Puhrerju,^kateremu, če bi bilo potrebno, lahko vsak čas pc. ; zim obpačun mojega dela in mu odkrito pogledam v oči. C , ,:oj Bundesfii-hrer, vsaj nekoliko cenite moje poročilo, Vas^prosim, da me zaradi podrobnejše pojasnitve pokličete na Vaš urad v Maribor.
Na mojo najbolj bolečo velikonočno nedeljo 1943.
Hans Werschetz
Zato ni potrebno posebnega komentarja. Sam je razgalil svojo nizkost. Morda še živi kje? V senu zakopan je na vozu po begnil iz Podčetrtka, ker se je zbal pravičnosti, ki se je oglašala iz slovenskih gozdov. Izda javec je bi." coda ne e-dini. Za njim, kakor za drugimi, so ostali grobovi načistič-nih žrtev. Nekje v tujini m onemogli Čvetič, Verbovšek, pod streli so omahnili Kol; , Sinkovič, Bahova, grozote pa so vzdržali Žolger, Lipovšek, Bah in smrti in trpljenja so bili v največji meri krivi - iždajavc l.
V Podčetrtku pa dane-s stoji lep granitni spomenik 42 tovarišem , ki sc darovali svoja življenja v velikem ljudskem uporu. Ponosno stoji sredi naselja na drobu Knezovih, Novaka in drugih in priča, da naši ljudje niso trpeli sramote in ponižanja. Poznim rodovom naj govori veliko resnico o ljudeh, skromnih, preprostih toda velikih! Izdajavskih imen pa ne izgovarjajmo več tam okoli, da ne bomo sramotili njih, ki so ostali najčistejši!
SINDIKATI - DELAVČEVA OPORA /Iz letne konference šmarskih sindikatov/
Pred kratkim je bila v Šmarju pri Jelšah letna konferenca šmarskih, sindikatov, na kateri so pregledali delovanje od lanskega maja naprej ter sprejeli novi delovni načrt. Predsednik občinskega sindikalnega sve	Franjo Sevčnikar je po-
dal izčrpno poročilo o delu sindik jv. V preteklem letu so ob spremembah v podjetjih, ob snovanju novih ekonomskih enot nastajale tudi nove sindikalne podružnice. Trenutno deluje v šmarski občini 46 sindikalnih podružnic ter 3 sindikalni pododbori, ki so pri KZ Šmarje pri Jelšah, SGP Rogaška Slatina in sindikalni odbor železničarjev v Rogatcu,
Na novo so ustanovili sindikalno podružnico v šmarskem gostinskem podjetju in kozjanski cestni delavci. Ob prilikah letnih zborov po sindikalnih podružnicah so ugotovili, da je včlanjenih v sindikate 3«4-58 zaposlenih.
Če ocenjujemo sindikalno dejavnost, 1 'Teo rečemo, da so naj uspešnejše delovale v večjih gospodarskih organizacijah, kot n,pr. Steklarna BK, Zdravilišče, SGP v Rogaški Slatini ter železničarji v Rogatcu. Sindikalna podružnica javnih uslužbencev v Šmarju pri Jelšah, v kateri so včlanjeni uslužbenci občine, Komunalne banke, Zavoda za socialno zavarovanje in postaje LM, je iskala nove oblike i: metode dela. Posebno pozorno so spremljali uveljavljanje novega sistema v javni upravi, uveljavjanje načel o nagrajevanju in podobno, ob čemer so se izredno razgibali tudi sindikati prosvetnih delavcev v Kozjem, Obsotelju, Rogaški Slatini ter Šmarju pri Jelšah. Prav po vprašanju samostojnega odločanja o nagra" jovanju po opravTjeneti delu na 'podlagi analitičnih ocen delovnih nest so največ razpravljali.
Medtem ko so ugotavljali pozitivno delovanjr v večini sindikalnih podružnic, pa so opazili občutne slabosti trnekaterih manjših podružnicah. Posebno -aostreni odnosi so se pojavili ned vodilnim kadrdm in čl L kolektiva v Pekarni v Rogaški Slatini. Ponekod so nezakonito odpuščali delavce, jih premeščali berz prave obrazložitve na nižja delovna mesta, kar je povečalo fluktuacijo. Prav tu pa je potrebno, da najde delavec v svojem sindikatu	oporo in zaščito.
Težko pa j* odpravljati pomanjkljivosti ttga, kjer se delovni kolektiv ne zaveda svojin slabosti. Odgovorna naloga sindikatov je tudi v tem, da pospešuje izobraževanje delavcev« Brez široke razgledanosti in poznavanja dogodkov v lastnem podjetju ne moremo pričakovati uspešnega uveljavljanja našega delovnega človeka v samoupravnih o onih. Priznati pa je potrebno, da so prav tenu vprašanju .arski sindikati doslej posvečali vse premalo pozornosti. Pni ten ne gre samo za izbraževanje vodstev sindikalnih podružnic ter samouprav-
n ih organov, temveč je potrebno izobraževati delavca-pro-izvajavca. Strokovno in družbeno ekonomsko izobraževanje bo nedvomno vplivalo ugodno na proizvodnost in boljšo organizacijo v delovnih kolektivih. Ena izmed prvih nalog občinskega sindikalnega sveta je to, da v povezavi t Delavsko univerzo izdela in izvaja, izobraževalne programe za tečaje in seminarje, ki jih je potrebno predhodno temeljito proučiti. Zgledno je začela izobraževati steklarna v Rogaški• Slatini, ki je s pomočjo Delavske univerze iz svojega izobraževalnega centra pričela s serijo seminarjev in družbenoekonomske vzgoje za vse člane -delovnega kolektiva. 0 tem bi morali razmišljati v vseh gospodarskih organizacijah.
Za povečanje storilnosti in delovno zadovoljstvo naših ljudi pa je potrebno misliti tudi na oddih. Po letošnjih razpravah po sindikalnih podružnicah bi lahko rekli, da za to ni bilo veliko skrbi. Tudi komisija pri občinskem sindikalnem svetu, ki je Imela nalogo obravnavati prav ta vprašanja, si ni dosti prizadevala. Ugotovili so celo to, da v nekaterih podjetjih nimajo urejenih niti planov dopustov, a tudi v pravilnikih niso zaznamovali vprašanja p regresiranju za dopustnike. Oddih in rekreacija to so stvari,. ki jih je v proizvodnji "treba upoštevati. V skrbi za delovnega človeka nam ne sme biti žal sredstev in časa 'za njegov oddih in obnavljanje delovnih sposobnosti, ker se to tudi obilo obrestuje .
0 tem, o osebnih dohodkih so razpravljali na letni konferenci, Sklepe in naloge na osnovi zaključkov bo izdelala posebna komisija .in tudi nov občinski sindikalni svet si bo svoje ožje vodstvo izbral na prihodnji seji. Delo je vedno obsežnejše in potrebovali bi človeka, ki bi se ukvarjal samo s sindikati, ki naj postajajo vedno bolj odločilna delav čeva tribuna in opora, življenjska šola in oblikovavka delavčeve osebnosti.
Prva samopostrežba
V Šmarju pri Jelšah so odprli prvo samopostrežno trgovino "ŽIVILA"'. Trgov.sko podejtje je vložilo z: ureditev preko 4-milijone investicij. Lokal je okusno urejen in ima vedno pestrejšo izbiro blaga. Videti je, da se bo promet povečal za 4-o odstotkov, posebno še, ke so se potrudili znižati nekatere cene. celo za 3o%. To je prvi samopostrežni lokal v šmarski občini.
Prva razstava o črnem ribezu
Kmetijska zadruga šmarske občine je pripravila v Kozjem prvo razstavo o proizvodnji črnega ribeza, ki je bila 7. in 8. julija. 1962. Lahko rečemo, da >. to bila ob enem tudi prva razstava te vrste v Jugoslaviji« Razstavljali so grmičevje in izdelke jagodičevja, pri čemer so za pokušnjo teh izdelkov prispevala proizvode najbolj poznana slovenska pod detja za predelovanje sadja kot n.pr. "Tališ" iz 'Maribora, "Alko" iz Ljubljane in "Fructal" iz Ajdovščine. V Kozjem so imeli tudi proizvodno posvetovanje o jagodičevju, ki ga je vodila docent ing. Milica Oblak iz kmetijskega instituta LRS, Šmarska zadruga je pripravila razstavo z namenom, da prispeva k razširitvi_črnega ribeza in ob enem proučijo pogoje za nadaljnji razvoj. Kozjansko se zadnje čase uvršča med najbolj močne proizvajavce črnega ribeza. Zdaj ga pridelujejo zo na lo8 ha, a še letos nameravajo p \ čati površine pod črnim ribezom za 6o ha. To je vodilo zadrugo, da je razstavo uredila prav v Kozjem, kjer so za razširitev ribeza zelo ugodni pogoji.
Ob zaključim so bili najboljšim proizvajavcem podeljene posebne nagrade in diplome. Denarne nagrade za uspešno uvel javljanje črnega ribeza in izredno lepe donose so dobili: Anton TURNŠEK iz Drenskega rebra, Jan-'s MLAKAR iz Bodrišne vasi ter Franc JANŠEK iz Sečovega pri Rogaški Slatini. Dvajsetim proizvajavcem pa so padelili posebne diplome, med katerimi so tudi obrat KZ "Bohor" v Kozjem, ekonomska enota KZ Šmarje pri Jelšah in kmetijsko gospodarstvo Jelšin-grad. Vsem iskreno čestitamo in želimo še obilo proizvodnih odnosov!
NOVI STOLI KOZJEM
V celjski kinodvorani "Metropol" sc prodajali stole. Kozjani bi jih zelo potrebovali, toda denarkimajo. Iznajdljivi kot so, niso oklevali. Sklicali so pomenek vseh družbenih organizacij in društev v kraju ter se rpi zbiranju sredstev združili. Uspeh ni izostal: v Kozjem imajo čedne stole, ki zadovoljuje krajevne po-trebe. Prosvetno društvo je prevzelo kine v lastno upravljanje. Tako je prav: edino v slogi in skupnem razumevanju je mogoče odločno uspevati!
VSEBINA :
1.	Kmetijstvo: osnova šmarske občine
2.	Sadjarstvo na Šmarskem
5• Sklepi plenuma SZDL o kmetijstvu v šmarski občini,
A. Iz življenja mladinskih organizacij
5.	Najvažnejše naloge zdravstvene zaščite v šmarski občini,
6.	Sanitarna inšpekcija odgovarja odborniku,
7• Partizanska grobišča ureja .o!
8. Kako smo gospodarili v prvem polletju 1962 9• Sramota / zapisek za naše šolarje/ lo.Prva razstava o črnem ribezu v Kozjem 11.Sindikati-delavčeva opora,
12.Vesti, vprašanja in odgovori.