»Naš glas« v novi obliki
Z današnjo prvo številko »Našega glasu« v časopisni obliki začenjamo z obveščanjem kolektiva v krajših razdobjih, tako da ne bo treba čakati na novo izdajo po nekaj mesecev. »Naš glas« bo odslej izhajal štirinajstdnevno.
Za dosedanje stanje pri izhajanju našega glasila je več vzrokov, ki pa so že vsak zase dovolj vplivni, da so ovirali redno izhajanje »Našega glasa«. Prvo je vprašanje materiala. Problematike in zanimivosti je vedno dovolj, manjka le tistih, ki bi to spravili na papir. Čeprav list izhaja že četrto leto, imamo še vedno premalo dopisnikov.
Še vedno obstaja zmotno mnenje, da so za pisanje poklicani le nekateri, drugim pa to ne gre izpod rok in zato tega niti ne poskušajo. Naša velika želja je, da bi dobili dopisnike tudi iz vrst tistih v kolektivu, ki jim pero in svinčnik nista redno delovno orodje, ker se zavedamo, da se le tam porajajo tudi odlične ideje. Zato ponovno vabimo vse člane kolektiva, da brez kakršnihkoli zadržkov in pomislekov napišejo vse, kar menijo, da bi bilo prav, če bi za to vedel ves kolektiv.
Druga, dokaj resna ovira pri izdajanju »Našega glasu« je zmogljivost tiskarne. Pogosto so minili meseci od izročitve materiala pa do izida lista. In tretja ovira, ki tudi vpliva na to delo, je delo v uredništvu, ki je obenem tudi tajništvo DS. V ilustracijo naj povemo, da so bile seje DS prej mnogo redkejše, saj je v minuli mandatni dobi prišla povprečno ena seja na vsake tri tedne, letos smo pa dosegli rekord, saj je prišla ena seja DS na deset dni. (Zakon predpisuje, da mora DS zasedati vsaj vsakih šest tednov). Če k temu dodamo še to, da smo letos uvedli razmnoževanje in razpošiljanje vsega materiala pred sejo, je jasno, da je tudi tu del vzroka, da je moral »Naš glas« počakati in dati prednost drugim nujnejšim stvarem.
Razumljivo je, da takšen list, ki izhaja v tako dolgih razdobjih (Nadaljevanje na 2. str.)
Za izvršitev plana
Naša industrija je tipično sezonska, saj je v glavnem odvisna od surovin, ki so močno vezane na vremenske razmere. Najbolj je vezana nanje naša osnovna surovina riba.
Mislim, da je skoraj vsem v podjetju znano, da se plava morska riba lovi samo v mrakih, katerih imamo 6 rednih in 2 izredna v letu, to je spomladanski in jesenski izredni mrak.
Ob vsakem mraku ribiči lovijo po 20 dni in ko nastajajo svetle noči, ostanejo ponovno doma, ker takrat pač ni mogoče ioviti. Vsako slabo vreme, naj si bo burja, naj si bo jugo, onemogoča ulov, tako da se praktično v letu lovi okrog 90 dni. Medtem nastajajo tako imenovane »špice«, to so dnevi, ko je ulov izredno močan.
Poleg ulova naše ribiške flote smo v smislu pogodb dolžni prevzemati tudi ribo, ki jo ujamejo ribiči »Školjke« Poreč in »Jadran« Split.
Naval ribe je najmočnejši v mesecu avgustu in septembru, ko
lahko ulov v enem samem dnevu znaša tudi čez 20 vagonov. V takih dnevih pride podjetje v izredno težko situacijo, ki jo je možno reševati z veliko požrtvovalnostjo celotnega kolektiva.
Pred leti smo take situacije reševali na ta način, da smo delali nepretrgoma 16 pa tudi 20 ur brez vsakega godrnjanja.
Z izgradnjo hladilnice v Dekanih in hladilnice Ribe se je situacija sicer znatno spremenila, vendar pa tudi to ne zadošča, ker hladilnica v Dekanih ni grajena za ribo in nima dovolj močnega tunela za nizko zmrzovanje.
Zato apeliram na celotni kolektiv, da v prihodnjih dveh mesecih, ko bodo nastajale težave in kritični dnevi, pomaga reševati s požrtvovalnim delom nastale situacije.
Zlasti bi želel, da bi se vsi udeleževali nedeljskega dela, kadar bo nanesla potreba.
Samo s skupnimi napori bomo dosegli letošnji visoki plan.
F. K.
Revizija perspektivnega razvoja podjetja - nujnost
Kdor zasleduje razvoj gospodarstva pri nas in v svetu, se bo lahko strinjal s tem, da bodo prihodnja leta zelo odločilna za obstoj posameznih panog in podjetij. Napredek, pove gospodarske grupacije in diferencirani tržni pogoji, ki iz teh grupacij izvirajo, ne dopuščajo oddiha nobeni gospodarski organizaciji, ki ji je za to, da se bo tudi v bodoče obdržala na gladini rentabilnosti, konkurenčnosti — skratka gospodarske učinkovitosti.
To velja tudi za našo panogo morda še prav posebej. Vse to nam narekuje, da globoko analiziramo našo perspektivo in pričnemo že sedaj ukrepati, da bo ta perspektiva za nas jasna in rentabilna.
Pri tem ne mislim enostransko samo na razvoj naše mehanizacije ali investicij nasploh, kakor smo žal pri nas (ne mislim samo našega podjetja) navajeni. Pri tem mislim na konjunkturno perspektivo vseh naših izdelkov, vseh naših dejavnosti. To pa je kompleksna analiza vseh področij gospodarske dejavnosti — od kadrov do trga. To je obširno, a odgovorno delo, ki se ga ne bi smeli ustrašiti. Ne bi se smeli ustrašiti tudi izdatkov, ki bi bili s tem delom povezani, kajti naj bi bili ti izdatki še tako ogromni (zatrjujem), bi se lahko v bližnji bodočnosti bogato poplačali kot najbolj rentabilna investicija.
Važno je, da bi k temu pristopili čimprej in čimbolj sistematično in učinkovito.
Letnik IV	IZOLA	—	7.	AVGUSTA	1962	ŠTEV.	3
GLASILO KOMBINATA DELAMARIS
Nova pravila podjetja v obravnavi
Sredi meseca julija je bil dostavljen vsem članom delavskega sveta in upravnega odbora podjetja, vsem ekonomskim enotam, predstavnikom sind. podružnice in uprave osnutek novih pravil podjetja z namenom, da se osnutek obširno obravnava v celotnem kolektivu ter se tako na najširši osnovi zbero predlogi in pripombe za dokončno obliko pravil.
Osnutek pravil je zelo obširen, saj vsebuje 145 členov. Celotna snov je razdeljena na 14 poglavij: splošne določbe, pravice in dolžnosti članov delovnega kolektiva, delavski svet podjetja, upravni odbor podjetja, delavski sveti ekonomskih enot, pravice in dolžnosti glavnega direktorja, posvetovalni organi, organizacija podjetja, tehnični sektor, komercialni sektor, gospodarsko računski sektor, splošni sektor, ribolovni obrat, finančno ekonomsko poslovanje, delovna razmerja, strokovne komisije, ankete in referendum, pooblastila za zastopanje in podpisovanje podjetja ter končne določbe.
Obširna snov bo vsekakor omogočila najraznovrstnejše predloge in pripombe, posebno ker obravnava odnose v podjetju v pogojih neposrednega upravljanja članov celotnega delovnega kolektiva.
Celotni kolektiv je torej pred zelo pomembno nalogo, da pravilno uzakoni te odnose.
Pomen pravil
Ko torej obravnavamo osnutek naših novih pravil, nikakor ne smemo opustiti vloge in pomena, ki ga imajo pravila za nadaljnji razvoj in delo celotnega kolektiva.
Ko obravnavamo osnutek pravil, moramo imeti vedno pred
»NAS GLAS«
V NOVI OBLIKI
(Nadaljevanje s 1. strani) in prinaša zastarele novice, ni več informativen, še manj pa more tolmačiti razne ukrepe takrat, ko je tolmačenje najbolj potrebno.
Zato se je uredništvo odločilo, da bo prešlo na novo časopisno obliko, ki je sicer nekaj dražja, saj stane 1 izvod, tiskan na osmih straneh brez klišejev, 47 dinarjev, (časopisi interne izdaje gredo v materialne stroške); s tem pa bomo ustregli vsem našim bravcem, ki vedno sprašujejo, kdaj bo glasilo izšlo.
Če hočemo, da bo »Naš glas« resnično postal naše glasilo, se moramo v njem oglašati vsi iz vseh področij dejavnosti kombinata, kajti le na ta način bo list postal pestrejši ,in bolj zanimiv.
očmi, da imajo pravila v podjetju podobno vlogo, kakor jo ima v državi ustava. Pravila morajo torej obsegati temeljna določila, ki legalizirajo sedanji pravni red v podjetju, hkrati pa omogočajo — oziroma spodbujajo kolektiv za nadaljnji, kvalitetnejši razvoj na vseh področjih delovanja. Določila v pravilih torej ne smejo biti statična, abstraktna, temveč morajo imeti v sebi kal perspektive za višji nivo notranjega reda v podjetju. Pravila pa nikakor ne morejo biti izolirana od celotnega dogajanja v naši skupnosti. Zato bo zelo važno, da bomo naša pravila vskladili z načeli naše nove ustave, katere osnutek bo v kratkem predložen državljanom v obravnavo.
Nekaj pripomb k osnutku pravil
Nimamo namena že sedaj v podrobnosti obravnavati posamezna določila iz osnutka. Vsekakor pa bomo morali o tem obširno pisati v naslednjih številkah našega lista. Vendar bi že sedaj postavili nekaj predlogov z namenom, da bi o njih člani kolektiva podali svoje mnenje, ko bodo obravnavali ta osnutek.
Kot prvo se postavlja vprašanje, za kakšen naziv naj se odločimo: za statut ali pravila. Gre tu za igro besed ali tudi za vse-
Pomemben akt v našem gospodarstvu
V vseh gospodarskih organizacijah v naši državi izvajamo sedaj revalorizacijo osnovnih sredstev. Ta revalorizacija pomeni ponovno ocenjevanje obstoječih osnovnih sredstev na nivo cen, ki ustrezajo sedanjim pogojem tržišča.
Revalorizacija osnovnih sredstev je za vsako podjetje kakor tudi za celotno naše gospodarstvo zelo pomembno in daljnosežno dejanje. Ne gre namreč samo za to, da bodo na ta način obstoječa osnovna sredstva dobila adekvat-nejšo vlogo v strukturi sredstev. Gre predvsem za to, da se bo s porastom vrednosti povečal tudi delež amortizacije na eni strani v strukturi cen, na drugi strani pa v možnosti, da bo amortizacija odigrala pomembnejšo vlogo v procesu razširjene reprodukcije.
V sedanjem času smo priča še pred desetletji neslutenega tehničnega napredka in s tem zelo hitro naraščajočega gospodarskega potenciala. Take okoliščine pa
bino? Mnenja smo, da bi se morali odločiti za statut. Prvič zaradi tega, ker bodo tudi drugi samoupravni organi sprejemali statute, in drugič predvsem zaradi tega, ker je statut odgovarjajoč pojem za osnovno pravno listino neke samoupravne organizacije.
Nadalje menimo, da bi morale biti v osnutku nekatere pravice in dolžnosti precizneje in deklara-tivneje določene. Gre predvsem za take pravice in dolžnosti, na katerih sloni naš celotni red in naši odnosi v podjetju. Premalo je poudarjeno dejstvo, da smo likvidirali mezdne odnose, da je usoda posameznikov v kolektivu tesno in materialno povezana z usodo celotnega podjetja. Premalo določno je preciziran na eni strani način izpolnjevanja dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati vsak član kolektiva pri delu, na drugi strani pa odnosi med nadrejenimi in podrejenimi.
Osnutek je popolnoma izpustil določila o planiranju, pripravi dela, kontroli. Ta določila bi vsekakor morala biti dovolj precizirana.
V	osnutku pogrešamo določila
o	integraciji ekonomskih enot.
Vsekakor je osnutek lepo delo, ki bo lahko služilo kot osnova za dokončno redakcijo tega važnega akta.
nam narekujejo: napredovati brez prestanka. Zaostajati danes namreč ne pomeni več biti na nivoju razvoja, kot je bil pred desetletji. Danes pomeni občutno zaostajanje tudi, če ne napredujemo tako hitro kot drugi partnerji v gospodarstvu. Napredovati se pravi mehanizirati, avtomatizirati delovne postopke. To pa je možno le pod pogojem, da imamo zadostna sredstva na razpolago. Mi ne moremo več po tisti stari poti, ki so se je posluževala naša podjetja misleč: »Če hočejo, da napredujemo, naj nam dajo sredstva iz centralnih skladov«. Napredovati moramo predvsem iz lastne moči in s sredstvi, ki jih sami ustvarimo. K temu pa nam bo pomagala amortizacija, ki jo bomo dobili iz povečane vrednosti osnovnih sredstev.
Mnenja smo, da zaradi tega ne smemo revalorizacije osnovnih sredstev smatrati za navaden administrativni akt, temveč za gospodarsko dejanje, na katerega moramo biti vsi proizvajalci zelo pozorni in se čutiti odgovorne, da bo to delo v redu dokončano do predvidenega roka, to je do 15. septembra letos.
Revalorizacija osnovnih sredstev
S sej delavskega sveta
Na drugi seji je DS med ostalim določil, da bomo pristopili k poslovnemu združenju »Jugoat-lantik« ter da bosta v njem zastopala naš kombinat glavni direktor tovariš Franc KARO in vodja splošnega sektorja tovariš Slavko Demšar.
Odobrena je bila tudi nabava treh mlinov za mletje ledu, 12 transportnih vozičkov, 4 vozičkov za sterilizacijo, 6 košev za avtoklave, ene tehtnice Z nosilnostjo 500 kg ter enega stroja za gumi-ranje pokrovov.
Oddelku predelave rib je bilo priznanih 76.800 din iznad cenika del zaradi predelave tune vrste »Bigoj«, s katero so imeli toliko več dela.
Na tretji seji je DS najprej obravnaval in potrdil predračun HTZ za leto 1962. Določeno je tudi, da bomo k vsakemu oskrbnemu dnevu v počitniškem domu prispevali 250 din.
Četrto sejo smo začeli z obravnavanjem izvrševanja proizvodnega in finančnega plana v letošnjem letu, nato pa smo odpisali nekaj nekurantnih izdelkov in polizdelkov, ki jih je predlagala komisija.
Odobren je bil tudi prenos sredstev iz sklada skupne porabe na žiro račun v višini 25 milijonov.
Na peti seji je bil ponovno obravnavan in potrjen pravilnik o delitvi čistega dohodka. Odobrena je bila nabava razmnoževalnega aparata. Zaradi neaktivnosti so bili razrešeni trije člani DS iz'EE ribolov.
Na šesti seji je bil razdeljen na sklade dohodek iz leta 1961 v višini 1,447.643.170 din ter tudi razdeljen iz skladov. Komerciali je bilo naročeno, da pripravi pravila za žrebanje dobitkov, katere delimo potrošnikom naše juhe.
Določeno je bilo, naj se garsonjere nad skladiščem zelenjave dokončajo in pripravijo za vselitev. Iz stanovanjskega sklada pa bomo izposlovali kredit za ureditev stanovanj na farmi, nekaj sredstev bomo pa skušali dobiti z zmanjšanjem stroškov propagande. Odobrena sta bila tudi računa obratne ambulante, in sicer za preglede pred sprejemom na delo 257.100 din.
Vsak posamezni pregled pred sprejemom na delo stane 3.550 dinarjev, medtem ko stane vsak sistematični pregled 3.400 din, teh pa je bilo za 1,696.600 din.
Pri obravnavanju naše delavske restavracije je bilo določeno, naj se zopet uvede tudi enolončnica, da bi se zmanjšala izguba, ki jo ima delavska restavracija.
Obravnavan in potrjen je bil tudi plan investicij za leto 1962 v skupni vrednosti 156,486.766 din. Imenovana je bila komisija strokovnjakov, ki bo proučila, če bi
lahko uporabljali kakšno cenejšo vrsto bele pločevine, ker ta, ki jo uporabljamo sedaj, je najfinejša in razumljivo tudi najdražja. DS je tudi odločil, da se sme v bodoče tudi drobni inventar nabavljati le s predhodno odobritvijo investicijske komisije, upravni odbor pa lahko izda v treh mesecih odobritev za 500.000 din, če nabavo predlaga investicijska komisija. K zapiralnim strojem na predjedi bomo nabavili 4 mize v vrednosti 40.000 din, za skladišče zelenjave pa 320 salonitnih kadi po 35.000 din v skupni vrednosti 11,200.000 din. Za oddelek juh je bila odobrena nabava petih vozičkov v vrednosti 250.000 din.
Na tej seji je bilo tudi odločeno, naj se za mesec maj izplačajo osebni dohodki v EE, kjer petmesečno povprečje vrednosti točke presega 1,25 din samo do te višine, kjer je pa to povprečje nižje, naj se izplača dosežena vrednost točke v celoti. Ostanek se samo zadrži in se bo o izplačilu odločilo kasneje. Odpisano je bilo 4922 kg repe, priznan pa višek 7.304 kg cvetače in 1946 kg peteršilja.
Oddelek proizvodov hranil v prahu je dokončan in DS je odločil, da gre v poizkusno proizvodnjo ter da ga registriramo. Za vodjo tega oddelka je bil imenovan. inž. Beno Saksida.
Na 7. seji je DS potrdil pravilnik o požarno-varnostnih merah v podjetju ter predračun gasiv-cev.
Za investicijsko vzdrževanje je bila določena stopnja 3,7 %> od vrednosti osnovnih sredstev.
Za reprezentančne stroške je bilo odobreno glavni upravi 700 tisoč din, komerciali 900.000 din, splošnemu sektorju 30.000 din ter GRS tudi 30.000 din.
Pri glavni upravi je bilo ukinjeno delovno mesto »glavni strojnik pri zapiralnih strojih« ter je bilo preneseno na EE predelave rib s 40.000točkami vred.
V	litografiji je bilo odprto novo delovno mesto »pomočnik šefa litografije«, za katerega je bil imenovan tovariš Silvo Cernovič.
Na 8. seji je DS najprej obravnaval dopolnitve in spremembe k pravilniku o uporabi osebnih avtomobilov ter dopolnila odobril.
Da bi menza v bodoče ne delala toliko izgube kot doslej, je bilo določeno, da bomo iz sklada plač prispevali k vsakemu obroku samo 10 din, ostalo pa plača abonent. S tem skušamo doseči, da bi prišla delavska restavracija bliže ekonomskim cenam in da bi s tem zmanjšali deficit, ki gre iz skupnega sklada osebnih dohodkov.
Firmi Marubeni IIDA Hamburg smo priznali bonifikacijo v skupnem znesku 1420 DM ter odpisali inčune iz Dalmacije v vrednosti
196.928 din. ilz sklada skupne porabe je DS odobril 200.000 din za ureditev dveh stanovanj na farmi.
Dne 3. julija 1962 je imel DS izredno sejo, na kateri je obširno obravnaval obračunavanje osebnih dohodkov v letošnjem letu ter končno odločil, naj se le-ti izplačujejo v bodoče v višini vrednosti točke 1 din, ostanek pa zadrži do potrditve bilance.
Na 9. seji je bil obravnavan in odobren program investicij, kot ga je predložila komisija za investicije s tem, da se nabavi še magnetofon za potrebe DS in UO.
Obravnavan je bil tudi zapisnik komisije za odpis z dne 3. julija 1962 ter tudi odobren s tem, da pregledajo vsa skladišča, kaj je kje že odpisanega, da se tudi izloči.
V EE predelava rib naj uvedejo tri delovna mesta »poenterke«.
V svet stanovanjske skupnosti Izola smo imenovali kot predstavnika kombinata Mira Banovca in Marjana Starca.
Pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah je bil potrjen s pripombo, da se v bodoče izumi in izboljšave, dosežene v kombinatu, zaščitijo pred kopiranjem tujih interesentov, če bi nam to lahko škodovalo. Na tej seji je bil sprejet tudi sklep, naj »Naš glas« izhaja štirinajstdnevno v časopisni obliki in prinaša činiveč tekoče problematike. V kombinatu naj se izvede ozvočenje, za kar je v obratu Iris že aparatura. EE predelava rib je bilo odobreno izplačilo nadur za mesec maj in junij.
K vsakemu oskrbnemu dnevu v Lepeni bomo prispevali po 500 dinarjev in ne samo 250 din, kot je bilo to prvotno določeno.
Na 10. seji je DS obravnaval korekture pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka ter ta dva pravilnika dopolnil z vsemi predpisi, ki so v zadnjem času izšli.
Pri obravnavanju investicijskega programa za leto 1963 je bilo odločeno, da se vloži cca 200 milijonov za gradnjo stanovanj, predvsem cenejših, ki naj bi bila dosegljiva tudi članom kolektiva z nižjimi dohodki. O tej gradnji bomo obširneje poročali kasneje, ko bo zadeva bolj jasna.
Ponovno je bilo obravnavano naše sodelovanje v združenju »Jugoatlantik«, kjer bi morali vplačati svoj delež v znesku 44,266.234 din. Ker so nastala med člani DS različna mnenja glede rentabilnosti te akcije, je bil končno le sprejet sklep, da bomo najeli kredit za navedeni delež, ako ga dobimo z rokom odplačila 7 let po 3 %> obrestni meri.
Za podpisnika pogodbe sta bila imenovana glavni direktor tovariš Franc KARO in vodja GRS tovariš Zvonko GRAHEK. Za ustanovitvene stroške bomo pa plačali 1,837.120 din.
ROPOT V STANOVANJIH SB II
V	Industrijski ulici smo skupaj z »Mehanotehniko« in ObLO zgradili stanovanjski blok z enaindvajsetimi stanovanji in s poslovnim prostorom v pritličju.
Do pred nekaj meseci so stanovalci SB II živeli v miru in slogi. Ko pa so pričele obratovati v pritličju hladilne naprave v novi samopostrežni mesariji, so stanovalci sicer slogo ohranili, vendar so izgubili mir. Hladilne naprave namreč povzročajo takšen šum in takšno vibracijo, da se trese vsa hiša. Kljub opozorilom hišnega sveta še v času, ko so hladilne naprave delovale le poizkusno, ObLO ni ukrenil ničesar, da bi takšno vznemirjanje stanovalcev odpravil. Ce pomislimo, da je naš kolektiv vložil v ta moderna stanovanja ogromna sredstva, c'"i pa stanovalci kljub temu nimajo potrebnega miru, je hišni svet ravnal popolnoma pravilno, ko je sklenil, da pri sodišču vloži tožbo.
Naša menza v prvem polletju
Če presojamo rezultate, ki jih je naša menza dosegla v prvem polletju letošnjega leta, bomo laže razumeli ukrepe, ki smo jih sprejeli ob koncu polletja, da finančno stanje menze izboljšamo.
Medtem ko je menza v lanskem letu imela 4,902.000 dinarjev izgube, je to višino izgube letos presegla že v prvem polletju. Menza je namreč zaključila polletje z naslednjim finančnim rezultatom (v dinarjih):
Dohodki:
od hrane	6,407.983
piva	961.002
brezalkoholnih pijač 903.732 alkohola	33.306
materiala	12.100
Skupaj	8,318.123
Sadje z naše plantaže
Naša maloprodaja, kjer lahko kupimo od drv, premoga in naših izdelkov do sadja z naše plantaže, je dobro poznana vsakemu članu našega kolektiva.
Ker imamo dva ločena obrata, je tudi maloprodaja odprta prve tri dni v tednu v obratu Argo, zadnje tri dni pa v obratu Iris.
Poleg naših standardnih proizvodov, ki jih prodajamo po grosističnih cenah, je skoraj vedno na razpolago tudi sir in hamburška slanina (panceta) po 470 din.
Zelo ugodno prodajajo nekatere proizvode, ki so sicer defektni, vendar popolnoma užitni. N. pr. majhna napaka v litografiji ali kje drugje in dntipasta ali piknik
je za 50 °/o cenejši. Takšnih defektnih proizvodov kupci, posebno inozemski, nočejo prevzeti po normalnih cenah. Če pa jih že moramo prodati ceneje, je umestno, da jih razprodamo članom našega kolektiva.
Novost v zadnjem času je sadje z naše plantaže, ki je za 20 ali 30 dinarjev cenejše kot v trgovini.
Vsem, ki so naročili premog, moramo sporočiti, da ga lahko takoj odpeljejo z dvorišča bivše Mehanotehnike. Opozarjamo, da je premog trenutno izredno kvaliteten, vendar tisti, ki ga hočejo odpeljati šele čez nekaj mesecev, bodo vozili samo prah, kajti sonce in dež imata svojo moč.
Stroški:
za hrano in pijače	10,017.986
bančni stroški	34.171
razni stroški	346.968
boleznine	9.081
prevoz delavcev	29.752
dopolnilni prispevek za soc. zav.	51.524
osebni dohodki	2,798.434
nadomestilo za osebne dohodke	130.265
Skupaj	13,418.181
prodani material	12.100
izredni izdatki	11.688
Skupaj stroškov	13,441.969
Finančni rezultat:
dohodki
stroški
Izguba
8,318.123
13,441.969
5,123.846
Povprečna mesečna realizacija je znašala:
v I. tromesečju	1,373.800
v obdobju april-maj 1,505.200 v juniju	1,183.052
Povprečno število dnevnih obrokov je bilo:
januarja
februarja
marca
aprila
maja
junija
704
791
799
808
781
720
Povprečna mesečna izguba pa je znašala:
v I. tromesečju	932.200
v obdobju april-maj	818.400
v juniju	690.094
Pri navedenih podatkih je zlasti opazna visoka udeležba izdatkov za osebne dohodke v celotni strukturi cene ter dejstvo, da cena obrokov ni krila niti materialnih stroškov hrane.
Ukrepi, ki so bili izvršeni, so bili torej vsekakor umestni.
Gostje pred domom v Lepeni
Predlogi in mnenja
S to številko odpiramo novo rubriko z naslovom PREDLOGI IN MNENJA. Želimo, da bi se v tej rubriki oglašali vsi člani kolektiva, ki imajo kakršenkoli predlog ali pripombo, koristno za izboljšanje poslovanja v podjetju. Prispevki so lahko zelo kratki, v nekaj vrstah. Lahko imajo obširnejšo razlago, lahko so brez nje. Važno je, da v tej rubriki omogočimo publikacijo vrsti koristnih predlogov, ki jih ima marsikdo med nami, pa ne najde priložnosti, da bi jih objavil.
Grafikoni • pripomoček pri upravljanju in vodenju
Mislim, da precej grešimo, ker se pri našem obveščanju, upravljanju in vodenju ne poslužujemo grafikonov. Grafikoni so namreč preizkušeno koristno sredstvo, ki se ga posebno moderni poslovni svet v obilici poslužuje. Vsi vemo, da na eni strani nimamo dovolj časa niti za pisanje niti za branje raznih poročil, posebno če so ta temeljita, obširna. Na drugi strani vemo, da nam številčni podatki kaj radi uhajajo iz spomina. Kakor hitro smo jih slišali, že smo jih pozabili. Nekateri med nami pa iz številk, posebno če so velike, sploh ne morejo dobiti prave predstave o tem, kar te številke pripovedujejo. Čisto drugače je z grafikoni. Tu je vtis količin in odnosov mnogo lažji. Najboljši so pač taki grafikoni, ki nam dajejo podatke i v številkah i v sliki.
Zoper grafikone bi lahko obstajala pripomba, da so lahko nevarni, ker bi do podatkov, o katerih grafikoni govore, prišli tudi taki, ki jim grafikoni niso namenjeni.
Vemo namreč, da prihajajo k nam vse mogoče osebe, ki bi se za grafikone zelo zanimale. Vsekakor bi bilo važno določiti mesta, kjer naj se ti grafikoni objavljajo. Sicer pa je že tako, da večina naših podatkov le ni tako skrivnostnih in da do njih pride dokaj lahko vsak, ki ima na voljo razne službene podatke, objavljene v javnih publikacijah.
Kje in kako bi lahko uporabljali grafikone kot način širokega obveščanja?
V	vseh ekonomskih enotah:
za dnevno zasledovanje proizvodnje in doseganje operativnega proizvodnega plana;
za dnevni prikaz prisotnosti oz. odsotnosti z dela;
za dnevno zasledovanje škarta;
za dnevne zastoje v proizvodnji.
Ti grafikoni naj bi bili obešeni v sami ekonomski enoti. Izpolnjevale naj bi ga obratne uslužbenke pod vodstvom šefa.
1.	Vsi vodilni organi bi morali biti zainteresirani, da bi se ti gra-
»NAS GLAS« izdaja kolektiv kombinata konservne industrije »Delamaris« Izola — Izhaja štirinajstdnevno — List urejuje uredniški odbor: Ado Makarovič, Alojz Hudales, Avgust Brezavšček, Zvonko Grahek, Miro Banovac, Vincenc Buonassisi, Vili Može, Ivo Hajšek — Odgovorni urednik: Avgust Brezavšček, Izola, Brkinska ulica 10 — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk v Kopru
fikoni v redu in pravočasno izpolnjevali, saj bi ti prikazi koristili tudi njim samim za trenuten pregled situacije. Grafikoni bi morali biti obešeni na takem mestu, da bi imeli dostop do njih vsi člani ekonomske enote.
Ni važno, ali bi se ti grafikoni likovno brezhibno izpolnjevali ali ne. Glavno je, da bi bili točni in pravočasni.
2. V dvoranah, kjer zasedajo samoupravni organi podjetja. Tu bi morali biti predvsem podatki za celotno podjetje, izvedeni v primerjavi s prejšnjimi obdobji.
3. V vseh strokovnih pisarnah. Tu naj bi bili predvsem taki podatki, ki se nanašajo na določene strokovne službe.
Delovna disciplina v
Sodeč po izrečenih kaznih je bila delovna disciplina v prvem polletju še kar zadovoljiva.
V	evidenci disciplinskih kazni je zabeleženih 13 opominov, dva ukora, trije strogi javni ukori, tri denarne kazni do 5 %> za en mesec in štiri denarne kazni do 10 odstotkov za 2 do 3 mesece. Vsega skupaj je bilo torej izrečenih v 6 mesecih komaj 25 disciplinskih kazni ali povprečno štiri na mesec. Glede na število zaposlenih in v primerjavi s preteklimi leti so te številke zelo nizke.
Čemu je pripisati takšno izboljšanje? Nedvomno so imeli tu največ vpliva trije faktorji: ustalitev delovne sile, sorazmerno že utrjena organizacija ekonomskih enot in izpopolnjen sistem nagrajevanja po učinku. To trditev potrjuje dejstvo, da med obravnavanimi disciplinskimi primeri ni niti enega primera predčasne zapustitve delovnega mesta, ni sprehodov po obratih med delovnim časom, ni neopravičenih izostankov itd.
Zelo zanimiva je ugotovitev, da je od skupnega števila 25 kaznovanih kar 15 pisarniških delavcev. Ta podatek nam sicer ne more služiti kot realna osnova za primerjavo delovne discipline pisarniških in fizičnih delavcev, ker so prekrški zelo različni in ker je za isti prekršek lahko kaznovanih več ljudi. Kljub temu pa ta številka lahko izpodbije mnenje tistih tovarišev, ki včasih podvomijo v objektivnost disciplinskih organov pri obravnavanju prekrškov pisarniških delavcev.
Iz dokumentacije je razvidno, da so naši disciplinski organi popolnoma objektivni pri določanju kazni in da pri njih ne uživajo umski delavci nobenih privilegi-
Pot v obrat Argo
prvem polletju 1962
jev. Redno se dogaja prav nasprotno: disciplinski organi upoštevajo, da je umski delavec bolje seznanjen s predpisi in ga zato za vsak prekršek strožje kaznujejo od fizičnega delavca.
Glede na naglo upadanje disciplinskih prekrškov lahko pričakujemo, da bodo ti postali v bodoče redka izjema in da bo zato članstvo v disciplinski komisiji lahka ne pa težka funkcija, ki se je vsak otresa.	M.	B.
KREPIMO NAŠE SAMOUPRAVLJANJE
Osnutek pravil podjetja je po mnenju članov sindikalnega odbora odraz pravil in začasnih pravil, ki so danes v veljavi. Če pa hočemo gledati perspektivno, kar je pri sestavi takšnih pravil nujno, moramo razne pristojnosti, ki bi jih naj imeli posamezni organi samoupravljanja, tudi ustrezno prilagoditi današnji situaciji.
Prisotni so bili mnenja, da bi bilo samoupravljanje v bodoče tako zagotovljeno, da prenesemo največ pristojnosti na same kolektive ekonomskih enot. Ekonomske enote naj bi v bodoče ne imele več delavskih svetov, pač pa samo svoj odbor, ki bi pravzaprav pripravljal material za seje.
O	vseh važnejših vprašanjih pa naj bi odločali kolektivno vsi člani enote.
Zdi se, da bo treba obdelati ne samo štiri sektorje, ki obstajajo v podjetju, pač pa tudi izdelati koncept kontrole, priprave dela in planiranja, to sc pravi tisto, kar je ključno, vendar trenutno še nedokončno izdelano.
Dobro izdelana pravila podjetja nam bodo v bodoče olajšala delo in dajala impulz, ki je danes tako potreben.
Lepena nas kliče
Naš dom, ki leži v Julijskih al-pah med Bovcem in Trento, je letos po toliko letih le polno zaseden. Vsi interesenti se pravzaprav niti ne morejo zvrstiti, posebno ne v teh vročih dneh julija in avgusta. Za upravnika doma je bil kot lansko leto tudi letos imenovan simpatični Jule Rupnik. Za izvrstno hrano skrbi še vedno preizkušena kuharica tovarišica Lutmanova, mati našega vratarja Uroša. Julija meseca je bilo vreme v Lepeni sicer spremenljivo, a je bilo kljub temu vsak dan tudi sončno. Skratka podnebje s planinskim zrakom in temperaturo nam je naklonjeno. Posebej za zabavo sicer nihče ni zadolžen. Zabavnega referenta ni (razen v izjemnih primerih), zato si jo naši letoviščarji iščejo sami. Balinanje, kvartanje, šah, ribolov, kratki izleti k izviru in izlivu Lepene, nočni izleti v tri četrt ure oddaljeno letoviško vas Sočo in pa vsakodnevno nedeljsko spanje do 8. ure zjutraj, to počno vsi. Podjetnejšim so pa na razpolago daljši izleti. Če si zaželite piti sveže ovčje mleko, se morate potruditi in dve uri hoditi do Krnskega jezera. Pri tem je treba prehoditi več kakor 1000 metrov višinske razlike, ki pa jo zmorejo tudi nekateri dvanajstletni otroci gostov našega doma.
Izleti v planine so v Lepeni na dnevnem redu. Za takšne izlete je treba seveda imeti tudi primerno opremo. Kratke hlače, srajca s kratkimi rokavi in sandale za večje ture ne zadostujejo. Sredi poletja, sredi najlepšega dne človeka lahko preseneti nevihta s snežnim metežem. Če se že nekdo odpravlja na večjo turo, mora upravniku doma to sporočiti. Zato so tudi v vseh planinskih domovih vpisne knjige, kjer vsak vpiše, kam gre in od kod prihaja.
Takšnega mnenja pa ni bil naš kurir tov. Peter, ko se je nekega lepega jutra odpravil sam samcat v neznano smer. Zanimala ga je druga stran hriba. Pred večerom ga še ni nihče pogrešal. Ko pa so gostje našega doma v Lepeni opazili, da je Peter izginil, so zaspali z zaskrbljenimi obrazi. Kako tudi ne bi, saj Petra še vedno ni bilo. Drugo jutro je upravnik doma prijavil dogodek gorski reševalni službi v Soči.
Medtem je mimo našega doma prikorakal nek pastir s planine. Takoj so ga vsi obkolili in vsi so
Nepopisna barva šestdeset metrov globokega, sto metrov širokega in dve sto petdeset metrov dolgega Krnskega jezera, polnega osem centimetrov dolgih ribic, človeka prevzame, da pozabi na tisti liter znoja, ki mu ga je izcedilo vroče sonce, preden je vse to videl.
Naša krušna mati v Lepeni
ga vneto spraševali, on pa je vedel povedati le to, da je nekoga videl le od daleč, vendar ne ve, kdo je to bil. Pripomnil je: »Človek je sicer bil, toda prepričan sem, da domačin ni bil. Domačini in planinci s hribov ne valijo kamnov.«
Vsem prisotnim se je odvalil kamen s srca. »To bo Peter,« smo se tolažili. Kmalu so prišli člani gorske reševalne službe in miličnik na podrobnejše poizvedovanje. Sedeli so v jedilnici in pripravljali načrt iskanja.
Takrat se pa s ceste zasliši vpitje: »Peter prihaja.« Zadovoljni gostje so ga vsevprek pričeli spraševati in mu povedali, kdo ga išče. S kislim obrazom je povedal, da je prespal v Bohinju. Kar pa se tiče gorske reševalne službe, je pripomnil: »Saj jih nisem klical.«
Izlet se je srečno končal, Peter je zopet med nami, njegovo doživetje pa naj bo vsem v svarilo.
Po pripovedovanju tovariša Jožeta Furlana
Kdor si poleg vsega tega zaželi še gostega in svežega kravjega mleka, mora še eno uro pešačiti proti Krnu. Tu se v majhni dolinici pase kakih trideset krav. Prijazen šestdesetletni pastir vam bo z veseljem skuhal liter mleka v stolitrskem bakrenem kotlu. Od te kravje farme do vrha Krna (2245 m) je še dve uri hoda po poti, ki je dobro zaznamovana, a je bila še v začetku julija zasnežena. Skoraj na samem vrhu Krna je planinska koča, kjer se lahko človek dobro okrepča in naspi (brez rjuh).
Lepena nas kliče, čeprav je polno zasedena. Kdor je zamudil s prijavo, naj si brez skrbi preskrbi napotnico, kajti z njo bo lahko na hrani po znižani ceni v domu, spal pa bo lahko za majhen denar tudi v deset minut oddaljenem planinskem domu (na pravih posteljah z rjuhami).
POZOR! Zadnja avtobusna postaja ni Bovec, temveč vas Soča, kjer vas čaka naš avto.
Obračun »Našega glasa« za leto 1961
Sedaj, ko je potrjena bilanca za leto 1961, lahko vidimo tudi, koliko nas je stal »NAS GLAS« v lanskem letu.
Za šest številk, kolikor jih je lani izšlo, smo imeli odobrena 2 milijona dinarjev, ker smo v začetku leta mislili, da bo list izhajal mesečno. Kmalu zatem smo se odločili za dvomesečnik in kot ste videli, je tudi samo šest številk izšlo. V začetku smo našim dopisnikom honorirali prispevke po 300 din za tipkano stran, ker pa je bilo še vedno malo dopisov, smo ta honorar povišali na 500 dinarjev. Tako smo skupno izdali za vse honorarje 71.650 din, ker člankov odg. urednika nismo nagrajevali.
Za korekturo vseh objavljenih člankov smo plačali 17.000 din.
Tiskarna nam je računala za papir, tisk in klišeje 886.715 din, tako da znašajo stroški »NAŠEGA GLASA« v letu 1961 skupno 975.365 din. Sedaj pa, ko smo prešli na izdajanje lista na dva tedna, bodo ti stroški znatno večji, saj bo enkratna izdaja v nakladi 1.700 izvodov stala nad 50.000 din. Menimo, da bo sedanja oblika obveščanja kolektiva opravičila tudi te stroške, saj bomo lahko poročali sproti o vsem, kar naše bravce zanima.
Urednik
Gorska reševalna išče Petra
Stev. 3 — 7. avgusta 1962_»NAS	GLAS«_ Stran	7
Pišejo nam
Naš mladi prijatelj iz N. D. R.,
Winfried Tischer, Nieder Seifers-dorf 12, Kreis Niesky, ki smo mu poslali nekaj naših omotnic za njegovo zbirko reklamnih ilustracij, nas je v svojem zadnjem pismu prosil, če mu lahko dobimo zvezo z deklico okrog 14 let starosti, ker bi rad korespondiral z njo. Ker ne poznamo nobene, ki bi znala nemški ali ruski, sporočamo to našim bravcem za vsak primer, če bi se takšna našla v Izoli.
Drugi naš prijatelj iz N. D. R„
Ulrich Knabe, Geifswald, Saar-landstrasse 19, Rl, starejši mož in po njegovi pisavi sodeč resen človek, nam piše med drugim:
»Pred kratkim sem dobil v roke dozo »Antipaste«. To je pač višek vaših konzerv! Kaj takega je pri nas edinstveno v ponudbi ribjih konzerv. Iz srca vam čestitam za posrečeno odišavljenje, ki daje pravi užitek.« Končno pravi, da se naše blago v Greifswaldu takoj razgrabi.
Tovariš Kluičič Vjekoslav, šolski. sluga iz Pletenice, nam je poslal dve pismi, katerima je pripisal: »Vašem kolektivu da se malo nasmije a možda i zapjeva!« Tov. Kluičič ima dar za kovanje verzov, ki mu vsi gredo po istem metru slavonskega »Bečarca«, pa če so verzi kratki ali dolgi, torej po tisti znani: Alaj smo se sastali bečari! Torej:
Bečar jesam bečar me zovedu, zato cure mene sve voledu!
Oh pa o juhah »Argo«
Kravlje meso
i	povrče skupa tjestenine k tomu,
i	gotova je supa.
Zato kar zapojmo v dolgih vrsticah, ki se seveda vedno ponavljajo: U Izoli, moja mila diko, »Argo« juhu prave na veliko.
»Argo« juha dobre je arome, blago meni i želucu mome!
Ej, što volim jesti »Argo« juhu, od nje mi je toplo u trbuhu.
Kupi, draga, u kesici kravu, s kuhanjem si ne razbijaj glavu!
Više volim »Delamaris« čorbe, nego sira iz pastirske torbe.
»Argo« juha srcu mi prirasla, jer je krasna, mirisna i masna!
Draga moja na drvima štedi, »Argo« juhu za ručak priredi!
Od kad prave juhu u Izoli, mene više želudac ne boli.
Tko u kuči ima bolesnika, nek mu daje »Argo« mjesto l’jeka.
»Argo« juho, tekučino fina, volim tebe nego bure vina.
Meni mama »Argo« juhu nudi, pa mi veli: Zdrav i debel budi!
Svakog onog tko »Argo« ne voli, vragovi ga rogovima boli!
»Argo« juha ima kvalilclu, ka-kve nema na cijelome svijetu!
Zadnjega »bečarca« smo mi podčrtali! Interesantno je analizirati tega preprostega in domiselnega pesnika, ali žal nimamo za to dovolj prostora. Rezultat analize pa je ta, da je šele pred kratkim poročen, ker ga vmes še •»mama« — »fultra« z juho »Argo« in da ima še občutljiv želodec iz dobe, ko je bil še samec-bečar, in je rad pogledal v kozarček. Postal je torej soliden zakonski mož — s pomočjo — juhe »Argo«! Vse to nam povedo podčrtane be-
Na pobudo sindikalnega odbora podružnice »Delamaris« je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki naj bi pomagal ustanoviti blagajno vzajemne pomoči.
Na občnem zboru 29. 5. 1962 je bil sprejet program dela, izvoljen petčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor.
Na občnem zboru so bili sprejeti sklepi, ki jih je upravni odbor uresničil, in sicer:
1. izdelan je pravilnik blagajne vzajemne pomoči;
2. izvedena je propagandna akcija za vpis v BVP;
3. postavljena je osnovna evidenca;
4. pobrana je članarina za prvi mesec.
Upravni odbor blagajne vzajemne pomoči sestavljajo: Vinko Buonassisi (predsednik), Franc Lukežič (blagajnik), Marina Nikolič, Jože Hribar in Anton Jordan (člani).
Po prvi akciji imamo že 130 članov, vendar je razumljivo, da je pri kolektivu, kakršen je naš, to število premajhno. V ta namen bomo delali propagando, da naj se članstvo čimbolj poveča.
Dajanje posojil se bo pričelo z mesecem septembrom, ker je to določeno v pravilniku. Upravni odbor poziva vse člane kolektiva, naj se vključijo v to organizacijo, saj je njen namen medsebojna pomoč.
Za vse informacije naj se interesenti obrnejo na upravni odbor blagajne vzajemne pomoči in na sindikalne funkcionarje.
Sindikalni odbor je zadolžil za pobiranje mesečnih vlog članov blagajne tele tovariše:
Andrej Stres za Iris,
Anica Hrvatin za predjed in za kontrolo doz,
sede (podčrtali mi!). Tovarišu Kluičiču čestitamo in se mu zahvaljujemo!
Stvar smo vzeli resno, brez šale, ker človek se v pismu, ki mu gre iz srca, sam analizira. To mi radi podčrtamo, da je naša juha »Argo« zelo primerna za bolnika in rekonvalescenta. Da smo zadeli z analizo, nam potrjujejo še verzi iz prve pesmi, ki je, kakor rečeno, prav tako »bečarac«:
Zato neka svatko »Argo« juhu jede, pa obraze neče nikad imat blede!
Pa za par mjeseci obrazi se sjaje! A. M.
Vinko Buonassisi za komercialo (pisarne),
Ivan Šturm za skladišče gotovih izdelkov Argo,
Amalija Benigar za skladišče zelenjave,
Franc Lukežič za GRS, Ribo in juho.
Mesečne vloge bodo pobirali 10. in 11. v mesecu.
Slovo
Dolgoletni član našega kolektiva komercialni direktor tovariš Lojze LESJAK odhaja na novo službeno mesto. Pred dobrim mesecem je bil imenovan za predsednika Okrajne gospodarske zbornice. Ob tej priliki se mu kolektiv zahvaljuje za ves trud, ki ga je tov. LESJAK vložil za razvoj in razcvet kombinata in mu na novem službenem mestu želi obilo uspeha.
Blagajna vzajemne pomoči
Nagradna križanka
Vodoravno
1.	slovenska pokrajina v Italiji, 7. rimska naselbina na kraju, kjer je današnja Vrhnika, 15. gora v Grčiji, 16. najvišji vojaški organ, 17. igralna karta, 19. hude, zlovešče, 20. severni jeleni, 21. pregovor, 22. kratica odporniškega gibanja, 23. kratica za afriško državo, 25. kraj pri Ljubljani, 27. žensko ime, 28. država na bližnjem vzhodu, 30. zaselje pri Pazinu, 32. gorovje v SZ, 33. industrijska rastlina, 34. gradbeni material, 36. gola, 37. orientalska merska enota, 38. zaporedni črki v abecedi; 39. najlažja kovina. 40. agregatno stanje vode, 42. znak za odstavek, poglavje, 43. sibirski veletok, 45. kazalni zaimek, 46. poljska cvetlica, 48. predniki Madžarov, 49. izbranci, 52. kraj na Krasu (teran), 54. človekov prednik, 55. trske, 57. kamenina, 60. pristanišče v Siriji (fonetično), 62. površinska mera, 63. francoski romanopisec (1844—1921), 65. začetek abecede, 67. enota električne energije, 69. lišp, okras, 70. okrajšava za zdravstveni dom, 71. riba, 73. del krave, 75. jugoslovanski otok, 76. tuje moško ime, 77. grški pisec basni, prvotno suženj, 78. izumitelj ladijskega vijaka, 81. slog, 82. tuja denarna enota, 84. neprijazen, 86. otok v Jonskem morju, 87. različna soglasnika, 88. pripadnik nemškega plemena, 90. pripovedni pesnik,
91. žensko ime, 93. enaka samoglasnika, 94. pristanišče v Angliji, 96. začetek tekme, 98. razvojnost, 99. pošteno.
Navpično:
1. država v Južni Ameriki, 2.
2.	medmet, 3. nemška reka, pritok Rena, 4. država v Južni Ameriki, 5. del naslova, 6. različna soglasnika, 7. afriški državnik, 8. država v ZDA, 9. mrčes, 10. dvojica, 11. ruski knez, ki je združil vse ruske Slovane, 12. nevarna bolezen, 13. slovenski tednik, 14. mesni izdelek, 16. pogorje v Dalmaciji, 18. mesto v Jugoslaviji, 20. primitivno orožje, 22. jed, 24. zgoden, 26. mesto v Finski, 27. naslovna oseba iz Gotovčeve opere, 29. vojaške enote, 31. turški vojaški poveljnik, gospodar, 34. gozdna žival, 35. blešči, sveti, 39. vrsta pesništva, 40. moško ime, 41. tkanina, 44. nadstrešje, 45. kraj v Dalmaciji, 46. hrib pri Ljubljani, znan iz NOB, 47. pokrivala, 50. vprašalnica, 51. kot pod 62. vodoravno, 53. mesto v Braziliji, 56. tako ali tako, vseeno. 58. prvotno ime za Novo mesto (po ustanovitelju), 59. partizanski pesnik, 61. ljubimec iz Verone, 64. ribja jajčeca, 66. kraj v hrvatski Istri, 67. izvor, 68. graditelj Sueškega prekopa, 72. tuja nikalnica, 74. določal količino, 76. ljudska tehnika Koper (okrajšano), 79. obmorsko letovišče na
Poljskem, 80. tovarna zdravil v Ljubljani, 83. danes zjutraj, 85. kača, 88. določanje barve, 89. izraz pri tenisu, 91. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke (Kravanja), 92. površinske merske enote, 94. kratica za Ljubljanski zvon, 95. rajonski odbor, 96. znak za stroncij, 97. začetnici slovenskega pesnika revolucionarja, ki je padel leta 1941.
Rešitve pošljite uredništvu do
15. avgusta.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno:
1. postopati. 9. Turkestan, 18. okregani, 20. Kristina, 21. podlost, 22. aga, 24. Retalas, 25. orient, 26. idoli, 28. Lorena, 29. letvi, 30. prerezi, 32. ninaj, 33. NN, 34. pr, 35. naš, 36. gt, 38. se, 39. vzoren, 42. klepar, 45. kritičen, 46. Primorec, 48. ej, 49. dnu, 51. Aca, 52. JS, 54. as, 56. ak, 58. akacija, 61. ka, 62. zo, 63. rti, 65. up, 67. oteti, 68. or, 69. ban, 70. nevaren, 73. Ana, 74. trikoji, 76. apatično, 78. Slovenec, 79. saniranje, 80. vladarica.
Navpično:
1. popolna, 2. okoren, 3. srdit,
4.	televizija, 5. ogoni, 6. past, 7. ant, 8. ti, 10. uk, 11. rrr, 12. Kiel, 13. Eston, 14. starinarja, 15. Tilen,
16. ananas, 17. nasajen, 19. zgoraj, 22. Aden, 23. Aleš, 26. ir, 27. iz, 30. prečna, 31. iglica, 34. prid, 37. tema, 39. vre, 40. od, 41. neuko, 42. kraji, 43. po, 44. res, 47. Parnas, 50. ocena, 53. konica, 55. stepa, 57. kurir, 59. ata, 60. Ita, 61. kriva, 62. zajec, 64. Ivan, 66. peča, 68. prod, 69. boni, 71. ati, 72. nnn, 74. tla, 75. ker, 77. voj, 78. sl.
Pravilne rešitve so poslali: Lea Pučko, Miro Martelanc, Ada Sabadin in Marija Dovč. Zreb pa je določil nagrado Adi Sabadin.
Mali oglasi
Rabljeno OTROŠKO POSTELJO
takoj kupim.
Prodam OTROŠKI VOZIČEK
skoro nov — italijanske znamke.
Iščem SOBO ali grem za SOSTANOVALKO, za uslugo pomagam v gospodinjstvu.
Za VARSTVO OTROKA in POMOČ V GOSPODINJSTVU iščem mlajšo v gospodinjska dela še neuvedeno moč. Nudim stanovanje, hrano in dobro plačo.
Pripomba uredništva: naslove oglasov dobite v uredništvu. Dragi bravci, člani našega kolektiva, za vas je objava oglasa brezplačna. Oglase pošljite v uredništvo »Našega glasu« v IRIS.