Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (6/18 °C) oblačno, v soboto (9/14 0C) in nedeljo (8/13 oC) deževno.
Četrtek, 21. aprila 2016 številka 16 | leto 63	www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50	cena 1,80 €
vsem^generacijam
TAKO mislim
Stavka
Velenje, 14.-16. april - Medgeneracijski festival, ki je potekal pod sloganom Sanje pripadajo vsem generacijam, je resnično povezal staro in mlado. Na predavanjih,
razpravah, delavnicah in številnih izobraževalnih in ustvarjalnih aktivnostih so se starostniki družili z vnuki in starši z otroki ter drug drugega spodbujali k pridobi-
vanju novega znanja in veščin, pa tudi k zdravemu življenju. Da mislijo resno, so pokazali tudi z medgeneracijskim tekom. Več na strani 10.	a tf
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
Mira Zakošek
Naša vlada se kljub njenemu zatrjevanju, da ni tako, na stavkajoče požvižga. Tako imamo rekordno dolgo trajajočo stavko policistov, s katerimi se nihče resno ne pogovarja in ki tudi ni poceni. Stavka je državno blagajno že prikrajšala za več kot 16 milijonov evrov glob. Lahko se primete za denarnice, saj bo oblast hotela denar nazaj. In ker vlada ter njeni ukrepi niti slučajno niso naravnani socialno, veste, iz katerih žepov bo denar predvsem pobrala.
Sedaj imamo tudi splošno stavko v energetiki. Tudi ta bo stala veliko in tudi z energetiki se ljubljanska elita ne ukvarja, vsaj za zdaj se še ni veliko. Tretji in četrti dan stavke je tako predvsem zaznamoval zaplet v Šoštanju, kjer kljub načrtom sindikata ni prišlo do omejevanja proizvodnje. Direktor Arman Koritnik je stavkajočim namreč preprečil vstop v komandno sobo.
Ta stavka se je začela 4. aprila in šele v petek so uspeli sindikati z vlado doseči dogovor, da se bo socialni dialog nadaljeval. Za skupno mizo so sedli prvič v torek popoldne, ko ni bilo sprejetega še nič konkretnega, tako da so se o nadaljevanju stavke (po prvotnem načrtu naj bi jo nadaljevali in tudi stopnjevali jutri) odločali včeraj po zaključku redakcije našega časopisa. Časi so res trdi in na racionalizacije bo verjetno marsikje treba pristajati, toda na številnih področjih so socialni dialogi padli tako nizko, da odgovorni ne uspejo sesti za skupno mizo, prisluhniti drug drugemu in se vsaj truditi najti rešitev. Odlašanje razreševanja težav v nedogled nikomur ne koristi in občani smo vsekakor lahko ogorčeni, kadar gre za dejavnosti, ki jih moramo zaradi nepravočasnega ukrepanja in dogovarjanja plačevati iz svojih žepov. Ko gre za takšne dogodke, smo novinarji največkrat nezaželeni in ožigosani, da težave potencirano, a osebno se res sprašujem, kako je vse tole sploh mogoče. Kako si kdo v naši državi sploh lahko dovoli, da se s stavkajočimi ne pogovarja in dopušča stihijo v nedogled. Bomo kdaj dočakali tudi kazni za takšno neodgovornost? Pred nami je prvi maj, dan, ko se spominjamo delavskih bojev, a kaže, da se iz zgodovine nismo veliko naučili. Vsekakor pa osebno upam, da ga policisti in energetiki ne bodo praznovali kot stavkajoči.
Dan upora proti okupatorju
Z različnimi prireditvami ga bodo zaznamovali v vseh treh šaleških občinah
V Velenju bo osrednja občinska svečanost ob dnevu upora proti okupatorju v ponedeljek, 25. aprila, ob 18. uri v domu kulture. Program bodo pripravili učenci in učitelji Centra za vzgojo, izo-
braževanje in usposabljanje Velenje, slavnostna govornica pa bo Andreja Katič, ministrica za obrambo.
V Šmartnem ob Paki bodo z eno slovesnostjo praznova-
li vse tri prihajajoče praznike, 27. april, 1. maj in 9. maj, v torek, 26. aprila, ob 19. uri pri Hiši mladih. Zbrane bo nagovoril Jan Škoberne, poslanec državnega zbora.
V Šoštanju pa na predvečer praznika, 26. aprila, tradicionalno kresovanje pripravljajo Socialni demokrati Šoštanja. Potekalo bo od 19. do 24. ure s krajšim programom in ob golažu, tokrat na prostoru ob jezeru. a mkp
Šoštanj bo po soboti čistejši
Lani sodelovalo 400 ljudi, odstranili so 8.600 kilogramov odpadkov
Šoštanj - Občina Šoštanj bo v soboto, 23. aprila, že trinajstič zapored organizirala očiščevalno akcijo. Ta bo potekala v vseh devetih krajevnih skupnostih. Ključni pri akciji so poleg krajanov tudi člani društev, ki delujejo v občini. Zlasti močno računajo
na gasilska in turistična društva, pa tudi na druga.
Ob 9. uri se bodo tisti, ki so pripravljeni zavihati rokave, zbrali na za to določenih mestih. Zbirna mesta so objavljena na spletni strani www.sostanj.si, v mestu Šoštanju pa se bodo zbrali,
kot je to že v navadi, pri domu ribičev ob Družmirskem jezeru. Tudi letos bo po končani akciji poskrbljeno za malico.
Lani je v akciji sodelovalo 400 ljudi, zbrali in odstranili pa so 8.600 kilogramov odpadkov.
Posamične čistilne akcije so v Šoštanju že izvedli. Taborniki, ki se vsakič lotijo Goric, so čistilno akcijo izvedli v okviru vodovih sestankov minuli petek.
a mkp
■
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

21. aprila 2016
(T.
LOKALNE novice
Spominsko drevo Slavku Avseniku
Župan sprejel muftija islamske skupnosti
Velenje, 14. april 2016 - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je skupaj s sodelavci sprejel muftija Islamske skupnost v Republiki Sloveniji prof. dr. Nedžada Grabusa. Sprejema so se udeležili tudi tajnik Islamske skupnost v Republiki Sloveniji Nevzet Poric, svetovalec za ekonomska in administrativna vprašanja Haris Muratagic, velenjski imam Bilal Efendic in predsednik odbora Islamske skupnosti Velenje Mersad Derviševic.
V Mozirskem gaju med prvomajskimi prazniki velika razstava strupenih kač in risanih junakov
V pogovoru je župan Bojan Kontič poudaril, da smo v Velenju ponosni, da živimo v multikulturnem mestu, kjer spoštujemo vse religije in nacije. Poudaril je tudi dobre odnose z islamsko skupnostjo, ki se aktivno vključuje v družbeno življenje mesta. Muftija Nedžad Grabus je dejal, da je bilo iz predstavitve občine razvidno, da številni socialni programi pomembno vplivajo na visoko kvaliteto življenja vseh občank in občanov. Zahvalil se je za vso podporo, ki jo občina nudi Islamski skupnosti Velenje, ki bo letos obeležila že 25-letnico delovanja. Pri svojem delu želijo tudi v prihodnje ohranjati odprtost in spodbujati skupne projekte. Muftija je posebej poudaril, da je proti nasilju in grožnjam ter da islamska skupnost nima interesa, da bi gradila verski objekt v Velenju. Posebno pozornost prvenstveno namenjajo medsebojnemu sodelovanju in prizadevanju za mir ter razvoju skupnosti, predvsem njeni integraciji v lokalno okolje.
Dve vlogi za direktorja
Topolšica - Bolnišnica Topolšica išče direktorja, saj se je dosedanjemu primariju Leopoldu Rezarju iztekel mandat.
Na razpis, ki ga je pred časom objavila bolnišnica, sta do izteka roka (minuli petek) prispeli dve vlogi, med njimi vloga dosedanjega direktorja, ki je napovedal ponovno kandidaturo. Kdo je še drugi kandidat za vodilno mesto v bolnišnici, bodo člani razpisne komisije izvedli danes (v četrtek). Na seji bodo preverili, ali kandidata izpolnjujeta razpisne pogoje. Seja, na kateri bodo člani sveta javnega zavoda bolnišnice izbirali direktorja, pa bo najverjetneje po prvomajskih praznikih.
■ tp
Eko sklad tudi za gospodinjstva
Objavljen je nov razpis za kredite in spodbude Eko sklada za gospodinjstva, pravne osebe in lokalne skupnosti. Pridobivanje spodbud za fizične osebe ponuja različne možnosti. Sredstva lahko pridobimo za vgradnjo solarnega sistema, zamenjavo kurilne naprave (lesna biomasa, toplotne črpalke), izolacijo fasad, podstrešja do zamenjave oken (samo za lesena okna), gradnjo nove hiše, a v pasivni tehnologiji. Tudi za celovito obnovo starejše hiše kot celote, če to počnemo v nizkoenergijskem standardu, ali za nakup stanovanja v obnovljeni večstanovanjski stavbi, za urejanje prezračevanja.
■
Udarniška akcija v Topolšici
Topolšica, 23. april - V krajevni skupnosti Topolšica sta se tamkajšnje turistično društvo in šoštanjska turistična zveza odločila, da bosta krajane povabila na udarniško urejanje trim steze pri hotelu Vesna. Ta je zaradi slabega vzdrževanja začela propadati, sploh, odkar je žled podrl veliko dreves in je gozd napadel lubadar. Steza je zaraščena in polna odpadlega vejevja, naprave za vadbo so poškodovane, pravi predsednik Turistične zveze Šoštanj Žan Delopst. Zato v soboto, 23. aprila, ob 8. uri vabi na zbirno mesto pred dom krajanov v Topolšici, kjer si bodo razdelili delo in uredili trim stezo. Po udarniški akciji pa se bodo udeleženci družili ob golažu in nazdravili dobremu delu. Turistično društvo vabi vse, ki želijo s prostovoljnim delom izboljšati kakovost življenja prebivalcev in obiskovalcev Topolšice.
• tf
Tatjana Podgoršek
Mozirje, 19. aprila - V torek je bila v bližini kmečke hiše v Mo-zirskem gaju priložnostna slovesnost, na kateri so zasadili drevo gorskega javorja v spomin na Slavka Avsenika, ki ga nekateri imenujejo tudi slovenski Strauss.
Božo Plesec, podpredsednik
Ekološkega hortikulturnega društva Mozirje, ki upravlja gaj, je pojasnil, da so se za to odločili, »ker je naredil zelo veliko za prepoznavnost gaja. Napisal je pesem v Savinjskem gaju, ki je bila prvič zaigrana ob otvoritvi parka leta 1978, od takrat pa jo je ansambel zaigral še na mnogih svojih koncertih.« Ob 30-letnici
parka so Slavku Avseniku že podelili zlati tulipan Mozirskega gaja, načrtovali so tudi, da bo sam posadil drevo, a je bila bolezen močnejša in hitrejša.
Sicer pa so sezono v Mozir-skem gaju že začeli, saj je zgodnja pomlad poskrbela, da se je park cvetja že odel v pisane mavrične barve. Kot je dejal Plesec,
se kar malo bojijo, da bodo med prvomajskimi prazniki, ko bodo znova park popestrili z razstavo najbolj strupenih kač na svetu, obiski risanih junakov ter njihovimi malimi skulpturami, nekatere čebulnice tulipanov odcvetele.
Kakšnih novosti v letošnji sezoni v parku ni, saj so njegovi upra-vljalci čez zimo vlagali predvsem v obnovo nekaterih objektov.
Gospod štrk in gospa štorklja znova gnezdita
Na dimniku vrtca se znova »dogaja«.
Šmartno ob Paki - V središču Šmartnega ob Paki, konkretneje pri tamkajšnjem vrtcu, se nekaj dogaja. Gnezdu na dimniku je znova »zasedeno«.
Kot smo poročali junija lani, je gospoda štrka zbil avto, štorklja pa ni hotela zapustiti gnezda. Zaradi tega sta mladiča dehi-drirala. V akcijo njunega reševanja so se vključili vestni gasilci, a so bili žal v reševalni akciji za enega mladiča prepozni, drugega pa so predali v veterinarjevo oskrbo. Mladič je sicer okreval,
a poseg oziroma vmešavanje človeške roke sta iz gnezda pregnala štorkljo. Zato je nekatere občane skrbelo, da bo letos gnezdo ostalo prazno.
Pred nedavnim so opazili, kako gospod štrk čaka na svojo družico in ni čakal prav dolgo, ko se mu je ta res pridružila. Parček zdaj pridno popravlja in širi gnezdo, da bo pripravljeno na prihod novih družinskih članov, kar pa vzbuja skrbi občinski upravi. A ne zaradi morebitnega povečanja števila otrok (šte-
vilo novorojencev je v času, ko v tamkajšnjem okolju domuje-jo štorklje, res naraslo), ampak se šmarški župan Janko Kopu-šar boji, da zaradi teže gnezda
dimnik na vrtcu ne bo zdržal. O tem, ali ga bodo popravili ali prestavili gnezdo, se bodo odločili zelo kmalu.
• Tp
Savinjsko-šaleška naveza
Sladke radosti in grenka razočaranja
Je vedno kaj zadaj? - Obogatena surovina - Praznik vina in čokolade - Konjičan po svetu
Kako čudno se ta svet vrti! Ponekod komedije, drugje, kot na primer pred dnevi v Tešu, drame. In, zanimivo, skoraj pri vseh dogodkih nekateri sprašujejo, kdo ali kaj je v ozadju. Kaj je v ozadju, so se mnogi spraševali ob odstopu »visoke« trojke v nadzornem svetu NLB. Tudi ob stavkah policistov in energe-tikov. Pa ob raznih kadrovanjih v državnih družbah. Puhle obrazložitve, če že so, mnogih ne zadovoljijo. Morda bodo bolj zadovoljile delodajalce in sindikate obrazložitve ministra Mramorja o davčnem prestrukturiranju, po katerem naj bi nove davčne lestvice prinesle celo višje neto plače. Ob tem, ko naš prvi finančnik s srečanja »bankirjev« sporoča, da se je Slovenija že izvlekla iz finančnih težav, tudi našo deželico še pretresajo »spoznanja« o davčnih oazah, v katere so vpleteni tudi naši ljudje. Verjetno pa ni nič v ozadju v ljubljanskem in mariborskem primeru; da morajo ne le politiki, ampak tudi nogometni »delavci« paziti, kaj govorijo. Zadnje dni smo dobili dokaz, da je Slovenija res vpeta v mednarodne tokove. Ne le zaradi odpuščanja v obeh naših največjih pivovarnah, ki sta prešli v Heinekenove roke, tudi v primeru zreške družbe Swatycomet, ki je prišla v dobre ameriške. Ta menjava sicer nima nič skupnega z dragoceno pošiljko, ki je iz Brazilije prišla v koprsko luko,
od tam pa v Zreče. Med surovino se je namreč skrivalo pet potovalnih torb s sto kilogrami kokaina. Od kod ta bogati tovor in komu je bil namenjen, še ni znano. Je pa, da ne družba ne kdo od zaposlenih v njej v kokainsko zgodbo ni bil vpleten. V Podčetrtku je bilo veselo in kmalu spet bo. Komaj so izzvenele slovenske polke in valčki, že je pred vrati festival čokolade in vina. Oboje, in to kakovostno, tu izdelujejo in pridelujejo tudi tam. Takšno prireditev bodo na začetku maja pripravili letos drugič, še pestrejša naj bi bila, saj se bo predstavilo za tretjino več razstavljalcev. Lokalni gostinci pa bodo že pred festivalom pripravili teden vina in čokolade. Za popestritev bodo »pognali« tudi turistični vlakec, ki bo vozil med Podčetrtkom in Olimjem, krajema, ki se ponašata z zlatim priznanjem za urejenost Entente Florale. O vinu so veliko govorili tudi v Slovenskih Konjicah, saj je tamkajšnji Zlati grič slavil 25 let delovanja. Družba ni znana le po pridelavi vina, predvsem konjičana, tudi po turizmu. In tudi po tem, da naj bi jo iz krize rešil novi, češki lastnik. Vanjo je zašla predvsem zaradi gradnje nove sodobne vinske kleti, ene najmodernejših v tem delu Evrope. Zdaj so domala vsi prepričani, da so dobili dobrega lastnika, da se bodo lahko
razvijali in poslovali »v zelenem«. Za tako poslovanje pa bo potrebno povečati proizvodnjo, da bo tudi lepa klet bolje izkoriščena, in s prodajo se bodo morali usmeriti bolj na tuje. Sredi vinogradniških Škalc imajo tudi golf igrišče ter objekt z apartmaji, v Žički kartuzijipa tudi »peninsko klet«. Mnogo višji jubilej so slavili v Kozjem. Ob občinskem prazniku so namreč zaznamovali tudi tisočletnicoprve omembe Kozjega, središča Kozjanskega. To občino zdaj vodi ženska Milenca Krajnc. Ta se je pohvalila, da so kljub krizi v zadnjem letu v občini postorili veliko. Tudi v boju s plazovi. Njihovo najvišje letošnje priznanje, zlati grb, pa je potovalo v Ljubljano, in to v kraj, o katerem iz ust nekaterih pogosto slišimo veliko kritičnega. Prejel ga je namreč Petar Antuno-vic iz Murgelj. In to ne le za promocijo Kozjanskega, tudi za mnoga dobra dela posameznikom in krajem na tem območju. Bil je tudi pobudnik fundacije za štipendiranje oseb iz gmotno šibkejših družin. V Celju, kjer potekajo še zadnje prireditve ob občinskem prazniku, pa nekateri sprašujejo, ali bodo res v načrtovanem času sklenili vse večje naložbe, ki jih načrtujejo. Prvo bodo gotovo, saj naj bi že do konca naslednjega meseca zaživel poseben paviljon na Glavnem trgu. Tu bodo na ogled arheološke najdbe s tega območja, v paviljonu pa bo tudi Turističnoinformacijski center. Letos naj bi se končno lotili še prepotrebne obnove Muzejskega trga ter gradnje telovadnice I. osnovne šole. Pa tudi obnove in energetske sanacije Celjskega doma. Pa še to: nekatere banke izginjajo, druge zapirajo svoje enote. Zato ni čudno, da ljudje še težje pridejo do denarja (če ga sploh imajo).
• k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 3
21. aprila 2016	fl«7^CAS
Za združitev Galerije in Festivala ter za smučarsko skakalni center
Svetniki Mestne občine Velenje so na torkovem zasedanju sklenili, kar jim je preostalo z zadnje seje
Mira Zakošek
Velenje, 19. aprila - Tokratna seja sveta Mestne občine Velenje ni bila predvidena, župan Bojan Kontič pa jo je sklical, ker jim je s prejšnje (bila je zelo obsežna, na njej je bilo več kot 50 zadev) ostala skoraj polovica točk. Šlo je večinoma za poročila o opravlje-
Mira Zakošek
Šoštanj, 14. aprila - Sindikati dejavnosti energetike so stavkali. Četrti dan splošne stavke v energetiki je bil zelo podoben prejšnjim. Z omejevanjem proizvodnje in prekinitvami dela so delavci stavkali med 8. in 10. uro. Stavkalo jih je okoli tri tisoč. Stavko so izvedli povsod, razen v Termoelektrarni Šoštanj (niso zmanjševali proizvodnje), kjer jim je to preprečil direktor mag. Arman Koritnik, ki je svoje ravnanje predstavil na novinarski konferenci, na katerije poudaril, da je odgovoren, da tudi med stavko zagotovi nemoteno in zanesljivo obratovanje šestega bloka. „Zame je ključno, da zagotovimo zanesljivo in varno oskrbo z električno energijo iz Teša 6. Storili bomo vse, da do izpada bloka ne bi prišlo tudi ob napovedi zaostrovanja stavke", je dejal in kritike sindikata, češ da se je zaprl v komandno sobo, zavrnil, da lahko vanjo vstopijo le pooblaščene osebe. Opozoril je, da bi vsako nepooblaščeno upravljanje s Tešem 6 ogrozilo
nem delu javnih zavodov in drugih institucij, kar v Našem času sproti predstavljamo. Jim je pa ta sklic prišel zelo prav, da bodo lahko pospešili nekatere aktivnosti.
Pripojitev Galerije k Festivalu se nadaljuje
Po besedah vodje Urada za družbene dejavnosti Draga Mar-
garancijo za to energetsko napravo, in dodal, da ekipa francoskega Alstoma kot proizvajalca tehnologije spremlja delovanje bloka tudi med garancijsko dobo. Povedal je tudi, da je eden od delavcev med stavko prejšnji teden nepooblaščeno prevzel upravljanje Teša 6 in prav zato se je po varnostni analizi odločil, da poveča število varnostnikov. Omenjenemu delavcu pa so v družbi izrekli opozorilo pred izredno odpovedjo delovnega razmerja zaradi nespoštovanja delovne zakonodaje, je še povedal Koritnik in ocenil, da stavka v energetiki po njegovem ni uperjena proti Tešu, ampak proti vladi, in da si TEŠ zaradi stavke ne more privoščiti kakšne škode, ker v družbi izvajajo proces prestrukturiranja.
Glede programa presežnih delavcev, na njem je 118 delavcev, pa je Koritnik dejal, bodo 92 delavcem ponudili premestitev na druga delovna mesta v elektrarni, 26 pa bodo delo skušali poiskati pri drugih delodajalcih. Ocenil je tudi, da je njihov plač-ni sistem zastarel, in napovedal, da bodo še letos uvedli sodob-
tinška so postopki zahtevni in mestni svet mora to večkrat obravnavati. Potrebne akte so potrdili v osnutku, za dokončno izpeljavo postopka pripojitve jih bodo torej morali še enkrat. Računajo, da na korespodenčni seji, saj je naslednji sklic predviden šele konec maja. Gorenje po novem ne bo več soustanovitelj te-
nejšega.
Sindikat je Koritnikovo početje obsodil. Kot je dejal pravni svetovalec sindikata energetike Luka Divjak, se sindikat med stavko srečuje le s kršitvami Ko-ritnika. „Vsi delodajalci spoštujejo pravico delavcev do stavke, le Koritnik ne," je poudaril. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik podjetniškega sindikata v TEŠ Danilo Tajnik, ki je dejal: »To je preprečitev stavke, če jaz ne morem priti do svojih članov in se z njimi pogovoriti, to pomeni, da ne morejo stavkati,« je med drugim dejal.
„Kar se dogaja za rešitev problematike v skupini HSE, ne vpliva na izvajanje stavkovnih zahtev, ki smo jih poslali vladi," pa je poudaril predsednik sindikata Branko Sevčnikar in dodal, da so stavkovne zahteve še vedno odprte, partner (vlada) pa se ne odziva. Do preobrata je prišlo potem v petek popoldne, ko se je predstavnikom vlade in sindikatov vendarle uspelo dogovoriti za nadaljevanje socialnega dialoga. Sestanek je bil v torek.
a
ga zavoda, bo pa programsko še naprej sodelovalo, pravzaprav udejstvovanje še poglobilo, saj naj bi v drugem nadstropju galerije uredili center kreativnih tehnologij, v okviru katerega bo tudi razstava nastajanja Gorenja in z njim Velenja. Računajo, da bodo postopke pripojitve obeh zavodov sklenili še pred koncem prvega polletja.
Začenja se gradnja smučarsko skakalnega centra
Pravzaprav se je začela že lani, ko so morali urediti teren. Na to niso računali, zato so bili prisiljeni izgradnjo prestaviti na leto-
AKTUALNO
šnje leto. S tem, ko so svetniki v torek potrdili finančno konstrukcijo, bo gradnja lahko stekla. Če bo tako tudi z vsemi pripravami, naj bi stroji zabrneli v začetku junija. Gre za izgradnjo dveh manjših skakalnic (55 in 35-metrske) in seveda celovito ureditev okolice. Za to so predvideli 477 tisoč evrov. Že od lani imajo zagotovljenih skoraj 60 tisočakov Fundacije za šport, prijavili so se na javni poziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in dobili dobrih 111 tisočakov, preostanek pa bodo zagotovili z zadolževanjem. Računajo, da bo naložba zaključena še letos.
»Postavljeno« terciarno izobraževanje
Strategijo razvoja terciarnega izobraževanja na območju sa-vinjsko-šaleške regije so svetniki v osnutku že obravnavali, z njo pa želijo nadgraditi tukajšnje izobraževanje in ga še bolj približati potrebam gospodarstva.
3
Dokument jim je predstavil dr. Franc Žerdin, ki tudi vodi vse te aktivnosti. S tem, ko so dobili zeleno luč, se bodo lahko lotili konkretnega oblikovanja programa. Pri tem ne gre za ustanavljanje kakšne nove univerze, ampak za nadgradnjo in dopolnitev obstoječih višje, visokih in univerzitetnih programov. Pri tem gre za odlično postavljene programe Šolskega centra Velenje (izobražujejo v glavnem obratne inženirje, ki jih gospodarstvo zelo potrebuje), programa Fakultete za energetiko (njihovi diplomanti dosegajo 90-odstot-no zaposljivost) in Visoke šole za varstvo okolja, pri katerem je zaposljivost prav tako večja od povprečne slovenske (60-odstot-ne). Te izobraževalne institucije imajo dobre pogoje za delo, z vključitvijo gospodarstva in drugih institucij, ki prav tako imajo potrebno opremo in kadre, pa računajo na še boljše rezultate.
a
Rekla sta)
Jan Škoberne, poslanec SD v državnem zboru: »S svojimi dejanji preprečevanja legitimne in upravičene stavke zaposlenih trenutni direktor mag. Arman Koritnik dokazuje le to, da ni sposoben vključujoče, odgovorno in v korist skupnosti upravljati podjetja, ki je steber energetske neodvisnosti Slovenije. Upravičeno se sprašujemo za varnost delovanja elektrarne, v kateri se direktorju zdijo vzdrževalci odvečna delovna sila, zaklepanje v kontrolno sobo in pritiski na stavkajoče pa običajna praksa. Bojim se, da se bo javnost, potem ko bo prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih, upravičeno spraševala, zakaj drage pogodbe za zunanje izvajalce in storitve. Slovenska energetika nujno potrebuje energetski koncept, ki mora imeti dva cilja, energetsko neodvisnost Slovenije in nizko ceno energetske oskrbe ter zagotavljanje čim višje zaposlenosti in koriščenja lastnega znanja in sposobnosti ljudi iz krajev, v katerih energetski objekti stojijo. Ob prvem maju je najmanj, kar pričakujemo, da bo vlada ustrezno reagirala, podprla in uresničila zahteve zaposlenih.
Saša Tabakovič, poslanec SMC v DZ: »Vsekakor je zelo pozitivna novica, da so se začeli o
razmerah v energetiki sindikati in uprava zdaj pogovarjali skupaj s predstavniki države in drugimi zainteresiranimi v širšem okviru socialnega dialoga. Stavko v energetiki vidim kot izraz stiske delavcev, ki so pred izgubo dela, in kot stisko tistih, ki si prizadevajo za enakomeren razvoj te panoge. Dejstvo pa je, da je energetika panoga posebnega pomena, kar je osnova za delovanje celotnega gospodarstva, delovanja vseh podsistemov in za življenje vseh nas, zato je stavka v energetiki in na nekaterih drugih področjih z zakonom deloma omejena. Tako je pred nekaj dnevi potrdilo tudi ustavno sodišče. Direktor je sam in neposredno uresničil sicer zakonito možnost in dolžnost, da kot najbolj odgovoren zagotovi nemoteno delovanje elektrarne in stabilno energetsko preskrbo nam vsem. Žal mi je, da so se odnosi zaostrili do te mere, da v podjetju očitno ni bil več mogoč dialog. Zato me izredno veseli in navdaja z upanjem, da bodo v torek sindikati in uprava rešitve iskali v širšem krogu zainteresiranih in s predstavniki države. Vlada je s tem pokazala razumevanje in pripravljenost na dialog, ki je po mojem mnenju ključen korak do uspeha.«
V TEŠ tudi četrti dan stavke ni uspel
Direktor TEŠ Arman Koritnik je na novinarski konferenci povedal, da bi nepooblaščeno poseganje v blok 6 ogrozilo garancijo Alstoma
Čestitamo!
Dan upora proti okupatorju
0-7

Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
"»WAS
21. aprila 2016
Želijo biti obrtnikom in podjetnikom prijazna občina
Tudi na 4. srečanju malega gospodarstva - podjetništva, v občini Šmartno ob Paki skromna udeležba - Ukrepov več, denarja premalo
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 13. aprila -
Občina Šmartno ob Paki je v tamkajšnji dvorani Marof pripravila 4. srečanje obrtnikov in podjetnikov, ki imajo sedež svojih poslovalnic v lokalni skupnosti. Tudi na letošnjem je bila udeležba skromna. Srečanja se je namreč od 150 vabljenih udeležilo 15 tamkajšnjih gospodarstvenikov.
Prvič bodo delili denar po pravilniku
»Ne morem reči, da smo razočarani nad skromno udeležbo. Čeprav je bila tudi na vseh dosedanjih takšna, smo menili, da je prav, če se družimo vsaj enkrat na leto in da vas ob tej priložnosti seznanimo s prizadevanji v malem gospodarstvu - podjetništvu v občini. Hkrati pa želimo slišati tudi vaše predloge, pobude ter težave, ki predstavljajo ovire za vaše uspešnejše delo ter razvoj,« je med drugim dejal v nagovoru šmarški župan Janko Kopušar.
Zagotovil je, da se v lokalni skupnosti zavedajo pomena malega gospodarstva - podjetništva in se trudijo biti njim prijazna občina. Pred tremi leti so kot posvetovalno telo županu oblikovali komisijo za razvoj podjetništva. Ta se je poskušala odzivati na potrebe obrtnikov in malih podjetnikov glede na proračunske zmožnosti, lani pa se je lotila priprave pravilnika za spodbujanje razvoja gospodarstva v tamkajšnjem okolju. Decembra lani so šmarški svetniki pravilnik sprejeli, letos pa so na osnovi tega objavili razpis in tako bodo prvič po pravilniku razdelili
4.000 evrov. Če jim v preteklih letih ni uspelo razdeliti skromne proračunske vsote za ta namen, jo bodo letos zagotovo. Na razpis je namreč prispelo 11 vlog. Te bodo sedaj pregledali, prihodnji mesec pa naj bi vlagatelji že prejeli sklepe o upravičenosti. Razpisali so pet ukrepov (za pro-
šnje izkušnje nam bodo služile pri naslednjih razpisih.«
Vrsta drugih ukrepov
Trditev, da želi biti občina prijazna podjetnikom in obrtnikom, je Kopušar dopolnil še z naštevanjem ostalih ukrepov. V načrtih sta dve poslovni coni, v
sodelujejo z lokalnimi izvajalci in dobavitelji, kolikor je to mogoče v okviru javnih naročil, v občinskem glasilu jim omogočajo brezplačne objave osnovnih podatkov o podjetju, lani so se lotili namestitve prometno ob-vestilne signalizacije in označitve obratovalnic.»Naši podjetniki se
Prava pot je medsebojno sodelovanje, so med drugim menili udeleženci srečanja
mocijo, izobraževanje in usposabljanje, ustvarjanje novih delovnih mest ter začetne naložbe in socialno podjetništvo), vloge so se nanašale na tri. »Natančna analiza bo pokazala, ali smo se odločili za prave ukrepe. Leto-
katerih bi lahko ob primernih investitorjih dokaj hitro zagotovili potrebne prostore, urejajo infrastrukturo, »na roko« jim gredo pri odmerjanju komunalnega prispevka, poskušajo odpravljati administrativne ovire,
REKLI SO) Metka Glasenčnik, pravne storitve: »Sem mlajša podjetnica in pozdravljam takšna srečanja. Tako vsaj izveš, na koga se lahko v določenih zadevah obrneš. Od občin, kot je naša, obrtniki, podjetniki ne moremo veliko pričakovati. To, kar pričakujem sama, pa lahko - to je pomoč pri pridobivanju novih strank. Za ta namen bi bile dobrodošle razne oblike predavanj za občane o stvareh, ki bi jim prišle prav v vsakdanjem življenju.«
lahko vključijo v aktivnosti velenjskega podjetniškega inkubatorja. Če se bo izkazala potreba, lahko v prihodnje tudi v lokalni skupnosti razmišljamo o podobnih aktivnostih.«
V razpravi so udeleženci izpostavili predvsem javna naročila. Izbor najcenejšega izvajalca - po njihovem mnenju - se v praksi kasneje izkaže, da ni najbolj pametna odločitev. V ospredju bi morala biti kakovost storitev. Zanimale so jih tudi letošnje občinske naložbe. Po besedah Kopu-šarja bodo te letos skromnejše v primerjavi z lanskimi. Načrtujejo jih za približno 300 tisoč evrov.
GOSPODARSKE novice
Teden intelektualne lastnine

Velenje, 19.-22. april - Ta teden v Podjetniškem centru Standard poteka Teden intelektualne lastnine, ki sta ga priredila SAŠA Inkubator in inštitut IPAK. V avli Standarda so odprli razstavo z naslovom Patenti. O intelektualni lastnini in njeni zaščiti sta predavala Stanko Blatnik in Aleš Zorc. Direktor SŠGZ Franci Kotnik je predstavil inovacije v SAŠA regiji, Miran in Matej Meža iz podjetja MegaM pa sta govorila o inovacijah kot gonilu razvoja. Danes, v četrtek, 21. aprila, od 10. ure dalje Stanko Blatnik vodi delavnice za dijake Od ideje do patenta, jutri ob 18. uri pa bo v PC Standard potekal Štart:up večer z inovatorjem Karlom Ferležem.
• tf
Zemljiški dolg v praksi
Šoštanj - Podjetje Timago, Pravno svetovanje, vas danes (četrtek, 21. aprila) od 17.30 do 18.30 vabi na brezplačen dogodek, na katerem bodo spregovorili o zemljiškem dolgu v praksi. Omizje bo potekalo v Podjetniškem centru Pristop. Organizatorji vas bodo v zanimivih življenjskih zgodbah nazorno popeljali skozi različne primere uporabe zakonov v praksi.
■ mkp
Obisk v Zdraviliščih nad pričakovanji
Celje - Obisk in nočitve v slovenskih zdraviliščih so v prvih treh mesecih letos presegli pričakovanja. Predvsem marca so pri tujih gostih, zlasti Italijanih, zabeležili res visoko rast obiska, ki so povezane z letošnjo veliko nočjo. Zdravilišča so tako v prvih treh mesecih zabeležila 38 odstotkov več gostov in 35 odstotkov več nočitev kot v enakem lanskem obdobju, so sporočili iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Po zbranih podatkih slovenskim zdraviliščem dobro kaže tudi za april.
Odelu Slovenija logistična nagrada
Prebold - Podjetje odelo Slovenija, d. o. o., iz Prebolda je prejemnik mednarodne logistične nagrade »elogistics award 2016«, ki jo podeljuje delovni krog AKJ Automotive iz Nemčije. V podjetju odelo so nagrado prejeli za rešitev „Digitalizacija materialne oskrbe" s težiščem na celostni rešitvi oskrbe z materialom.
Nagrado podeljuje organizacija AKJ Automotive iz nemške zvezne dežele Posarje. Z nagrado elogistics award v prvi vrsti nagrajujejo inovativne projekte, ki ustrezno povezujejo logistiko in obdelavo informacij.
13. plača naj se obdavči kot regres
Ljubljana - Na temo načrtovanih sprememb davčne zakonodaje in reform Zveza svobodnih sindikatov Slovenije predlaga, naj se 13. plača obdavči kot regres, srednji razred pa naj se manj obremeni z dohodnino. So tudi proti socialni kapici in za ohranitev najvišjega, 50-odstotnega dohodninskega razreda.
Kaj bo osnova davka na nepremičnine?
Ljubljana - Ustavno sodišče je odločilo, da posplošena tržna vrednost nepremičnine ne more služiti za izračun davčne osnove za odmero davka na promet z nepremičninami. Na Fursu sedaj razlagajo, da bodo v primeru dvoma v pravilnost navedene prodajne cene tržno vrednost posamezne nepremičnine ugotavljali v vsakem posameznem postopku odmere davka posebej.
Subvencije za čebelarje po 6. maju
Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predvidoma 6. maja objavilo javni razpis za pridobitev subvencije v okviru tehnične pomoči čebelarjem za leto 2016. Skupno bo na voljo nekaj manj kot 250 tisoč evrov.
■
■ mz
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 5
14. aprila 2016

GOSPODARSTVO
23
Takšne krize v mlečnem sektorju še ni bilo
Mlekarna Celeia lani odkupila za osem odstotkov več mleka - Odkupne cene bodo še padale - Deveta mlečna kraljica 20-letna Urška Pevec
Tatjana Podgoršek
Slovenj Gradec, 15. aprila -
»Mleko je skipelo. V Evropi in Sloveniji ga je preveč. Vzrokov je več. Poglavitni je ruski embargo ter padec mlečnih kvot. Mlekarna je sicer poslovala pozitivno, z 270 tisoč evri dobička, kar za uspešen razvoj ni dovolj. Želeli bi boljših rezultatov, a položaj v mlečni dejavnosti tega ni dovoljeval. V zgodovini mojega vodenja podjetja takšne krize v mlečnem sektorju še ni bilo. Zabeležili smo rast blagovne znamke Zelena dolina, vendar ta ni nadomestila vsega padca trgovskih blagovnih znamk,« je označil lansko leto za mlekarno Celeia iz Arje vasi njen direktor Marjan Jakob.
Z odkupno ceno nad slovenskim povprečjem
Kot je še dejal na 34. srečanju zvestim dobaviteljem mleka mlekarni Celea, v mlekarni odkupujejo izključno slovensko mleko. Lani so s prodajo mleka in mlečnih izdelkov ustvarili 57,7 milijona evrov prihodkov, od tega 75 odstotkov na domačem trgu.
V mlekarni napovedujejo nadaljevanje tržnih razmer, ki so zaznamovale lansko leto, kar pomeni, da bodo zaradi velike ponudbe na evropskem trgu odkupne cene mleka še naprej padale. »Glede tega še ne vidimo luči na koncu predora. Trenutno znaša naša odkupna cena 28 centov za
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je prejela priznanje za drugo mesto.
Priznanje za Jožico in Frančiška Rotnik iz Raven pri Šoštanju
liter in je nad slovenskim ter tudi nad evropskim povprečjem.«
Za krepitev lastne blagovne znamke
V mlekarni nameravajo še bolj krepiti svojo blagovno znamko Zelena dolina. Letos načrtuje-
jo vlaganja v višini 2,3 milijona evrov. Kupili bodo stroj za polnjenje plastenk in zgradili novo skladišče za repromaterial. »Vsi proizvajalci mleka, tudi naši, poskušajo padanje odkupnih cen nadomestiti z večjimi količinami. To predstavlja za mlekarno
velik izziv. V krogu tisoč kilometrov od nje intenzivno iščemo nove trge.« V minulih dneh so začeli prodajo na Švedskem, novega kupca so že pridobili na Kosovu, kmalu ga bodo tudi v Albaniji in Srbiji, veliko delajo na italijanskem in hrvaškem trgu.
Odkupila 97 milijonov litrov mleka
Mlekarna Celeia je lani od 17 zadrug oziroma od več kot 1200 proizvajalcev odkupila 97 milijonov litrov ali za osem odstotkov več kot leta 2014. Rast odkupa beleži tudi letos. V prvih treh mesecih je bila 11-odstotna v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, trend pa nakazuje, da bo letošnji odkup presegel 100 milijonov litrov, kar jim bo prineslo nadaljnjo rast med šestimi in osmimi odstotki.
Največ je odkupila od Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge (do-
Gorenje z Askom na sejmu EuroCucina
brih 26 milijonov litrov), sledita ji Kmetijska zadruga Šaleška dolina (dobrih 13 milijonov litrov) ter Kmetijska zadruga Šmarje (nekaj več kot 10 milijonov litrov).
Največ mleka že nekaj let zapored oddaja kmetija Nine in Ha-ralda Konečnika iz Šentjanža pri Dravogradu (lani ga je oddaja 1,1 milijona litrov mleka), druga je bila kmetija Hedl iz Radelj ob
Rekli so > Franc Pečeč-
nik iz Velenja: »V hlevu imamo 65 krav molznic, lani smo oddali blizu 320 tisoč litrov mleka. Zaradi razmer na mlečnem trgu smo zaskrbljeni, saj odkupne cene mleka padajo, mi pa smo pred tremi leti zgradili nov hlev in se tudi zadolžili. Upamo, da se bo to stanje izboljšalo, čeprav ne vidim, da bi se to lahko zgodilo v naslednjih dveh letih. Kaj drugega kot vztrajati nam ne preostane. Rezerve iščemo v hlevu. Verjetno bomo zmanjšali količino močne krme, poskušali bomo čim več hrane za živino pridelati sami,
Dravi (slabih 653 tisoč litrov), tretja pa kmetija Jožice in Frančiška Rotnika iz Šoštanja (slabih 546 tisoč litrov mleka).
Ob koncu srečanja so okronali 9. mlečno kraljico. Med sedmimi kandidatkami je komisijo najbolj prepričala 20-letna študentka Urška Pevec iz Zibike v občini Šmarje pri Jelšah.
ga odbora na naši zadrugi smo ugotavljali, da je bilo potrebno marca, aprila pred dvema letoma namolsti 1,6 do 1,8 litrov mleka za liter mleka v trgovini, sedaj ga moramo blizu tri litre. Kdo tu služi, se sprašujemo. Razne akcije kupce begajo. Če lahko v akciji kupi jogurt za 29 ali še manj centov, na polici pa stane 60 centov ... Poleg tega menimo, da je v trgovinah pri mlečnih izdelkih nered. Če bi bila ena vitrina samo za izdelke - na primer Zelena dolina, bi vsak kupec usmeril korak tja. Tako pa sedaj vlada nered, kupec pa kupi izdelek, ki mu je
tudi s pašo, drugih možnosti	najbližji. Kje je čisto spodnja
pa nimamo več. Trenutno zna-	meja? Težko odgovorim, ker ne
ša odkupna cena mleka 24, 25	vem, kje bomo našli dodatne vi-
centov oziroma odvisno do tol-	re, s katerimi bomo lahko ohra-
Prihodke od prodaje izdelkov blagovne znamke Asco želijo do leta 2020 podvojiti - Veliko si obetajo od italijanskega trga
Milano, 13. aprila - Skupina Gorenje se v Milanu na prestižnem sejmu EuroCucina, specializiranem za vgradne aparate za vrhunske kuhinje, prvič predstavlja s svojo premijsko globalno blagovno znamko Asko. Za vzhajajočo zvezdo med aparati višjega cenovnega razreda je to obetaven korak na italijanski trg, ki ga z Askom povezujeta ljubezen do dizajna in kuhanja.
Sejem EuroCucina v Milanu predstavlja najnovejše dosežke s področja zelo kakovostnih kuhinj, ki nagovarjajo bolj zahtevne kupce po funkcionalnosti in vrhunskem oblikovanju. Asko s svojo kakovostjo in skandinavskim dizajnom izpolnjuje vsa ta pričakovanja.
Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je ob tem povedal: »Odločitev za premierno predstavitev Skupine Gorenje na EuroCucini z našo premijsko blagovno Asko je bila premišljena, in kot vidimo po prvih navdušujočih odzivih poslovnih obiskovalcev, zelo upravičena. S prevzemom Aska smo pridobili blagovno znamko s tradicijo v Skandinaviji, Avstraliji in Združenih državah Amerike, specializirano za pral-no-pomivalno tehniko, ki pa smo
ostajajo doma, zato so tudi merila za bivalne prostore zahtevnejša. Radi imajo kakovost, mir, lepoto in človeškost. Skandinavski dizajn ima vse te lastnosti. Aparati Asko so izdelani s strastjo do podrobnosti in zagotavljajo dobro delovanje in natančnost in to je skrivnost našega uspeha," pravi Matteo Camesasca, izvršni direktor divizije Asko.
šče in beljakovin, za pokritje stroškov pa bi morala znašati blizu 30 centov.«
Frančišek Rotnik iz Raven pri Šoštanju: »Ne vem, kje bomo kmetje še lahko iskali rezerve, in nič ne kaže, da bo kmalu kaj bolje. Odkupno ceno mleka, ki nenehno pada, določajo drugi, prav tako cene repromateria-lov. Da bi lahko pokrili stroške, bi morala znašati odkupna cena mleka 32, 33 centrov. Na nedavnem sestanku upravne-
nili mlečno proizvodnjo. S 15 in še kakšnim centom manj za liter mleka, za kolikor ga prodajajo na borzi, ne more preživeti nobena kmetija v Sloveniji. Mlečne proizvodnje ni mogoče čez noč zamenjati s kakšno drugo. Na naši kmetiji se bomo trudili po vseh močeh, da bi ohranili proizvodnjo in prebrodili krizo, za katero upamo, da bo kmalu mimo. Tudi na to moramo gledati, da so za nami otroci, ki imajo veselje do tega.«
Razstavni prostor Gorenja v Milanu je bil dobro obiskan.
jo v Skupini Gorenje nadgradili z vrhunskimi kuhalnimi aparati. S tem smo zastavili temelje za postopno, a pogumno globalno rast Aska kot ponudnika celovite palete gospodinjskih aparatov najvišjega cenovnega razreda.«
Vzhajajoča zvezda premijskega razreda aparatov za dom
Asko je zdaj na voljo na več kot 30 trgih in je na dobri poti, da doseže svoje cilje. Več kot polovico prodaje ustvari zunaj Evrope, letos pa pričakujejo 14-od-stotno rast celotne prodaje ter 24-odstotno rast prodaje kuhal-nih aparatov.
Skupina Gorenje je znamko iz specializirane za en segment razvila v ponudnika celotnega nabora aparatov za nego perila ter kuhinjskih aparatov najvišjega razreda. Poteza se je izkazala za vizionarsko, saj globalni trg aparatov višjega razreda raste in je stabilen celo na sicer stagnirajo-čem evropskem trgu. Cilj Skupine Gorenje je podvojiti delež prihodkov od aparatov premijskega razreda na 30 odstotkov ter do leta 2020 povečati prodajo zunaj Evrope na 14 odstotkov. Pri tem bo blagovna znamka Asko ključno gonilo za doseganje teh ciljev.
„Ljudje se vračajo k tradicionalnim vrednotam in pogosteje
Vsak nov dan naj bo oplemeniten s pozitivnimi vrednotami. Za skupen lepši jutri!
Čestitke ob dnevu boja proti okupatorju in prazniku dela!
■
■
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
"»WAS
21. aprila 2016
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 13. aprila
Agencija za varnost v prometu je vlado in policijska sindikata pozvala, naj prenehajo stavkati, ob tem pa opozorila, da je letos umrlo že šest motoristov.
Ob javni predstavitvi novega predloga bele knjige je bilo slišati opozorila, da moramo ob spremembah pokojninskega sistema nujno govoriti tudi o spremembah zdravstvenega sistema, sistemu dolgotrajne oskrbe, trgu dela in izobraževalnem sistemu.
Ministrstvo za delo je pred-
Predstavitev bele knjige pokojninskega sistema je bila zelo živahna.
stavilo delovno različico pokojninske reforme, Karl Erjavec pa je bil ogorčen, ker osnutka niso prej pokazali koaliciji.
Mediji so nas opozorili, da bo Slovenija v okviru načrta premestitve 567 prebežnikov v prihodnjih dneh iz Italije sprejela prve prosilce za azil, večinoma gre za moške iz Eritreje.
V Skopju je več tisoč ljudi protestiralo in zahtevalo odstop predsednika Makedonije Gjor-geja Ivanova, ki je dan pred tem pomilostil vse, ki so bili vpleteni v prisluškovalno afero.
Četrtek, 14. aprila
Branimir Štrukelj je izpostavil, da je vlada pozabila na dogovor, s katerim se je konec lanskega leta zavezala, da bodo varčevalne ukrepe odpravili do konca leta 2019.
Po kongresu Iniciative za demokratični socializem, ki je bil zaradi nesklepčnosti prekinjen, so v javnost pricurljale informa-
Na levici je prihajalo do razkolov.
cije o razkolu v stranki.
Računsko sodišče je vladi, šolskemu ministrstvu in Nakvisu pri revidiranju ureditve in izvajanja postopkov evalvacij, akreditacij ter podeljevanja koncesij med letoma 2010 in 2013 izreklo negativno oceno.
Belgijsko sodišče je džihadistič-nega rekruterja Khalida Zerkani-ja, ki je med drugim novačil osumljene za napade v Parizu in Bruslju, obsodilo na 15 leta zapora.
Ukrajinski parlament je sprejel odstop Arsenija Jacenjuka s položaja predsednika vlade in potrdil imenovanje dosedanjega predsednika parlamenta Vla-dimirja Grojsmana za novega ukrajinskega premierja.
Petek, 15. aprila
Vlada in ŠOS sta sklenila kompromis, da bodo lahko novelo o visokem šolstvu sprejeli čim prej in se nato lotili novega sistemskega zakona o visokem šolstvu.
Odpuščenih je bilo pet policistov sindikalistov, vpletenih v afero Koprivnikar.
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o parlamentarni preiskavi, zato bo moralo ljubljansko okrožno sodišče odločiti o zasegu dokumentacije, ki jo za svoje delo potrebuje preiskovalna komisija DZ za ugotavljanje zlorab v bankah.
Županova lista nekdanjega mariborskega župana Franca Kan-glerja se je odločila preimenovati v Novo ljudsko stranko Slovenije, s katero se bo za glasove bo-
VSI V ISTO SMER -SEVER
Spoštovane občanke in občani!
Ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku dela in dneva Evrope, vam drage občanke in občani želim, da bi zavel optimizem in poštenost kot stalnica v odnosih med ljudmi. V Svetu Mestne občine Velenje si bom še naprej prizadeval za enakomerni razvoj mesta in podeželja.
Svetnik Franc Sever
Kot kaže, bo Franc Kangler kandidiral tudi na prihodnjih državnozborskih volitvah.
rila na naslednjih državnozborskih volitvah. Japonsko je stresel potres z magnitudo 7,3.
Potem ko je prišlo na dan, da je EU Belgijo opozorila na »resne pomanjkljivosti« pri varovanju letališč, je belgijska ministrica za promet Jacqueline Galant odstopila.
Sobota, 16. aprila
Miro Cerar je dejal, da so pogajanja s stavkajočimi policisti v sklepni fazi.
Madžarska vlada je sporočila, da je glede t. i. migrantske krize pripravila svoj načrt za »obrambo Evrope«, ki zavrača porazdelitev 160 tisoč prebežnikov po uniji.
Papež Frančišek je obiskal gr-
tevali tudi konec t. i. varčevalne politike.
Ekvador je stresel potres z ma-gnitudo 7,8, v njem pa je umrlo 235 ljudi, skoraj 600 pa je bilo ranjenih. Predstavnik etiopske vlade je dejal, da so napadalci, ki so pripadniki južnosudanske etnične skupine Murle, pobili 140 ljudi, ob tem pa ugrabili najmanj 39 otrok.
Ponedeljek,
18. aprila
Začela se je nacionalna akcija, v kateri policisti posebej pozorno nadzirajo hitrost voznikov.
Premier Miro Cerar je na aprilski seji, ki se je začela z minuto molka za umrlim nekdanjim poslancem SLS Josipom Bajcem, odgovarjal na vprašanja poslancev.
Istega dne se je premier sestal
Madžarska vlada je pripravila »načrt za obrambo Evrope«.
ški otok Lezbos, kjer se je srečal s prebežniki in pozval svet, naj se na migrantsko krizo odzove s človečnostjo. Skupaj z njim je v Vatikan odpotovalo 12 prebe-žnikov.
Pri voznikih, ki sta pogodbeno sodelovala z Evropskim parlamentom v Strasbourgu in Bruslju, so našli propagandni material t. i. Islamske države.
Zaradi spopadov v provinci Alep in napadov džihadističnih borcev samooklicane Islamske države je v Siriji v zadnjih dneh od doma zbežalo 30 tisoč civilistov.
Nedelja, 17. aprila
Predsednik države Borut Pahor je ocenil, da se je Evropa znašla na razpotju in da tako, kot je, dolgo ne more živeti naprej. Predlagal je novo vizijo z novo evropsko ustavo.
Hrvaški zunanji minister Miro Kovač je sporočil, da bo slovenskemu kolegu Karlu Erjavcu kmalu predstavil predlog za način reševanja spora o meji med državama.
Z zahtevo po odstopu britanskega premierja Davida Came-rona je v Londonu protestiralo več kot 150 tisoč ljudi, ki so zah-
Julijana Bizjak Mlakar je dejala, da bo prva ministrica, ki bo delovno mesto zapustila, ker ni ubogala moškega.
z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. Pozval jo je k odstopu, a ga je ministrica zavrnila.
Po medijskem razkritju o povezavah z islamističnimi in ultra-nacionalističnimi skupinami je odstopil švedski minister za stanovanja Mehmet Kaplan.
Predsednik Kube Raul Castro je na kongresu kubanske komunistične stranke v Havani dejal, da se morajo prihodnji voditelji Kube upokojiti pri 70 letih in tako dati prostor mlajšim.
Torek, 19. aprila
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar do roka, ki ji ga je za razmislek določil premier Miro Cerar, ni odstopila, zato je ta v Državni zbor poslal predlog za njeno razrešitev.
Kmetijsko ministrstvo je sporočilo, da bo vladi predlagalo, da začne po šestmesečnem uvajanju davčnih blagajn Slovenija posnemati avstrijski sistem, kjer je meja za davčno blagajno postavljena pri 7.500 evrih prihodkov na leto.
V Londonu je 150 tisoč ljudi zahtevalo konec t. i. varčevalne politike.
Koliko časa boEUše poslušala turško pogojevanje?
Turčija je zagrozila, da bo odstopila od dogovora za ustavitev prihoda prebežnikov v Evropo, če Bruselj do junija ne bo odpravil vizumske liberalizacije za turške državljane.
Poljski obrambni minister je z javnostjo podelil svoje mnenje, da Rusija predstavlja resno grožnjo Natu in da se sistematično pripravlja za napad na zavezništvo.
Jure Trampuš
O zmagovalcih
Pred desetimi in še nekaj dnevi je bila v Velenju slavnostna akademija ob petdesetletnici »Gasilske šule«, velenjske gimnazije, ki se je v času rasti mesta ob Paki nesramežljivo postavila ob bok ravenski in celjski ustanovi, obe sta večji, starejši, a velenjska po petih desetletjih ne zaostaja za njima.
Srednješolska leta so v življenju vsakega človeka čas odraščanja, osamosvajanja, eksperimentiranja, iskanja, zorenja, oblikovanja, so čas, ko stvari niso več samoumevne in ko se ne dogajajo več same od sebe, ampak lahko sam, če zmoreš in želiš, vsaj malo vplivaš na tok življenja. Srednješolska leta so pomembno življenjsko obdobje, če človeku uspe, da požene lastne korenine, se tja velikokrat vrača. Odgovori na velika vprašanja so bili takrat enostavni, še to ne, velikih vprašanj si na brzovlaku brigad mladosti nihče ni zastavljal.
Ko sem se iz Ljubljane pripeljal na prireditev v kulturnem domu, mi je bilo malce nelagodno, nikoli nisem maral borčevskih zgodb o preteklosti, napihovanja spominov, trepljanja po hrbtih, kako dobri naj bi bili. A bil sem presenečen, iskreno, na odru ni bilo baročnega napihovanja pomembnosti, tudi sejma ničevosti nisem opazil, bilo pa je veliko hudomušnosti, samoironije, neobremenjenosti. In ravno ta mladostniška samozavest, ki si postavlja meje le zato, da jih lahko preseže, svežina, ki je bila na odru, je nekaj povsem drugega kot predvidljiva življenja, v katere se pogrezamo srednje ostareli gimnazijci. Večkrat se je treba spomniti na gimnazijo, na čas, ko so bile pedagoške obveznosti le izgovor za pohajanje v enajsto šolo ...
Nekaj je nostalgija, spomin na čas, ki ga nikoli ni bilo, četudi je vedno obstajal, nekaj pa je samorefleksija odraščanja ob Paki. Ni res, da je bila Gasilska šula le veselje in malo matematike, bili so tudi porazi, neuspehi, aroganca, zgrešene poteze učiteljev in učencev. In če je prireditev ob obletnici želela pokazati, kaj je šola dala Velenju in Sloveniji, res jima je dala veliko, pa ni govorila o tistih drugih, ki niso zmagovalci, ki ne delajo na Dunaju, v Berlinu, ki so morda ostali v Velenju in živijo povsem zadovoljna življenja. Ali pa tudi to ne. Kaj pa kopica anonimnih gimnazijcev, ki so se razte-pli sem in tja? Kaj pa tisti, ki šole niso končali, ki niso končali študija, ki jim življenje na prizanaša? Kdor ponosno govori o zmagovalcih in jih izpostavlja kot primere dobre prakse, češ, poglejte jih, to so naši učenci, hkrati pozablja na vse druge. Na večino.
Na prireditvi, ki slavi zgodovino, je to razumljivo. Je čas napitnic in radosti, »veselimo torej se, mlada nam je duša, po prijetnostih mladosti, po nadložni bo starosti vse nas krila ruša«. Popolnoma nekaj drugega pa je, ko celotna družba govori zgolj o zmagovalcih, ko je zmagati postalo temeljno vodilo naših življenj. Najprej tekmuješ s sošolci, potem s sodelavci, tekmuješ, kdo ima boljše otroke in ti krog nadaljujejo dalje, dokler vsi skupaj ne pademo v spiralo uničujoče kompetitivnosti. Ko družba govori o zmagovalcih, dela poražence, na enega zmagovalca vedno pride tisoče poražencev. Za poražence potem, kot pravi recimo Matjaž Hanžek, skrbi država, zmagovalci pa si v tujini kupujejo vile in ne plačujejo davkov. Če si bil v mladosti kdaj brezbrižen in nisi niti videl tiste sošolke, katerega imena se niti ne spomniš več, danes sošolke, sošolci, pozabljeni ljudje živijo okoli nas. Vsi pač niso imeli toliko sreče, da so lahko obiskovali dobro šolo, da so se rodili v srečni družini, vsi se v svetu večnega izrivanja ne znajdejo. A nazaj k obletnici, kot vedno, je najbolj sijal Marko, pridigal je s prijaznim nasmehom na obrazu, kako je . kako smo vsi v tistem času razmišljali »outside the box«, izven ustaljenih obrazcev, po svoje, sveže, izzivalno, novo, noro za nekatere, nesmiselno za druge. Za tiste nam je bilo vseeno, samo da smo bili skupaj, samo da smo bili svobodni. Kljub temu da na slavnostni akademiji ob petdesetletnici velenjske gimnazije praktično ni bilo predstavnikov aktualne generacije, sem prepričan, da danes razmišljajo na podoben način. Vsaj nekateri. Točno to je tudi prava skrivnost Gasilske šule.	a
za varstvo Velenje
Kidričeva 23, Velenje T 03 898 84 01 www.domvelenje.si
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 7
21. aprila 2016

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
7
Končno denar za čistilno napravo
Občina Mozirje praznuje - Letos trije večji projekti
Tatjana Podgoršek
V občini Mozirje so minulo nedeljo začeli splet prireditev, s katerimi bodo zaznamovali letošnji občinski praznik. Ivan Suhover-šnik, mozirski župan, je v prazničnem pogovoru med drugim dejal, da so ob pogledu na opravljeno delo od lanskega do letošnjega praznika zadovoljni. Ni namreč kazalo, da se bo toliko dogajalo, kot se je.
Poplavna varnost in sanacija plazov
Med pridobitvami je zanj zelo pomembna ureditev Ločnega jezu in urejenost desnega brega reke Savinje ob Mozirskem gaju. Projekt se je »vlekel« od leta 2003, z njegovo izvedbo pa so zagotovili občanom na območju naselja Loke večjo poplavno varnost. Levji delež denarja je zanj prispevala država, stroške projektne dokumentacije pa je plačala lokalna skupnost. V Lokah so obnovili še dobrih 200 metrov vodovodnega omrežja, hkrati so zgradili ploč-
nik za pešce ter uredili košarkarsko igrišče. Lepšo podobo danes kaže šmihelsko vaško jedro, s pomočjo domačinov so v kraju Lepa Njiva posodobili dva kilometra ceste, asfaltirali so cestišče na Krahelnovem, pri čemer so prav tako sodelovali njeni uporabniki. »Še posebej moram izpostaviti ureditev plazov, česar prvotno niso predvideli. Na srečo je država pridobila nekaj evropskega denarja in nam
pomagala pri odpravljanju posledic drsenja zemlje pri osmih plazovih.« Sogovornik je med pomembnejše pridobitve uvrstil še ureditev prehoda za pešce in pločnika na regionalni cesti pri Šolski ulici, v teh dneh zaključujejo dela pri ureditvi avtobusnih postajališč in javne razsvetljave pri Cinkarni v Ljubiji, za večjo poplavno varnost so poskrbeli z izgradnjo novega mostu in ureditvijo njegove okolice pri gasilskem domu v Mozirju. Med letom načrtujejo še ureditev struge Mozirnice, končujejo tu-
Ivan Suhoveršnik: »Kljub še vedno kriznim časom se bo tudi do naslednjega občinskega praznika dogajalo marsikaj.«
di projekt izgradnje pločnika od Šajsbaha do Krahlnovega in ureditev prehoda za pešce proti pokopališču v Mozirju, v kratkem naj bi stekla še izvedba. »Za večino omenjenih večjih projektov je denar zagotovila država, a tudi stroški priprave projektne dokumentacije, nadzora in DDV-ja za lokalno skupnost niso zanemarljivi.«
Nagrajenci
Na osrednjem dogodku ob letošnjem občinskem prazniku, slavnostni seji tamkajšnjega občinskega sveta, bodo nekaterim najprizadev-nejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade.
Zlato plaketo s priznanjem Občine Mozirje bodo prejeli: Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline, Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline ter Ciril Metod Sem. Denarno nagrado pa bo prejela sekcija zeliščarjev Društva upokojencev Mozirje.
Želijo si še več stikov s krajani
Obiskali smo mestno četrt Desni breg
Milena Krstič - Planine
Velenje - »Ponosni smo na lani dokončano obnovo Jenkove ceste in veseli, da nam je v proračun Mestne občine uspelo uvrstiti sanacijo Šlandrove ceste, saj takšna, kot je, ne zagotavlja varnosti pešcem, še posebej pa ne otrokom, ki po tej cesti hodijo v šolo,« pravi predsednica sveta mestne četrti Desni breg Jelka Sever Časl. Stanovalci, ki živijo vzdolž nje, pa bodo dobili tudi novo razsvetljavo. "Sedanja je moteča, saj jim sveti v bivalne prostore." Razsvetljavo pa bi radi uredili tudi med Vojkovo cesto in samskim domom, doda. Želijo si, da bi čim prej obnovili še streho na avtobusnem postajališču na Tomšičevi, ta propada, in uredili parkirne prostore med tako imenovanima zgornjo Namo in blokom Petinpetdeset, vsa so neurejena in neasfaltirana.
V osnutek občinskega okolje-
varstvenega načrta so predlagali protihrupno in protiprašno ureditev Tomčiščeve ceste. „S postavitvijo ležečih ovir v predelih, kjer so prehodi za pešce, bi v veliki meri zmanjšali hrup in povečali varnost. Še močneje pa bi omilila hrup in zadržala izpušne pline zelena bariera." To so
Na Tomšičevi bi radi zmanjšali hrup.
Jelka Sever Časl: »Veseli bomo vsake pobude.«
cilji, ki bi jih pri infrastrukturi radi uresničili čim prej.
Imajo pa še več idej in zamisli. Predlagali so, da bi zelenica med glasbeno šolo, Šolskim centrom in obema osnovnima šolama dobila vsebino. »Zamislili smo si medgeneracijski park mladih." Junija bodo v amfiteatru na Trgu mladosti predstavili kulturno--umetniške dosežke predšolskih in šoloobveznih otrok, dijakov in študentov, ki se izobražujejo na območju mestne četrti Desni breg. „Na našem območju so namreč kar tri osnovne šole, vrtci, Center za vzgojo in izobraževanje, Varstveno-delovni center Sonček, glasbena šola in Šolski center. O dogodku se bomo s predstavniki teh ustanov podrobno pogovorili in ga predstavili na srečanju ta teden.«
Prostori mestne četrti Desni breg so na Kersnikovi 1 in so last Mestne občine Velenje. V
Prostori so za ŠENT neprimerni. Na Kersnikovi 1 pa je tudi premalo
parkirnih prostorov.
Prostori ŠENT-a v neprimernih prostorih
Ker so prostori, v katerih gostuje društvo ŠENT, neprimerni - ne zadostujejo vsem pogojem, ki so za izvajanje dejavnosti predpisani, si prizadevajo, da bi zanje našli ustreznejšo lokacijo.
Veliko pozornosti starejšim
Veliko pozornosti namenjajo tudi starejšim sokrajanom in ranljivim skupinam prebivalcev. V mestni četrti deluje krajevna organizacija Rdečega križa, ki jo vodi Danica Markus. Svet mestne četrti ji pomaga pri obdarovanju in obiskih starejših na domu.
Jeseni so zanje pripravili predavanje zdravnice Aleksandre Žuber o prijaznem staranju. Bilo je zelo dobro sprejeto, zato ga bodo letos ponovili. Ob koncu leta pripravijo tradicionalno srečanje najstarejših.
Čistilna naprava, peterokrako krožišče
Lani so za naložbe namenili dobro tretjino od nekaj več kot 3,6 milijona evrov »težkega« občinskega proračuna. Podobno vsoto nameravajo nameniti tudi letos. Ivan Suhoveršnik je med naložbami postavil na prvo mesto razširitev in posodobitev čistilne naprave v Lokah. Gre za skupni projekt občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji, nanj pa se pripravljajo že več kot tri leta. Izvajalca so že izbrali, niso pa zagotovili doslej dovolj denarja. Računali so na uspeh na dveh razpisih, a so vedno izpadli. Sedaj imajo denar zagotovljen, izbrani izvajalec (velenjski Esotech) pa ostaja isti, saj je ta
pogodbo podaljšal. Projekt naj bi uresničili še letos. Prav tako naj bi se pred iztekom leta veselili ob otvoritvi posodobljenih 4 kilometrov cest proti Lepi Njivi, po dolini ob potoku Ljubija. V državnem proračunu za letos in prihodnje leto je odmerjen denar za izgradnjo peterokrakega krožišča pri avtobusni postaji v Mozirju, lokalna skupnost pa bo morala primakniti denar za ureditev lokalnih cest, ki se bodo navezovala na krožišče. Njen strošek je tudi priprava projektne dokumentacije in potrebna soglasja. Na sanacijo čaka še nekaj plazov, zanje pa so že naročili izdelavo projektne dokumentacije.
Sindikat pridobivanja energetskih surovin
Slovenije
^elu čast inoblast!
i* , * ^
Povrnimo geslu svoje vrednote, tudi tradicijo.
Vidimo se na kresovanjih in prvomajskih shodih.
Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije
Sindikat Premogovnika Velenje
B

ijetnOpraZnovanje
teh prostorih gostuje več društev in organizacij, denimo krajevna organizacija Združenja za vrednote NOB, Društvo izgnancev, Šaleški koronarni klub, Društvo za pomoč odvisnikom ŠENT ... V teh prostorih se srečujejo hišni sveti več okoliških stanovanjskih blokov.
»Imamo željo, ki je skupna nam in stanovalcem Kersnikove 1. Prizadevamo si, da bi se tu uredilo več parkirnih prostorov, saj obstoječi ne zadostujejo potrebam. V tem bloku namreč deluje tudi banka, mi in vsa našteta društva in organizacije in je parkirnih prostorov veliko premalo.«
Uradne ure imajo vsako sredo od 17. do 19. ure. »Vabimo krajane, da nas obiščejo. Veseli bomo vsake pobude, saj si želimo skupaj z njimi še izboljšati našo lepo mestno četrt.«
A
DeSUS
Demokratična stranka Upokojencev Slovenije Območni odbor Velenje
V slogi je moč. Enotnost in povezovalnost uresničujeta naše cilje.
Čestitamo vam
za 27. april, 1., 8. in 9. maj!
Svetniška skupina DeSUS MO Velenje
■
■
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 8
8
OBJAVA

21. aprila 2016
Po 87. členu Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 90/09 - odl. US, 56/11 - odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 - ZUJF), Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 - ZUE, 11/09, 81/11 in 47/14, Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje, po Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenim dne 28. 10. 2015
OBJAVLJA
Prednostno listo A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe
OBVESTILO
O OBJAVI PREDNOSTNIH LIST ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Občane in občanke Mestne občine Velenje obveščamo, da je Mestna občina Velenje objavila na spletni strani www.velenje.si (priložnosti/javne objave) in na oglasni deski v avli Mestne občine Velenje PREDNOSTNI LISTI ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM TER SEZNAME ZA ZAMENJAVO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM in sicer:
•	prednostno listo A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe, dne 21. 4. 2016;
•	seznam za zamenjavo stanovanj -
A,	dne 21. 4. 2016;
•	prednostno listo B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo, dne 7. 4. 2016;
•	seznam za zamenjavo stanovanj -
B,	dne 7. 4. 2016.
Seznama upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, ne bomo objavili, ker števila razpoložljivih stanovanj v času veljavnosti prednostne liste ni mogoče vnaprej predvideti. Stanovanja bomo dodeljevali skladno s številom upravičencev na prednostnih listah in glede na primerno stanovanjsko površino ter višino najemnine (novejša stanovanja upravičencem iz liste B, starejša stanovanja upravičencem iz liste A). Strokovne službe Mestne občine Velenje so novembra 2015 zbirale vloge za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem. Na razpis je prispelo 367 vlog. Od tega je bilo 12 vlog za dodelitev in 7 vlog za zamenjavo v postopku zavrnjenih, 1 prosilec je odstopil od vloge, 8 prosilcev je bilo rešenih po prejšnji prednostni listi pred veljavnostjo nove. Na prednostno listo A se je uvrstilo 279 prosilcev, na prednostno listo B se je uvrstilo 24 prosilcev, na seznam za zamenjavo liste A se je uvrstilo 30 prosilcev in na seznam za zamenjavo liste B se je uvrstilo 6 prosilcev. Zadnji razpis je bil objavljen v letu 2012. Po tem zadnjem razpisu je Mestna občina Velenje zagotovila stanovanja vsem prosilcem za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj z liste B in ponudila stanovanja vsem prosilcem za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj z liste A. Z veljavnostjo nove prednostne liste se stanovanja po prejšnji listi ne dodeljujejo več. Mestna občina Velenje vlaga znatna finančna sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih občanov, tako je leta 2015 zagotovila skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije 134 novih stanovanjskih enot, v desetletnem obdobju pa skupaj preko 400. Skupaj je bilo v desetletnem obdobju sklenjenih preko 1.000 najemnih pogodb. Trenutno je v občinski lasti 903 stanovanj, od tega 863 neprofitnih stanovanj, 13 bivalnih enot in 27 službenih stanovanj.
Kljub velikim naporom po čim večjem reševanju stanovanjskih vprašanj občanov naše občine opažamo, da se na vsakokratni novi razpis prijavi še večje število prosilcev zaradi opazne vedno večje socialne stiske občanov, ki si sami ne zmorejo več rešiti svojega stanovanjskega vprašanja, in spremenjeni družinski strukturi prosilcev. Naslednji javni razpis za dodelitev neprofi-tnih stanovanj v najem bo objavljen predvidoma leta 2018.
Župan MOV Bojan Kontič, l. r.
Zap. Ime in priimek št.
Število točk
1	Edita Tamše	660
2	Alma Ibrišimovic	660
3	Saša Maric'	660
4	Vesna Krasnici	660
5	Klavdija Ludvik	620
6	Sandra Žarkovic	610
7	Anja Pevnik	580
8	Andreja Pirečnik	570
9	Florina Susuri	570
10	Ervin Zahirovic	560
11	Polonca Tučman	560
12	Senada KadiriC	560
13	Gorica Vrhovac	560
14	Zenelj Šarku	550
15	Teja Globočnik	540
16	Anica Marinič	530
17	Biljana Rutar	530
18	Sead Jahic'	520
19	Vesna Asani	520
20	Amela Alic	520
21	Azem Gavranovic	520
22	Suzana Džananovic	520
23	Petra Pirečnik	520
24	fiemal Merdic	520
25	Snježana Babajic	510
26	Dejan Ilic	510
27	Nihada Mejric	510
28	Jernej Zupanc	510
29	Boris Mijatovic	510
30	Sandra Nezirovic Dženanovic	505
31	Nerminka Hadžimuratovic	500
32	Meksudin Azemovic	500
33	Jasmin Omerovic	500
34	Barbara Grebenšek	500
35	Anita Tumarčic	500
36	Sladana Šumar	500
37	AdnanČutuk	490
38	Amir Šabanovic	490
39	Alen Zijan	490
40	Dejan Javernik	490
41	Mateja Senica	490
42	Marko Zagorc	480
43	Barbara Hubej	480
44	Elvis Biščic	480
45	Trendefil Milenkovic	480
46	Jure Petkovnik	480
47	Andreja Tu njic	480
48	Katja Ružički	480
49	Anita Praunseis	480
50	Bojan Topic	480
51	Ana Gnezda	480
52	Davor Gvozden	480
53	Dijana Ibrišimovic	480
54	Vesna Glasenčnik	480
55	Romana Pečnik	480
56	Nadja Pečnik	480
57	Valentina Kramaric	480
58	Eva Berlak	480
59	Alajdin Muharemi	480
60	Leonela Štruc	480
61	Mirnes Mešic	470
62	Armin Smajlovic	470
63	Matej Fujs	460
64	Petra Blatnik	460
65	Tomaž Tratnik	460
66	Katja Černjak	460
67	Mersiha Čamdžic	460
68	Marko Penava	460
69	Sabina Kadic	460
70	Goran Gačic	460
71	Dragana Bojic	460
72	Polonca Brložnik	460
73	Goran Namlic	460
74	Katja Gorenc	460
75	Meho Džambic	460
76	Almir Čanic	460
77	Maruša Rot	460
78	Jasmina Džafic	460
79	Gordana Brčina	460
80	Matej Bergant	460
81	Nataša Blekač	460
82	Kristjan Kopčic	460
83	Dolores Jakomin	460
84	Alma Mehmedagic	460
85	Dejan Lešer	460
86	Zvezdana Jauz	460
87	Anja Ojsteršek	460
88	Natalija Sivka	450
89	Ahmet Sadikovic	450
90	Bojana Kač	440
91	Zoran Vugrinec	440
92	Klavdija Podlesnik	440
93	Rahela Meh	440
94	Jožica Hudournik	440
95	Kristina Zaponšek	440
96	Nadja Špeh	440
97	IgorSevšek	430
98	Dragica Dupor	430
99	Desanka Eric	430
100	Šefik Trumic	430
101	Danica Kotnik	430
102	Jernej Rogina	430
103	Edin Omerovic	430
104	Vedrana Damjanovic	425
105	Natalija Rehar	420
106	Šemsudin Hodžic	420
107	Natalija Abina	410
108	Bernarda Kubale	410
109	Amel Pašic	410
110	Lidija Pražnikar	410
111	Cvetka Golob	410
112	Vinko Kovač	410
113	Petra Meh	410
114	Breda Vidovic	410
115	Tiosava Pavlovič	410
116	Polona Andrejc	410
117	Barbara Lipičnik	400
118	Simeon Gnezda	400
119	Srečko Bratušek	400
120	Andrej Kmetič	400
121	Cvetka Perc	400
122	Renata Avberšek	400
123	Martin Lah	400
124	Šahza Zahirovic	400
125	Andrej Gorenjak	400
126	Dragica Rajh	400
127	Lorina Doren	400
128	Nada fiogič	400
129	Jela Voglar	400
130	Branka Založnik	400
131	Sara Roškar	400
132	Suzana Repotočnik	400
133	Katja Založnik	400
134	Jasna Halilovic	400
135	Viktorija Videmšek	390
136	Marta Težak	390
137	Zvone Lipovšek	390
138	Mevla Hankic	390
139	Tatjana Pirečnik	380
140	Mitar Pavlovic	380
141	Slavko Biočanin	380
142	Tomaž Zep	380
143	Muhamet Koca	380
144	Simon Puklič	380
145	Irena Navodnik	380
146	Anton Štrukelj	380
147	Jasmina Kovač	380
148	Bernarda Glišič	380
149	Ivan Omladič	380
150	Urška Bogataj	380
151	Antonija Gregorc	370
152	Fahrudin Becic	370
153	Admir Music	370
154	Emil Avdic	370
155	Helena Potočnik	370
156	Samanta Ivanovic	370
157	Urška Špindler	360
158	Dušan Jager	360
159	Ibrahim Islamovič	360
160	Hanifa Alihodžic	360
161	Aleksandra Zakeršnik	360
162	David Dakič	350
163	Janez Furjan	350
164	Primož Vodušek	350
165	Tea Golavšek	350
166	Mateja Podpečan	345
167	Tjaša Jagodič	340
168	Mario Banovic	340
169	Daliborka Vladušic	340
170	Vesna Jusic	340
171	Miroslav Milinkovic	340
172	Esmir Eminič	335
173	David Skale	330
174	Petra Herperger	330
175	Anita Breznik	330
176	Amir Džambic	330
177	Urška Drame	330
178	Semir Džinic	330
179	Branislav Ilic	330
180	Zoran Školnik	330
181	Elmedin Buljubašič	320
182	Jože Zaplatič	320
183	Ina Vargek	320
184	Marija Verdev	320
185	Lilijana Jeromel	320
186	Josip Bačic	310
187	Damjana Kosi	310
188	Armel Taletovic	310
189	Mihec Šajhar	310
190	Tanja Černelič	300
191	Saša Osojnik	300
192	Primož Krk	300
193	Sean Pristovnik	300
194	Matej Brložnik	300
195	Jernej Podlesek	300
196	Marjan Klakočer	300
197	Darko Jošar	300
198	Marko Dolinar	300
199	Darja Maksimovic	300
200	Branka Crnobrnja	300
201	Aleksandra Radivojevic	300
202	Slavi Roškar	300
203	Darja Maček	290
204	Mario Ružic	290
205	Dino Halilovic	290
206	Kemal Pašalic	290
207	Amela Music	290
208	Anja Marjanovic	290
209	Vojko Srnovršnik	290
210	Osman Rizanaj	290
211	Stanislava Kolačko	290
212	Darko Marinic	290
213	Marjan Šunko	290
214	Andreja Ažber	280
215	Vladimir Aleksic	280
216	Željko Radic	280
217	Katarina Kovačevic	280
218	Sandra Hartman	280
219	Tomislav Naveršnik	280
220	Roman Purg	280
221	Nenad Fajt	280
222	Velibor Kneževic	280
223	Ines Vugrinec	280
224	Vesna Peruš	280
225	Sladjana Petkovic	280
226	Edin Mustafic	280
227	Igor Stjepanovic	280
228	Katica Kumer	280
229	Boštjan Klanfer	280
230	Hakija Omerovic	280
231	Elvis Kavgic	280
232	Robi Kozjak	280
233	Andrej Rebevšek	280
234	Mitja Švener	280
235	Elvis Čehic	280
236	Tadeja Apšner	280
237	Danijel Krneta	280
238	Andrej Skrt	280
239	Kristina Gegic	280
240	Tadej Javornik	280
241	Nikola Bursač	280
242	Amel Pašic	280
243	Dalibor Briševac	280
244	Sašo Avberšek	280
245	Miha Veler	280
246	Ana Marinovic	280
247	Peter Rogina	280
248	Anita Pejic	280
249	Snežana Milinčic	280
250	Aleksandra Drev	280
251	Denis Ibrišimovic	280
252	Milan Damjanovic	280
253	Goran Damjanovic	280
254	Tjaša Selič	280
255	Lovro Selič	280
256	Samir Beriša	280
257	Ratko Božic	280
258	David Mandelc	280
259	Erna Ibrišimovic	280
260	Luka Stjepanovic	280
261	Aleksander Terstenjak	280
262	Mirzeta Hamidovic	280
263	Jani Galof	270
264	Breda Kermavner	270
265	Vojislav Stojanovic	270
266	Sandra Baric	260
267	Dijana Dedic	260
268	Slavko Komar	260
269	Monika Kerin	250
270	Katarina Korenak	250
271	Tanja Operčkal	250
272	Mihael Stopar	240
273	Hari Povše	240
274	Saša Mrdžic	230
275	Luka Kolarič	230
276	Aldina Kazaferovic	220
277	Marjetka Germ	220
2 -»J oo	Denis Mešic	210
279	Vlastimirka Mehmedovic	190
Prosilci, uvrščeni na seznam za zamenjavo liste A
Zap. št. Ime in priimek
1	Mihael Antunovič
2	Mihaela Božic
3	Emran Asani
4	Nevenka Labus
5	Sabina Hadžič
6	Samir Kulj ic
7	Halima Imširovic
8	Ivan Talajic
9	Anita Sternad
10	Ermina Hamzic
11	Daria Doreni
12	Dragica Mulej
13	Sadeta Šimic
14	Lidija Govedič
15	Brankica Pavic
16	Vesna Breznik
17	Nada Simonič
18	Delfa Brčina
19	Štefka Maček
20	Nefisa Hirkic
21	Gordana Divkovic
22	Sadidin Muharemi
23	Milena Hrustelj
24	Ermina Lešnik
25	Radmila Žepinič
26	Karmen Valenčak
27	Almira Čehič
28	Irena Baric
29	Slavica Sadiku
30	Marina Vukoja
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 17
14. aprila 2016

MED VAMI
«»SÜAS	9
Manj kazenskih, več pravdnih zadev
Najstarejša zadeva, ki jo imajo v delu na Okrajnem sodišču Velenje, je stara več kot deset let - Predobravnavni narok na okrajnem sodišču prepuščen odločitvi sodnika
Milena Krstič - Planine
Velenje - V lanskem letu so na Okrajnem sodišču Velenje na novo prejeli v delo 13.430 zadev, skupaj z nerešenimi zadevami iz preteklih let so jih reševali 15.558, rešili pa 14.131. Ob koncu leta je ostalo nerešenih 1.422 zadev, kar je za 33 odstotkov manj kot v letu 2014. »V delu pa imamo še vedno okoli 16.000 izvršilnih mrtvakov, kot jim rečemo,« pravi predsednica Okrajnega sodišča Velenje Vlasta Lajlar.
Najstarejša zadeva, ki jo imajo v delu, je zapuščinska. Stara je več kot 10 let. »Zadeva je precej zapletena. Gre za zapuščino najprej po enem umrlem, potem po drugem. Vmes so se pojavila pravna vprašanja, stranke je bilo treba napotiti na pravdo. Zdaj čakamo odločitev okrožnega sodišča, ker gre za vezano zadevo.«
Poprečno reševanje pomembnejših oziroma malo zahtevnejših zadev traja dobrih 5 mesecev, pri drugih dva.
»V primerjavi z letom 2014 je zaznati upad števila prejetih kazen-
skih ter nekoliko povečano število pravdnih zadev. Sicer pa je sodišče kazenske, pravdne, nepravdne in zapuščinske ter zemljiškoknjižne zadeve reševalo tekoče,« pravi Lajlarjeva. Kazenske zadeve so se najpogosteje nanašale na kršitev pravic delavcev, tatvine, prometne nesreče in goljufije.
>
Institut priznanja krivde je lani uporabilo 26 obdolžencev.
Okrajna sodišča imajo pri odločanju v kazenskih zadevah na voljo (poleg siceršnjega postopka z odločitvijo po opravljeni javni glavni obravnavi, pri katerih izvajajo dokaze, zaslišujejo priče in na koncu razglasijo sodbo, teh je največ) še dva instituta.
Eden je sporazum o priznanju krivde, ki ga obdolženi ali njegov zagovornik, če ga ima, in državni tožilec lahko predlagata nasprotni stranki. »V sporazumu se stranke dogovorijo o kazni, stroških in mo-
Predsednica Okrajnega sodišča Velenje Vlasta Lajlar: »Cilj zmanjšati število nerešenih zadev smo lani dobro izvajali.«
rebitnih drugih ukrepih. O sporazumu odloča sodišče na predobrav-navnem naroku. Če je bil sporazum o priznanju krivde sklenjen kasneje, pa na glavni obravnavi. Ta postopek
je v praksi našega sodišča dokaj redek. Imeli smo le dva takšna primera,« pravi predsednica.
Drugi institut je možnost razpisa predo-bravnavnega naroka, ki je na okrožnem sodišču obvezen, na okrajnem pa ne. »Na okrajnem sodišču je odločitev prepuščena vsakemu sodniku posebej. Če se zanj odloči, se opravi v navzočnosti obdolženca, okrožnega državnega tožilca in zagovornika obdolženca, če ga ima. Na tem naroku lahko obdolženi krivdo prizna, lahko se izjavi, prepozna premoženjsko pravni zahtevek. Po prejemu priznanja krivde lahko sodišče
takoj opravi narok za izrek kazenske sankcije. Če do priznanja krivde ne pride, sodišče določi datum glavne obravnave, obdol-ženi pa lahko navede, kateri dokazi naj se na njej izvedejo, poda druge procesne predloge, izločitev nedovoljenih dokazov ... « Na Okrajnem sodišču Velenje so po uveljavitvi sprememb in dopolnitev Zakona o kazenskem
>
Kazenske zadeve so se najpogosteje nanašale na kršitev pravic delavcev, tatvine, prometne nesreče in goljufije.
postopku (po 15. maju 2012), predobravnavni narok razpisali večkrat, ugotavljajo pa, da ni tako učinkovit, kot bi pričakovali, saj se je razpis kazenskega postopka podaljšal.
»Na glavno obravnavo vabimo obtoženca, oškodovanca, tožilca, praviloma tudi priče. Pogosto se obdolženi in oškodovanec na njej srečata prvič po storjenem kaznivem dejanju ali sploh prvič.
Včasih se o zadevi pogovorita že v čakalnici. Ko v razpravni dvorani začnemo glavno obravnavo, obdolžence vedno poučimo o možnosti instituta priznanja krivde. Včasih se za to odločijo, želijo pa najprej slišati, kakšno kazensko sankcijo bo predlagal tožilec. Po priznanju krivde sodišče razpiše narok za izrek kazenske sankcije, obdolženi in oškodovanec pa se lahko dogovorita tudi o premoženjsko pravnem zahtevku,« pojasni Lajlarjeva.
»V praksi se dogaja tudi, da ob-dolženi na glavni obravnavi najprej zanika storitev kaznivega dejanja, v kasnejšem dokaznem postopku, ki sledi, pa poda izjavo, da krivdo po obtožbi priznava. S tem se skrajša čas reševanja posamezne zadeve, posledično pa tudi ne nastajajo večji stroški postopka.«
Obdolženci priznavajo krivdo za različna kazniva dejanja, ki se jim očitajo. Lani je ta institut na Okrajnem sodišču Velenje uporabilo 26 obdolžencev. Po številu kaznivih dejanj, v katerih so obtoženi priznali krivdo, so izstopala kazniva dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.	■
Zdenku Hriberšku priznanje za delo na področju varnosti
Dolgoletni direktor Gorenja Varovanje Zdenko Hriberšek prejemnik priznanja za življenjsko delo v korporativni varnosti
Mira Zakošek
Gorenje Varovanje je postalo pod vodstvom direktorja Zdenka Hriberška služba, ki jo cenijo znotraj sistema Gorenja, pa tudi širše, saj varujejo tudi občinsko in drugo premoženje, nekaj tudi zasebnega. To so opazili tudi na Inštitutu za korporativno varnost, ki so Hriberš-ku podelili priznanje za življenjsko delo (je prvi dobitnik takšnega priznanja v Sloveniji). Združujejo strokovnjake različnih področij in tako bogatijo znanje in izkušnje v korpo-rativnih varnostnih storitvah. Pripravljajo seminarje in strokovna posvetovanja. Dr. Denis Čaleta, ki je predsednik slovenskega združenja kor-porativne varnosti ICS, je strokovnjak za teoretična znanja in vedenja o korpo-rativnosti in drugih povezanih področjih, Zdenko Hri-beršek pa praktik in ta kombinacija je bila že ob ustanovitvi združenja (Hriberšek je eden od ustanovnih članov) odlična. Znanje in izkušnje na enem mestu so rodili res dobre rezultate.
Poleg tega, da se Gorenjevi varnostniki izobražujejo preko tega
združenja, pripravljajo zanje tudi veliko internih izobraževanj. »Zahtevamo, da so dobro usposobljeni in tudi izobraženi, časi, ko so ta dela opravljali zaposleni z nižjo stopnjo izobrazbe in premalo psihofizičnih sposobnosti,
Zdenko Hriberšek, direktor Gorenja Varovanja je na svoje priznanje zelo ponosen: »To je priznanje za dolgoletno delo mojemu celotnemu kolektivu.«
so mimo,« poudarja Zdenko Hri-beršek, ki ceni svoj kolektiv. Varnostniki imajo vsaj četrto in peto stopnjo izobrazbe, med njimi pa so tudi magistri varstvoslovja in obramboslovja.
Moram priznati, da sem na številnih prireditvah, ki jih je organizirala naša medijska hiša, tudi
sama veliko sodelovala z njimi in bila popolnoma zadovoljna, saj so svoje naloge opravljali profesionalno in osebno zavzeto. Z dobrim delom so si prislužili tudi certifikat standarda kakovosti, ki ga vedno znova tudi obnavljajo. Pohvalijo pa se lahko tudi s številnimi referencami. V ospredju sta vsekakor Gorenjevo priznanje iz leta 2012 za najbolj varno podjetje v Sloveniji in priznanje Mestni občini Velenje iz leta 2013 za najbolj varno občino (kot sem že omenila, so pristojni za večino njenih ustanov in prireditev). Gre tako za tehnično varovanje (na daljavo z alarmnimi sistemi) kot fizično varovanje.
»Varovanje premoženja je zahtevno in odgovorno delo in pomembno je, da to delo opravljajo varnostniki, ki jim ljudje zaupamo. Ponosen sem, da si je naša služba pridobila ta sloves, in sem tudi prepričan, da ga bomo ohranili. To smo dosegli s skrbno načrtovanim dolgoletnim usposabljanjem,« pravi Hriberšek, ki dodaja, da je skrb za varnost potrebna, četudi se tega mnogi ne zavedajo. To spoznajo takrat, ko je prepozno, ko se jim zgodi vlom in z njim povezane neprijetnosti. Preventiva na tem področju je nujna, namenjamo pa ji mnogo premalo pozornosti.
Skozi različne oblike ocen tveganja so oblikovani postopki, ki zmanjšujejo ta tveganja v podjetju. Skozi korporativno varnost pa so v Gorenju organizirane tu-
Z dvema sodnikoma manj
Septembra je na Okrajnem sodišču Velenje delalo 8 sodnikov, 6 višjih pravosodnih svetovalcev in 29 javnih uslužbencev. Oktobra je bila ena od sodnic premeščena na delo na okrožno sodišče, tako so imeli decembra 7 sodnikov, 6 višjih pravosodnih svetovalcev in 28 javnih uslužbencev. Danes je na Okrajnem sodišču Velenje samo še 6 sodnikov, 6 višjih pravosodnih svetovalcev in 28 javnih uslužbencev.
Glede na pripad zadev bo najverjetneje tako tudi v prihodnje.
di druge oblike, kot so varno in zdravo delo, požarna varnost, informacijska varnost...
Največji referenci za Gorenje Varovanje sta priznanji za najbolj varno podjetje, ki ga je prejelo Gorenje, in za najbolj varno občino, ki ga je dobila Mestna občina Velenje.
»Kakovost v storitveni dejavnosti je nekaj, kar je potrebno nenehno dograjevati z zaposlenimi, ki to storitev izvajajo tako za poslovni sistem Gorenje kakor tudi za druge pogodbene naročnike,« pravi Zdenko Hriberšek.
ERICo, d.o.o. | Koroška 58, Velenje | T 03 898 1930 | www.erico.si
	stranka
SMC	modernega
	centra
Mestna občina Velenje je čudovita občina, polna ponosnih, podjetnih, sočutnih in solidarnih ljudi, ki se s težavami soočajo tako, da jih rešujejo,
ne le vsak posamezno, ampak predvsem s sodelovanjem, skupaj. Tako deluje v Svetu Mestne občine Velenje tudi svetniška skupina SMS.
Občankam in občanom čestitamo ob bližajočih se praznikih.
Svetniška skupina SMC Velenje
■
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 10
10
IZOBRAŽEVANJE

21. aprila 2016
Krepili medgeneracijsko prijateljstvo
Že šestič Medgeneracijski festival - tokrat s sloganom Sanje pripadajo vsem generacijam - Starostniki in mladina izmenjevali znanje in izkušnje življenja
Tina Felicijan
Letošnji medgeneracijski festival je prvič organizirala Mestna občina Velenje, sodelovalo pa je več kot 35 športnih, kulturnih, izobraževalnih, socialnih organizacij. Bil je drugačen od prejšnjih, ki so bili mednarodni in so izobraževalne in informativne aktivnosti potekale v navezavi na Evropo. Letos so se osredotočili na Velenje in vsebine preselili v samo središče mesta, da bi čim več mimoidočih, ki sicer niso toliko vpeti v javno življenje, ozavestili, jih vključili v družbo, seznanili z delom vseh sodelujočih organizacij, ki lahko pomagajo ljudem vseh starosti, da se povežejo z drugimi in izmenjajo znanja in izkušnje, je namen festivala povzela predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Marija Vrtačnik.
Na osrednji prireditvi v soboto dopoldne je vabilo 24 stojnic z rokodelskimi delavnicami pletenja iz tekstila in plastičnih materialov, izdelave rož iz nogavic in papirja, kleklanja, ličenja, izdelovanja knjižnih kazal, tapkanja, razgibavanja, društva so prikazovala uporabo defibrilatorja, raču-
Evropski prostovoljci iz desetih različnih držav so povabili na pokušino brezplačnih jedi iz Francije, Španije, Italije, Grčije, Bosne, Rusije, Nemčije, Madžarske, Indonezije in seveda Slovenije. Zaloge so kmalu pošle.
nalnika in mobilnih telefonov, merila krvni tlak, obiskovalci so lahko igrali družabne igre, dogajanje pa so popestrile plesne skupine.
se morajo zavedati vse generacije. Zato je prepletanje medgene-racijskih vezi temelj teh odnosov. O tem je govorila na predavanju o kakovosti življenja starejših z
Tek starejših je potekal od Titovega trga do Cankarjeve ulice. Med več kot 250 tekači je najstarejši naštel že 88 pomladi, tekli pa so tudi otroci. ^ Udeležence so pred startom ogreli člani RK Gorenje Velenje.
V plesnem flash mobu, s katerim je 130 plesalk in plesalcev vseh starosti povabilo ljudi s Cankarjeve ulice na Titov trg, so bili zastopani različni plesni žanri, sodelovala pa je tudi navijaška skupina.
Kako do kakovostnega življenja v starosti
Ključna potreba ne le starostnikov, ampak vseh ljudi, pravi direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc, so kakovostni medsebojni odnosi. Zanje si je treba prizadevati že od otroštva, če želimo imeti kakovostno starost, česar
naslovom Lepo je, če sanjamo z odprtimi očmi. »Verjamem, da je recept za uresničenje naših ciljev korektnost, poštenost, načelnost in iz tega izhajajo dobri medsebojni odnosi. Če smo mi pripravljeni delati dobro in to dobroto širimo, se nam bo vračala. Če živimo tako, se nimamo česa bati,« je dejala in dodala, da je ve-
>
»Mesto, ki ni prijazno do vseh, ni prijazno do nikogar,« je dejal župan MOV Bojan Kontič in poudaril pomen vseh javnih zavodov, izobraževalnih ustanov in nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za kakovostno življenje vseh generacij.
lenjska občina lahko dober zgled vsem ostalim, kajti tu je resnično poskrbljeno za socialo, katere del so tudi starostniki. Po celotni občini razpredene mreže segajo že čez meje, saj imajo močne korenine, pravi.
Da znanje ne bi šlo v pozabo
Če starejši, upokojenci, niso aktivni, se njihovo znanje in izkušnje izgubijo, močne socialne mreže pa ostanejo neizkoriščene. Zato je direktor inštituta Ipak povabil na razpravo o vključevanju starejših v družbeno-go-spodarski razvoj lokalne skupnosti. »Govorimo, da je treba po-
Razija Bešič je hčeri Belmi pokazala, kako napraviti prve zanke kvačkarske mojstrovine, veščine pa se je učila tudi Edita Tamše iz Centra medgeneracijskega sodelovanja Šaleške doline.
daljšati delovno dobo, nihče pa ne razmišlja, kaj z upokojenci in kako jih lahko izkoristimo. Denimo v ZDA poznajo organizacijo z 12 tisoč svetovalci za mlada in majhna podjetja, ki jim pomagajo na različne načine. Veliko ljudi ima namreč znanje s področja marketinga, prodaje, razvoja, tehnologije. Tudi pri nas se to dogaja, vendar ni organizirano. Na Ipaku smo trikrat poskušali z evropskim projektom vseži-
vljenjskega učenja, a brez uspeha. Zdaj si želimo, da bi SAŠA Inkubator postal stičišče starejših z izkušnjami in mladih podjetnikov, ki potrebujejo nasvete,« je povedal Stanko Blatnik, ki upa, da bodo s svetovanjem potencial starejših začeli izkoriščati že v tem letu.
■
Več kot 50 udeležencev
Velenje, 14. aprila - Elektro in računalniška šola Šolskega centra Velenje (ŠCV) je na tukajšnjem Medpodjetniškem izobraževalnem centru pripravila dve tekmovanji: regijsko za osnovnošolce, na katerem so učenci tekmovali s svojimi roboti v kategoriji RoboSLED in RoboCu-pJunior - RoboREŠEVALEC A. Tu pa so roboti reševali določene težave. Hkrati je potekalo še državno tekmovanje v vožnji po labirintu za srednješolce - Robo-ERŠ 2016.
Tekmovanja se je udeležilo več kot 50 udeležencev, osnovnošolci so bili iz tukajšnje regije. Srednješolci pa iz cele Slovenije. Glavni organizator Peter Vrčk-ovnik je povedal, da imajo osnovnošolci priložnost na njem pokazati pridobljeno znanje pri predmetu robotika, kar poteka celo šolsko leto, prav tako se pokažejo srednješolci, katerih izdelani roboti so že bolj izpopolnjeni in primerni za prikaz reševanja določenih ovir v prostoru.
V kategoriji RoboERŠ (srednje šole - robot išče izhod iz labirin-
ta) so vsa tri mesta osvojili predstavniki Šolskega centra iz Nove Gorice, pri RoboREŠEVALEC (srednje in osnovne šole - robot išče pot iz labirinta - sledi črti in se izmika oviram, rešuje žrtve) sta osvojili prvi dve mesti ekipi osnovne šole Karla Destovnika
Kajuha Šoštanj, tretja je bila ekipa Srednje šole tehniških strok Šiška, v kategoriji RoboSLED (osnovna šola, robot sledi črti) pa je zmagal predstavnik šole Mihe Pintarja Toleda pred tekmovalcema šole Livada ter šole Antona Aškerca (vse Velenje).
Elektro-računalniška šola ŠCV je omenjeno tekmovanje pripravila že devetič. Najboljše osnovnošolce čaka 17. maja državno tekmovanje, srednješolce pa zaključek na Univerzi za elektrotehniko v Mariboru.
Tp
Utrinek s tekmovanja srednješolcev
"Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje."
Gustave Flaubert
Občankam in občanom voščimo prijazen prvi maj.
Svetniška skupina SLS
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 27
21. aprila 2016

KULTURA
S	11
Če ti je delo hkrati tudi konjiček
Srečanje z zborovodkinjo Manjo Gošnik Vovk - Podrobnosti med otroškim in upokojenskim zborom so, z vsemi je veliko dela
Tatjana Podgoršek
Običajno so zborovodkinje že na zunaj videti kot dokaj odločne, trdne - Manja Gošnik Vovk je pravo nasprotje zapisanega. Je drobna, krhka, mila, a zato nič manj uspešna. Vitrino s priznanji, ki jih je prejela za delo v zborovski ustvarjalnosti z otroki do 11. leta starosti, pa tudi kot profesorica klavirja je pred nedavnim obogatila še z zlatim priznanjem z odliko, ki ga je otroški zbor velenjske glasbene šole prejel na državnem tekmovanju v Zagorju, ter z dvema posebnima priznanjema: kot najboljši otroški zbor 25. revije in za najboljšo sestavo sporeda pri otroških zborih.
Garaštvo in ljubezen do dela
Skromno se je nasmehnila ob vprašanju, ali je pričakoval tak uspeh. Ne moreš se ga, smo izvedeli, upaš pa glede na vložen trud, prepustiš se presoji strokovne komisije. »Če ti ocenijo tvoje delo tako, bo že držalo, da delaš prav. Namreč tudi v glasbi se nenehno spreminjajo smernice, trendi, menjujejo se ljudje v žirijah. Včasih delaš po svoji najboljši vesti in v prepričanju, da delaš prav, potem pa nisi všečen, ne zadovoljiš merilom. Zato sem mnenja strokovne komisije zelo vesela, še bolj zaradi samih pevcev, ker je njihovo veselje ob takem rezultatu neizmerno.« Letos pravi, ima v zboru pravo ekipo srčnih in pojočih mladih, ki sledijo njenim zahtevam. Kar si zamisli, ji uresničijo.
Kaj odlikujejo dobro zborovodkinjo? Malo je premislila, nato pa dejala: »Predvsem moraš biti zaljubljen v svoje delo, garač. Težko delo se začne«, pojasni, »že pri izboru pevcev za zbor. Otroci imajo že v glasbeni šoli vse mogoče aktivnosti, potem pa jih še vabimo v pevski zbor.« Zelo se trudi pevce pridobiti s programom. Ni naklonjena, da bi ta bil
komercialen, popevkarski, ampak vseeno privlačen. Na začetku uvrsti lažje pesmi, nato zahtevnost stopnjuje. Ima po tolikih letih še tremo na nastopih? »O ja, ta kljub letom ne mine. Ko enkrat dosežeš dober rezultat, ga moraš vedno znova potrjevati.«
Manja Gošnik Vovk med številnimi priznanji hrani tudi priznanje za pedagoške in organizacijske dosežke pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja.
Poleg otroškega zbora in podmladka Carmine Slovenica Junior iz Maribora vodi še ženski zbor velenjskega društva upokojencev. Je razlika med njimi? Nekaj manjših podrob-
nosti je, »z vsemi pa je veliko dela,« je bila kratka in jedrnata.
Navdušila jo je Danica Pirečnik
Skomig z rameni ob vprašanju, zakaj je izbrala na poklicni poti za sopotnico glasbo, smo si razlagali, kot da pravzaprav ne ve natančno. »Verjetno,« je nato razmišljala, »imam v sebi občutek zanjo, določena nagnjenja.« Predvsem jo je navdušila Danica Pirečnik, ki jo je učila igranja na klavir v zadnjem letniku nižje glasbene šole in jo potem zelo dobro pripravila za sprejemni izpit na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Do lani je Manja prepevala še v Šaleškem akademskem pevskem zboru, ki ga vodi Danica.
Ima v Manjini družini glasba svoje mesto? Hčeri sta obe obiskovali glasbeno šolo, igrali klavir, manjša tudi violino, mami pa naprej nista sledili. Mož je športnik in ga za glasbo ni poskušala navdušiti. Jo pa na njeni poti podpira. Ima pa zelo »muzikalno« nečakinjo. »Izjemno rada poje in zdi se mi, da sem glasbena nagnjenja prenesla nanjo.« Kaj je dolgčas, ne ve. Poleg glasbe so sestavni del njenega skorajda vsakdanjika športne aktivnosti, je oboževalka urejene okolice hiše, vrta. Rada ima ročna dela pa filmske predstave, koncerte ...
Nič posebnega, pravi, ni v njenih prihodnjih načrtih. Uživa v tem, kar počne, saj je delo zanjo hkrati tudi konjiček. Toliko bolj, ker jo pri tem podpirajo doma in v velenjski glasbeni šoli, kjer ima kar nekaj dobrih učencev. »Vsakega ne silim, da mora na tekmovanja. Stres, ki ga doživljajo v pripravah nanje, je včasih kar naporen. Rečem si: zakaj ne bi bila glede tega malo bolj popustljiva,« je še dejala Manja Gošnik Vovk.
Romano Vozo deluje že 20 let

jmdiü vaeije
Ex Librisi v Šoštanju
Šoštanj, 14. aprila - V Mestni galeriji Šoštanj so na ogled reprodukcije ex librisov Secesija, Mlada Poljska in Art Deco, ki jih v svojih zbirkah hranita Znanstvena knjižnica Poljske akademije umetnosti in Poljske akademije znanosti v Krakovu. Gre za zbirko preko dvesto ex librisov, zbranih na dvanajstih plakatih. Ob zbirki je tudi pregledni dokument nosilca vinjete, avtorja, tehnike ... Razstava je v Slovenijo prišla s pomočjo Dušana Pirca, Velenjčana, ki je služboval na Poljskem, njegovo zanimanje kulturo pa se tudi sicer odraža v literarnem ustvarjanju. Na otvoritvi je povedal nekaj o zbirki in njenem pomenu doma in v svetu. Na ex librisih so, kot vemo, upodobljene življenjske zgodbe ali posebnosti posameznikov, pisateljev, pesnikov, znanstvenikov. Ker je bila razstava v Sloveniji prvič postavljena v organizaciji Knjižnice Velenje leta 2012, je v Šoštanju z majhnimi priredbami doživela zgolj ponovitev. Je pa to še za en korak v smeri sodelovanja poljske in slovenske kulture.


"i"
0
H
iS


Foto Dejan Tonkli
O exlibrisu nasploh je obsežen zapis dodal Arpad Šalamon, slikar in grafik, ki se z njimi ukvarja že daljše obdobje. Med drugim je zapisal: Ex Libris pomeni »iz knjige«, torej nekaj, kar sodi v knjigo. V tem primeru je to oznaka lastnika knjige v obliki vinjete, ki je prilepljena, najpogosteje na notranjo stran platnic ali ovitka. Vinjeto sestavlja monogram ali polno ime lastnika knjige, tudi z grbom, če ga lastnik uporablja, ali slika, ki ponazarja njegovo dejavnost. Lahko pa tudi kašen drug alegoričen ali heraldičen lik, ki smiselno in simbolno pojasnjuje poklic ali dejavnost lastnika knjige. Najpogosteje gre za eno od grafičnih tehnik: linorez, lesorez, pa tudi jedkanico v večbarvni ali enobarvni izvedbi.
Otvoritev razstave, ki bo na ogled do 5. maja, je glasbeno obarval kitarski duo Nace Serdinšek in Gorazd Planko, literarno pa Jadwiga in Dušan Pirc. Uradno jo je v imenu organizatorja Zavoda za kulturo Šoštanj in soorganizatorjev odprla Milojka B. Komprej.
Velenjsko romsko društvo ob svetovnem dnevu Romov in svojem jubileju pripravilo fotografsko razstavo v avli občinske stavbe
Tina Felicijan
V Šaleški dolini živeči Romi so se v društvo Romano Vozo povezali, da bi ohranjali svojo kulturo in izboljšali položaj romske skupnosti na vseh nivojih družbe, je pogovor začel predsednik Slobo Nezirovic. »V dvajsetih letih smo izvedli številne kulturne dogodke, ukvarjamo se z založniško dejavnostjo in dobro sodelujemo tako z občino kot s sorodnimi društvi, denimo s srbskim in bošnjaškim kulturnim društvom pa Mladinskim centrom Velenje, saj želimo nadgraditi medkulturni dialog v Velenju.« Tu namreč prebiva cela paleta narodov in etničnih skupin. Medsebojno sodelovanje jih zbližuje, krepi dobre odnose in strpnost. Skupaj dokazujejo, da pripadniki različnih kultur lahko živijo v sožitju.
»Proučili smo mnenja strokovne komisije in ugotovili, da imajo naši otroci težave predvsem z jezikom in matematičnimi nalogami. Zato smo pred leti na Šolskem centru Velenje vzpostavili učno pomoč, kar se je zelo poznalo.«
Ponosni na svoje poreklo
»V mladih je še žar Romov«, pravi Slobo, »zato jim ni težko
rajo pa s svojimi dejanji pokazati, da so vredni tega,« je povedal in poudaril, da v velenjski občini z Romi ni nobenih težav. Kljub temu aktivisti društva Romano Vozo opažajo, da se romska kultura izgublja. Ker zdaj živijo v mestu in so več v stiku z drugimi ljudmi, vedno manj uporabljajo romski jezik. »Zato organiziramo jezikovne delavnice, izdali smo knjige in učbenike, romske revije ter pesniške zbirke v romskem in slovenskem jeziku.«
Slobo Nezirovic je tudi član Sveta romske skupnosti, katerega trenutni cilj je uveljaviti nacionalni program ukrepov, ki obravnavajo romsko skupnost. Cilj društva Romano Vozo pa je, da bi mlade uspešno nagovarjali k
Večje diskriminacije ne čutijo
Občanke in občani Rome in druge narodnosti dobro sprejemajo, pravi Slobo. Diskriminacija se ne pojavlja niti v šolah niti na delovnih mestih. Jih je pa zanimalo, zakaj je večina njihovih otrok napotena na izobraževanje v prilagojene programe.
»Pred leti je večina Romov prebivala na graščini Turn. Zaradi spremembe namembnosti tega objekta smo v sodelovanju z Mestno občino Velenje podpisali pismo o nameri in Romi sedaj prebivamo v urbanem naselju.«
Slobo Nezirovic
>
Proti koncu leta bo društvo Romano Vozo povabilo na slovesnost ob svoji 20-letnici. Nastopala bo romska glasbena skupina Amala, želijo pa povabiti tudi srbske trubače.
povedati, kdo so in kake korenine imajo.
Če bi jim to vprašanje postavili pred dvajsetimi leti, bi to morda zatajili. Z delom društva - z delavnicami in druženji - smo jim dopovedali, da so lahko enakovredni na vseh ravneh družbe in se jim ni treba sramovati svojega porekla. Mo-
vključevanju v aktivnosti društva. Težave namreč imajo, ker se vse manj mladih želi izpostavljati. Največje pomanjkanje čutijo pri zanimanju za romske plese. A je predsednik optimističen in vztrajen, zato bo romska kultura tudi v Šaleški dolini zagotovo ostala živa.
SREČNO, KNAPI!
Prijazno vabljeni na odprtje razstave
Srečno, knapi!
Z razstavo Srečno, knapi! rudar in fotograf Aleksander Kavčnik prikazuje utrinke iz svojega delovnega okolja, ki segajo od prikaza sodelavcev, do intimnih in neobičajnih prikazov delovnega okolja, tako zunaj kot pod zemeljskim površjem.
fl
GALERIJA
na prostem
VELENJE
Odprtje bomo pripravili ob svetovnem dnevu Zemlje
22. aprila 2016 ob 17. uri.
Razstavo bo odprl podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol in bo na ogled do oktobra 2016.
Na odprtju bo nastopil Rudarski oktet Velenje.
MESTNA OBČINA
VELENJE
■
■
■
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA
"»WAS
21. aprila 2016
Kruha in iger
Na četrti razstavi v prenovljeni Galeriji Velenje se predstavljata Tina Dobrajc in Uroš Potočnik
Tina Felicijan
Velenje, 14. aprila - Slikarka Tina Dobrajc, Gorenjka, ki se ukvarja tudi s scenografijo in kostumografijo, raziskuje položaj prodornih žensk v družbi. Uroš Potočnik je šaleški slikar, ki v različnih obdobjih ustvarjanja pozorno opazuje družbena dogajanja. Lani sta oba prejela Jakopičevo priznanje, najvišjo stanovsko nagrado za mlade sli-
karje. Oba sta bila udeleženca in tudi nagrajenca kolonije diplomantov likovne akademije, ki jo je Galerija Velenje prirejala do leta 2009. Kustosinja mag. Milena Koren Božiček se je njune nagrade razveselila. »Potrdila je naše takratno čutenje, da so naši nagrajenci tisti pravi avtorji, ki bodo tako s svojim delom kot veliko mero talenta uspeli kot umetniki, kakor ta dva slikarja.« Zato ni oklevala s povabilom, naj raz-
stavljata v velenjski galeriji.
Povezuje pa ju tudi »angažirani velikan slikarstva 19. stoletja« Gustav Courbet, saj sta v njegovih delih našla izhodišča za svoja. »Dobrajčeva v sliki z naslovom Izvor življenja, Potočnik pa v sliki Lomilci kamna. Tina motiv prenese v svojo multimedij-sko projekcijo in ga fenomenalno poveže z zelo feministično noto - obiskovalec si lahko ogleda 12 najbolj prodornih svetovnih že-
na, od znanstvenic do umetnic. Uroša, ki motivov posebej ne išče, ampak jih dejansko živi, pa je prevzela podoba Courbetovih delavcev. Njegovo empatičnost do okolja in hkrati kritičnost do družbe je zaznati v slikah, ki so tudi na stalnih postavitvah v priznanih galerijah.«
Razstava Kruha in iger bo na ogled do 21. maja, nato pa bodo ponovno postavili dve razstavi v eni. Izbrali bodo najboljša dela letne produkcije velenjske umetniške gimnazije, hkrati pa napravili prerez petnajstletnega dosežka umetniške gimnazije z deli nekdanjih maturantov, ki so danes že samostojni ustvarjalci.
ALTIERHATOR
Tina Dobrajc
Bistvo je očem skrito
Odstrli so ga pedagogi in učenci OŠ Mihe Pintarja Toleda - Z gledališko predstavo Na planetih Malega princa pokazali, kako prijetno in plodovito je ustvarjalno delo
Tina Felicijan
Po uspešni predstavi Deklica z vžigalicami.com pred dvema letoma so se na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda lotili nove plesno--pevske predstave, ki jo je skupina enajstih mentorjev z zunanjimi sodelavci in Festivalom Velenje ter učenci iz prav vseh razredov pripravila za to pomlad. Večno zgodbo Malega princa je Neven-
Reciklarna v novem prodajno-razstavnem salonu
Velenje, 22. aprila - KUD Koncentrat bo v Centru ponovne uporabe Velenje odprl razstav-no-prodajni prostor Reciklar-na. Gre za nadgradnjo projekta mladih kreativcev, združenih v društvo Koncentrat, ki inovativ-no prenavljajo in oživljajo stare, odpisane predmete. Pri projektu Reciklarna sodelujejo Nina Cvirn, Kaja Flis, Urška Mazej, Darja Osojnik, Uršula Skornšek, Natalija Špeh, Julijana Šumic, Juma Valenčak in Klavdija Zu-panc, s svojimi umetniškimi intervencijami v zavržene predmete pa želijo prispevati k zmanjševanju količine odpada. Uporabni in dekorativni izdelki bodo v CPU od petka, 22. aprila, ko bodo ob 17. uri odprli razstav-no-prodajno prostor in tako tudi obeležili tudi dan Zemlje.
• tf
ka Razboršek priredila v scenarij za predstavo z naslovom Na planetih Malega princa, ki je navdihnila z nauki o zvestem prijateljstvu, medsebojnem spoštovanju in sprejemanju različnosti.
Velika zasedba
Zanimivo, koliko mladih talentov lahko ima ena šola. In kako lahko prizadevni učitelji motivirajo otroke za ustvarjalne obšol-ske dejavnosti. Oder doma kulture je bil namreč zaseden do zadnjega kotička. Iz rajanja v rajanje so se ves čas izmenjavali
»Bistvo skrito je očem, gledam s srcem, dobro vem, da prepozno ni nikdar, pride čas za pravo stvar,« se glasi verz, s katerim so ob koncu predstave razvneli srca.
mladi pevci in plesalci v večjih in manjših skupinah, ki so Malega princa Urha Špitala spremljali na njegovem popotovanju. Do spoznanj so mu pomagale Katarina in prijateljice: Katarina Kladnik, Magdalena Juric, Jona Zamrnik, Neža Apšner in Katja Jevšenak. Cvetlica Mia Koper pa je pokazala tudi pevski talent. V pripravah na predstavo so uživali, pravijo, in si želijo še več podobnih projektov, saj so se naučili tako odrskih gibov in govora kot komunikacije z občinstvom, timskega dela in organizacije.
Povezovanje in sodelovanje
S takimi gledališkimi produkcijami želi šola ne le spodbuditi otroke k umetniškemu ustvarjanju in jih izobraževati o kulturi, ampak tesneje povezati uslužbence in učence, da lahko delu-
Uroš Potočnik
V predstavi Na planetih Malega princa je nastopalo več kot 250 učencev OŠ Mihe Pintarja Toleda, s pedagogi pa so našteli več kot tisoč ur priprav.
jejo kot celota. »Popestrili smo šolsko delo in se predstavili kot tim, ki se zna povezati in sodelovati. Predvsem pa smo želeli potrkati na zavest gledalcev in prebuditi otroke tudi v odraslih. Zato se s predstavo umaknemo od tega našega vrvenja in hitenja, se ustavimo ob lepih mislih ter s plesom in glasbo zarajamo v svet, kakršen nam je najbolj všeč,« je povedala koreografinja Tanja Jerončič.
Ravnatelj Sebastjan Kukovec je dejal, da s takim programom, ki ga na šoli izvajajo poleg rednega programa, učence in starše ter vse sodelujoče nagovarjajo, naj se zazrejo vase in počnejo, kar jih izpopolnjuje. »Če jim to lahko ponudimo, je to zagotovo dodana vrednost tako za šolo kot učence.« In tudi obiskovalce, ki so odprtih src zapuščali dvorano.
S skromno, a izjemno domiselno in barvito kostumografijo in scenografijo, kije nastala pod mentorstvom likovnih pedagogov Roberta Klančnika in Klavdije Vidak, so nastopajoči zablesteli.
Dolgi jeziki
Nataša Tajnik Stupar
V	času, ko se naša družba nagiba k iskanju novih meja mogočega, pozabljamo na naše male meje, ki se tvorijo v vsakdanjih medosebnih odnosih in vplivajo na dogodke in dejanja, tako najprej posameznikov kot kasneje lokalne skupnosti, nacionalne in ne nazadnje tudi globalne, v katero je povezano vse človeštvo.
Začne se za domačo mizo, ob popoldanski kavi ali nedeljskem kosilu.
Obrekovanje po SSKJ opredeljeno kot 'dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled in dostojanstvo'. Obrekovanje je tudi definirano kot širjenje polresnic, neresnic, laži in izmišljotin z namenom škodovati osebnemu dostojanstvu drugega. Kako preprečiti obrekovanje? Danes se zdi to skoraj nemogoče, saj je obrekovanje zelo močno zasidrano v kolektivnem nacionalnem spominu in v slovenski vrtičkarski kulturi postavljanja ograj in opazovanja, kaj ima soseda novega. Prepričanje, da obrekovanje poteka le med žensko populacijo, je zelo zmotno, saj so raziskave pokazale, da so obrekovalci zastopani povsem enakomerno tako med žensko kot tudi moško populacijo. Kdo je kaj in s kom (bil), kdaj kaj naredil in kako, pa potem rekel ... Klobasasta kača informacij, ki krožijo od ust do ust, deluje po sistemu telefona, igrice, ki smo se jo igrali kot otroci; ko na koncu kroga pride stavek ali besedna zveza v čisto drugem kontekstu. In točno tako je z obrekovanjem.
Pred časom sem naletela na zanimivo kampanjo šentjurskega društva Eksena z imenom 'Stop obrekovanju/ mi smo za strpnost', ob kateri sem se takrat vprašala, ali je obrekovanje res tako problematično, da je vredno takšne medijske in pomenske pozornosti intelektualcev, ki delujejo v omenjenem društvu. Skoraj nikoli nisem bila pozorna ob obrekovanju, nisem ga 'slišala' oz. ni pritegnilo moje pozornosti, saj se mi je zdelo brezpredmetno posvečati pozornost raznim govoricam in floskulam. Potem sem ugotovila, da je obrekovanja res veliko in da je naša komunikacija sestavljena iz velikega deleža obrekovanja, ki ga pogosto nevede in/ali zavestno širimo dalje. Obrekovanje prizadene, tako se skrhajo odnosi med ljudmi na primarni ravni, le-to vodi v nestrpnost med znanim in kasneje se prelevi v veliko nestrpnost do vsega novega, drugačnega in neznanega. Nezadovoljen človek s strtimi odnosi v svoji bližini je kot 'goba' za vpijanje drugih nebuloz, za iskanje teorij zarot in vsega slabega, kar pritiče kontekstu.
V	društvu Eksena pravijo, da lahko obrekovanje preprečimo oz. zaustavimo z zelo preprostimi koraki: 1. da ne obrekujemo, 2. da ne poslušamo tistega, ki obrekuje in 3. da ustavimo sogovornika, da o osebi, o kateri govori, povemo nekaj lepega. Kampanja 'Stop obrekovanju' se naslanja tudi na Sokratova tri cedila.
Nekdo je prišel nekega dne ves razburjen k modremu Sokratu. »Poslušaj, moram ti povedati, kako je tvoj prijatelj ...«. »'Počakaj!« ga je prekinil filozof. »Si to, kar mi nameravaš povedati, precedil skozi tri cedila?«. »Tri cedila?« se začudi prišlek. »Da, moj prijatelj, tri cedila. Prvo je cedilo resnice. Si preveril, če je to, kar mi hočeš povedati, resnično?«. »Nisem. Slišal sem, da ljudje o tem govorijo ...«. »Dobri moj prijatelj. Gotovo si to precedil skozi drugo cedilo - cedilo dobrote. Je kaj dobrega v tem, kar mi želiš povedati, čeprav ni gotovo, da je vse resnično?« »Ne!« odgovori človek že precej v zadregi. »Ni govora o čem dobrem. Ravno nasprotno ...« »Hm!« ga ponovno prekine modrec. »Poskusimo še s tretjim cedilom. Je to vsaj koristno, kar bi mi rad povedal?«. »No, ni ravno koristno ...« »V redu« reče Sokrat. »Če to, kar hočeš povedati, ni resnično niti dobro niti koristno, vse skupaj lepo pozabi in si ne beli las zaradi tega, kot si jih jaz ne!«
Prišla je prekrasna pomlad. Vse tako diši in cveti. Uživajte v teh lepotah.
Varujmo Šaleško dolino in nov labirint
Velenje - V petek, 22. aprila, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje ob svetovnem dnevu Zemlje pripravlja zaključno prireditev ob uspešni izvedbi projekta Varujmo in ohranjajmo Šaleško dolino. Prireditev bo v vili Rožle ob 10.30.
Jutri bodo v Sončnem parku postavili tudi Labirint iz zemlje, kamnov, glasbil, dišav, vej ... Po njem bodo lahko obiskovalci iskali prave poti in prebujali čute. Projekt pripravljajo MZPM Velenje v sodelovanju z akademsko slikarko Aljo Krofi in drugimi povabljenimi umetniki. Ob 20. uri bodo v novem labirintu izvedli poseben obred, ki bo, kot obljubljajo organizatorji, pravo doživetje.	a
■
■
■
21. aprila 2016

Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 27
107,8 MHz
S	13
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Radijski in časopisni MOZAIK
Izpolnila se ji je velika želja
Naša radijska sodelavka Vanja Papež se za krajši čas poslavlja od radijskega mikrofona v Starem trgu v Velenju. Ta mesec se ji je uresničila velika želja, ki si jo je izrekla na začetku tega leta. »Poleg velike ljubezni do medijev, predvsem radija, sem naredila tudi pomemben korak na karierni poti. Prihodnji mesec namreč začenjam delo tudi na znanstvenem področju, na katerem sem pridobila akademski naslov. Svoje mikrobiološko znanje bom v praksi preizkusila pri vodilnem slovenskem mednarodnem podjetju, in sicer se bom v prihodnje veliko ukvarjala predvsem z razvojem bioloških zdravil. Dela se zelo veselim,« pravi simpatična Vanja.
Za lažje usklajevanje s službe-
GLASBENE novice
nimi obveznostmi se je preselila v Ljubljano že pred letom dni. Čeprav bo s tem prihranila nekaj časa za pot, pravi, proste-
ga časa za to ne bo imela več. Dolg delavnik ji ga bo »odmerjal« na pozne popoldanske ure in vikende, ki pa jih bo zagotovo preživela v hribih. »Časa bo res manj, a ga bom koristneje preživela. Prežet bo s stvarmi, brez katerih ne funkcioniram. K tem prištevam jezdenje konj, obiskovanje koncertov, delo v kulturnih projektih, eksperimentiranje v kuhinji, aktivna potovanja ... Skratka, časa za poležavanje pred TV sprejemnikom ne bo in vesela sem, da bo tako.« Načrtovza prihodnost, pravi Vanja, ima veliko. Letos namerava osvojiti avstrij-
Vanja Papež obljublja, da se bo s poslušalci in poslušalkami Radia Velenje še družila.
ski tritisočak Sauleck, čez leto ali dve pa načrtuje plezanje na mogočni Kilimandžaro. Novih obremenitev se veseli, saj bo z njimi dopolnila organizacijske sposobnosti in tako kot vsaka mlada oseba zares zaživela.
Kaj pa Radio Velenje in poslušalci ter poslušalke? »Brez radija ne bo šlo. Za zdaj sem se s poslušalci družila ob torkih popoldan, vendar obljubljam, da se bomo še slišali. Predvsem bom z njimi ob koncih tedna, ko bomo skupaj brskali po glasbeni zgodovini, si privoščili nove hite in morda na klepet povabili tudi radijske goste.« Seveda pa v Velenje ne bo prihajala le zaradi dela na radiju. Na mesto jo namreč veže velika ljubezen do narave, kulture in najpomembnejših ljudi v njenem življenju.
• Tp
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MANOUCHE - Dotakn se me
2.	VLADO KRESLIN - Moji dnevi
3.	OLIVER DRAGOJEVIC & GIBONNI - Moja si kuča
Kolektiv izvrstnih glasbenikov z imenom Manouche zabava poslušalce z vedno novimi uspešnicami. Njihova nova skladba nosi naslov Dotakn se me in prinaša nalezljivo melodijo, živahen ritem in osebnoizpovedno besedilo, ki ga je napisal avtor skladbe in frontman skupine Manouche Robert Pikl (Piki). To je sicer že druga skladba z nastajajočega tretjega albuma skupine.
Meat Loaf s turnejo in novim albumom
Ameriški glasbenik Meat Loaf bo jeseni izdal nov album Braver Than We Are, ki ga je napovedal že lani. Še pred izidom albuma, prvim po letu 2011, je 68-letni glasbenik napovedal tudi turnejo po Kanadi, ki jo bo začel 28. maja v Kingstonu in jo sklenil 28. junija. Nekaj koncertov se že v aprilu obeta tudi v ZDA. Marvin Lee Aday z umetniškim imenom Meat Loaf, znan po velikem glasovnem razponu, se je zadnja leta soočal z zdravstvenimi težavami. Na koncertne odre se je ponovno vrnil lani. Leta 2007 je odpovedal evropsko turnejo zaradi težav z glasilkami, leta 2011 pa se je zgrudil na odru, kar je privedlo celo do ugibanj, da se bo dokončno poslovil od glasbene kariere. V Teksasu rojeni pevec je odigral pomembno vlogo v zgodovini rock glasbe. Po izjemnem albumom Bat Out of Hell (1977) je ponovno osvojil občinstvo leta 1993 s skladbo I'd Do Anything for Love (But I Won't Do That), ki mu je prinesla tudi grammyja za najboljšo solistično vokalno rock izvedbo.
Eros Ramazzotti bo izdal knjigo
Italijanski pop zvezdnik Eros Ramazotti je tri desetletja svoje mednarodne glasbene kariere strnil v knjigi. Delo z naslovom Grazie di cuore (Hvala iz srca) bo izšlo 5. maja, na 400 straneh pa bodo objavljene zgodbe, anekdote in glasbenikovi spomini ter številne fotografije, od katerih bodo nekatere objavljene prvič. Kot je 52-letni glasbenik zapisal na svoji facebook strani, knjigo posveča svojim oboževalcem. Naslov Grazie di cuore je povzel po eni svojih prvih skladb, ki pa ni bila nikoli posneta. Knjigo je napisal, ker je želel predstaviti svojo glasbeno ka-
riero od samih začetkov, delo pa bo dostopno tudi kot e-knjiga. V Rimu rojeni glasbenik, ki je med drugim v duetih zapel tudi s Cher, Tino Turner in Anastacio, je izdal 14 studijskih albumov. Prodal jih je okoli 60 milijonov izvodov.
Novi spot Vlada Kreslina nastal v New Yorku
Vlado Kreslin predstavlja novi single in videospot z zadnjega albuma Če bi midva se kdaj srečala. Nova skladba ima naslov Moji dnevi in je po eni strani rahlo drugačna, po drugi pa spet tako tipično Kreslinova. Intimna izpoved glasbenika, ki se ozira na svoje življenje, še toliko bolj živo odseva v zrcalni sliki žuborenja
mon & Garfunkel, je napovedal izid novega albuma. Stranger to Stranger bo prvi album tega 74-letnega glasbenika po letu 2011, ko je izdal ploščo So Beautiful Or What. Novi album bo izšel 3. junija. Glasbenik je za pokušino že objavil pesem Wristband, v kateri je zaznati tudi ritem flamenka. Wristband je sicer ena od štirih pesmi, ki jih je posnel s skupino flamenka Clap! Clap!, Simon pa je pri snemanju albuma sodeloval tudi z italijanskim underground DJ-jem Digi G'alessiom. Paul Simon je zaslovel v 60. letih minulega stoletja z duetom Simon & Garfunkel, ki
je med drugim ustvaril uspešnice, kot sta Bridge Over Troubled Water in Mrs. Robinson. Iz njegove samostojne kariere pa velja omeniti predvsem uspešnico You Can Call me Al.
Led Zeppelin na sodišču zaradi skladbe Stairway to Heaven
Je mogoče, da je ena najbolj znanih rokerskih skladb Stairway to Heaven skupine Led Zeppelin plagiat? Morda. Njeno avtentičnost bosta morala na sodišču dokazovati ustanovitelja skupine Robert Plant in Jimmy Page. Sodišče v Los Angelesu je namreč prepoznalo dovolj podobnosti med omenjeno skladbo in skladbo Taurus skupine Spirit iz leta 1968. Sodnik Gary Klausner je povedal, da je med poslušanjem prvih dveh minut obeh skladb zaznati precejšnjo podobnost. Tožbo zaradi kršenje avtorskih pravic je proti skupini vložil Michael Skidmore, pooblaščenec sklada, ki skrbi za glasbeno zapuščino pokojnega kitarista in enega od ustanovnih članov skupine Spirit Randyja Californie. Plant in Page naj bi skladbo Stairway to Heaven napisala v osamljeni koči v Walesu. Skidmore pa trdi, da sta glasbenika pesem napisala po tem, ko sta slišala instrumentalno skladbo Taurus skupine Spirit, s katero so Led Zeppelin med letoma 1968 in 1969 skupaj nastopali. Sodna obravnava je napovedana za 10. maj.
New Yorka, kjer je bil posnet videospot. Avtor glasbe in besedila nove pesmi je seveda Vlado Kreslin, medtem ko je pri aranžmaju pomagal tudi Gal Gjurin. Videospot s posnetki New Yorka je režiral Marko Šalamun.
Paul Simon napoveduje nov samostojni album
Ameriški glasbenik Paul Simon, član nekdanjega dueta Si-
ČUKI
Čeprav od zadnje uspešnice Čukov Zdaj pa kozarce vsi v zrak nista minila niti dva meseca, so fantje že postregli z novo, ki nosi naslov Lahko noč. Z njo so nastopili tudi na festivalu Slovenska polka in valček v Podčetrtku in osvojili drugo mesto. Za romantični valček je melodijo napisal Jože Potrebuješ, besedilo pa je prispeval basist Vinko Cankar.
MRIGZ'N'GHET
V soboto, 23. aprila bosta Mrigo in Ghet na odru eMCe placa v Velenju obeležila peto obletnico izdaje skupnega albuma Mrigz 'n' Ghet Hitz. Nastopila bosta z gosti albuma in bendom Tha Godz.
UP N' DOWNS
Skupina Up N' Downs je objavila drugi single z debitantskega albuma Vse kar sem pozabil. Naslov novega singla je Stran, z njegovo predstavi-
tvijo pa vabijo tudi na nastope, na katerih promovirajo svoj prvenec. Nastopili so tudi na Orto festu, nikakor pa ne bo šlo mimo Subotice, Beograda in Zaječarja, kjer so poleti doživeli odličen odziv srbskega občinstva.
MAX JAZZ
Danes zvečer (21. aprila) se bodo aprilski jazzovski četrtki v velenjskem klubu Max nadaljevali z nastopom zasedbe Matej Hotko Trio »The Roots«. Nastopili bodo Matej Hotko - kontrabas, Marko Črnčec -klavir in Gašper Bertoncelj - bobni.
I.C.E.
Skupina I.C.E. predstavlja najnovejši single Tja do srca, ki ga najdete na aktualnemu albumu skupine Tu je raj. Skupina je v zadnjih tednih postala še bolj prepoznavna tudi zaradi njihove pevke Renate Mohorič, ki uspešno nastopa v popularni tv oddaji Znan obraz ima svoj glas.
Oglašujte na
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 14

21. aprila 2016
a a Tomaž Barada, podpredsednik Olimpijskega komite-^^ ja Slovenije, ki velja za najuspešnejšega slovenskega borca vseh časov, in upokojeni uspešni nogometni trener Bojan Prašnikarsta na prireditvi Športnik leta 2015 v mestni občini Velenje našla temo za pogovor. Teh pravzaprav na športni sceni nikoli ne manjka. Čvek je slišal, ko je Bojan prišepnil Tomažu. »Veš, izkušnje, preudarnost in znanje bi pa morda Olimpiji pomagale za ohranitev vodilnega mesta v prvi ligi. Če te bo kdo kaj za to vprašal, poznaš pravo ime.«
Ne, ne, Srečko Korošec, Marjana Koren in Bojan Škar-ja niso pri spovedi, je pa čvek slišal, da jih je »na zaslišanje« poklical župan. Žal pa čvek ni slišal, kaj so ušpičili. A očitno je zagovor zalegel, saj od tega dogodka hodijo zadovoljno in veselo po Velenju in menda ne zamudijo nobenega sestanka.
^^ Pomlad prebuja vse generacije. In rože vedno razveseljujejo. Čvek
je prisluhnil, ko je Mojca Skralovnik vztrajala, da ji Slavka Mijoč pokaže, kako se iz papirja izdela majniški šopek. Morda jo je spomnil na poročnega.
ZANIMIVOSTI
Če je snubitev ugrabitev, možje postave ne počivajo
Da so policisti ponekod zelo previdni, se je te dni videlo v Rusiji, kjer sta dva zamaskirana moška v centru Moskve skočila iz avtomobila, v svoje roke vzela žensko, jo nesla slabih dvesto metrov in jo posadila v avto ter

z njo odbrzela v neznano. Incident so ujele tri ulične kamere. Moskovska policija je domnevno ugrabitev vzela resno, vsem patruljam sporočila, naj bodo v visoki pripravljenosti, in kmalu ustavila osumljence. Ti so poskušali razložiti, da ne gre za ugrabitev, temveč si je nekdo od njih na takšen način le zamislil snubitev svoje drage. Tudi domnevna žrtev je zgodbi pritrdila in zavrnila tožbo, zaradi česar jo je policija
izpustila. Niso pa možje v modrem povsem verjeli domnevnim ugrabiteljem, zato so sprožili preiskavo in osumljence obdržali v pridržanju.
Pek brezdomcu podaril pekarno. Skoraj.
Francoski pek Michel Flamant je pred svojo pekarno vsako jutro srečeval brezdomca Jeromea Aucanta in mu vedno postregel s kavo in francoskim rogljičkom. Decembra pa so se stvari obrnile na glavo: pek je ob pokvarjeni pečici zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom skoraj umrl. Aucant je skozi okno opazil, kako se pek opoteka po pekarni, in nemudoma poklical reševalce. Flamant je preživel, v bolnišnici pa je okreval kar 12 dni. Svojemu rešitelju je ob vrnitvi na delo v svojo pekarno v mestu Dole takoj ponudil službo. Aucant se je izredno izkazal, zato je začel Flamant, ki je že prej razmišljal o prodaji pekarne, razmišljati, da
človeku, ki mu je rešil življenje, zares poplača. »Kaj je bolj pomembno, denar ali življenje?« je dejal 61-letni pek in napovedal, da bo za en sam evro pekarno prepisal na Aucanta. Ta se je že začel učiti posla, nato pa sta se le korak pred predajo s Flaman-tom sprla in ideja je v celoti padla v vodo.
Čokolada velika 140 m2
Minuli vikend so v Radovljici pripravili Festival čokolade, v okviru katerega je čokoladnica Cukerček izdelala največjo čokolado na svetu. Gre za 140 kvadratnih metrov veliko čokolado,
Venezuelci varčujejo s spremembo časovnega pasu
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je zaradi krize z električno energijo določil spremembo časovnega pasu oziroma premik kazalcev na urah za 30 minut naprej. »Od 1. maja bom spremenil časovni pas, da bomo povečali prihranke energije v državi,« je dejal Maduro in pristavil, da bodo tako v državi bolje izkoristili dnevno svetlobo. Venezuela je namreč trenutno 6,5 ure za srednjeevropskim poletnim časom, v prihodnje pa bo šest
naj porabo električne energije zmanjšajo za 20 odstotkov.
Poročena v cerkvi »Leteče pošasti špagetov«
Britanec Toby Ricketts in No-vozelandka Marianna Fenn sta prva zakonca, ki sta se poročila pod okriljem cerkve »Leteče pošasti špagetov«. Mladoporočenca sta bila pred poroko par štiri leta, pravita pa, da do nedavnega nikoli nista razmišljala o poroki. »Poroka ni bila v najinem načrtu, ni bilo nekaj, kar sva potrebovala, saj sva globoko predana drug drugemu,« je dejal Ricketts.
ki je zahtevala 300 ur ročnega dela, sestavljena pa je iz 28 tisoč koščkov mlečne čokolade. Glenn Pollard, ki je prišel iz Londona premeriti kandidatko za rekorderko, je ob tem povedal, da bo Guinnessov rekord priznal šele, ko jo bodo obiskovalci celotno pojedli. To bo verjetno kaj kmalu, saj so imeli obiskovalci festivala priložnost kupiti koščke čokolade in jo odnesti domov. Na festivalu je sicer sodelovalo 50 razstavljalcev, ki so privabili veliko ljubiteljev sladke pregrehe.
ur. Latinskoameriška država se bo tako vrnila na enak časovni pas, kot je v državi veljal do decembra 2007, ko je tedanji predsednik Hugo Chavez odredil premik kazalcev na uri za 30 minut nazaj. Menjava časovnega pasu je sicer le eden v vrsti ukrepov, s katerimi želi Venezuela prihraniti energijo; Maduro je tako v javnem sektorju uvedel tudi štiridnevni delovni teden, na ministrstvih in v državnih podjetjih pa šesturni delovnik z naročilom,
Ženin in nevesta sta bila oblečena v piratska oblačila, svatje pa so nosili poveze čez eno oko, piratske klobuke in perje. Namesto kovinskih prstanov sta si mladoporočenca izmenjala »testenin-ska« prstana, med zaobljubami pa je Ricketts svoji nevesti obljubil, da bo med vrenjem špagetov vedno dodal sol.
frkanje
» Levo & desno «
Napoved
Z začetkom gradnje hitre ceste tretje razvojne osi na našem območju se še kar zatika. Lopato naj bi bil zasadil že nekdanji premier Janez Janša. Pa iz tega ni bilo nič. Zdaj pomladni politični optimisti pravijo, da jo bo »spet« zasadil JIJ.
V premislek
Če že ne morete na hrvaško obalo, si lahko vsaj pred hišo posejete travo Opatija.
Zgoraj in spodaj
Slovenci smo po zaužitem alkoholu precej pri vrhu. Čeprav nas alkohol vrže nizko na tla.
Cebra -Saša
V Med Velenjem in avto-^^^ cesto nikakor ne moreM jo pravzakoličiti trase. A Že v Saši niso povsem B enotni, še manj v širšem območju. Naveza Cebra
V	(Celje, Braslovče) pa se še
V	vedno zavzema za po njihovem cenejšo poveza-
* vo med Velenjem in Ar-jo vasjo. Taka neenotnost je menda nekaterim kar všeč.
Zaostrovanje
Če pogajanja z vlado ne bodo uspešna, naj bi se zadeve v zvezi s stavko energetikov še zaostrovale. Le kdo se bo na tej ostrini porezal?!
Na daljavo
Solčava se je lotila čezmej-nega projekta. A ne z Avstrijo, kot bi kdo normalno pomislil, ampak s Hrvaško.
Slovenska!
Saj slovensko kupoval bi rad, a kaj, ko sem povprečen Slovenec - in nisem tako bogat!
Ogenj in dim
Pravijo, da kjer je dim, je tudi ogenj. A četudi v skrajnem primeru v Tešu ognja ne bi bilo, bi se dim še vedno dvigoval. Morda še močneje.
Ločevanje
Pazite! Ločevanje je hvalevredno le pri odpadkih.

Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 15
21. aprila 2016
«»SÜAS
SREČANJE
15
Da se ne pozabi!
KO ZB NOB Velenje - Levi breg s pogovori še živečih udeležencev obuja spomine na zbledele in tudi izkrivljene tragedije druge svetovne vojne
Tatjana Podgoršek
Nekateri člani Krajevne organizacije Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje - Levi breg so pri oblikovanju lanskega delovnega programa organizacije razmišljali, kako bi privabili člane k večjemu obisku dogodkov in prireditev. Hkrati so zaznali še dvoje: da generacija občanov, ki je preživela štiri leta trajajočo morijo druge svetovne vojne, odhaja, z njo vred pa tudi spomini na tragične dogodke, žrtve, gorje, ki so bili potrebni za to, da danes živimo v miru, na drugi strani pa so mlajši seznanjeni bolj s
političnimi predstavami o vlogi NOB-ja. »Vse omenjeno je botrovalo temu, da smo se v sodelovanju z našo krovno organizacijo ZZB NOB Velenje, Knjižnico Velenje, velenjskim muzejem ter multumedijskim centrom Kunigunda lotili izvedbe projekta Spomini na NOB z zgovornim podnaslovom: Da se ne pozabi! Projekt izvajamo v obliki pogovorov, na katere vabimo borce in borke iz druge svetovne vojne iz Šaleške doline,« je pojasnil razloge za srečanja v Knjižnici Velenje enkrat na mesec predsednik omenjene krajevne organizacije Slavko Hu-darin.
Anton Žerdoner: »Samo eden je odvrgel bombe«
Milena Krstič - Planinc
Triinosemdesetletni Anton Žerdoner rad obuja dogodke iz preteklosti. O tistih, ki jih najde opisane v kakšni knjigi, časopisu in jim je bil sam priča, razmišlja in jih primerja s tistim, kar je sam videl, kar je sam doživel. V zadnjih letih mu spomini vse pogosteje segajo v čas vojne vihre druge svetovne vojne. Res, da je bil takrat še otrok, a marsikaj je opazil, marsikaj pa je tudi slišal od starejših.
Tako se je spomnil zapisa v Našem času iz lanskega leta, v katerem je bilo govora o bombardiranju velenjskega premogovnika.
»V članku je bilo napisano, da je leta 1944 premogovnik bombardiralo več bombnikov. Pa ta trditev ne drži. Dogodku sem bil očividec,« nam je z lepo, pokončno in čitljivo pisavo napisal Žerdoner.
Obiskali smo ga, da nam pove, kako se sam spomni bombardiranja, ki ga je v rubriki Zgodilo se je ... zgodovinar Damijan Kljajič takole povzel: »»28. decembra 1944 so zavezniška letala bombardirala velenjski premogovnik. Sedem ameriških letal je odvrglo 30 bomb, pri tem je bilo ubitih 32 oseb.«
Žerdoner se spominja, da je bilo takrat lepo sončno popoldne, ob pol enih. »Stal sem na dvorišču ob našem gospodarskem poslopju v Paki in gledal proti sosedu Prazniku, kjer je oče raz-kosaval prašiča. Iz smeri Gore Oljke se je zaslišal hrup, ko je proti premogovniku in naprej proti Graški gori priletelo več bombnikov. Samo eden od njih je odvrgel bombe. Mogoče jih je bilo pet, šest, mogoče kakšna več. Dol so letele v ležečem položaju, vodoravno. Kot svinčniki. Sledile so eksplozije, letal pa potem ni bilo več videti,« pravi.
Anton Žerdoner: »Veliko razmišljam o tistem, kar se je v naših krajih dogajalo med drugo svetovno vojno.«
V	tem napadu sta bila ubita očetov brat in njegov sin iz Pre-log, obema je bilo ime Jaka, drugemu sinu Francu je utrgalo levo roko.« Največ mrtvih je bilo ob progi, kjer so si ljudje iz hun-tov na vozove nalagali premog. Med njimi so bili prevozniki, ki so čakali na premog. »Od spodnjega dela rudnika je namreč vodila ozkotirna proga. Tam so postavili vagončke - včasih so jim rekli hunti -, polne premoga. Tega so ljudje čakali ob progi in ga nalagali vsak zase. Iz naše vasi je ubilo gospodarico Tinko Siter in njene konje.«
Po njegovem mnenju je bila pravi cilj bombardiranja zavezniških letal stara elektrarna in ne premogovnik. »K sreči pa je bila dobro zamaskirana s topoli. Ti so bili tako visoki kot objekt, le dimniki so se videli ven.«
V	tej elektrarni si je kasneje šestnajst let, dokler ni zrasla nova v Šoštanju, tudi sam služil kruh.
Pretiranega zanimanja ni
Po njegovih besedah so pogovori namenjeni vsem generacijam. Z njimi želijo spodbuditi generacije, ki so sodelovale v drugi svetovni vojni, da delijo spomine na takratne dogodke s sedanjimi generacijam ter jih tako seznaniti s pomenom NOB--ja. Hudarin odkrito priznava, da pretiranega zanimanja za dober namen ni. Razloge pripisuje vsesplošnemu stanju v družbi. 40, 50 udeležencev, kolikor se jih odzove na pogovor z živimi pričami okupatorjevega poskusa podjarmljenja, pa jih spodbuja k nadaljevanju projekta. Prihodnji mesec bodo pogovor še pripravili, nato pa jih bodo nadaljevali jeseni. Na vprašanje, koliko je še živečih borcev in bork v Šaleški dolini, je Slavko Hudarin odgovoril: »S pomočjo Muzeja Velenje in kustosa Vinka Mihelaka, ki vodi pogovore, smo prišli do določenih informacij, vendar so si številke preveč različne, da bi odgovoril na vprašanje. Pomembneje je, da za zanamce očuvamo pričevanja živih prič tudi na zgoščen-
Slavko Hudarin
kah. Verjamemo, da bomo lahko izdali še zbornik.«
Jože Hohkraut: to moraš doživeti, da lahko razumeš
Eden od dosedanjih šestih živih prič pogovorov v Knjižnici Velenje je bil Jože Hohkraut iz Velenja. Vojna vihra ga je doletela leta 1940 kot osem let starega otroka v Belgiji, kjer je živel z mamo in očimom. »Še danes imam pred očmi kolone Judov, ki so se že umikali preko Belgije v Francijo in od tam naprej. 8. maja 1940 so Nemci začeli bombardirati Belgijo. Takrat sem prvič videl mrliča -soseda, ki ga je zadela bomba. Dobesedno sem videl, kako so te visele,« je pripovedoval. Začetek nemške okupacije je bil težaven, vse je bilo v razsulu, bila je lakota. Mama ni hodila v službo, zato so Jožeta poslali k
Jože Hohkraut
stari mami na Nizozemsko, kjer je bilo življenje nekoliko lažje. Ker so očima iz Belgije poslali za pol leta v Nemčijo in se od tam ni vrnil, ker je imel jugoslovanski potni list, se je k njemu preselila cela družina. Lačni si-
>
Glavni smisel vsega je bila borba proti okupatorju.
cer tu niso bili, so pa zavezniki ves čas silovito bombardirali in zato so veliko časa prebili v zakloniščih v nenehnem strahu za življenje. »Veliko bi lahko povedal o tem, kaj vse smo doživljali. Hudo je bilo in človek težko s pravimi besedami opiše, kakšna groza je bilo videti toliko mrtvih ... Po nekaj mesecih po koncu vojne smo se vrnili v Slovenijo, kjer nas je čakala svoje-
vrstna preizkušnja.«
Medtem ko je njega kot otroka tok dogodkov velike vojne nosil po raznih delih zahodne Evrope, je na drugem koncu Evrope njegov oče - Lojze Hohkraut - stal v prvi vrsti borcev proti nemškemu okupatorju. Drugega mu ni preostalo, je povedal Jože. Nekaj mesecev po Jože-tovem rojstvu so namreč očeta izgnali. Bil je nato zaprt. Bil je član centralnega komiteja Komunistične partije, ustanovitelj prve zasavske čete. Spomladi leta 1942 si je v partizanih ranjen vzel življenje, da ga ne bi živega zajel sovražnik. Danes je narodni heroj, nosilec priznanj, po njem se imenuje nekaj ulic.
»Mladi težko razumejo te čase. Pravzaprav moraš to doživeti, da lahko razumeš, kaj pomeni upor proti okupatorju. Se mi zdi pa še kako prav, da se spomini na ta leta ohranijo za naslednje rodove. Danes hočejo nekateri žrtve in vse drugo razvrednotiti. Če se ne bi takrat ljudje uprli, je vprašanje, kaj bi bilo danes z nami, našim jezikom. Premalo poudarka se daje dogodkom iz polpretekle zgodovine. Vojna je trajala štiri leta, zahtevala je veliko življenj, povzročila je veliko gorja. Zagotovo so tudi partizani naredili kaj narobe in danes je najlažje govoriti o tem, potegniti takšne dogodke iz konteksta, a glavni smisel vsega je bila borba proti okupatorju. Tega ne smemo pozabiti,« je sklenil pogovor Jože Hohkraut.
Lucifer in Angel dihata s pomladjo
V Angelu po novem pripravljajo odlične sveže solate, o sladolednem vrtu pred lokalom pa sladolede, sorbete, sadne kupe, specialne kave, sveže sadne napitke, sadje ...
Kavarna Lucifer in vinski bar Angel v središču Velenja sta v teh nekaj letih dodobra zaznamovala družabno življenje v našem mestu in postala prepoznavna po izvrstnih sladkih kulinaričnih dobrotah, vinu in čokoladi. Iz začetkov proizvodnje čokolade se je razvila kavarna, vinski bar, sedaj pa se jim je pridružil še sladoledni vrt.
Potreba po vedno večji kakovosti in zdravem načinu življenja je popeljala ekipo do znanega italijanskega pripravljalca sladoledov Filippa Ferrarija iz Novare, ki je izdal nekaj odličnih receptov sladoleda, narejenega na star, klasičen način. Z mojstrom je dogovorjeno, da vsaj dvakrat na leto pride pregledat kakovost in naredi nove kreacije za Luciferja. Na odličen italijanski sladoled, ki slovi po vsem svetu, tako ne bo več treba hoditi v Italijo, saj ga v teh dneh že ponujajo v Luciferju, kjer so uredili sladoledni vrt s simpatično hišo, ki bo zagotovo pritegnila tudi najmlajše.
In kakšne so skrivnosti novih Luciferjevih sladoledov in sor-betov? »Narejeni so izključno iz naravnih surovin: smetane, mleka, jajc, prave belgijske čokolade, svežega sadja in pirejev iz eksotičnega sadja. To so tudi edine surovine, ki jih uporabljamo. Zagotavljamo, da v naših sladoledih ni nobenih umetnih barvil, konzervansov, umetnih arom, hi-
drogeniranih rastlinskih maščob in maščobnih kislin,« pravijo v Luciferju. Posebej priporočajo sladoled iz temne čokolade (osnovna sestavina je odlična belgijska 70-odstotna čokolada), tiramisu (mascarpone, biskvit, kava, rum), antika (rumenjaki, beljaki s pridihom Marsale - starodaven klasičen italijanski recept, pistacija (100-odstotna pistacijeva pasta v gladkem svilenem sladoledu) in
V novem sladolednem vrtu pa vam bodo ponudili tudi različne napitke, pripravljene iz raznovr-
stnega svežega sadja, smutije, frapeje, koktajle ...
Privoščite si lahko tudi čisto posebno Cold Brew kavo. Prva razlika, ki jo ljudje najprej opazijo, je bolj uravnotežen okus kavnih kislin. Ker kava nikoli ne pride v stik z vročo vodo, je končni okus precej drugačen, kot če bi vročo kavo ohladili. Pri slednjem se namreč razvije nezaželen grenak priokus. Pri Cold Brew postopku, torej pripravi s hladno vodo, pa kava razvije bolj nežen, rahlo sladek okus. Posebej dobra je s sladoledom, tako da sedaj tudi veste,
zakaj so ledene kave iz Luciferja tako drugačne in dobre.
Ker je tu pomlad, za njo pa prihaja poletje, ko radi sežemo po odličnih manj kaloričnih solatnih obrokih, so še razširili svojo ponudbo. V vinskem baru Angel so pripravili solatni bife, v katerem si lahko za malico ali lahko kosilo privoščite odlične solate. Skrbno so nadgradili pripravo solat in se ozrli po svetovnih mojstrih. Postre-žete si jih lahko sami. Pripravljene so tako, da so privlačne tudi za oko. Uporabljajo pa le svežo zelenjavo in sadje, za dodatek pa meso, antipaste, testenine, oreške, čičeriko ... Vse solate so že pripravljene in začinjene, obiskovalci pa si jih lahko dodatno začinijo po svoje okusu.
Ostajajo tudi pri dosedanji ponudbi odličnih čokolad in praline-jev (servirajo jih tudi ob kavici) in seveda prav tako posebnih tortic, ki jih lahko nesete tudi domov, naročite za praznovanja (rojstni dnevi, poroke ...). Tortice za domov so zmrznjene in jih lahko shranite v zamrzovalniku dalj časa, par ur pred serviranjem pa jih odtalite in so enake kot sveže.
Ob hrani in sladicah vam postrežejo izbrana vina in druge pijače ter številne tople napitke, med katerimi so tudi vrhunski pravi čaji.
Propagandno sporočilo


Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 16
16
VI PIŠETE
"^AS
21. aprila 2016
Delavci kot družina
Srečanje posebne vrste se je zgodilo minulo soboto v Velenju. Družili so se delavci skladišča Gorenja servisa, tako sedanji kot bivši. Po pravici povedano, je bilo po besedah organizatorke srečanja Zdenke Brišnik več bivših kot sedanjih, a to je bilo
in dobri prijatelji so ostali. Pisana druščina torej, nekdanjih delavcev, sedanjih in tudi upokojenih, je v znanem gostišču Hartl v Pesju živahno obujala spomine pa tudi vzpostavljala znanstva. Organizatorka je že pri pripravi naletela na dobre, včasih kar
Fajdiga iz Florjana pri Šoštanju, ki je izjavila, da »tega pa res ne bi zamudila«. Fajdigova je po nekaj letih dela v tovarni usnja Šoštanj ostala doma zaradi družine in otrok. Nato se je zaposlila v Gorenju in tam delala 16 let do upokojitve leta 1986. Še vedno
nekako pričakovati. Kljub vsemu jih je od 80 vabljenih prišlo kar 32, kar je kljub vsemu lep uspeh. »Včasih smo bili kot družina« je povedala Brišnikova, ki se je organizacije lotila predvsem zaradi nekoč dobrega počutja v kolektivu in ker je ob stiku z nekdanjimi sodelavci naletela na željo po videnju. Tudi sama je zaradi zdravstvenega stanja podjetje zapustila leta 2003, a spomini
čustvene odzive in tudi pomoč za lažjo izvedbo. Vsem se za odzivnost zahvaljuje. Najbrž se takega projekta ne bo več lotila, a zavest, da ji je v današnji žal odtujeni družbi in večinoma slabih odnosih med zaposlenimi uspelo ustvariti nekoliko nostal-gičen dan, ji bo v zadovoljstvo še naprej.
Še posebej so bili zbrani veseli najstarejše udeleženke Helene
je odličnega spomina in doma še marsikaj postori, čeprav je lani dopolnila 90 let. Dela v tem kolektivu se rada spomni, zato je druženje lepo popestrilo njen vsak dan.
Srečanje je lahko za marsikoga dober zgled ohranjanja dobrih medčloveških odnosov.
a Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli
Mali taborniki iskali zmajčka
Velenje, 16. aprila - Taborniški rod Jezerski zmaj Velenje je v Sončnem parku priredil akcijo za najmlajše tabornike do 4. razreda, ki jih imenujemo kar medvedki in čebelice. Akcijo Iskanje zmajčka smo začeli okoli osme ure zjutraj, ko je park preplavilo 250 otrok. Začeli smo s svečanim zborom, ko so otroci z glasnim taborniškim pozdravom sprejeli medvedka, pilota in astronavta. Po zboru
so premagovali izzive v različnih delavnicah, pripravljenih na temo kontinentov, tako pa prepotovali ves svet. Poleg delavnic so se podali tudi na orientiring po okolišu, kjer jim je le uspelo najti Zmajčka. Ta jih je za pogum poleg objemčkov nagradil tudi z majhnimi darilci. Po uspešno opravljenem delu so si zaslužili kosilo, nato pa na igrišču ob vili Rožle počakali na rezultate tekmovanja. Za vso organizacijo je poskrbela Zmajčkova ekipa tabornikov, seveda pa celotna akcija ne bi mogla potekati brez prostovoljcev, sponzorjev, vodnikov, otrok in staršev.
a Uršika Holešek
Brez muzike pa že ne
Biserna poroka Dobravčevih iz Podgore v občini Šmartno ob Paki - Kadar pride kaj narobe, je treba vreči čez rame
Prstana sta si izmenjala in vnovič obljubila zvestobo v šmarški cerkvi, obdana s svojimi najbližjimi.
Tatjana Podgoršek
Dobravčeva mama Štefka in oče Ivan sta pred nedavnim praznovala 60-letnico skupnega življenja. Biserna poroka jima bo ostala v prijetnem spominu po več drobnih dogodkih: mami Štefki po številnih skrbeh, ali bo šlo vse tako, kot mora, očetu Ivanu po tem, kako je svojo življenjsko sopotnico presenetil s poročnim šopkom, ki ji ga je prinesel po eni nogi in ji ga izročil v domači kuhinji, oba skupaj pa po izmenjavi prstanov, vnovični obljubi zvestobe v šmarški cerkvi, po skupnem rezanju svatbene torte ter otvoritvenem plesu v gostišču Vid v Radegundi, kjer je skupaj z njima praznovalo zavidanja vreden jubilej več kot 20 svatov. »Brez muzike že ne bo ohceti, je bil menda odločen Ivan, brez pevcev pa ne v cerkvi«, je vztrajala mama.
Vidno zadovoljna sta bila na
našem obisku na njunem domu v Podgori nekaj dni po dogodku. Če bi jima zdravje bolj služilo, kot jima služi, jima ne bi prav nič manjkalo, pravita. A, vedno ni bilo tako. Živela sta skromno, saj delavske plače niso bile »boh ve kaj«, pri hiši pa trije otroci, ki so danes vsi od doma. Najstarejša Ivica je v Semiču na Dolenjskem, sin Miran v Gorenju v občini Šmartno ob Paki, najmlajša Marinka pa v Šmartnem ob Dreti. Štefka je po službi skrbela za gospodinjstvo, Ivan je pomagal sosedom, prijateljem, bil je gonilna sila pri raznih akcijah, sploh pri izgradnji vodovoda v Podgo-ri. In kakšen je njun recept za dolgo skupno življenje: »Bo mama povedala, ona je šefica,« je dejal Ivan. Mama pa: »Potrebnega je precej potrpljenja. Kadar pride kaj narobe, je treba vreči čez rame, pa spet gre.«
Kljub 85 oziroma 83 letom danes še skrbita sama zase. Če je
Salame so uspele
Turistično društvo Šentilj je letos pripravilo že petnajsto Salamiado
Šentilj pri Velenju, 16. april - Čeprav letošnja zima ni bila najboljša za zorenje suhomesna-tih izdelkov, je komisija pod vodstvom Janeza Šumaka ocenila, da so tako salame kot bud-jole, ki jih je pokusila na šentiljski Salamiadi, kakovostne. Ocenili so 41 salam in 12 budjol, nekatere izdelovalce pa opomnili, da morajo bolj skrbno pripraviti razmerje soli in popra. Poleg okusa in vonja so ocenjevali zunanji videz, prerez ter strukturo med mesom in slanino.
Zmagovalno salamo je letos izdelal Franc Ma-
ze iz Skornega pri Šoštanju. Drugo mesto je dosegel Joži Kotnik iz Kraberka in tretje mesto Vili Poznič starejši iz Pesja. Najboljšo budjolo je imel Srečko Krajn-čan iz Dobrine, drugo mesto je osvojil Vili Poznič starejši iz Pes-ja in tretje mesto Marjan Recko iz Košnice.
Kot je že v navadi, so tudi obiskovalci Salamijade, ki so morali biti lačni, da so lahko pokusili vse tekmovalne salame in bud-jole, izbirali najboljšo po svojem okusu. Zmagal je Tomaž Hra-
mec iz Gavc, drugo mesto je dobilo Mesarstvo Dobnik iz Velenja in tretje mesto Slavko Fajdiga iz Velikega Vrha pri Šmartnem ob Paki. Najboljše budjole pa so izdelali Martin Sušec iz Tajne, Branka Banovšek s Ponikve in Janez Podbornik iz Silove.
Za popestritev smo tudi letos ugibali, koliko tehta svinjska krača. Posrečilo se je Jožetu Skazi, ki jo je zadovoljen tudi odnesel domov.
a Jože Kandolf, foto: Franci Hrovatič
Ker je bila to ravno jubilejna Salamiada so posebna priznanja dobili tudi najbolj zvesti sodelujoči: Martin Pečečnik iz Velenja ter Franc Vidmajer in
Martin Hriberšek iz Silove
treba, jima priskočita na pomoč vnukinja Barbara in njen mož, ki živita pod isto streho. Poleg Barbare so njuno veselje še pet vnukov in prav toliko pravnukov. Čestitkam ob jubileju se pridružuje tudi naše uredništvo. a
Kviz gasilske mladine
Zadnji mesec je za gasilsko mladino minil v znamenju tekmovanj v kvizu. V soboto, 5. marca, je PGD Velenje organiziralo kviz gasilske mladine GZ ŠD. Tekmovanja se je udeležilo 26 ekip. Ekipe so tekmovale v treh različnih kategorijah. Med sabo so se pomerile v teoretičnem znanju iz gasilske zgodovine, prve pomoči, požarne preventive ter v gasilskem znanju po sistemu malih sivih celic. Pri praktičnih vajah so morale izkazati spretnost v vezanju vozlov in navezavi orodij, razvijanju cevi, metanju vrvice, spajanju cevi na trojak ali ročnik, poznavanju ga-silnikov in vrst požarov ter v poznavanju gasilskega orodja.
Na regijsko tekmovanje, ki je bilo v nedeljo, 13.marca, so se uvrstile tri prvouvrščene ekipe iz PGD Velenje, PGD Lokovi-ce, PGD Šoštanj - mesta in PGD Škal. Tekmovanje je potekalo v organizaciji GZ Prebold.
Na državno tekmovanje sta se uvrstili dve ekipi, in sicer pionirji in pripravniki PGD Lokovica. 15. državni kviz gasilske mladine je v soboto, 2. aprila, potekal na OŠ Stična in SŠ Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Na tekmovanju se je pomerilo 39 ekip pionirjev, ravno toliko ekip mladincev in 31 ekip pripravnikov. 109 ekip iz vse Slovenije, ki jih je zastopalo več kot 300 mladih, se je pomerilo v treh različnih kategorijah in po koncu tekmovalnega dela je bila slovesna razglasitev najboljših ekip, med njimi so bili tudi pripravniki PGD Lokovica, ki so zasedli 2. mesto v svoji kategoriji, pionirji PGD Lokovica, pa so bili 10.
Iskrene čestitke vsem ekipam in njihovim mentorjem.
aMKGZŠD
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 15
21. aprila 2016
«»SÜAS
VI PIŠETE
17
Velenjski gimnazijci na Bavarskem
Dijaki gimnazije Velenje smo se 8. aprila odpravili na ekskurzijo v Nemčijo. Ekskurzijo smo izvedli v okviru dodatnih ur izbirnega predmeta nemščine v 3. letniku. Za naš cilj smo si letos izbrali nekoliko manj znane kotičke Bavarske in tam v praksi preizkusili svoje znanje nemščine.
nje, tako imenovani Stadtralley. Vsaka skupina se je z delovnimi listi in dobro voljo odpravila po ulicah mesta, da bi v pogovoru z domačini čim prej lahko opravila tekmovalne naloge. Ugotovili smo, da so meščani zelo prijazni in večina se nam je z veseljem odzvala, navdušeni pa smo lah-
njeno srednjeveško mesto v tem delu Nemčije - Dinkelsbuhl in proti večeru proti Munchnu, bavarski prestolnici. Napotili smo se do nekaterih znamenitosti, ki smo jih z referati morali predstavili že pri pouku v šoli, in si jih ogledali tudi od blizu. Živahen utrip mesta je vse navdušil. Pred
* J >^
EU * • j.
Najprej smo se ustavili v narodnem parku Bayerischer Wald ob nemško-češki meji, ki skupaj z narodnim parkom Šumava na češki strani meje tvori največje strnjeno gozdno področje v Evropi. Po stezicah tega parka se nismo imeli časa sprehajati, smo si pa ogledali vasico Zwiesel ter tamkajšnji Waldmuseum, v katerem so predstavljene značilnosti tega območja. Nato smo pot nadaljevali proti Nürnbergu. Drugo največje mesto na Bavarskem je bilo dolga leta sedež nemških kraljev, kar se še danes odraža v bogastvu in arhitekturi. Za svoj sedež so si ga izbrali tudi nacisti in kasneje zavezniki kot kraj za sojenje nacističnim zločinom. Hostel, v katerem smo bili nastanjeni, je urejen v delu gradu in spanje v grajskem stolpu je bilo pravo doživetje. Nürnberg je živahno in prijazno mesto, v dnevu in pol smo si dodobra ogledali veliko njegovih znamenitosti. Po skupnih ogledih smo se razdelili v skupine. Naša profesorica nemščine Jožica Plešnik nam je pripravila zanimivo tekmova-
ko bili tudi nad tem, da smo se z lahkoto sporazumevali. Poleg nekaterih posebnosti mesta in regije nas je zanimalo tudi tamkajšnje narečje in koliko poznajo Slovenijo oziroma kaj sploh vedo o njej.
Naslednji dan smo se odpeljali raziskovat slikovito srednjeveško mestece Rothenburg na Taube-ri, si tam ogledali Srednjeveški muzej prestopnikov (Mittelalterisches Kriminalmuseum), se sprehodili po barvitih ulicah in se posladkali s tamkajšnjo spe-cialiteto Schneeball. Nato nas je pot vodila še v najbolje ohra-
vrnitvijo domov smo se zapeljali še do Dachava ter si ogledali muzej v nekdanjem koncentracijskem taborišču.
Domov smo se vračali utrujeni, vendar bogatejši za novo izkušnjo. Na avtobusu smo najprej rešili še delovno mapo z nalogami, s katerimi smo ponovili vse, kar smo se naučili, videli, doživeli. Potovanje v deželo, kjer se govori tuji jezik, ki se ga učimo, bi moralo biti nepogrešljiv delček našega izobraževanja, želimo si, da bi imeli za to več priložnosti.
■ Vesna Krajnc, 3. a
»Na ekskurzijo smo se pripravljali celo leto, žal pa bi na dan odhoda morala potovati tudi na finalno prireditev literarnega natečaja v avstrijskem Deutschlandsbergu, saj sta bila tam najina prispevka nagrajena. Bila sva v resni dilemi, kaj storiti, obenem pa vesela, da imava priložnost sodelovati v toliko zanimivih projektih. Po premisleku in pogovoru z najino profesorico sva se odločila, da se udeleživa ekskurzije, za kar nama ni žal. Najin izdelek v Deutschlandsbergu je v najinem imenu uspešno predstavil eden od prijateljev, midva pa sva se odločila, da bova drugo leto spet sodelovala.«
■ Lara Grazer in Martin Jurko, 3. b
V ospredju skrb za člane
Na skupščini območnega odbora DeSUS ocenili delo
Velenje, 12. aprila
- Na skupščini so se zbrali članice in člani Območnega odbora DeSUS Velenje. Predsednik Srečko Korošec je poudaril, da so redno spremljali politično stanje v občini in državi. Sodelovali so s poslanci in predsednikom stranke ter tako vplivali na spremembe določenih zakonov, ki so kazali negativen vpliv na družbene razmere in na pokojnine. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo, ker dobro sodelujejo z upokojenskimi organizacijami, odboroma DeSUS Šoštanj in Šmartno ob Paki in številnimi nevladnimi organizacijami.
Njihovo delo je pohvalil generalni sekretar Branko Simonovič, ki je povedal, da je v letošnjem letu dogovorjena uskladitev pokojnin v višini 0,4 odstotka in da si vodstvo stranke prizadeva, da
bi izplačilo letnega dodatka zagotovili vsem upokojencem.
Člane je nagovorila tudi poslanka državnega zbora Marija Antonija Kovačič, ki je dejala, da je delo večkrat zelo nepredvidljivo zaradi žaljive komunikacije med poslanci. Poudarila je tudi pomembnost Demografskega sklada, za katerega pa se bo potrebno še marsikaj dogovoriti.
Ustvarjajmo v tujem jeziku
V sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje smo učiteljice tujih jezikov gimnazije Velenje že tretje leto organizirale natečaj za osnovnošolce Ustvarjajmo v tujem jeziku. Letos je na temo Ljubezen v najrazličnejših oblikah, v obliki filma, proze in poezije v nemščini ali angleščini ustvarjalo 21 učencev iz osnovnih šol od Gornjega Grada do Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Zelo smo veseli, da so se prireditve udeležili vsi sodelujoči ustvarjalci in mentorji in s seboj
Vsi udeleženci natečaja so prejeli zanimive nagrade, pri katerih nam je pri sponzorstvu kot že prejšnja leta pomagala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje pod vodstvom gospe Kristine Kovač. Iskreno se zahvaljujemo mentorjem osnovnih šol, da še vedno želijo motivirati učence za ustvarjanje zunaj rednega pouka. Veseli smo, da natečaj postaja stalnica povezovanja gimnazije Velenje z osnovnimi šolami, saj z njim želimo poleg spodbujanja ustvarjanja v tujem jeziku
bil ta natečaj zelo zabaven." (Klara Hojan)
"Delala sem v skupini sošolk, pisale smo limerike v angleščini. To so kratke pesmice, ki imajo ritem. Delale smo v sklopu učne ure, za kar nas je navdušila naša učiteljica. Imamo dobro osnovo iz angleščine, a smo morale poiskati veliko rim in smo tako še bolj razširile besedni zaklad. Že v sedmem razredu smo se seznanili z limeriki, zato smo se tudi odločili za sodelovanje na tem natečaju, saj jih že dobro pozna-
Posebno pozornost so izkazali članom, ki so se jim na novo pridružili
v zadnjem letu.
Predlagala je, da bi organizirali okroglo mizo na temo dolgotrajne oskrbe, na kateri bi obravnavali zdravstveni, socialni in finančni del zakona.
Sprejeli so tudi letošnji delovni program, v katerem bo v ospredju skrb za člane in vse upokojence.
pripeljali sošolce, ki jih tudi zanimajo tuji jeziki.
V sredo, 23. marca, so mladi ustvarjalci predstavili svoje najbolje ocenjene prispevke iz vsake kategorije. V prispevkih in kasneje v domiselnih predstavitvah osnovnošolcev je bilo očitno, da jih ljubezen v najrazličnejših oblikah ustvarjalno zelo navdihuje. V drugem delu srečanja so se pod vodstvom našega angleškega naravnega govorca Bena Asha in profesorice angleščine Darje Jo-ger vsi skupaj udeležili zabavne in poučne delavnice o različnosti in strpnosti.
tudi olajšati prehod iz osnovne v srednjo šolo za osnovnošolce.
Naša dijakinja Ema Ikic je v vlogi šolske novinarke zbrala nekaj izjav sodelujočih učencev.
"Napisala sem kratek esej v angleščini na temo različne oblike ljubezni. Kar mi je prišlo na pamet, sem preprosto napisala. Seveda je potrebno dobro znanje angleščine, pri čemer se moramo zahvaliti naši učiteljici za angleščino. Za esej nisem porabila veliko časa, preprosto sem dobila idejo, to zapisala in pripravila predstavitev. Angleščina in tuji jeziki nasploh so mi všeč, zato je
mo. Ustvarjali smo v šoli, delno pa smo dokončali tudi doma. Bilo je zabavno." (Burja Podlesnik) "Mi pa smo ustvarjali film v nemščini. Jaz sem igral stransko vlogo. Idejo je dobila naša učiteljica. Z nemščino smo začeli lansko leto in kar hitro napredujemo. Za snemanje filma smo porabili cel dan. Naučiti smo se morali nekaj novih besed, pomoč smo potrebovali tudi pri izgovorjavi. Seveda se moramo naučiti še kar veliko besed in bomo znanje zagotovo poglabljali. To je bila super izkušnja." (Luka Humar) ■ Jelka Oder, foto: Staš Zupanc
Gnojilo Organik Mot. olje za verige 4 lit Roža bršljanka Zemlja Balkonia 70 lit Krma TEL.PIT 30 kg
Košarica Pesje Špeglova 16
Tel.: 03/ 891 91 40
14,99 € 8,99 € 0,79 € 8,99 € 8,99 €

Sprejemamo naročila za kokoši nesnice, stare od 16 do 18 tednov (rjave, grahaste, črne, štajerke) in piščance stare en dan.
Mes'
e\
prax'
de^-
Xv\V-
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 18
18
REPORTAŽA

21. aprila 2016
Ali nekdo zastruplja male živali?
Iz različnih virov smo izvedeli, da naj bi se po Velenju pojavljale vabe s strupom, namenjene predvsem psom - Zaradi zastrupitve menda nekaj kužkov poginilo - Zgroženi in prestrašeni lastniki
Tina Felicijan
Nika Zupan je pred kratkim izgubila psa in ne izključuje, da se je zastrupil, a obdukcije ni naročila. »Bruhal je, a to je bilo zaradi občutljivega želodca pogosto, zato temu nismo posvetili posebne pozornosti. Tudi drgetal je, bil otožen, zavračal je hrano. Ko sem ga peljala ven, ga je zaneslo in se je zgrudil. Opazila sem, da se mu je naježila dlaka, izgubil je nadzor nad izločanjem. Oživljali smo ga, a je poginil.« Njeni znanki, ki se z vnukom in kužkom redno sprehaja po Sončnem parku, je pudljica poginila po treh dneh na slovenje-graški veterinarski postaji, ko ji veterinarji niso mogli več pomagati. Izvid je pokazal, da se je zastrupila. Izvedeli smo, da je sprehajalka v Sončnem parku komaj prisilila kužka, da je izpljunil kepico mletega mesa, v kateri je morda bila strupena snov. Nika je na spletu naletela na zgodbe o množičnem zastrupljanju psov po Sloveniji, tudi v lokalnem okolju. Tudi mi: na facebooku, kjer posamezniki in skupine sporočajo, kje vse so našli in odstranili vabe. O teh je poročal tudi uporabnik diskusij na ve-lenje.com. Pozanimali smo se, kateri deli mesta naj bi bili za pse še posebej nevarni, kakšni so znaki zastrupitve in kako jo preprečiti.
Sončni park, Tomšičeva ulica
Lastnica poginule pudljice je podjetje PV Invest, ki ureja Sončni park in okolico, obvestila, da se je pes najbrž zastrupil na tem območju. Delavke so ob klopi pred vilo Rožle res našle sumljiva zrna in snov (na fotografiji), ki so jih opazile tudi v bližnjem pasjem izbljuvku, kar ni pogosta najdba, so poročale. Pogosteje najdejo igle in odkrijejo kotičke med gostimi grmovnicami, kjer se zadržujejo narkomani. Vabe so odstranile, poslovodja Renata Vajdič, tudi sama zaskrbljena lastnica psa, pa je delavcem še naročila, naj bodo pri urejanju okolice še posebno pozorni na morebitne vabe, ki se baje pojavljajo v obliki semen, tablet, briketov, mesnin, posušeni travi ali grudam zemlje podobni snovi. Poklicali smo tudi podjetje Andrejc, katerega delavci pri urejanju okolice po mestu še niso opazili nič sumljivega, žalosti pa jih, da velikokrat stopijo v pasji kakec.
Lastniki psov si med sabo sporočajo, da naj bi se strupi nahajali po Sončnem parku, na Vojkovi in Kersnikovi ulici, na Tomšičevi, kjer je občan z zelenice odstranil tri pleskavice sumljive barve, ki so ob sprehajalni stezi ležale na razdalji desetih metrov,
v okolici poslovne hiše v Starem Velenju pa poginjajo mačke. Zato je Nika dala pobudo prostovoljski skupini Udarnik, ki je prečesala okolico vile Rožle in Vojkove, kjer niso našli nič sumljivega, saj so delavke PV Investa že vse odstranile, so pa pobrali steklovino in podobne nevarnosti za pasje tačke. A človeško oko seveda zaznava drugače od pasjega smrčka, zato še vedno pozivajo k posebni pozornosti. Akcije pa bodo še nadaljevali, saj so jih zaskrbljeni občani poklicali še iz Šaleka in z Gorice, da naj bi tudi tam ležale strupene snovi.
rejene po okusih škodljivcev miši, podgan, voluharjev, bramorjev, polžev, ptic, in tudi naših hišnih ljubljencev. Zastrupitve hišnih živali so žal zelo pogoste zaradi okusno pripravljenih vab s strupi, nevestnosti pri polaganju vab ter neustrezne zaščite in opozoril v okolici nastavljenih vab. Krivci za zastrupitve so žal tudi sami lastniki, ki puščajo svoje ljubljenčke brez nadzora,« je zapisal.
Ukrepati je treba hitro
Psom nevarni so strupi za glodalce in druge škodljivce ter polže. Prvi povzroča notranje krvavitve, drugi pa napade dihalni center. Tudi vrtni insekticidi in gnojila so nevarni, pa čistila in kemikalije ter avtomobilski izdelki, predvsem antifriz, ki povzroča okvare notranjih organov in je življenjsko nevaren že v zelo majhnih količinah.
V Kmetijski zadrugi Šaleške doline so povedali, da so v prodaji
>
Več motenj v prebavi
Na velenjski veterinarski postaji smo izvedeli, da v tem obdobju pregledajo več psov, ki bruhajo ali imajo drisko. Lastniki jim včasih pokažejo, kaj so psi zaužili - domnevne vabe -, a kljub temu ne morejo vedno potrditi, da gre za zastrupitev. Milan Matko iz Veterinarske bolnice Topolšica pa je povedal, da je največ zastrupitev psov in mačk
>
naključnih, ne zaradi namernega nastavljanja vab. »V spomladanskem času, ko oživijo glo-davci in polži ter drugi vrtni škodljivci, se začne boj vrtičkarjev in profesionalnih vrtnarjev
s temi škodljivci. Zastrupljanje je najuspešnejši način ohranjanja vrtnin in okrasnih cvetlic. Vendar tudi potencialna nevarnost za hišne ljubljenčke. Vabe s strupi so na-
Pse lahko sprehajamo po parkih in zelenicah. Ne smejo pa na otroško igrišče, travnik pred Domom kulture, okolico labirinta v Sončnem parku, na območje plaže ob Velenjskem jezeru.
Iz Odloka o splošnem redu MOV
Na javnih površinah se živali lahko vodijo le na povodcu. Dolžina povodca mora biti takšna, da žival ne more priti v neželen stik z drugimi osebami in živalmi. Vodnik živali je dolžan imeti žival ves čas pod nadzorom in jo obvladovati, imeti pri sebi pribor za odstranjevanje iztrebkov in te takoj odstraniti.
Že do 30 minut po zaužitju se pojavijo znaki zastrupitve: povečana občutljivost, krči mišic, drget, posledično še povišana temperatura in pogosto bljuvanje, modre sluznice in motnje dihanja.« Če je zastrupitev pravočasno prepoznana, je zdravljenje uspešno, je še sporočil veterinar.
Na občini so pozorni
Pred leti so na občini zabeležili nekaj primerov zastrupitev in mučenja živali na območju Kinta-Kun-te. Na skupnem sestanku najemnikov so jih obvestili o višini kazni za takšna dejanja, o primernem obnašanju do mačk, v naselju so nalepili plakate, ki so opozarjali na strpnost in obveščali o višini kazni za mučenje živali. Najemniki so morali sami plačati vse nastale stroške, ki jih je imela veterina z zdravljenjem in ev-tanazijami. »Od takrat dalje na tem območju neprimernega odnosa do prostoživečih mačk, ki so naša skrb, nismo zasledili,« so sporočili z Mestne občine Velenje. Šaleška veterinarska postaja pa je pred kratkim obvestila občino o morebitnih zastrupitvah, saj so zdravili mačko zaradi suma zastrupitve. Dogovorili so se, da se bodo o takih primerih obveščali, da lahko poleg veterine tudi občina poda prijavo na Ve-
terinarski urad Republike Slovenije, saj gre za mačke brez lastnikov.
Ljubitelji živali opozarjajo
Člani kinološkega društva niso poročali o zastrupitvah psov in niso zasledili, da bi bile pogoste. Pravijo pa, da se hitro zgodi, da
Zaužitje sumljivih subtanc navadno hitro izzove bruhanje
pes poje kaj neprimernega, saj so po naravi radovedne in ješče živali. Niso pristaši nagobčnika - to je za psa kazen in mu onemogoča njegovo naravno vedenje. Po zakonu tudi ni obvezen. Smo pa v trgovini za male živali izvedeli, da je zadnje tedne povpraševanje po nagobčnikih dvakrat večje. Tudi k njim namreč hodijo zaskrbljeni ljudje in poročajo o hudih prebavnih motnjah psov. Zato kinologi svetujejo, naj imajo lastniki psa na povodcu tudi tam, kjer ni otrok, drugih psov in ljudi. Sicer pa je zaužitje nemogoče prepreči-
To so našle delavke PV Investa v neposredni bližini vile Rožle.
Nevarne naj bi bile lokacije, priljubljene med sprehajalci, starši z otroki pa tudi lastniki psov. Nekateri pse spuščajo z vrvic in se obračajo stran, ko na zelenici opravijo veliko potrebo. To jezi ljudi, ki se želijo brezskrbno sprehajati.
le strupi za podgane in druge glo-davce, ki da pse in mačke odganjajo, razen če so zakriti s kakim priljubljenim pasjim priboljškom. Drugih strupov ne prodajajo. Tudi v lovski trgovini ne prodajajo nič strupenega. So nam pa tam povedali, da nekateri pse ubijajo z doma narejenimi vabami: peno ali gobo tesno povijejo s šivalno nitjo in jo namažejo s čim okusnim. Ko jo pes poje, se nit v želodčni kislini razgradi, pena pa se do polnega volumna sprosti v želodcu. Pes umira v mukah.
Matko je opozoril na dve vrsti strupenih substanc: antikoagu-lantne rodenticide in strupe na osnovi metaldehida. »Prvi preprečujejo strjevanje krvi in v velikih količinah povzročijo izkrvavitev živali. Znaki zastrupitve se pojavijo po 5 do 7 dneh po zaužitju. Živali oslabijo zaradi krvavitev v notranje organe (pljuča, rodila, sečila, prebavila) in v telesne votline ali preko sluznice ust, kar lahko opazimo. Drugi znaki so utrujenost zaradi izgube krvnih elementov, dihalne težave, blede, sivkaste sluznice ust, nosa in oči. Nato nastopi hipovu-lemični šok zaradi izgube krvi. Mehanizem delovanja metaldehi-da pa še ni popolnoma pojasnjen.


ti, pravi predsednik društva Stane Ločan, saj bo pes, če mu nekaj diši, to pojedel, preden bomo uspeli reagirati.
Društvo za pomoč živalim Poživ Velenje je prek facebooka opozorilo na vabe in pozvalo ljudi, naj bodo pozorni na vse sumljive ljudi ter naj pazijo na svoje živali in male otroke. »Če najdete karkoli sumljivega, kar bi lahko vsebovalo nastavljen strup, poslikajte, previdno odstranite s pomočjo vrečk, rokavic in obvezno podajte prijavo na policijo,« so zapisali, saj so zaskrbljeni, ker so nastavljene vabe in zastrupitve vse pogostejše.
Tudi Nika Zupan svetuje previdnost. »Glejte na pse, ne dovolite jim preveč ovohavati in brskati po travi, bolj ješčim psom mogoče nadenite nagobčnik, da preprečite zaužitje kakega strupa.« In naproša vse občanke in občane, da so na omenjenih mestih pozorni na ljudi, ki morda podtikajo strupe, ki ne le ogrožajo psov, mačk, ptic in drugih živali - tudi ljudi in predvsem otroke.
Policisti sporočajo, naj jih obvestimo, kadar opazimo vabe ali sumimo na poskus zastrupitve, saj gre za povzročanje splošne nevarnosti. Za zdaj so obravnavali eno prijavo, tožilec pa je ugotovil, da ne gre za neposredno ogrožanje, zato primera ne obravnavajo kot kaznivo dejanje. Poskus zastrupitve lahko prijavimo tudi veterinarski upravi, najbolje pa Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja na MOV.
V Komunalnem podjetju Velenje skrbimo za oskrbo s toplotno energijo, zemeljskim plinom, daljinskim hlajenjem, pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne in padavinske vode ter izvajanje pogrebno pokopališke dejavnosti.
Naša prizadevanja so usmerjena v visoko stopnjo kakovosti storitev in visok standard oskrbe.
Smo okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje!
M*a
ril
080 80 34
------..... ,-----L k A
u
B R E Z P L A C N A S T E V I L KA


■
Čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora.
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 15
21. aprila 2016
«»SÜAS
ŠPORT
19
Velenjčani in Celjani bodo igrali v Seha ligi
O tem z direktorjem velenjskega kluba Matejem Avanzom - Včerajšnja predzadnja tekma domačega prvenstva
Pred petimi leti so v Zagrebu ustanovili ligo jugovzhodne Evrope oziroma tako imenovano Seha ligo. V prejšnji sezoni je v njej nastopalo deset klubov iz Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Bosne, Slovaške in Be-lorusije. V novi sezoni naj bi v njej tekmovalo dvanajst klubov. Prvič se bosta vanjo vključila tudi najmočnejša slovenska, Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje. Z nastopanjem v tej ligi si bosta gotovo zagotovila več močnih tekem glede na to, da jima na domačem prvenstvu večina klubov ni konkurenčnih. Potem ko so člani združenja klubov prve lige že dali podporo sodelovanju (s sedmimi glasovi za in petimi proti) dveh slovenskih klubov v SEHA
ligi, mora sodelovanje Celjanov in Velenjčanom potrditi še skupščina slovenske rokometne zveze. O tem sodelovanju smo se pogovarjali z direktorjem RK
V 25. krogu so sinoči gostili Ribnico, v zadnjem, 26. krogu rednega dela prvenstva, pa bodo v soboto gostovali pri novomeški Krki.
Gorenje Matejem Avanzom.
»Dolgo časa smo tehtali, ali nam sodelovanje v njej prinaša več plusov ali minusov. Po temeljiti analizi smo ugotovili, da je dobrih stvari precej več. Se pa zavedamo, da je tudi kakšen minus, ki je zmotil nekatere druge slovenske klube. Vseeno pa mislim, da je večina klubov razumela, da tako v Celju kot Velenju potrebujemo več kakovostnih tekem, takih, na katerih je vprašanje, ali boš zmagal, ne pa samo to, s kakšno razliko boš zmagal.«
Nekateri so bili pač proti, ker naj bi bilo po njihovem domače prvenstvo osiromašeno, ker se bosta kluba vanj vključila šele v končnici!?
»To je bila njihova povsem legitimna pripomba. Razumemo jo, z njihovega stališča je takšno razmišljanje povsem logično. Po drugi strani pa morajo razumeti tudi nas, da si želimo več kakovostnih tekem. V profesionalnem pogonu, kakršnega imamo v Velenju, se nam ne sme ponoviti sezona, kot je (bila) ta, ko je bilo v devetdesetih odstotkih samo vprašanje, s kakšno razliko bomo zmagali. Tako je zelo težko motivirati profesionalni pogon. Skratka, želimo pritegniti še več ljubiteljev rokometa v naše dvorane, pomemben razlog za našo odločitev za sodelovanje v njej pa je seveda ta, da je lažje povabiti v klub mlade, nadarjene igralce iz Slovenije, pa tudi iz širše regije, če imaš v rokah karto, ki se imenuje Liga Seha. Pričakujemo, da bo tudi skupščina Rokometne zveze Slovenije potrdila udeležbo Celja in Velenja v tej ligi.«
rdeča dvorana šrz
VELENJE
03/ 897 02 04 | 03/ 898 74 00 | info@srz-rdeca-dvorana.si
Končuje se redni del državnega prvenstva?
»Pred nami sta še dve tekmi z dolenjskima prvoligašema. Ničesar ne želimo prepustiti naključju. Trenutno smo tudi v popolni postavi. Rok Ovniček je prejšnji teden prebolel virozo. Ob že dalj časa poškodovanima Milošu Božovicu in Klemnu Ferlinu so na srečo vsi drugi v redu. Pričakujem uspešen zaključek rednega dela, potem bo pred nami končnica, v kateri bo vsaka tek-
ma zelo težka. Seveda ostajamo v boju za naslov državnega prvaka. Osvojitev le-tega je naša velika želja, ne pa imperativ.« Celjani, vaš večni tekmec, so osvojili že 19. pokalni naslov. V šetsnajstinifinala so izločili tudi vas, vi pa boste skušali sezono 'rešiti'z državnim naslovom? »Ne bi uporabil besede reševati. Mislim, da je sedanja sezona nekakšna prehodna glede na to, da se je zamenjalo vodstvo kluba, trener ... Zato menim, da ni
prav, da bi si na vsak način nalagali breme, da 'rešujemo' sezono z naslovom državnega. Normalno, naredili bomo vse, da bi ta naslov spet 'pripeljali' v vitrine našega kluba. Delamo pa na daljši rok, s pogledom v prihodnost. Četudi ne bomo prvaki v tej sezoni, bomo pa zagotovo v eni prihodnjih.«
To vam želimo!
»Hvala!«
a Stane Vovk
Končno slavili tudi v Zavrču
Nogometaši Rudarja zmagali že četrtič zapored in prvič v Halozah - Bodo odličen niz nadaljevali tudi v soboto doma z Domžalami?
Nogometaši velenjskega Rudarja vse bolj navdušujejo svoje ljubitelje. V nedeljskem 31. krogu so z goloma Mate Eteroviča in Amerja Krciča v gosteh z 2 : 0 premagali Zavrč. Po že četrti zaporedni zmagi so se s Halo-žani izenačili po točkah. Oboji jih imajo po 37, vendar so domači zadržali peto mesto, Ve-lenjčani pa so ostali na šestem zaradi slabše razlike v danih in prejetih golih. To je bila sploh prva zmaga Rudarja nad Zavr-
roba kazenskega prostora poslal žogo čez prečko, na pravem mestu pa jo je pripravljal čakal tudi Radan. V 53. pa prvo veselje Rudarjev. Klemen Bolha je poslal dolgo žogo na levo stran pred kazenski prostor, kjer jo je sprejel Stjepan Babic. Bil je hitrejši od domačega vratarja, ki je poletel v prazno. Vrata so bila prazna, Babic je poslal žogo do Eterovica, ta pa jo je z nekaj metrov preusmeril v mrežo. Strelsko prebujajoči se Rudarjev napadalec je imel ve-
Dva različna polčasa
Domači trener Slavko Matic:
»Videli smo dva polčasa. Vsak je bil boljši v enem. V prvem smo imeli nekaj izjemnih priložnosti, v drugem pa so smo prejeli gol po veliki napaki. Potem je šlo navzdol in Velenjčani odnašajo domov vse tri točke.« Jernej Javornik, trener Rudarja: »Vesel sem, da smo nadaljevali niz zmag. Vedeli smo, da nas čaka težka tekma, kajti do zdaj tam še nismo zmagali. Vsa čast fantom. Igrali so odlično in osvojili zelo pomembne točke za obstanek v ligi. Mislim, da smo že blizu. Upam, da bomo nadaljevali v takšnem ritmu in se veselili tudi v soboto, ko bomo gostili Domžale. Te še iščejo svojo formo. Sedaj se jim je Gorica približala
čem na njegovem igrišču, zato so se teh točk še posebej veselili. Njihova zmaga je bila povsem zaslužena, saj domačih niso prekosili le po učinkovitosti, ampak so tudi precej več nevarnih žog poslali proti domačemu vratarju Matiju Kovačiču. Že po dobrih petih minutah tekme so bili blizu zadetka, vendar je Leon Črn-čič s kakšnih desetih metrov nekoliko z desne strani poslal žogo tik ob vratarjevi levi vratnici. Le nekaj minut zatem je bila velika sreča za vratarja gostov Mateja Radana, saj je Timotej Dodlek z glavo zadel njegovo desno vratni-co, odbito žogo je z nogo poslal v mrežo Dejan Glavica, na svojo smolo pa je bil v prehitku. Domači so do odhoda na odmor še dvakrat, trikrat nevarno zapreti-li, vendar se je vselej z odličnimi obrambami izkazal vratar Matej Radan. Že po nekaj minutah igre v nadaljevanju se je po napaki v Rudarjevi obrambi Dean Tišma znašel v priložnosti za gol, a je z
liko priložnost za svoj drugi gol v
71.	minuti. Pred sabo je imel le vratarja, vendar v tej minuti ni bil tako zbran kot pri prvem zadetku in domači vratar se je z dobro obrambo svojim soigralcem oddolžili za letenje v prazno pred tem. Eterovica je takoj nato (v
72.	minuti) zamenjal Amer Kr-cic in se rekordno hitro, že v naslednji minuti, oddolžil trenerju Jerneju Javorniku za zaupanje. Spet je levji delež opravil Babic. Po njegovi podaji na desno stran je Rudarjev rezervist spretno ,obrnil' vratarja Kovačiča, ki mu je pritekel pred noge. Žoga je z dobrim udarcem mimo poslal v prazno mrežo. V zadnji minuti rednega dela tekme, ki jo je sodnik Alen Borošak iz Spodnjega Du-pleka podaljšal za tri minute, je strelec drugega Rudarjevega gola ,zakrivil', da je moral predčasno v garderobo domači igralec Stanislav Shtanenko. Zaigral je prekršek, ko se je v napadu po levi strani srečal z velenjskim igralcem.
in ogroža njihovo tretje mesto, zato seveda potrebujejo točke, da bi se uvrstili v Evropo. V soboto zaradi sedmega kartona ne bo v moštvu Leona Črnčiča, zaradi poškodb je vprašljiv nastop poškodovanih Ivana Knezovica, Marija Babica in Nikole Tolimir-ja. Seveda je lepo, če imaš na voljo vse igralce, ker je potem med njimi ostrejša konkurenca.«
a S. Vovk
Ni imel razumevanja
V prejšnji številki smo zapisali, da so Rudarjevi najzvestejši navijači Velenjski knapi med tekmi z Gorico bučno - s pokanjem proslavili 20-letnico ustanovitve. A disciplinski sodnik NZS za takšno veselje ni imel razumevanja. Za »nešportno in neprimerno vedenje navijačev -prižiganje bakel na tribuni« je klub kaznoval s 350 evri.
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 20
20
ŠPORT

21. aprila 2016
Z igralko manj niso vzdržale naleta domačih
V derbiju kroga Pomurke po zaostanku z 0 : 1 do zmage z 2 : 1 - V gostujočem taboru nezadovoljni s sojenjem - V nedeljo z Olimpijo za povrnitev drugega mesta
Po nedeljskem 15. krogu v ženski nogometni ligi so morale no-gometašice Rudarja-Škal prepustiti drugo mesto igralkam ljubljanske Olimpije. Na osrednji tekmi kroga so gostovale pri aktualnih prvakinjah, ekipi Teleing Pomurja v Beltincih, in izgubile z 1 : 2. Ljubljančanke bodo v nedeljskem 16. krogu gostovale v Velenju in to bo priložnost, da si rudarke povrnejo drugo mesto.
Dvoboj v Beltincih so začele zelo spodbudno. Prvih deset, petnajst minut so sicer bolj razmišljale, da ne dobijo gola, kot padaga dajo.Natosolespo-
znale, da so aktualne prvakinje premagljive. Začele so igrati bolj samozavestno in svoje priložnosti iskale v dolgih podajah oziroma v hitrih nasprotnih napadih. Nekajkrat so bile zelo blizu zadetka, vendar jim ga je dvakrat, trikrat z dobrimi obrambami preprečila domača rezervna vratarka Sara Nemet, saj prva izkušenejša Ljiljana Gardijan zaradi poškodbe ni mogla med vratnici. V 53. minuti pa je bila po hitri in zelo lepi akciji, po kateri je Vanja Duronjič zadela za vodstvo z 1 : 0, nemočna.
Vse tri točke so se velenjskim
nogometnim rudarkam nasmihale vse do 71. minute. Po prejetem golu so Pomurke zaigrale zelo napadalno, gostje pa so bile pred svojo vratarko Jadranko Zilič premalo odločne. V omenjeni minuti je Zala Gomboc kot zadnja igralka s prekrškom za najstrožjo kazen zaustavila odlično domačo napadalko Moniko Conjar. Ob njej in vra-tarki najboljša igralka Pomurk Manja Rogan je nato z dobrim udarcem z bele točke izenačila. Še prej pa je morala Gombovče-va zaradi neposrednega rdečega kartona v garderobo. Z igralko
več so gostiteljice povsem prevzele pobudo in pet minut zatem so si z golom Conjarjeve zagotovile zmago. Gostje so si sicer z zelo požrtvovalno igro prizadevale doseči gol, vendar jim je proti koncu zmanjkovalo tudi moči. Čisto na koncu so njihova klop in nekateri sicer maloštevilni navijači, ki so prišli na to tekmo iz Velenja, že 'videli' izenačenje. Sanja Malinic je poslala s prostim udarcem z desne s strani zavito žogo proti domačim vratom in zadela mrežo -žal z zgornje strani.
Velenjska dekleta so precej
razočarana zapuščala igrišče. Prepoceni so prejela oba zadetka, poleg tega pa so bile jezne tudi na sodnico Tanjo Subotic iz Ljubljane, ki je imela po njihovem mnenju neenak kriterij pri dosojanju prekrškov oziroma kaznovanju s kartoni. Poleg neposrednega rdečega kartona je Gombočeva nekaj minut pred izključitvijo prejela še rumenega, porumenele pa so tudi (v 26. minuti) Duronjiceva, Maja Bric v 62. in Loti Lukek v 86. minuti. Zanimivo, Pomurke so tekmo končale brez opominov v obliki kartončkov, čeprav so si v dvobojih, če je bilo treba, včasih pomagale tudi s prekrški, ki bi si zaslužili kakšen opomin.
Bojan Jančar, domači trener: »Derbi ni upravičil pričakovanj. Ne ena ne druga ekipa nista upravičili mesti na prvenstveni lestvici. V prvem polčasu se je igralo slabo. Gostje so nas poskušale presenetiti z dolgimi žogami, nam pa igra ni stekla. V nadaljevanju smo napravili nekaj menjav in zaigrali smo veliko
Dva gola Prašnikarjeve
Slovenska reprezentanca je prejšnji teden v Lendavi v peti kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo 2017 gostila Makedonijo in jo premagala z 8 : 1. Lara Prašnikar, najboljša strelka Rudarja Škal in trenutno tretja strelka slovenske ženske nogometne lige, je k zmagi prispevala dva gola. V drugem polčasu je priložnost dobila tudi Maruša Sevšek, ki pa zaradi kartonov v nedeljo v Beltincih ni smela igrati.
bolje. Dvakrat smo zadeli, imeli ob tem še nekaj priložnosti in mislim, da so 'punce' zasluženo zmagale. Naša mlada vratarka je zelo nadarjena, zaupali smo ji in to je izkoristila.«
Dušan Uršnik, gostujoči trener na pripombo, da se nogomet igra pač devetdeset minut: »Žal je res tako. Kljub vodstvu nismo uspeli. Zaslužili smo si vsaj točko. Po dobri igri v prvem polčasu so dekleta v nadaljevanju, zlasti po izključitvi, igrala preveč bojazljivo. Ustrašile so se kartonov, zaradi česar niso več igrale tako agresivno kot pred tem oziroma do tedaj. Za vsako agresivnost je sodnica piska-la prekršek ali pa je celo sledil rumeni karton. To jih je očitno toliko zmedlo, da niso bile več odločne. Do nedelje si moramo povrniti moč in skušati premagati Ljubljančanke.«
a S. Vovk
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje
Barvni svet MUM5.
B/S/H/

Čestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela.
BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si
TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE
O
POLNA NOČ POPUSTOV

*NOČNO NAKUPOVANJE
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 21
21. aprila 2016
""^Jis
ŠPORT
21
Sinoči v Šoštanju slovo od prve lige
Košarkarji Elektre morajo zdržati še samo dve tekmi do konca letošnje sezone. Sinoči so v Šoštanju odigrali zadnjo letošnjo domačo tekmo, s tem so se šoštanjski za nekaj časa morali posloviti od prvoligaške košarke, saj je že nekaj krogov jasno, da bo Elektra v prihodnji sezoni igrala v drugi ligi.
Več o včerajšnji tekmi z Lastovko v prihodnji številki, je pa Elektra v preteklem tednu odigrala dve tekmi. Prvo doma proti Portorožu, v soboto pa je gostovala v Škofji Loki pri vodilni ekipi lige za obstanek.
Na tekmi s Portorožem se je že v 3. minuti poškodoval eden vodilnih mož šoštanjske Elektre Jan Kosi, ki ni zaigral niti na tekmi s Škofjo Loko. Portorož je upravičil vlogo favorita in ob koncu slavil s 101 : 69. Svojo najboljšo predstavo v prvi ligi je prikazal Domen Omladič, ki je
dosegel 15 točk in tem dodal še 7 skokov in eno ukradeno žogo. Najboljši v ekipi Elektre pa je bil s 17 točkami in devetimi skoki ponovno Durica.
Trener Duško Maličevič je po srečanju dejal: »Že v drugi minuti se je poškodoval Jan Kosi, kar je očitno pustilo posledice pri fantih, ki so se ustrašili in se niso več uspeli zbrati. Kasneje smo sicer vzpostavili ravnotežje, a je bila razlika že previsoka. Priložnost za igro so znova dobili vsi naši košarkarji. Gremo trenirat še naprej.«
Tudi na gostovanju v Škofji Loki so košarkarji Elektre pričakovano izgubili. Brez večjih težav so gostitelji potrdili premoč na papirju tudi na igrišču. Po dokaj izenačeni prvi četrtini so v nadaljevanju košarkarji LTH Castin-gsa povsem zagospodarili na igrišču. S čvrsto obrambo, hitrimi in učinkovitimi napadi ter suvereno
premočjo pod obema obročema so ob koncu prepričljivo slavili s 121 : 80. Najučinkovitejši pri Šoštanjčanih je bil tokrat Hasic s 23 točkami, 17 jih je dosegel Durica, 10 pa Bukovič.
Dobre in slabe strani igre svoje ekipe je strnil Maličevič: »Dosegli smo 80 točk, kar je dobro, nikakor pa ni dobro, da smo jih prejeli 121. Poznala se nam je odsotnost poškodovanega Kosi-ja. Škofjeloška ekipa je bila bolj čvrsta in boljša pri skoku. Generalno gledano sem s prikazanim lahko zadovoljen, gremo naprej. Čestitke LTH Castingsu za zasluženo zmago.«
Kot rečeno, je bila sinoči zadnja domača tekma Elektre, v Šoštanju je gostovala Lastovka, do konca prvenstva pa čakata Elektro še dve gostovanji, v soboto bodo igrali v Šenčurju, sezono pa bodo zaključili v torek, 26. aprila, pri sosedih na Polzeli.
Šmarčani namučili Brežičane
Drugo moštvo Maribora z vse boljšo igro spet upravičuje vodilni položaj v 3. ligi - sever. V 19. krogu je gostilo Fužinar in ga premagalo kar s 6 : 1. S tem so Mariborčani zadržali prednost dveh točk pred Brežičani. Zasav-ci so se na gostovanju v Šmar-tnem ob Paki morali zelo potruditi za zmago z 1 : 0. Domači so kljub porazu navdušili gledalce, saj so menili, da je bila to celo ena njihovih najboljših iger doslej. Po tekmi so imeli v šmar-
Prva Liga Telekom Slovenije,
30.	krog
Zavrč - Rudar 0:1 (0:0) Strelca: Mate Eterovic (53.), Amer Kr-cic (73.)
Rudar: Radan, Kašnik, Pišek, Eterovic' (od 72. Krcic), Črnčič, Tolimir (od 64. Lotrič), S. Babic', Bolha, Trifkovic (od 86. Ihbeisheh), Džinic, Jahic. Trener: Jernej Javornik. Rdeči karton: Shtanenko (90., dva rumena).
Drugi rezultati: Celje - Luka Koper 3:0 (2:0), Domžale - Olimpija 0:1 (0:0), Gorica -. Krka 1:0 (0:0), Krško - Maribor 1:3 (1:1). Vrstni red: 1. Olimpija 62 (65:20), 2. Maribor 60 (677:27), 3. Domžale 46 (41:26), 4. Gorica 45 (41:41), 5. Zavrč 37 (30:35), 6. Rudar 37 (29:43), 7. Krško 34 (21:44), 8. Celje 32 (24:42), 9. Koper 30 (31:47), 10. Krka 26 (23:47).
31.	krog, 23. 4., ob 19.uri: Rudar -Domžale.
SŽNL, 15. krog
Teleing P. Beltinci - Rudar Škale 2:1 (0:0)
Strelke: Vanja Duronjic (53.), 1:1 Manja Roga (70. - 11 m), 2:1 Monika Conjar (75.) Rudar Š.: Zilic, Lukek, Gomboc, Bric, Ber-dnik (od 81. Jankovic), Duronjič, Prapro-tnik (od 27. Golob), Jevtic, Šoronda (od 86. Pijukovic) , Malinic, Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik.
Rumeni kartoni: Vanja Duronjic (26), Maja Bric (62.), Zala Gomboc (67.),Loti Lukek (86.); rdeči karton: Gomboc (71). Drugi rezultati: Krim MDC Group - Ve-lesovo 0:5 (0:2), Moje-lece.si Radomlje -Maribor 1:1 (1:1), Ankaran Hrvatini -Ajdovščina 5:1 (2:0), prosta Olimpija Vrstni red: 1. Pomurje 14 - 42 (120:6), 2. Olimpija 14 - 32 (55:25), 3. Rudar Š. 14 -31 (70:12), 4. Radomlje 14 - 26 (43:19), 5. Ankaran H. 15 - 22 (36:36), 6. Maribor 14 - 17 (18:26), 7. Velesovo14 -17 (32:41),8. Krim 15 - 7 (11:54), 9. Ajdovščina 15 - 5 (14:116), 10. Krka (prenehala tekmovati) 11-0 (9:89).
škem taboru precej pripomb na sojenje, saj naj bi bil po njihovem mnenju sodnik dokaj naklonjen gostom. Med drugim je pred zadetkom 'spregledal', da je bil nad domačim igralcem storjen prekršek. Po kotu pa so gostje zadeli.
Po novem porazu so zadržali trinajsto, predzadnje mesto. Zadnji Podvinci za njimi še vedno zaostajajo za pet točk, saj so v Lenartu klonili z 1 : 2. Seveda pa v klubu verjamejo, da si bodo v
TAKO so igrali
16. krog, 24. 4., ob 17. uri: Rudar Š. -Olimpija.
3. SNL - sever, 19. krog
Šmartno 1928 - Brežice 1919 0:1 (0:1)
Strelec: Rok Rožman (41) Šmartno: Vašl, Zabukovnik, Irman, Martin Lenošek, Gačnik (od 18. Roškar), Hrastnik, Dajčer, Meh (od 85. Vasic), Veler, Matevž Lenošek, Trap (od 72. Satler). Trener: Drago Kostanjšek. Drugi rezultati: Maribor B - Fužinar Noži Ravne 6:1 (4:0), Koroška Dravograd
-	Radlje 3:1 (2:0), S. Rojko Dobrovce -Šmarje 1:1 (1:1), AjDAS Lenart - Podvinci Betonarna Kuhar 2:1 (1:1), Mons Claudius
-	Videm 1:1 (0:0), Šampion - Dravinja 6:1 (2:1)
Vrstni red: 1. Maribor B 47 (74:16), 2. Brežice 45 (47:13), 3. Šmarje 38 (50:31), 4. Šampion 36 (51:27), 5. Videm 33 (39:37), 6. M. Claudius 32 (32:28), 7. Fužinar 27 (32:42), 8. Dravograd 25 (30:31), 9. Dobrovce 20 (35:45), 10. Lenart 19 (27:47), 12. Radlje 19 - 17 (18:40), 13. Šmartno 19
-	14 (21:45), 14. Podvinci 9 (13:52). 20. krog, 23. 4., 16.30: Fužinar -Šmartno
Golgeter MNZ Celje, 12. krog
Vojnik - Šoštanj 0:4 (0:1) Strelci: Žan Špacapan (11., 47., 48.), Ahmed Tursunovic (68.). Šoštanj: Music, Šmon, Vozelj (od 78. Be-gic), Gegic, Pirnat, Šabanovič, Omerovic, Špacapan, Agic, Celcer, Cafuta (od 63. (Tursunovic). Trener: Ervin Polovšak.. Drugi rezultati:, Fosilum Šentjur - Rogaška 1:0 (0:0), Odred Kozje - Zreče 0:6 (0:3), Mozirje - Kovinar Štore 4:0 (0:0), strelci za Mozirje: Marko Janko (48.), Jure Funtek (56.), Marko Brinjovc (79), Jošt Ku-nej (90); prost je bil Žalec. Vrstni red:1.Rogaška 11 tekem 26 točk (40:2), 2. Šoštanj 11 - 25 (33:14), 3. Zreče 10 - 24 (25:3), 4. Žalec 10 - 18 (19:10), 5. Šentjur 11 - 13 (12:23), 6. Mozirje 11 - 10 (15:18), 7. Kozje 10 - 10 (8:26), 8. Štore 11
preostalih šestih krogih vendarle zagotovili obstanek v ligi. Da bi bilo moštvo v nadaljevanju še bolje pripravljeno na tako rekoč kvalifikacijske tekme, so okrepili strokovno vodstvo. Trenerju Dragu Kostanjšku sedaj pri treniranju pomaga Peter Irman. Ta nekdaj odlični igralec, sedaj pa trener mlajših selekcij, je vlogo pomočnika trenerja v klubu že opravljal.
a vos
-	6 (13:30), 9. Vojnik 11 - 4 (4:43).
13. krog, 23. 4., ob 16.30: Šoštanj - Šentjur, Mozirje - Kozje, Žalec - Zreče, Štore
-	Vojnik; prosta bo Rogaška.
1.	DRL, ženske, 20. krog
Mlinotest Ajdovščina - Jadran Bluemari-ne 32:19 (15:11), Krka - DP-Logik Branik 42:32 (21:15), Zagorje - Ljubljana 32:22 (19:10), Zelene doline Žalec - Brežice 29:17 (17:8), Ž.U.R.D Koper - Krim Mer-cator 19:31 (10:16), Celjske mesnine -Velenje
Vrstni red: 1. Zagorje 20 tekem - 38 točk,
2.	Krim Mercator 19 - 36, 3. Mlinotest Ajdovščina 20 - 28, 4. Celje Celjske mesnine 18 - 25, 5. Krka 20 - 25, 6. Ljubljana 20 -21, 7. Ž.U.R.D. Koper 20 - 20, 8. Zelene doline Žalec 19 - 17, 9. Velenje 18 - 9, 10. DP Logik Branik 20 - 8, 11. Jadran Bluemarine 20 - 4, 12. Brežice 20 - 3.
Pokal Slovenije
Za 1. mesto: Celje PL - Koper 2013 38:25 (19:9); za 3. mesto: Riko Ribnica : Trimo Trebnje 35:29 (27:27, 12:16) - po podaljšku; pollfinale: Koper 2013 - Trimo Trebnje 28:23 (13:13), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 24:25 (13:13)
Liga Nova KBM za obstanek,
6.	krog
Elektra Šoštanj - Portorož 69 : 101 (46 : 70, 22 : 41, 10 : 22) Elektra Šoštanj: J. Kosi, Omladič 15 (56), Praunseis 10, Žnidar Petelinšek 4 (2-2), T. Kosi 3, Bukovič 4, Durica 17 (9-9), Hasic 12, Purnat 4, Ivenčnik
7.	krog
LTH Castings - Elektra Šoštanj 121 : 80 (88 : 58, 55 : 38, 28 : 23)
Elektra Šoštanj: Omladič 10, Praunseis 7, Žnidar Petelinšek, T. Kosi 5 (2-2), Bukovič 10, Durica 17 (7-8), Hasic 23 (2-4), Purnat 4, Jurko 2 (2-6), Ivenčnik 2 Vrstni red: 1. LTH Castings 31, 2. Šenčur Gorenjska gradbena družba 27, 3. Lastovka, 4. Portorož oba 26, 5. Hopsi Polzela 24, 6. Elektra Šoštanj 18
Šoštanjčani še naprej odlično
V tako imenovani ligi Golgeter Medobčinske nogometne zveze Celje po dvanajstem krogu ni več moštva brez poraza. Prvega so doživeli nogometaši vodilne Rogaške. Gostovali so v Šentjurju, kjer je bil domači Fosilium boljši z 1 : 0. Kljub porazu so še vedno na prvem mestu. Toda Šoštanjčani, ki so brez težav v gosteh premagali zadnji Vojnik s 4 : 0, za njimi na drugem mestu zaostajajo le še za točko. Tretji so s tekmo manj in dvema točkama manj od Rogaške Zrečani. Pri sedmem Odredu so slavili s 6 : 0. Peti Žalec je bil prost. V tem krogu so se po petih porazih
zmage veselili tudi nogometaši Mozirja. Gostili so predzadnji Kovinar Štore. Rezultat - 4 : 0 v njihovo korist. S tem so se povzpeli na šesto mesto. Na njem so zamenjali Odred, vendar imajo oboji po deset točk, a Kozjanci tekmo manj.
Nogometaši Šoštanja so v soboto gostovali v Vojniku in prepričljivo slavili s 4 : 0. Pri zadnje-uvrščeni ekipi lige niso varovanci Ervina Polovšaka dovolili nikakršnega presenečenja. Odlično je zaigral Špacapan, ki je dosegel hattrick. Mrežo gostiteljev je načel v 11. minuti, ko je postavil tudi izid polčasa. Takoj na za-
četku drugega dela je Špacapan v 47. in nato še minuto kasneje dosegel še dva zadetka. Končni izid srečanja je dobrih dvajset minut pred koncem postavil Tur-sunovič, potem ko je pet minut prej vstopil na igrišče s klopi za rezervne igralce.
Za presenečenje 12. kroga je poskrbel Šentjur, ki je na domačih tleh premagal Rogaško z 1 : 0, tako da Šoštanjčani za vodilno ekipo lige zaostajajo le za točko. Prav Šentjur bo v soboto v Šoštanju naslednji nasprotnik nogometašev Šoštanja.
Žusem in stolp ljubezni
Po hribih
Na zadnji izlet planincev UNI 3 Velenje smo povabili Angleža Nicka - Londončana, ki je prišel prvič v Slovenijo z domačinko Klaro, ki tam živi že šest let in sta službena kolega. Najboljši način, da v živo spozna Slovenijo, je bilo naše povabilo na pohod. Imeli smo srečo z vremenom, saj je bil nenapovedano lep sončen dan, pot je bila ravno pravšnja, vodil pa nas je izkušen vodnik Srečko, ki je po rodu s Kozjanskega, kamor smo se namenili. Tudi s sporazumevanjem nismo imeli težav, saj je med nami učiteljica angleščine Magda. Vsi smo bili odlično razpoloženi in željni druženja.
Izstopili smo na parkirišču pred ekološko turistično kmetijo Žurej v Ječovem, kjer so v ogradi na jutranjem soncu ležerno poležavale krave. Ogledali smo si mogočna lepo urejena gospodarska poslopja, nato pa se podali na krožno pot. Pomlad je v teh krajih pohitela za en teden in narava nas je dobesedno razvajala! Barve nežno zelenih bukovih listov so sedaj najlepše in na vrhu hriba smo uživali v tem barvnem razkošju in ob Nadinem priboljšku. Potem smo zagrizli v strmino, saj smo morali preplezati del zahtevne poti, ki nas je pripeljala prav pod stolp ljubezni, ki je bil naš cilj. Tu smo posedeli pred priročnim bifejem, si oddahnili
in od veselja zapeli nekaj pesmi, eno tudi v angleščini. Odlično razpoloženi smo se povzpeli še na vrh stolpa in občudovali razglede na vse strani neba.
Nadaljevali smo po panoramski poti, ki je prekrasna! Klopce pod mogočnim hrastom so nas za trenutek spet privabile. V takšnem okolju se ti ne sme muditi! V bližini sta dve ljubki cerkvici sv. Valentina (od tod ime stolpa, ker je zavetnik zaljubljencev) in sv. Jakoba. Po cesti skozi gozd smo na plan prišli pri lese-
tu smo se odpeljali do Babnih Brd, kjer nas je čakalo presenečenje in izredno prijazen sprejem Rafa ter njegove žene. Kaj vse zmore ustvariti človek, če dela z ljubeznijo, vztrajnostjo, polno domišljije in s podporo življenjskega sopotnika, je treba videti, saj je z besedami težko povedati! Vendar naj to ostane skrivnost, kot je skrivnosten svet, ki sta nam ga razkazala.
Polni pozitivne energije in lepih občutkov smo se vrnili z izleta, ki je bil »smetana na tor-
ni hiški. Od tu naprej so se spet razširili neverjetno lepi razgledi. Zavili smo mimo vikenda, vsega obdanega s cvetočimi drevesi, in krožno prišli na pot, ki nas je pripeljala na izhodišče.
Pri Žureju smo ob dobri hrani posedeli pod kozolcem in prisluhnili pripovedi gostitelja o legendi zdravilnega vina. To pa še ni bil konec našega druženja. Od
Vrh hriba sredi pomladnega gozda
tici«, kot je zapisal Ivan! Nicka smo vidno utrujenega pospremili do njegovega začasnega doma. Prepričana sem, da zaradi lepih doživetij ni mogel spati. Da je to najboljša reklama za Slovenijo, ni treba posebej poudarjati. Sprašuje se namreč, kaj dela Klara v Londonu, ko pa je tukaj tako lepo! Še se vidimo!
a Marija Lesjak
Učne ure smučanja na Golteh
V prvi polovici marca je Vrtec Sonček v sodelovanju s Smučarskim klubom Velenje izvedel smučarski dan na Golteh, ki so se ga udeležili otroci iz obeh skupin v starosti 5 do 6 let. Ta dan bo otrokom zagotovo ostal še dolgo v spominu, saj so doživeli veliko prijetnih trenutkov. Že sama vožnja z avtobusom, s katerim smo se odpeljali do Žekovca, je bila za večino zelo nenavadna. V današnjem času se otroci namreč redko peljejo z avtobusom. Na spodnji postaji Žeko-vec smo se spoznali z učitelji Smučarskega kluba Velenje in se skupaj
z njimi z nihalko odpeljali do zgornje postaje. Vožnja z nihalko je bila pravo doživetje, še posebno za tiste, ki so se z njo peljali prvič. Ob pogledu na zasneženo planino se je v njihove oči prikradlo navdušenje, ki ga nikakor niso mogli skriti. Tiste otroke, ki niso imeli svoje opreme, so prijazni učitelji »opremili«; drugi, ki so opremo imeli s seboj, pa so si prav tako obuli smučarske čevlje, nadeli čelade in oblekli odsevne telovnike za boljšo vidljivost na smučišču. S smučkami v naročju so se v koloni podali za učitelji do tekočega traku, ki jih je pripeljal
na vrh otroškega poligona. Tu so jih učitelji smučanja z različnimi igrami ogreli, sledile so vaje smučanja. Vmes so se otroci okrepili s sadno malico in toplim čajem. Zelo so uživali. Smučarski dan je večini kar prehitro minil.
Zahvaljujemo se ravnatelju Bojanu Jurasu, da je obema skupinama 5- do 6-letnih otrok omogočil brezplačno, nepozabno, a zelo poučno doživetje. Zahvaljujemo se tudi učiteljem Smučarskega kluba Velenje za strokovno izveden smučarski dan.
a Za Vrtec Sonček Alenka Bizjak

Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 22
22
modroBELA kronika
«»WAS
21. aprila 2016
Varnost močno odvisna tudi od števila zaposlenih
Na Policijski postaji Mozirje lani zaznali precejšen porast prometnih nesreč - Droge statistično niso velika težava, so pa to druga kazniva dejanja
Tatjana Podgoršek
Komandir Policijske postaje Mozirje Vili Bezjak ocenjuje leto 2015 za povprečno. Hujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo niso zabeležili, kar pa ne pomeni, da so lahko z vsem zadovoljni.
58-odstoten porast prometnih nesreč
Lani so obravnavali manj kaznivih dejanj v primerjavi s predhodnim letom. 72 odstotkov so jih preiskali. Manj uspešni so bili v prometni varnosti, v kateri beležijo eno smrtno žrtev prometne nesreče več kot leta 2014. Tudi sicer so obravnavali več prometnih nesreč kot v predhodnem letu, s tem več poškodovanih oseb. »Govorimo o 58-od-stotnem porastu prometnih nesreč v primerjavi z letom 2014.« Poleg neprilagodljive hitrosti je med prvimi tremi razlogi al-koholiziranost. Lani so zaznali 10-odstoten porast ugotovljenih kršitev voženj pod vplivom alkohola, pri tem so odvzeli 16 motornih vozil.
Kaznivih dejanj v zvezi z drogami manj, a ...
Se je glede na to, da so lani obravnavali manj primerov nelegalnega ukvarjanja z drogo, stanje na tem področju v Zgornji
Savinjski dolini umirilo? »Statistično da.« Lani so obravnavali dve kaznivi dejanji v povezavi s prepovedanimi drogami, odkrili so laboratorij, v katerem so jih predelovali, v 10 primerih so
Vili Bezjak: »Odvisnost od alkohola in drugih opojnih substanc je med mladimi v dolini močno prisotna. Pred tovrstnimi težavami si ne smemo zatiskati oči.«
v testiranje poslali snov, za katero se je kasneje ugotovilo, da gre za prepovedano drogo. To sicer niso zelo skrb vzbujajoči podatki, meni Vili Bezjak, a se moramo pri tem zavedati, da tovrstna problematika skriva tu-
di druga kazniva dejanja, kot so poškodovanje tuje stvari, nasilje nad dijaki, izsiljevanje, vanda-lizem, ki je na območju doline kar pogost pojav. »Največ tovrstnih kaznivih dejanj zaznamo v poletnih mesecih. Vsi primeri dokazujejo, da je odvisnost od alkohola in drugih opojnih substanc med mladimi še kako prisotna in si pred tovrstnimi težavami ne smemo zatiskati oči. Skupaj moramo poiskati vzroke za takšno početje, predvsem pa se zavedati, da se vzgoja začne doma, ne v šoli in na ulici.«
Namesto 28 le 18 policistov
Policijska postaja Mozirje sodi s približno 508 kvadratnih kilometrov velikim območjem med tri največje v državi, po število zaposlenih pa je med najmanjšimi. Kadrovsko so, tako kot druge policijske postaje po Sloveniji, močno podhra-njeni, kar vpliva na zagotavljanje ustrezne varnosti. Za normalno delovanje bi potrebovali od 26 do 28 policistov, s komandirjem vred jih je danes 18. »V pomoč nam v določenih primerih prihajajo policisti sosednjih postaj,
Lani so na Policijski postaji Mozirje obravnavali 216 primerov kaznivih dejanj (predlani 241), kršiteljev javnega reda in miru je bilo 88 ali 10 manj kot predhodno leto. V varnosti v cestnem prometu so lani obravnavali 79 prometnih nesreč, leto prej 50. Z alkotestom so preizkusili 2.757 voznikov (predlani 3.582), obravnavali so 38 kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala ali tri manj kot leta 2014. Občutna odstopanja beležijo v družinskem nasilju. Lani so zabeležili 21 primerov, leta 2014 pa 13.
predvsem Velenja in Žalca.«
Ne glede na kadrovske vrzeli se bodo, zagotavlja Vili Bez-jak, trudili zagotoviti občanom čim višjo stopnjo varnosti, predvsem pa jim biti servis pri reševanju težav s področja varnosti ljudi in njihovega premoženja. Prepričani so, dodaja, da lahko z dobrim sodelovanjem z občani storijo veliko, kar se je doslej že pokazalo pri reševanju mnogih kaznivih dejanj.
Razbil steklo na lokalu
Velenje, 12. aprila - V torek ob pol petih zjutraj je neznanec razbil steklo na gostinskem lokalu Kotiček v Starem trgu. Povzročil je za okoli 200 evrov škode.
Gospa na vrt, tat pa v hišo
Velenje, 13. aprila - V sredo v jutranjem času je neznani tat v Podkraju izkoristil nepazljivost stanovalke. Medtem ko je bila na vrtu, je prišel v odklenjeno hišo in iz nje odnesel nekaj denarja in zlatnine.
V soboto, 16. aprila, pa je neznani tat obiskal odprt vikend v Velenju. Odnesel je nekaj sokov, piva in jeklenko z gorilnikom.
Podrl ograjo in pobegnil
Velenje, 13. aprila - V sredo okoli 12. ure je v Bevčah neznani
voznik neznanega vozila zaradi neprilagojene hitrosti podrl ograjo in s kraja odpeljal. Na ograji je pustil materialne sledi, na kraju pa svoje. Na podlagi teh ga bodo policisti skušali izslediti.
V tunelu po levi v nesrečo
Velenje, 13. aprila - V sredo okoli 20. ure je prišlo do prometne nesreče v tunelu v Šaleku. Osnovni vzrok za nesrečo je bila vožnja po levi strani vozišča, sekundarni pa alkohol. Policisti so povzročitelju nesreče napisali plačilni nalog.
Drzna tatvina v Šaleku
Velenje, 15. aprila - V petek okoli 15. ure so v Šaleku obravnavali drzno tatvino. Mlajši moški je pritekel do starejše občanke, ki se je nič hudega sluteč odpravila po vnuke v šolo, in ji iz rok iztrgal torbico ter pobegnil proti Kardeljevemu trgu.
V lov za njim se je podalo kar nekaj občanov, ki so bili dogodku priča, a je bil storilec hitrejši. Torbico, iz katere je pobral gotovino, je v bližini odvrgel.
Kolo se je odpeljalo
Velenje, 17. aprila - V nedeljo v poznih popoldanskih urah je neznanec izpred šole Miha Pin-tarja - Toleda odpeljal 200 evrov vredno kolo.
Policisti konja niso videli
Velenje, 17. aprila - V nedeljo popoldne je velenjske policiste občan obvestil, da je opazil dirja-
ti osedlanega konja brez jezdeca na relaciji med Hudo luknjo in Velenjem. Policijske patrulje so prevozile okolico, vendar konja niso izsledile.
Hudo ranjen motorist
Žalec, 17. aprila - V nedeljo popoldan je v Matkah na območju Policijske postaje Žalec 27-letni voznik motornega kolesa zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v osebno vozilo. Motorist se je v trčenju huje poškodoval.
Iz POLICIJSKE beležke
Pozor, maraton nadzora hitrosti
Ljubljana - Prekoračitev hitrosti je eden najpogostejših vzrokov za prometne nesreče, število umrlih v takšnih nesrečah pa je še vedno previsoko. Javna agencija za varnost prometa je v ponedeljek začela nacionalno akcijo Hitrost, danes (četrtek, 21. aprila) od 6. do 18. ure pa bo na več kot 600 lokacijah v državi izvedla maraton nadzora hitrosti. Seznam lokacij, kjer bo potekal nadzor, bo objavljen na spletni strani policije.
a mkp
S pestmi nad kolesarko
Velenje, 13. aprila - Občan s Kardeljevega trga je v sredo obvestil policiste, da je bil priča napada moškega na kolesarko. Ta se je pred klancem, z njo sta bila otroka vsak na svojem kolesu, ustavila. Do nje je stopil moški in jo s pestjo dvakrat udaril v predel rame. Policisti so kršitelja izsledili in ga za njegovo početje tudi oglobili.
Prijavo je treba oddati spodobno
Velenje, 13. aprila - Stranka, ki je v sredo prišla na Center za socialno delo Velenje, da poda pritožbo, se je tam nespodobno vedla. Zadevo je želel urediti varnostnik, a mu moški ni hotel zaupati svojih podatkov. Uspešnejši so bili policisti. Ti so mu napisali tudi plačilni nalog.
Bivši udaril bivšo
Velenje, 16. aprila - V soboto okoli 5. ure zjutraj sta se pred lokalom Ritmo sprla bivša partnerja. V prepiru je bivši bivšo tudi udaril. Policisti se bodo z njim pogovorili in mu napisali plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru.
Na prireditvi so se ravsali
Vinska Gora, 16. aprila - Na sobotni prireditvi v Vinski Gori so morali policisti posredovati pri dveh pretepih. V enem je eden udaril drugega. Končalo se je brez telesnih poškodb, a s plačilnim nalogom. V drugem primeru sta se dva najprej sprla, potem stepla. Enemu so policisti zasegli nevaren predmet, tako imenovani bokser. Zaradi storitve kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pa ga bodo policisti kazensko ovadili.
Ali so krivi policisti ali motoristi?
varnostno ogledalo
V preteklem tednu so predstavniki Agencije za varnost prometa naslovili pismo na vlado Republike Slovenije, vodstvo Policije ter oba policijska sindikata zahtevo, da se prekine policijska stavka, ki naj bi bila glavn i razlog, da se je letošnja motoristična sezona začela z visokim krvnim davkom. Šest smrtnih žrtev med motoristi v letošnjem letu je po mnenju navedene agencije posledica policijske stavke ter neukrepanja oziroma neizrekanja glob za kršitelje prometnih predpisov. V času pisanja te kolumne je po statističnih podatkih število umrlih voznikov eno-slednih motornih vozil letos najvišje v zadnjih desetih letih, pred nami pa so lepi in sončni dnevi, ki privabljajo še več motoristov na prve letošnje ture. Vodstvo Policije je na očitke odgovorilo, da se zavedajo, da se je stanje varnosti cestnega prometa v letu 2015 in prvih letošnjih mesecih poslabšalo. Prav tako so potrdili, da se je največ prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodilo zaradi prevelike oziroma neprilagojene hitrosti, povečalo pa se je tudi število povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Pri tem so tudi navedli, da policijski nadzor cestnega prometa pomembno vpliva na varnost in ravnanje udeležencev v prometu, zato je to naloga, ki jo morajo policisti izvajati kljub stavki, kar pa očitno ni zadovoljilo predstavnikov Agencije za varnost v prometu.
Dejstvo je, da policisti še vedno stavkajo in da za glavne stavkovne zahteve doslej ni še nihče povedal, da so neprimerne ali neupravičene. Zato tudi preseneča dolgotrajnost stavke, še zlasti »izgubljeni« čas po napovedi in začetku izvajanja stavkovnih aktivnosti. Dejstvo je, da so tudi policisti nezadovoljni zaradi slabih pogojev zahtevnega in odgovornega dela, kadrovske podhranjenosti večine policijskih enot, zaradi česar ponekod z velikimi težavami zagotavljajo varnost na območju, za katerega so odgovorni, slabe opremljenosti in ne nazadnje tudi s plačilom tako zahtevnega in odgovornega dela.
Toda ne glede na stavko bi se vendarle morali tudi zavedati, da smo kot udeleženci v prometu, pa naj smo vozniki motornih koles, avtomobilov, tovornih in drugih vozil, dolžni spoštovati predpise, ne glede na intenziteto policijskih aktivnosti in policijsko stavko. Če spoštujemo prometne predpise zgolj zaradi strahu pred policisti, je naš odnos tako do predpisov kot (svoje) varnosti v prometu nepopoln ali celo napačen. Zavedati bi se morali, da z doslednim spoštovanjem predpisov in predvsem prilagajanjem hitrosti vožnje najprej skrbimo za lastno varnost, s tem pa tudi varnost drugih udeležencev. Voziti varno in previdno je potrebno zaradi lastne varnosti in ne zaradi policistov, ki nas lahko oglobijo ali v skrajnem primeru odvzamejo vozniško dovoljenje ali celo zasežejo motorno vozilo. Ravno zato bi morala Agencija za varnost v prometu usmeriti sile delovanja na vse nas, ki se vozimo po cesti, in zlasti voznike motornih koles, da prilagodimo hitrost vožnje ter da upoštevamo pravila vožnje, predpise in opozorila policistov, ki jih navkljub stavki izrekajo. Kar trikrat je bila vzrok za smrtno prometno nesrečo neprilagojena hitrost, dvakrat je motorist vozil po napačni strani oziroma v napačni smeri vožnje, enkrat pa se je nesreča zgodila zaradi neupoštevanja pravil o prednosti. Vsi umrli motoristi so sicer uporabljali zaščitno čelado, čeprav je eden ni imel pripete, kar ne zagotavlja celovite zaščite glave. Pet od šestih motoristov je samih povzročilo smrtno nesrečo, štirje pa so bili v njej udeleženi sami. Zato lahko ob koncu le zapišem, da so vzroki prometnih nesreč posledica neprimernega ravnanja tistih, ki presegajo omejitve hitrosti, presegajo meje lastnih zmogljivosti in zmogljivosti jeklenih konjičkov na dveh ali štirih kolesih ali podcenjujejo tveganje nepo-zorne ali prehitre vožnje, ne pa v manj doslednem in blagem nadzoru policistov, ki še vedno stavkajo, da bi lahko svoje delo opravljali bolj učinkovito.
a Adil Huselja

m
Želimo vam prijetne prvomajske praznike!
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 15
21. aprila 2016
«»SÜAS
UTRIP
23
Dokaz več, da delajo dobro
Svojci lani pogrešanega Avstrijca Christiana Wagnerja so se toplo zahvalili vsem, ki so ga pomagali iskati - Obiskali jih bodo tudi osebno
HOROSKOP
Velenje, 18. aprila - Zagotovo se mnogi Šalečani še spomnijo lani odmevne iskalne akcije pogrešanega avstrijskega državljana Christiana Wagnerja. Izginil je v noči iz 5. na 6. julij, edina sled za njim pa je bil njegov avto, ki so ga našli v Belih Vodah. Iskalna akcija je bila obsežna in dolgotrajna, za svojce pa se je žal petmesečno upanje, da je pogrešani živ, končalo, ko so lovci v gozdu, kar nekaj kilometrov stran od njegovega avta, 29. novembra lani našli truplo pogrešanega. Pred kratkim so vsi, ki so pomagali iskati pogrešanega, dobili toplo pismo svojcev, pod katerim sta podpisana Monika in Andreas Wagner. Potrudila sta se, da je bilo v slovenščini, le del zahvale sta poudarila še v nemščini.
Med drugim sta velenjskim gasilcem in policistom napisala: »Ob veliki bolečini zaradi smrti čutimo veliko hvaležnost do ljudi, ki so neutrudno sodelovali pri iskanju. V tolažbo nam je bila krajevna policija in kriminalist Alojz Kuplen, ki je bil naš sogovornik z vso strokovnostjo in predvsem človeškimi vrlinami. Ko smo bili osebno v Velenju, smo se lahko sami prepričali o profesionalnem delu in začutili smo pripravljenost in angažma vseh vključenih reševalcev in društev.« Napovedala sta, da bodo svojci kmalu
HHiseie...
od 22. 4. do 28. 4.
-	22. aprila 1994 so v Šmar-tnem ob Paki proslavili 160-letnico osnovnega šolstva v kraju, isti dan pa je takratni direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Žerdin svečano odprl prenovljen velenjski mestni stadion; med uglednimi gosti na prireditvi je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim državnim rekordom na novi stezi zmagala članica AK Velenje Jolanda Batagelj;
-	22. aprila 1999 so košarkarji in košarkarice velenjske osnovne šole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Šolski košarkarski ligi;
-	23. aprila 1963 so učenci prvič sedli v klopi nove velenj-
spet obiskali Velenje in kraj, kjer so našli Christiana. Takrat se bodo tudi osebno zahvalili velenjskim policistom, gasilcem PGD Velenje, gorskim reševalcem in drugim, ki so pomagali v iskalni akciji. »Zavedamo se, da prav neutrudno zavzemanje za iskanje tujca vsekakor ne bi bilo možno v vsaki državi.
V tej zavesti nam preostane samo hvaležnost, ki vam jo hočemo izraziti. Hvala, Slovenija mora biti ponosna na take ljudi!,« so še zapisali v pismu.
Iskalne akcije so bile dobro vodene
Davorin Potočnik z velenjske policijske postaje je povzel dogajanje ob iskalni akciji pogrešanega Wagnerja. »13. julija lani je na Policijsko postajo Velenje poklicala občanka in povedala, da je na izhodišču pohodniške točke v Belih Vodah pri spodnjem Brložniku že nekaj dni parkirana Škoda Fabia z avstrijskimi registracijami. Preko Centra za policijsko sodelovanje smo preverili lastništvo vozila in ugotovili, da je lastnik Avstrijec Christian Wagner. Preko evidenc tujih gostov v Sloveniji smo preverili podatke, ob tem pa nismo ugotovili, da bi bila oseba pri nas prijavljena kot turist. Informacijo o zapuščenem vozilu smo preve-
ske osnovne šole, ki je dobila ime po našem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Šilihu; znana velenjska šola torej danes praznuje že tri-inpetdeseto obletnico uspešnega delovanja, zato vsem sedanjim in nekdanjim učiteljem in učencem te šole ob tem častitljivem prazniku njihove šole iskreno čestitamo;
23. aprila 1969 je bil za
predsednika skupščine občine Velenje izvoljen Nestl Žgank;
■	23. aprila 1976 so poleg osnovne šole Karla Destov-nika - Kajuha v Šoštanju oprli novo telovadnico;
■	da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Šoštanj-Črna, je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Šentvidu nad Zavodnjami, ki jo je v noči na 24. april 1945 zavzela Šercerjeva brigada, med napadom je cerkev sv. Vida zgorela, že pred tem pa so jo okupatorjevi vojaki precej opustošili;
■	24. aprila 1975 so svečano odprli nov dom kulture v
rili na terenu, kjer so pregledali bližnjo okolico, vendar posebnosti niso zasledili. Preverili so tudi v planinski koči na Smrekovcu, kjer pa obiskovalca, ki bi lahko uporabljal najdeno vozilo, niso zasledili. Preverili so tudi vse planinske koče v bližnji in širši okolici, tudi na območju sosednjih policijskih postaj Kamnik, Mozirje, Slovenj Gradec in Črna na Koroškem. »V nadaljevanju aktivnosti smo zbirali obvestila od občanov v ožji in širši okolici najdbe vozila, sodelovali z vsemi okoliškimi lovci in lovskimi družinami in krajevnimi skupnostmi. Skupaj s policisti sosednjih policijskih postaj, članov lovskih, gasilskih in jamarskih društev ter reševalci iz Celja in Koroške smo opravili več iskalnih akcij. Preko tujih varnostnih organov smo preverjali o morebitni prijavi Christjana Wagnerja v kakšnem objektu za območje Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske, Španije, Francije in Švice, kjer se je pogrešani v preteklosti večkrat zadrževal.« Žal so bili odgovori negativni.
Največja iskalna akcija je potekala v soboto, 6. novembra, na območju Smrekovca in Belih Vod. Iskalno akcijo je organizirala Policijska postaja Velenje, udeležilo pa se je je sedemdeset pripadnikov različnih služb, ki se ukvarjajo z reševa-
njem ljudi na težko dostopnih terenih. »Glede na težaven in nepredvidljiv teren smo v preteklih akcijah preiskali vse možne lokacije, ki so bile dostopne z razpoložljivo opremo, tokrat pa smo preiskali tudi vse tiste, ki so težje dostopne,« dodaja Potočnik. Na ožjem območju okoli Smrekovca je evidentiranih več kot petdeset jam in brezen globine tudi preko 60 metrov, zato so se službe razdelile v ekipe in jih preiskale. Gasilci s potapljači in GRS so preiskali tudi Črno jezero pod Krnesom, na katerem so uporabili čoln za pregled jezera. Tudi ta akcija ni dala odgovora na vprašanje, kje je pogrešani. 29. novembra opoldne pa so policiste obvestili, da so mozirski lovci v gozdu na Lepi Njivi našli okostje neznanca. Na težko dostopnem terenu območja Lepe Njive so policisti in kriminalisti PU Celje kraj zavarovali in opravili ogled kraja. Najdeno okostje in v neposredni bližini najdene osebne stvari so nakazovale, da gre za pogrešanega Wagneija. To je potem potrdila tudi obdukcija in DNK analiza. Izvedeli smo še, da so bili policisti in kriminalisti dnevno v stiku z avstrijskimi varnostnimi organi in svojci pogrešanega. Sproti so jih tudi obveščali o vsem, kar so izvajali pri iskanju.
• bš
Osnovna šola v Šmartnem ob Paki (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
Šoštanju;
-	25. aprila 1975 so iz peči nove velenjske pekarne Fidelinke prišli prvi hlebci kruha;
-	na 19. odprtem in 5. državnem prvenstvu barmanov Slovenije na Bledu je 26. aprila 1996 Mitja Acman iz Florjana pri Šoštanju osvojil prvo mesto v pripravi koktajla after dinner, prejel pa je tudi prvo nagrado za strokovno delo v tej dejavnosti;
-	v dneh od 24. do 26. aprila
2001 so v šoštanjski termoelektrarni opravili poskusni sežig kostne moke; - predsednik SFRJ Josip Broz - Tito in član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila leta 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi.
a Damijan Kljajič
		
V	EU	■■ Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše ^m m rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. ^m^m Info: 03 898 17 50, epp@nascas.si
iT
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Iz tedna v teden v svoj urnik dodajate nove dogodke, kar vas sicer veseli. A žal ruši načrte, ki ste si jih zadali v želji, da jih uresničite do poletja. Še nekajkrat jih boste morali spremeniti, zato se kar pripravite. Sploh, ker nekdo od bližnjih sorodnikov veliko pričakuje od vas in bo iz dneva v dan postajal bolj nestrpen. Vaša želja pa bo, da mu pomagate, zato ne boste mirni. Pa bi lahko bili. Kot kaže, bo namreč letošnje leto za vas leto sprememb, hkrati pa leto uspehov. Dobro obdobje na ustvarjalnem in poslovnem področju že teče, zato ga dobro izkoristite. Sedaj nimate časa za spanje, delovati morate z dvojno hitrostjo. Dober nasvet vas bo rešil težav, vi pa boste ponosni nase. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, prenašal izredno potrpežljivo. Vseeno pa pričakuje, da boste našli čas tudi zanj. Vzemite si ga že danes. Oba bo zelo osrečilo.
(8
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Predajali se boste drobnim užitkom, ki ste jih dolgo le sanjali in načrtovali. Sedaj boste končno postavili sebe na prvo mesto. Vsak dan boste izkoristili od jutra do poznega večera, kar bo velika sprememba za vas, saj ste zimo dobesedno preživeli v zaprtih prostorih. Celo nekaj barve boste dobili na soncu, kar vam bo vrnilo tudi bolj zdrav videz. Žal pa prihaja obdobje, v katerem ne boste dovolj spali. Zato, ker kljub trudu ne boste mogli. Preveč skrbi? Da, tudi to je eden od razlogov, še poglavitnejši pa je ta, da se preveč obremenjujete s težavami drugih. Kljub temu, da ste začeli bolje skrbeti zase, se tega še ne boste znali otresti. Odpirale se vam bodo številne nove možnosti, ki bodo od vas zahtevale še več energije. Zato se poskušajte še bolj vzeti v roke. Zdravje bo sicer solidno, finance tudi. S partnerjem vam bo lepo, z drobnimi pozornostmi vam bo vsak dan pokazal, koliko mu pomenite.
i
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Slabo obdobje, ko ste skorajda postajali brezvoljni, je preteklost. Spet se veselite prihodnosti. V teh dneh vam bo jasno, da ste na dobri poti do cilja, ki ste si za zadali v začetku aprila. Vaši dnevi še nekaj dni ne bodo tako polno zasedeni, kot ste vajeni, zato boste našli čas tudi za majhne in velike radosti. Predajali se boste tudi sanjarjenju, a boste pri tem pazili, da vam tovrstno početje ne uide iz vajeti. Dobro veste, da se morate čim prej soočiti z resničnostjo. In da boste tokrat veliko napora na poti do cilja morali vložiti tudi sami. Zvezde vam svetujejo, da se ne zanašate preveč na pomoč sorodnika, ki sicer vedno pomaga, a ni vsemogočen. Včasih od njega tudi vi zahtevate preveč, vrnete pa mu premalo. Obrnite razmerje, pa se bo še bolj potrudil. Ljubezen? Nič novega na tem področju. A ne bo več dolgo tako. Prihaja maj, ki bo za vas letos res poseben mesec.
S
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Mirni dnevi so preteklost. Življenje vas v zadnjih dneh spet postavlja na preizkušnjo, zato boste iskali vzroke za razburkane dneve povsod okoli vas. Tudi v položaju planetov. A ti res ne morejo biti krivi za vse, kar se vam dogaja. Zato si priznajte pravi vzrok. Tiči v vsak dan večji odtujenosti med vami in partnerjem. To vam jemlje energijo in voljo, kar se žal že pozna tudi pri vašem delu. Nič kaj učinkoviti niste, kar ne bo ostalo neopaženo. Poleg tega se tudi telesno boste dobro počutili, kar bo kot olje na ogenj. Le še nekaj dni imate, da se vzamete v roke. Če tega ne boste storili, bodo sledili ukrepi, ki si jih ne želite. Niti v najslabših sanjah. Dobro veste, da si tega ne morete in ne smete privoščiti. Sprememb se lotite po korakih, saj dobro veste, da morate sedaj živeti iz dneva v dan. Za večje načrte bo čas, ko se spet umirite in najdete pravo ravnovesje. Do tja ni več dolga pot.
S
Lev od 23. 7. do 23. 8.
V teh dneh se boste za razliko od preteklih tednov obnašali bolj odgovorno. Predvsem pa boste bolj optimistično zrli v prihodnost. K sreči se bo že v nekaj dneh izkazalo, da slabo počutje, ki vas je mučilo kar nekaj tednov, ni posledica kakšne bolezni. Počutje bo res iz dneva v dan boljše, a takšno, kot si želite, še ne bo. To se bo zgodilo šele, ko se boste odločili, da je prišel čas, da končno dokažete, koliko ste vredni. Če boste še naprej le tiho in marljivo opravljali vse, kar vam bodo naložili, nihče več ne bo opazil, koliko v resnici naredite. Spoznali pa boste, kdo so vaši resnični prijatelji, saj bo prav v teh dneh na preizkušnji tudi prijateljstvo. Tisti, ki vas imajo iskreno radi, vam bodo stali ob strani. Drugi pa bodo čisto preveč zaposleni, da bi si vzeli čas za vas. Upoštevajte to novo spoznanje, ko vas bodo spet prosili za pomoč ali uslugo. Vračajte jim le toliko, kolikor dobite. Če bo to nič, boste pač preredčili vrste ljudi, ki so pomemben del vašega življenja.
trp
Devica od 24. 8. do 23. 9.
V	dneh pred prvomajskimi prazniki se vam bodo začele dogajati zelo pomembne stvari, zaradi katerih na oddih in lenarjenje sploh pomisliti ne boste upali. Vaš svet se bo vrtel hitro. V tem ne bo nič slabega, saj boste enostavno uživali v pestrih dogodkih, ki jih bo prinesel vsakdan. Vse, kar ste si že dolgo želeli, se bo uresničilo le v nekaj dneh. Res pa je, da ste na to čakali nekaj dolgih
mesecev in da se večina stvari ne bo zgodila slučajno. Letošnji april bo ravno zato še dolgo ostal v vašem spominu. Po tistem dobrem, seveda. Zvezde vam priporočajo previdnost le pri izbiri družbe. Preveč zaupljivi ste, vsi pa vašim uspehom ne bodo ploskali. Tudi tisti, ki vam bodo čestitali, ne bodo vsi iskreni. Nevoščljivost lahko naredi veliko škode, zato se zavarujte, preden do nje pride. Tudi vsi vaši sorodniki niso vredni zaupanja. Vaš najhujši sovražnik, ki bi lahko precej zapletel nadaljnji potek dogodkov, se skriva prav med njimi.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Uživali boste v vsakem dnevu posebej. Zato, ker ste se tako odločili. In zato, ker boste končno lahko.
V	teh dneh se bodo pokazali tudi prvi rezultati vaših prizadevanj in dela v preteklih tednih. Ne boste še čisto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. Rešiti se morate vašega poslovnega pesimizma, ki je, resnici na ljubo, tudi posledica slabih izkušenj. A to še ni razlog, da
sedaj dvomite o vsakem predlogu, ki ga dobite na mizo. In skoraj v vsakega človeka, ki ga ne poznate prav dobro. Družina se tokrat ne bo hotela vmešavati, pustili vas bodo samega. Dobro vedo, da bi bili, če se spet zalomi, v vaših očeh krivi tudi oni. Predobro vas poznajo. Če se vendarle ne boste mogli odločiti sami, poiščite strokovni nasvet tretje osebe, ki ni vpletena v dogajanje. Doma pa še naprej uživajte v družbi najbližjih, ki najbolj uživajo, če poslovne skrbi pustite v službi. Doma pa jih razvajate, kot znate le vi.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Čeprav ste se pri poslih s človekom, ki vam bo v teh dneh spet prekrižal poslovno pot, že opekli, vse kaže, da vas to ni izučilo. Ali pa upate, da bo tokrat šlo bolje. Res je, da časi niso naklonjeni temu, da bi se branili novih poslov, a ne za vsako ceno. Zvezde vam svetujejo veliko previdnost, saj se za vsakim prijaznim in nasmejanim obrazom ne skriva dobra oseba. Tega se boste začeli zavedati že prihodnji teden. Zaradi svoje prijaznosti boste oškodovani. In to ne malo. Jezilo vas bo, a boste še modro molčali. Niti partnerju ne boste povedali vsega, kar se vam bo dogajalo. Strah vas bo, ker je tokrat imel prav on in ne vi. Velikokrat se taktika »z glavo skozi zid« obnese, a tokrat se vam ne bo. Zato jo raje za nekaj časa potisnite v pesek in počakajte, da vihar mine. Posledice boste čutili tudi na počutju, zato se bolj posvetite svojemu telesu. Notranji mir bo zelo pomemben. Kako do njega, pa boste ugotavljali še nekaj dni.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Ne boste se najbolje počutili v svoji koži, ker veste, da se sedaj res približuje poletje. Lepi aprilski dnevi so dokaz zato, pa tudi lanska oblačila sodijo mednje. Ne. Niso vam več prav. Zato se boste odločili, da se resno lotite čiščenja telesa, saj si niste več všeč. Želeli si boste, da izgubite nekaj kilogramov in okrepite mišice. Nič novega, saj se podobno odločite vsako pomlad. To bo od vas zahtevalo precej napora. Sploh, ker ste letos čez zimo precej lenarili. Lakota pa ne bo rešila vaših težav. Raje jejte, a s pametjo. In se pri tem izogibajte stvari, ki vam preverjeno škodijo. Poiščite koga, ki se vam bo pridružil pri rekreaciji, ker bo bolj zabavno. Ne bo vam sicer lahko, ker bodo tudi v službi v teh dneh od vas pričakovali zelo veliko. Utrujenost bo temu primerna, a spanje bo mirno in trdno. Če se boste odrekli še sladkarijam, boste zmagali. V le nekaj tednih se boste povsem prenovili, počutje pa bo odlično.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Priložnost, da se vam uresniči vsaj delček želja, ki pravzaprav sploh niso velike, se vam bo ponudila že v prvih dneh prihodnjega tedna. Čutili boste, da bi bilo dobro, da jo zagrabite z obema rokama, a vam bo zmanjkalo poguma. Naredite več, da se vam povrne. Premalo se namreč zavedate, da lahko hitro izgubite vse, ker bo nekdo drug vskočil na mesto, ki je sicer namenjeno vam. Če vas skrbi, kaj bo na vse rekel partner, ga preprosto vprašajte. Tudi to bo zahtevalo nekaj poguma, a vam bo po pogovoru z njim veliko lažje. Najslabše bo, če boste le čakali, kaj se bo zgodilo in molčali. Zamujene priložnosti so v teh časih pravi greh, vi pa ste na dobri poti, da se vam zgodi prav to. Partner vas zna pozitivno presenetiti, saj ve več kot si mislite. Podprl vas bo, pomagal pa verjetno ne bo. A ne, ker ne bi hotel. Zato, ker tokrat res ne bo znal. Zna pa nekdo od prijateljev. Ste mu pripravljeni zaupati?
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Slabo obdobje bo končno za vami. Čutili boste, da se vse spreminja, a verjeli še ne boste. Prvi resen dokaz, da bo šlo sedaj le še navzgor, boste dobili v ponedeljek. Lažje boste zadihali, lažje boste tudi spali. Iz ramen vam bo padel velik kamen, olajšanje pa se bo kmalu poznalo tudi v vašem počutju in razpoloženju. Spet boste bolj zgovorni in družabni. Spet si boste želeli več družbe. In spet si boste želeli več vložiti v svoj videz. Tudi to je tokrat res dober znak, saj ste se zadnje čase čisto premalo brigali zanj. Tisti, ki imate otroke, boste imeli v teh dneh nekaj skrbi z njimi. A le zato, ker si njihovo življenje čisti preveč ženete k srcu. Spustite jih iz gnezda, pa bodo postali bolj odgovorni. Dokler vedo, da jim boste vedno pomagali, ko se jim zalomi, se to ne bo zgodilo. Ne bo vam lahko, lahko pa vsaj poskusite. In držite pesti, da ste storili prav, ko ste jim zaupali.
X
L
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Želeli si boste nekaj mirnih dni, dobre volje in več denarja. Kar verjeti ne boste mogli, ko se vam bo uresničilo čisto vse. Naslednji dnevi bodo tako mirni, da vas bo začelo skrbeti, kaj bo sledilo. Če boste bolj pozitivni do sebe in vaših najbližjih, bo skrb skopnela do torka. Dobre volje boste zato, ker boste več kot sicer obdan I z veselim I ljudmi. Med njimi bodo tudi neznanci, ki lah ko hitro postanejo dobri znanci, če ne prijatelji. Več boste tudi v naravi, vrnili se boste k rekreaciji in drobnim delom na prostem. Poleg tega boste dobili nakazilo, ki so ga sicer že nekaj časa napovedovali, vi pa niste čisto verjeli, da bo uresničeno. Denar dajte na stran. Čez zimo ste namreč že načeli rezerve, sedaj pa je čas, da jih spet obnovite. Poleti bo izdatkov več kot sicer, denarja pa ne bo dovolj za vse, kar boste hoteli doživeti. Zato dvakrat premislite, preden kaj kupite. Ko boste prečistili omare, boste spoznali, da res nič ne potrebujete.
Parketarstvo Renome

klasični parket, ladijski pod, panelni in lamelni parket,restavriranje grajskega ¿3. .; parketa zgodovinskega pomena
Moškotelec Robert s.p.; Lipje 53,Ve[enje^f www.parketarstvo-renome.com | 031 630 604
Četrtek, 21. aprila
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 24
TV SPORED
»»WAS
21. aprila 2016
Petek, 22. aprila
Sobota, 23. aprila
Nedelja, 24. aprila
Ponedeljek, 25. aprila
Torek, 26. aprila
Sreda, 27. aprila
tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.40	Turbulenca: šola, otroci, starši
12.20	Naši vrtovi: Janez Bevc, dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Mednarodna obzorja
14.25	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Pod drobnogledom, tv Lendava
15.40	Jani Nani, ris.
15.45	V boju s časom (II.), 8/13
16.30	Profil: Sean O' Regan
17.00	Poročila ob petih
17.30 Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Nasirec
18.10	Zajček Belko, ris.
18.15	Poldi, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja: Mizarstvo Bolčič
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum: Noč knjige in
somrak knjigarn
00.35	Ugriznimo znanost
01.00	Profil: Sean O' Regan
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik, ponov.
02.50	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Olivija, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.25	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Iz življenja družine Hrastkovih, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Veter v jadrih
08.50	Točka, glasb. odd.
09.55	Na lepše
10.35	Alpe, Donava, Jadran
11.00	Halo TV
11.45	Dobro jutro
15.00	Kino Fokus
15.25	Čas za Manco Košir
16.30	Judo, ep, prenos iz Kazana
18.00	Vem!, kviz
18.30	10 domačih
19.05	Pajkec Piko, ris.
19.10	Male sive celice, kviz
20.00	Avtomobilnost
20.30	Jezus in izginule ženske, dok. odd.
21.20	Dekle z devetimi lasuljami, nem. film
23.15	Hitlerjevi otroci, dok. odd.
00.40	Točka, glasb. odd.
01.25	Judo, ep, posn. iz Kazana
02.55	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
05.55	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.40	Ugriznimo znanost
12.20	Na poti z Nežo in Dušanom, dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Ambulanta
16.30	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Kioka, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozab.
odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Tri barve - rdeča, film
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, ponov.
02.10	Info-kanal
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Čevlji
07.20	Čebelica Maja, ris. nan.
07.40	Biba se giba, ris. nan.
08.05	Studio kriškraš: Vesolje
08.30	Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke
08.50	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 22/26
09.10	Male sive celic, kviz
09.55	Zamrzni, igrani film
10.10	Infodrom
10.20	Razred zase, ponov.
11.05	Tv arhiv
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.20	Ambienti
14.50	Vse ali nič, 2/2
15.55	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba
18.05	Jedi za vsak dan z Rachel Allen:
Poletne jedi
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vse je mogoče
21.35	Pogrešana, 3/8
22.30	Poročila, vreme, šport
23.00	Borgman, nizoz. film
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.15	Info-kanal
07.00	Živ žav
sledi	Emilija, ris.
07.05	Zajček Belko, ris.
07.10	Ozi bu, ris.
07.15	Poldi, ris.
07.20	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.30	Timi gre, ris.
07.40	Kioka, ris.
07.45	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.55	Prihaja Nodi, ris.
08.10	Sara in Raček, ris.
08.15	Medo in Mica, ris.
08.20	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.30	Muk, ris.
08.45	Zu, ris.
08.55	Frančkov Fonzek, ris.
09.10	Knjiga o džungli, ris.
09.20	Moj prijatelj Zajec, nan.
09.40	Pujsa Pepa, ris.
09.45	Biba se giba, ris. nan.
10.10	Pika Nogavička, ris. nan.
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Agresivni otroci
pri verouku
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozrav, narodnozab. odd.
14.45	McLintock, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Broadchurch (II), 6/8
20.55	Intervju
21.45	Poročila, šport, vreme
22.10	Spustila se bo noč, dok. odd.
23.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.00	Dnevnik, ponov.
Utrip
Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro
Jedi za vsak dan z Rachel Allen 10 domačih Taksi, kviz z Jožetom NaGlas!
Kuščarji, dok. odd. Dnevnik, vreme, šport Panoptikum: Noč knjige in somrak knjigarn Osmi dan Poročila
Dober dan, Koroška
Pujsa Pepa, ris.
Čebelica Maja, ris. nan.
Točka preloma, gospod. odd.
Poročila, šport, vreme
Razred zase: Ljubezen gre skozi
želodec
Novice
eRTeVe
Pavle, ris.
Taksi, kviz z Jožetom Vreme
Dnevnik, šport, vreme
Tednik
Studio city
Odmevi, šport, vreme Pisave
Baletni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik
05.55 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.05 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.30
14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30
17.55 18.00 18.15 18.25 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.35 01.00 01.55 Info-kanal
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.40	Obzorja duha
12.15	Bober, dok. odd.
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.20	Kaj govoriš?=So vakeres?
15.00	Poročila
15.10	Lučka, tv Lendava
15.40	Muk, ris.
15.50	Srečo kuha Cmok, ponov.
16.25	Profil: Katarina Čas
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Družabno življenje živali, dok.
odd.
17.55	Novice
18.00	Utrinek, izob. odd. 18.05 Jani Nani, ris.
18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Državna proslava ob dnevu
upora_proti okupatorju, prenos
21.00	Od večne poti do Tivolija - 70 let
od ustanovitve OF
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Janko Maček, 1. del
00.55	Profil
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.40	Info-kanal
02.10 Info-kanal 02.15 Info-kanal 00.55 Info-kanal
TVSLOT TVSLOr TVSLOr TV SLO r TV SLO T
........ ,	„M _________________1 V	*	06.00 Otroški kanal	06.00 Otroški kanal
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Olivija, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.25	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Palček Smuk v ribniku, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Vetrnica: Isis in Jorte sestavljata sestavlje
08.10	Zgodbe iz školjke: Mrzli severni tečaj
08.45	Točka, glasb. odd.
09.45	Bleščica, odd. o modi
10.30	Sledi, dok. odd.
11.00	Dobro jutro
13.20	O živalih in ljudeh
14.00	Na vrtu
14.45	Posebna ponudba
15.30	Dober dan
16.30	Judo, ep, prenos iz Kazana
19.00	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.10	Bacek Jon, ris.
19.20	Firbcologi
19.45	Infodrom
20.00	Dom, šved. film
21.30	Tv arhiv, dok. odd.
22.20	Polnočni klub: Odtenki
menstruacije
23.30	Točka, glasb. odd.
00.15	Zabavni kanal
03.45	Judo, ep, posn. iz Kazana
06.10	Točka, glasb. odd.
pop pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Lena Lučka, ris.
08.10	Tv prodaja
08.25	Italijanska nevesta, nan.
09.20	Tv prodaja
09.50	Komisar Rex, nan.
10.50	Tv prodaja
11.05	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Moja mama kuha bolje!
13.25	Usodno vino, nan.
14.30	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.30	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	MasterChef Slovenija
22.20	24urzvečer
22.55	Nepremagljivi dvojec, nan.
23.50	Kosti, nan.
00.45	Dexter, nan.
01.45	24ur zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Panda, Tomos 11.35 Skrbimo za zdravje: Jasen vid Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo
Strokovnjak svetuje: Bonton pri pogovoru Nanovo
Regionalne novice 2 Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo
Naj viža:	ans. Naveza,
Šok kvintet Regionalne novice 3 Hidroelektrarna Završnica, dokumentarni film Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila
12.35 12.40 17.25 17.30
18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00
21.15 21.20
21.50 23.20 23.25
06.00	24ur
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Lena Lučka, ris.
08.10	Tv prodaja
08.25	Italijanska nevesta, nan.
09.20	Tv prodaja
09.50	Komisar Rex, nan.
10.50	Tv prodaja
11.05	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Moja mama kuha bolje!
13.25	Usodno vino, nan.
14.30	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.30	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja maja kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Bitka parov
21.30	24ur zvečer
22.00	Eurojackpot
22.05	Tisti veseli dan, am. film
23.55	Helena, am. film
02.15	24ur zvečer, ponov.
02.50	Zvoki noči
08.55 09.00 10.30 10.35 11.50
12.20 12.25 17.55 18.00
18.40 18.45 19.55 20.00 21.00 21.05
07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan
10.00 Nenavadne ganske krste, dok.
odd. 10.55 Na lepše 11.35 10 domačih 12.25 Polnočni klub: Odtenki
menstruacije 13.50 Slovenija danes 15.05 35 let oddaje Štos, 2. del 16.30 Judo, ep, prenos iz Kazana 17.55 Košarka, liga Nova KBM za
prvaka, Tajfun:Union Olimpija, 7. kolo iz Šentjurja 20.00 Maraton, nizoz. film 21.50 Zvezdana
22.30 Večer z lutkami: Dragijev rojstni dan
23.15 Bleščica, odd. o modi 23.50 Aritmija, ponov. 00.20 Aritmični koncert: The Tide 01.15 Točka, glasb. odd. 02.05 Športni posnetki sledi Judo, ep, posn. iz Kazana 03.30 Košarka, liga Nova KBM za
prvaka, Tajfun:Union Olimpija, 7. kolo, posn. 05.15 10 domačih 05.45 Polnočni klub
pop
06.00 24ur
07.00	Oto čira čara
07.01	Chuck in prijatelji, ris. 07.25	Zebra Zigbi, ris. 07.40	Tačke na patrulji, ris. 08.05	Trgovinica za živali, ris. 08.30 Gospodična Žuža, ris. 08.40 Wendy, ris.
09.05	Grozni Gašper, ris.
09.25	Lego Star Wars, ris.
09.50	Transformerji, ris.
10.15	Ninja želve, ris.
10.45	Tv prodaja
11.00	Lassie: Vodnjak ljubezni, am. film
12.50	Vrhunske usluge na Beverly
Hillsu, am. ser.
13.20	Tv prodaja
13.35	Čista hiša, am. ser.
14.30	Znan obraz ima svoj glas
17.30	Mišek Suart Little 2, am. film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Seks na eks, am. film
21.50	Neslavne barabe, am. film
00.45	Dobri sosedje, kanad. film
02.40	Zvoki noči
07.00	Duhovni utrip
07.15	Glasbena matineja
08.30	Robert Schumann in slovenski
umetniki, ponov.
09.50	Posebna ponudba
10.35	Avtohtone domače živali, dok. odd.
11.00	Ustekleničeno življenje, dok. odd.
12.10	Slovenija danes
13.25	Zaljubljeni v življenje
14.15	Zvezdana
15.10	Kako vključiti Samuela, dok. odd.
16.30	Ambienti
17.00	Avtomobilnost
17.40	Pot na EP 2016, odd. o nogometu
18.05	Judo, ep, posn.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Po kavni poti s Simonom
Reevom, dok. odd.
20.50	Foylova vojna (IX.), 1/3
22.20	Vse je mogoče, ponov.
23.50	Vikend paket, ponov.
01.05	Judo, ep, posn.
02.00	Zabavni kanal
05.00	Aritmični koncert: The Tide, ponov.
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Chuck in prijatelji, ris. 07.25	Zebre Zigbi, ris. 07.40	Tačke na patrulji, ris. 08.05	Trgovinica za živali, ris. 08.30	Gospodična Žuža, ris. 08.35	Wendy, ris.
09.05	Lego Star Wars, ris.
09.30	Transformerji, ris.
09.55	Ninja želve, ris.
10.25	Tv prodaja
10.40	Lassie, am. film
12.05	Vrhunske usluge na Beverly
Hillsu, am. ser.
12.35	Tv prodaja
12.50	Tatica umetnin, am. film
14.25	Srčna agentka, am. film
16.15	Bitka parov
17.45	Vrtičkanje
18.20	Polona ga žge
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Znan obraz ima svoj glas
23.00	Naključni milijonar, am. film
00.55	Muha, am. film
02.45	Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA

22.35 00.05 00.10
Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
Naj viža: ans. Naveza, Šok kvintet Strokovnjak svetuje: Bonton pri pogovoru Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo
Miš maš, Varujmo in ohranimo Šaleško dolino Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 2. del
Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo
09.00 Miš maš: Varujmo in ohranimo
Šaleško dolino 09.40 Ustvarjalne iskrice (157)
Peresnica iz penaste gume 10.00 Vurberk 2015, 2. del 11.15 Videospot dneva 11.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Mladi raziskovalci 2016 18.40 Dotiki gora: Pokljuška soteska 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2383. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 1. del
22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila
08.55 09.00
09.40
10.10 10.15
10.20
10.40 10.45 12.05
13.05
14.55 15.45 17.25 17.30
18.00
18.40
19.00 20.00 20.05 21.20 22.50 23.50
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Olivija, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Palček smuk v ribniku, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Mamka Bršljanka
08.10	Zgodbe iz školjke: Veliki stroji
08.50	Točka, glasb. odd.
09.50	Mama je ena sama, dok. povest
11.00	Duhovni utrip: Komu zvoni?
11.30	Dobro jutro
14.00	Polnočni klub: Odtenki
menstruacije
15.30	Ljudje in zemlja
16.20	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
17.55	Vem!, kviz
18.25	To bo moj poklic: Slikopleskar, 1. del
18.50	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.00	Bacek Jon, ris.
19.10	Neli in Cezar, ris.
19.15	Palček Smuk in zvezde, ris.
19.25	Jani Nani, ris.
19.30	Simfonorije, ris.
19.35	Zamrzni!, igrani film
20.00	Zakon srca, 14/14
20.45	Skrivnosti Brokenwooda (II.), 4/4
22.20	Raziskovanje neviht, dok. odd.
23.10	Spomini, pogov. odd.
00.00	Halo TV
01.00	Točka, glasb. odd.
01.50	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Olivija, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Palček smuk v ribniku, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Hrček Miha, ris.
08.10	Zgodbe iz školjke: Lenivec
08.50	Točka, glasb. odd.
09.55	Tv arhiv
11.00	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.35	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
16.05	Dober dan
17.00	Halo TV
17.50	Vem!, kviz, ponov.
18.25	To bo moj poklic: Slikopleskar, 2. del
18.50	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.00	Bacek Jon, ris.
19.10	Neli in Cezar, ris.
19.20	Palček Smuk, ris.
19.25	Studio kriškraš: Vesolje
20.00	Po sledeh Jamesa Steela, dok. odd.
20.55	Večer z lutkami: Dragijev rojstni dan
21.45	Pogrešani sin, 2/8
22.45	Ambienti, ponov.
23.15	Slovenska jazz scena: Artbeaters,
2/2
00.10	Točka, glasb. odd.
00.55	Halo TV
02.00	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
uj.iu lu^a, vjiaju.uuu.
pop pop
Mur nnnnv
Napovedujemo
Miš maš: Varujmo in ohranimo Šaleško dolino
2382.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja
2383.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Po Slakovi poti 2015, 1. del Župan z vami, Bojan Šrot, župan MO Celje
Iz glasbenega arhiva VTV: Koncert dalmatinskih klap 2. del
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo
Strokovnjak svetuje, Bonton pri pogovoru
Mojca in medvedek Jaka: mravljice in mravljinčki Ustvarjalne iskrice (156), Ogrlica iz rutke
Pop corn: Panda, Tomos
Vabimo k ogledu
Naj viža: ans. Naveza, Šok kvintet
Jutranji pogovori
Skrbimo za zdravje: Jasen vid
Videostrani, obvestila
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Florjan, gasilski avto, ris.
08.20	Lena Lučka, ris.
08.30	Tv prodaja
08.45	Italijanska nevesta, nan.
09.40	Tv prodaja
10.10	Komisar Rex, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Moja mama kuha bolje!
13.40	Trdoglavci, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Arbitraža, am. film
22.55	24ur zvečer
23.30	Nepremagljivi dvojec, nan.
00.25	Kosti, nan.
01.20	Dexter, nan.
02.20	24ur zvečer, ponov.
02.55	Zvoki noči
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Florjan, gasilski avto, ris.
08.10	Lena Lučka, ris.
08.20	Tv prodaja
08.35	Italijanska nevesta, nan.
09.30	Tv prodaja
10.00	Komisar Rex, nan.
11.15	Nedolžna vsiljivka, nad.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mami kuha bolje!
13.30	Usodno vino, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.50	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja maja kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.35	Nepremagljiv dvojec, nan.
23.30	Kosti, nan.
00.25	Dexter, nan.
01.30	24ur, ponov.
02.05	Zvoki noči
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2383. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Videospot dneva
11.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Jesen življenja: DU Lava Celje,
Kaligrafija, Lotka Nenadič
18.30	Regionalne novice2
18.35	Kuhinjica
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Zupan z vami, Bojan Borovnik,
župan Občine Mislinja
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Vurberk 2015, 2. del
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobrojutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.40	Pisave
12.25	Naši vrtovi: Božidar Zavšek, dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Planet Zem|ja, dok. film
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Utrinek: Breja preja, ponov.
17.30	Dobri stari časi, dok. feljton
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Koprivnik
18.05	Sara in Raček, ris.
18.10	Medo in Mica, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Ljubezen, slovenski film
21.35	Kino Fokus
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.25	Vzhodnoberlinska saga (III.), 3/6
23.20	Slovene's, dok. feljton
23.45	Profil
00.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.40	Dnevnik, ponov.
01.35	Info-kanal
TV SLO T
06.10	Točka, glasb. odd.
07.00	Zgodbe iz školjke: Zakaj bibe ne
morejo skakat
07.15	Zgodbe iz školjke: Juvi
07.25	Kioka, ris.
07.30	Olivija, ris.
07.40	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.50	Maks in Rubi, ris.
08.00	Roli Poli Oli, ris.
08.10	Medvedek, ris.
08.15	Plaček smuk v ribniku, ris.
08.20	Emilija, ris.
08.25	Vetrnica: Se plazim kot polž
08.30	Bizgeci, ris.
08.35	Bizgeci, ris.
08.40	Ostržek, 1/3
09.30	Bizgeci, ris.
09.35	Bizgeci, ris.
09.40	Šifra: Indija
10.05	Nur, igrani film
10.20	Lučka, tv Lendava
11.10	10 domačih
11.55	eRTeVe
12.10	Halo TV
13.15	Državna proslava ob dnevu
O roti okupatorju, posn. paket
15.55	Vklenjeni v led, dok. odd.
17.50	Vem!, kviz
18.25	To bo moj poklic: Zidar, 1. del
18.50	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.00	Bacek Jon, ris.
19.10	Neli in Cezar, ris.
19.15	Jani Nani, ris.
19.25	Srečo kuha Cmok, kulin. za
otroke
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Muzikajeto: Punk rock
20.35	Čas za Manco Košir: Pravičnost
21.30	Ob svetovnem dnevu plesa, dok. film
22.30	Bleščica, odd. o modi
23.05	Aritmični koncert - Noctiferia
00.35	Točka, glasb. odd.
01.25	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.30	Smrkci, ris.
07.45	Viking Viki, ris.
08.00	Mašine pripovedke, ris.
08.05	Smrkci, ris.
08.35	Lena Lučka, ris.
08.45	Tv prodaja
09.00	Morske deklice, nan.
09.30	Tv prodaja
10.00	Komisar Rex, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mama kuha bolje!
13.30	Usodno vino, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	Kdo se boji črnega moža?,
slovenski film
16.55	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	MasterChef Slovenija
22.05	Nepremgljivi dvojec, nan.
23.00	Prevara, nan.
23.55	Dexter, nan.
01.00	Zvoki noči
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Zupan z vami, Bojan Borovnik,
župan Občine Mislinja
11.35	Videospot dneva
11.40	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mladi za Veleje: Naj prostovoljec
v MOV 2015
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2384. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Športni torek
20.35	Dotiki gora: Strelovec
20.55	Napovedujemo
21.00	Skrbimo za zdravje: Jasen vid
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Dotiki gora: Strelovec 09.20 Po Slakovi poti 2015, 1. del 10.40 2384. VTV magazin, regionalni -
informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek 11.15 Jesen življenja: DU Lava Celje,
Kaligrafija, Lotka Nenadič 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice, (UI 158),
Voščilnica tresočka 18.20 Program za otroke 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Ob 27. aprilu, pogovor 21.00 Abba the show, posnetek koncerta
22.05 Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, veseloigra KD Studenec 00.35 Videospot dneva 00.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 15
21. aprila 2016
«»SÜAS
PRIREDITVE
KNJIŽNI kotiček

kdaj • kje • kaj
STAJNKO, Andreja: Prav zabaven dan
Slikanica izpod rok dveh slovenskih avtoric: pisateljice Andreje Stajnko ter ilustratorke Maje Lubi. Ustvarili sta simpatično, toplo in zabavno slikanico, ki bo razveselila otroke in njihove starše.
Bila je nedelja. In jutro. Mali Medo se je dolgočasil, zato ga je mama medvedka povabila, naj ji pomaga pri peki piškotov. Ker Medu to delo ni dišalo, je odšel malo po gozdu, k prijatelju Volkcu. Med potjo je srečal lisičko Minco, veveričke, bobra, malega Volkca pa ni bilo doma. Le komu se je pridružil, s kom je preživel zabaven dan? Je spletal kitke z lisičko Minco? Se je šel lovit z veveričkami? Je pomagal bobru pri izgradnji jezu?
Zgodbica nam razkrije odgovore na vprašanja, hkrati pa izvemo za še več Medovih dogodivščin. Kako tudi ne, saj je bil vendar zelo zabaven dan!
BURNETT, Frances Hodgson: Skrivni vrt
Desetletna deklica Marija živi osamljeno življenje v Indiji. Po izbruhu kolere izgubi oba starša in pošljejo jo k bogatemu sorodniku v Anglijo. Trmasta, razvajena in radoživa Marija se kmalu privadi novemu okolju. Ker se sorodnik ne zmeni zanjo, je prepuščena sama sebi ter strogi gospodinji, ki pa ji za deklico tudi ni najbolj mar. Marija začne odkrivati svojo novo okolico in pri tem naleti na skrivni vrt, kamor po smrti gospodarice že deset let ni stopila človeška noga. V graščini naleti na oddaljeno sobo, v kateri sameva Colin, gospodarjev sin. Zanj trdijo, da je na smrt bolan in da ne bo dočakal odrasle dobe. Marija ga s prijateljem Dickonom (podeželskim dečkom, ki se zna pogovarjati z živalmi) in njunim veseljem do življenja pripravi do tega, da ozdravi. Pri tem jima je v veliko pomoč tudi skrivni vrt in njihovo druženje tamkaj.
Knjiga, ki nas spomni, da obstaja pravo prijateljstvo. Poleg tega pa je tudi velika hvalnica naravi, s katero moramo živeti v sožitju.
»Zdaj, ko sem že kar močan,« ji je malo pred tem dejal Colin, »so moje roke in noge in vse moje telo tako polni čarodej-ne moči, da jih kratko malo ne morem več držati pri miru. Kar naprej bi nekaj počeli. Ali veš, Marija, da sem se zjutraj, ko sem se zbudil, ob najzgodnejši uri, ko so ptice zunaj prepevale in je sploh ves svet vriskal od veselja - celo drevesa in reči, ki jih ne moremo slišati - počutil, da bi najrajši skočil iz postelje in še sam zavriskal. Zdaj pa pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi res!«
SMITH, Patti: Pač mulca
od - odrasli / 821-94 - Spomini
To je ganljiva ljubezenska zgodba, ki se začne s čistim naključjem. Patti Smith in Robert Mapplethorpe postaneta najprej cimra, nato prijatelja in ljubimca. Eden drugemu sta bila navdih. Robert je leta 1989 umrl zaradi aidsa, tik pred smrtjo mu je Patti obljubila, da bo napisala njuno skupno življenjsko zgodbo. Dvajset let pozneje je obljubo tudi izpolnila s spomini z naslovom Just Kids (Pač mulca). Med sabo si skoraj ne bi mogla biti bolj raz-
lična, kot sta si bila, pa vendar sta ju njuni umetniški žilici in življenje v New Yorku za vedno povezali. Njuna skupna pot je zapisana skoraj romantično. Oba sta sanjala, da bosta postala velika umetnika. Želja se jima je uresničila: Patti je posnela enega najpomembnejših glasbenih albumov vseh časov Horses, Robert pa je bil eden največjih fotografov 20. stoletja. Hodila sva proti fontani, epicentru dogajanja, ko se je ustavil star par in naju neprikrito opazoval. Robert je užival, da je opažen, in mi je ljubeče stisnil roko. "Oh, slikaj ju," je rekla ženska svojemu zmedenemu možu, "mislim, da sta umetnika." "Oh, daj no," je skomignil. »Pač mulca.«
LAINŠČEK, Feri: Pesmi za ženski glas in zvonove
od - Odrasli / 821.163.6-1 Slovensko pesništvo
Drobna pesniška zbirka pesmi, polnih hrepenenja in ljubezni. Feri Lainšček v teh pesmih spregovori o neponovljivi in večni ljubezni. V njih najdemo tudi njegovo tipično Prekmurje z neponovljivimi cigani. Pesmi iz te zbirke se bralca dotaknejo na več načinov in knjiga postane ena izmed tistih »večnih« na nočni omarici.
Za pokušino delček pesmi Nokturno:
»Včasih grem na dolgo pot sama prek ravnice, iz globine mojih sanj spet letijo ptice.
Skrita roka angelska violino dviga, njena pesem ganjena duše se dotika.
Pridi, ljubi, pridi spet, pridi včasih v sanje -sanje zmeraj pravijo, naj verjamem vanje ...«
GARDNER, Sally: Črviva luna
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni romani
Avtorica Sally Gardner je danes svetovno priznana pisateljica. In ni ji nerodno priznati, da do svojega štirinajstega leta pravzaprav ni znala brati ter pisati. Šele takrat so jo prepoznali kot hudo dislektičarko in zato je vsa zgodnja leta obiskovala šolo za »zaostale otroke«. Posledično ji je bilo šolanje grozljiva nočna mora. Glavni junak romana je deček Standish. To je bister in ustvarjalen otrok, ki pa ima disleksijo. Z dedkom živi v Domovini v sedmem okrožju. Tukaj vlada izjemno brutalen režim, enoumje in večen strah. Kdor je drugačen, je nezaželen in kaznovan. Ljudje izginjajo, med njimi tudi Standishova starša. Fant je v šoli vedno v ozadju, obenem pa tudi večna tarča nasilja agresivnih sovrstnikov in učiteljev.
Ko se v sosednjo hišo preseli Hector, postaneta prijatelja in le-ta ga vzame pod svoje okrilje. Skupaj se prek domišljije zatekata v prijaznejši in boljši svet. Neke noči pa Hector in njegova družina skrivnostno izginejo. Standish se odpravi skozi predor, ki povezuje njegovo sedmo okrožje z zunanjim svetom, da ljudi seznani z resnico ...
a Stanka Ledinek
VELENJE
Četrtek, 21. april
10.00 Knjižnica Velenje, preddverje
Skrinjica želja, gledališka predstava 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Ljudska univerza Velenje
Dan odprtih vrat Svetovalnega središča Velenje 16.00 Ljudska univerza Velenje
Ustvarjalnice z Marijo 17.00 Galerija Velenje
Teden pametnih telefonov v Galeriji Velenje - Izdelava holograma z Miho Cojhtrom 17.30 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija
Tvegano, a skrito: mladostniki, spolnost in internet, predavanje za starše
18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Japonska v poletni luči, potopisno predavanje Tomaža Hožiča 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Koncert Brine Kozlevčar (klavir) iz cikla Pianissimo 20.30 Max klub Velenje
Koncert Matej Hotko Trio »The roots« (Max klub jazz festival 7 in izven)
Petek, 22. april
17.00 Galerija na prostem, pri pošti Odprtje razstave Aleksandra Kavčnika Srečno,knapi! 17.00 Galerija Velenje
Teden pametnih telefonov v Galeriji Velenje - Izdelava objektivov z Miho Cojhtrom 17.00 Center ponovne uporabe Velenje Reciklarna, odprtje stalnega prodajnega kotička 19.00 Knjižnica Velenje, preddverje
Noč knjige, pogovor s pisateljem in prevajalcem Andrejem E. Skubicem / Kdo bo bral, če pa roman stane toliko kot kilogram rostbifa? 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Velenjska Noč knjige
Velenje, 22. in 23. aprila -
Knjižnica Velenje se bo tudi letos ob mednarodnem prazniku knjige priključila vseslovenski akciji Noč knjige. Zaradi bolezni so srečanje s priznano slovensko ustvarjalko Svetlano Ma-karovič prestavili na 20. maj. Takrat bodo tudi podelili bralne značke za odrasle. V knjižnici bodo jutri ob 19. uri gostili pisatelja Andreja A. Skubica, odprta pa bo do 22. ure. Jutri in v soboto bo vpis v Knjižnico Velenje brezplačen.
KNJIGA O DŽUNGLI 2D in 3D
The Jungle Book (ZDA) Družinska avantura, 105 minut Režija: Jon Favreau Petek, 22. 4., ob 20.15, 3D Sobota, 23. 4., ob 19.45 Nedelja, 24. 4., ob 18.00, 3D
BELA IN SEBASTIJAN: PUSTOLOVŠČINA SE NADALJUJE
Belle et Sébastien, l'aventure continue (Francija), družinska pustolovščina, 97 min. Režija: Christian Duguay Igrajo: Félix Bossuet, Tchéky Karyo, Thierry Neuvic, Margaux Châtelier, Thylane Blondeau idr.
Koncert pevskih zborov 20.30 eMCe plac
Jam Session 21.00 Havana bar Velenje Hangover Party
Sobota, 23. april
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Romeo in Julija, lutkovna predstava ob 400-letnici smrti Williama Shakespeara 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma rK Gorenje Velenje : RD Ribnica 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
iLutka, romantična komedija 22.00 Klub eMCe plac
Mrigz'n'Ghet & Tha Godz, koncert
Nedelja, 24. april
13.00 KAC, Efenkova 61 b
Vegetarijansko kosilo za vsakogar
Ponedeljek, 25. april
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Osrednja občinska svečanost ob dnevu upora proti okupatorju 19.00 Knjižnica Velenje
Odprtje multimedijske fotografske razstave Ekonomski migranti -razstava o družini Hlebanja iz Sao Paula 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: biografska športna drama Orel Eddie
Torek, 26. april
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle
Barviti obeski, Torkova peta -ustvarjalnica za otroke in starše z Niko Zupan
Sreda, 27. april
6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Gorka (Monta Gurca), planinski pohod
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Veliko Kozje - Lisca, planinski pohod
8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Andraška pot, planinski pohod
Na Noč knjige tudi v Pakenštajn
Šaleški kulturni ustvarjalci pa v okviru vseslovenskega projekta Noč knjige vabijo v petek, 22. aprila, ob 21. uri v mistično zavetje gradu Pakenštajn.
V večernih urah se bodo med črkami in besedami sprehodili Milojka Bačovnik Komprej, Edita Gabrič, Zlatko Kraljič, Bože-na Tanšek, Ramiz Velagic, Lojze Vrenčur in učenci Osnovne šole bratov Letonja, Šmartno ob Pa-ki z mentorico Katarino Čokl. V primeru dežja bo prireditev ob isti uri v Knjižnici v Šmartnem
Petek, 22. 4., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 23. 4., ob 19.00 - mala dvor.
PREDEN SE ZBUDIM
The Jungle Book (ZDA)
Grozljivka, triler, 97 minut
Petek, 22. 4., ob 20.30 - mala dvor.
Sobota, 23. 4., ob 21.30
Nedelja, 24. 4., ob 19.00 - mala dvor.
OKUS ŽIVLJENJA
An (Japonska, Francija, Nemčija)
Drama, 113 minut
Režija: Naomi Kawase
Igrajo: Kirin Kiki, Masatoshi Nagase, Kya-
ra Uchida idr.
Petek, 22. 4., ob 15. 4., ob 18.00 Sobota, 23. 4., ob 20.45 - mala dvor. Nedelja, 24. 4., ob 17.00 - mala dvor.
9.00 Večnamenski dom v Vinski Gori
Spomladanski sejem 10.00 Športni park Šentilj
Katarinin sejem 20.00 eMCe plac
Guitar hero battle
ŠOŠTANJ
Četrtek, 21. april
13.00 Vila Mayer
Vila Podstrešnica likovna delavnica za otroke in odrasle na podstrešju Vile Mayer 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Pripoveduje Katarina Fužir, KUD Potovke 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom Petek, 22. april 18.00 Mestna galerija Šoštanj
Teden knjige - izdelava ročno vezane knjige
Sobota, 23. april
9.00 Šoštanj
Očiščevalna akcija - Zbirna mesta bodo objavljena na www.sostanj.si X Pri križišču pri Poštajnerju
Postavljanje mlaja (dopoldan) Ponedeljek, 25. april
9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski turnir Sreda, 27. april 13.00 Središče za samostojno učenje Računalniška delavnica: Pisanje elektronske pošte
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 21. april
10.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig
Petek, 22. april
10.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig
19.00 Marof
Degustacija sadnih in zelenjavnih sokov ter drugih napitkov ; TDŠ, JZ
ob Paki. Večer so pripravili: Šaleško literarno društvo Hotenja, KD Šmartno ob Paki in Gorenje ter ZKD Šaleške doline.
Razstava »Srečno, knapi«
Velenje, 22. aprila - V Galeriji na prostem pri velenjski pošti bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo fotografij Aleksandra Kavčnika. Naslovil jo je Srečno, knapi, posveča pa jo 140-letnici izkopavanja premoga.
a bš
ROBINSON CRUSOE
(Belgija, Francija), animirana družinska komedija, sinhronizirana v slovenščino, 90 minut
Režija: Vincent Kesteloot, Ben Stassen Glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Tina Ogrin, Jaka Vižintin, Darja Švajger, Mirko Medved Sobota, 23. 4., ob 18.00 Nedelja, 24. 4., ob 16.00, 3D - otroška matineja
MOJA OBILNA GRŠKA POROKA 2
My Big Fat Greek Wedding 2 (ZDA) Komedija, 94 minut Režija: Kirk Jones
Igrajo: Nia Vardalos, John Corbett, Lain-ie Kazan, Gia Carides, Joey Fatone, Elena
25
»(TJ
MC ŠoP
21.00 Grad Packenstein
Noč knjige (v primeru slabega vremena v KD Gorenje)
Sobota, 23. april
10.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava in zbiranje knjig
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Mož, ki si ne upa (predstava)
Torek, 26. april
19.00 Prireditveni prostor ob JZ MC ŠoP (v primeru slabega vremena v dvorani Marof JZ MC ŠoP) Proslava v počastitev treh praznikov (dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan zmage); ZZB NOB, ZVVS, ZSC, Občina Šmartno ob Paki, JZ MC ŠoP
Lunine mene
22. aprila, ob 7:24, polna luna (ščip)
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 21.4., Biotržnica
•	Petek, 22.4., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Petek, 22.4., 20.00-24.00 Polna noč popustov- Late night shopping
•	Nedelja, 24.4., 11.00 Nedeljska džungelska dogodivščina
•	Nedelja, 24.4., 13.00 lutkovna predstava Čebelica Lenka
•	Do 13.5., prijave za Cityband 2016, natečaj za neuveljavljene glasbene skupine
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Otroke bo zabavala Čebelica Lenka
Citycenter Celje - V nedeljo, 24. aprila, ob 13. uri bo v Ci-tycentru v Celju lutkovna predstava Čebelica Lenka v izvedbi Gledališča Makarenko. Predstavo bodo pripravili na osrednjem prostoru Citycentra.
Kampouris, idr. Nedelja, 24. 4., ob 20.00
MOSTVOHUNOV
Bridge of Spies (ZDA), triler, drama, 142 minut (ZDA) Režija: Steven Spielberg Igrajo: Tom Hanks, Billy Magnussen, Alan Alda, Amy Ryan, Mark Rylance, Eve Hewson, Austin Stowell idr. Ponedeljek, 25. 4., ob 17.30
OREL EDDIE
Eddie the Eagle (Velika Britanija, ZDA, Nemčija), niografska šp. drama, 105 min. Režija: Dexter Fletcher Igrajo: Taron Egerton, Christopher Walken, Hugh Jackman, Tim McInnerny, Rune Temte, Jo Hartley idr. Ponedeljek, 25. 4., ob 20.00 - filmsko gledališče
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
»"WAS
21. aprila 2016
Nagradna križanka Gorenje GTI
RADIO VELENJE
gorenje
Gorenje GTI d. o. o Partizanska cesta 12 3320 Velenje
Tel.: 03/ 899 26 26 www.gorenje-gti.si
Gorenje GTI -generalni zastopnik in serviser traktorjev Zetor za Slovenijo
•	Prodaja traktorjev Zetor
•	Ekskluzivni prodajalec originalnih rezervnih delov Zetor
•	Servis Zetor (možen tudi na terenu)
•	Možnost ogleda in preizkušnja traktorja na sedežu podjetja
•	Ugodne oblike financiranja (do odplačilne dobe 5 let)
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 5. maja 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Gorenje GTI". Izžrebali bomo 3 praktične nagrade »Zetor«. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.
153!

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleti izgubi vaših najdražjih
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
0 Dnevna
soba,
spalnica
čistila, naftalinske kroglice, sredstva za odstranjevanje madežev	I
1=1
Kopalnica 0000
zdravila, kozmetika, živosrebrni termometri, čistila, belila za perilo
Kuhinja
sredstva za odmaševanje odtoka, čistila, odpadno jedilno olje in mast, varčne
sijalke, plinski %ll vžigalniki,
[p? .""H ||

■	Garaža
jj	avtokozmetika, zavorna in
|j	hladilna tekočina,
S	akumulatorji,
jj	olja in masti,
jj	bencin,
jj	gasilniki
A
Klet
sredstva za zatiranje, umetna gnojila, odpadna električna in elektronska oprema, lepila, topila, tesnila, premazi
Rš Shramba
baterije, različna čistila in razkužila, sredstva za nego obutve, osvežilci zraka, embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih

Nevarni odpadki vsebujejo večje koncentracije okolju škodljivih in za zdravje Ljudi nevarnih snovi, zato jih nikoli ne smemo odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.
V	času nakupov bodimo pozorni na simbole, ki označujejo nevarne snovi in dobro premislimo ali izdelek res potrebujemo in ali ga lahko nadomestimo z manj nevarnim. Nevarne snovi, ki jih ne potrebujemo več, vedno pustimo v originalni embalaži in stran od otroških rok. Nevarne odpadke je prepovedano zlivati v odtoke in kanalizacijo.
V	času akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico lahko gospodinjstva brezplačno oddajo vse vrste nevarnih odpadkov.
Več v brošuri in na www.pup-saubermacher.si/s/locevanje-odpadkov-1/nevarni-odpadki/
_ipiyp_
Scud&unacfoi
Koroška cesta 46, Velenje
* H '

Gost v oddaji Zdravniški nasveti bo ' Marko Zupan, spec. nevrolog Celjske bolnišnice.
ČETRTEK, 21. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 22. aprila
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 23. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 24. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.
PONEDELJEK, 25. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 26. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 27. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 11. do 17. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 11. do 17. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka2 mejna vrednost: 350 mikro-g SO7m3 zraka
Naš čas, 21. 4. 2016, barve: CM K, stran 27
21. aprila 2016
S
OBVEŠČEVALEC
27
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
ODDAM
4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156
NEPREMIČNINE
2-SOBNO stanovanje v četvorčku na Bračičevi 5 v Velenju, zgrajeno 1948, neto tlorisno površino 84,50 m2, uporabna površina 64.50 m2, prodam. Cena: 62.000 €. Gsm: 031 449 237, 041 814 318
mali OGLASI
PRIDELKI
SENO v okroglih balah ugodno prodam. Gsm: 031 542 798 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
RAZNO
DOMAČE konjske salame prodam. Gsm: 041 462 931
VEČ ČEBELJIH družin na 5 in 7 AŽ-sa-tih prodam. Gsm: 031 580 277 UGODNO prodam: mestno novo kolo, 6 prestav (70 €); masivne kovinske stole Alpos (7 €/kos); fritezo za cvrtje (15 €); plinski žar z jeklenko za kampiranje (15 €); štedilnik Gorenje 2xelek.2xplin s priključkom za plin
(20 €); kozarci za pivo (0,50 € kom); razni pladnji za strežbo cena po dogovoru; reklamno stojalo (10 €). Gsm: 070 350 364
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 24. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 23. in 24. - Ana Božič, dr. dent. med., 27. 4. - Daša Buršič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje ZLATA POROKA
Matavž Franc , Velenje, Arnače 13a in Matavž Irena Terezija, Velenje, Arnače 13a.
POROKE
Gorničec Dejan, Topolšica, Topolšica 68 in Justin Ines, Velenje, Kersnikova cesta 13.
SMRTI
Rednjak Angela, roj. 1941,Velenje, Laze 12a; Paterneš Cecilija, roj. 1928, Velenje, Arnače 22d; Seme Damjan, roj. 1928, Velenje, Finžgarjeva cesta 2; Turk Martin, roj. 1929, Šoštanj, Levstikova cesta 4; Ravnak Ivan, roj. 1933, Celje, Zadobrova 80a.
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice - @ 898 17 50
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo naših za vedno ostala. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga žena, mama, oma, tašča in sestra
CECILIJA PATERNEŠ
roj. BOROVNIK 16. 11. 1928 -13. 4. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakor koli pomagali z besedami in dejanji, nam dajali moč in oporo v času njene bolezni in onemoglosti, nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
mož Franc, sinova Stanko in Branko ter hčeri Milena in Marijana z družinami
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in teta
MARIJA GORČAN
Kajuhova 5, Šoštanj 13. 1. 1921 - 13. 4. 2016
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo Domu za varstvo odraslih Velenje, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, dr. med. Pawlu M. Lesckiewiczu in osebju Kirurškega oddelka za izredno prizadevnost in prijaznost. Iskrena zahvala PGD Šoštanj, članom in članicam, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Gospodu duhovniku Pribožiču hvala za obred in njegove tople besede.
Vsi njeni
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
1,5 sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, 42,7 m2, zgrajeno 1980, 7/8 nad., adaptirano. ER (60-105) kWh/m2a. Cena 50.000 evr.
3-sobno stanovanje na Gorici v Velenju, 97,6 m2, zgrajeno 1977, 2/5 nad. ,odličen razpored in lep razgled. ER v izdelavi. Cena 79.000 evr.
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU
(sTARO ZA NOVO!
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
Informacije: 041 813 949
ORGANSKO GNOJILO BOGATIN, 15 l 5,95 €
GNOJILO ASEF ZA ROŽE, 2 L 6,90 €
Z VAMI IN ZA VAS!
BRSLJANKA 0,90 €
ZALIVALKA, 10 L 3,80 €
MREŽA FARMER (100x8x30), 100 m i 63,90 €
več na
■,v i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
Nagrajenci nagradne križanke Pekarne Vodončnik, objavljene v tedniku Naš čas, 7. aprila 2016 so:
•	Vida Pergovnik, Ravne 187, 3325 Šoštanj
•	Marija Krajnc, Koroška cesta 31, 3320 Velenje
•	Dejan Naberšnik, Šalek 91, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrada: nakup v vrednosti 10 € v Pekarni Vodončnik.
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
KRISTINI ZALEZNIK
iz Šoštanja 27. 1. 1907 - 19. 4. 1991
V življenju nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je samo dano za določen čas, tudi ljudje, ki jih imamo radi. (M. Klevišar)
Hvala za vsako misel nanjo in prižgano svečko.
Vsi njeni
ZAHVALA
Zaradi težke bolezni nas je prekmalu zapustil naš ljubeči mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak ter prijatelj
ALOJZ PAN
Kardeljev trg 9, Velenje 4. 11. 1949 - 7. 4. 2016
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali ter se v tako lepem številu z vsemi častmi poslovili od pokojnega. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustil nas je oče, dedek in pradedek
IVAN MEH
Ravne 42 b, Šoštanj 11. 7. 1932 - 1. 4. 2016
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter zanj darovali sveče, cvetje in sv. maše. Hvala duhovnikom za opravljene cerkvene obrede. Hvala govornici Marjani Kotnik, MPZ Ravne, Društvu upokojencev Ravne in Pogrebni službi Usar. Hvala ga. Suzani Kukovičič za njeno pomoč na domu.
Ivan in Silvo z družinama
Naš čas, 14. 4. 2016, barve: CM K, stran 28
\y
UbU

T
Bisera sta se izluščila
Sklenili smo peto akcijo Biseri maturantskega plesa - Z zmagovalci smo se posladkali s torto, ki so jo spekli dijaki šole za storitvene dejavnosti
Po dolgih tednih priprav in nekaj tednih obiskovanj maturantskih plesov, nato pa preštevanja glasovnic, smo v četrtek v vili Bi-anci le dobili bisera letošnjih maturantskih plesov. Najbolj zveste
občudovalce sta imela gimnazijka Dominika Češek in Tilen Li-pnik z rudarske šole, ki sta skupaj zbrala tretjino vseh glasov. Oba sta se laskavega naziva razveselila, čeprav so bolj kot ma-
turanta bili na trnih sorodniki in prijatelji.
Iz tedna v teden smo dobivali več glasovnic. Zmagovalka je sicer ves čas prepričljivo vodila - v nasprotju z lanskim letom so dekleta dobivala več glasov kot fantje, na zmagovalca pa smo morali počakati do zadnjega dne.
Zdaj se bosta Dominika in Ti-len po napeti tekmi nagradila z vrhunsko pojedino in upamo, da ju bo tudi okrepčala za priprave na maturo. Gostinstvo Gorenje je namreč v darilni paket za oba zmagovalca i prispevalo kuli-
narično razvajanje za dve osebi v vili Herberstein, kjer jima bo vrhunski kuharski mojster Andrej Kuhar pripravil spomladanski meni. Po novo frizuro bosta lahko šla v Frizerski studio MH - Marko Hriberšek, nadišavila pa se bosta s točenimi parfumi iz trgovine Diva. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič jima je poslal košari s sadjem in sladkarijami, čokoladnica Lucifer je vse superfinaliste nagradila z bombonjerami, medijska hiša Naš čas in Kmetijska zadruga pa še s praktičnimi nagradami. Dijake sta ob tem dogodku nagovorila tudi ravnateljica Mateja Klemenčič in podžupan MO
REKLI so y Dominika Češek: »Izbor maturantske obleke se je začel že na začetku jeseni, ampak je prišlo do zapletov, zato sem dva tedna pred maturantskim plesom izbrala pravo obleko. Šlo je že kar na tesno. Nagrade so mi zelo všeč, še posebno večerja na vili Herberstein, saj obožujem hrano.« Tilen Lipnik: »Obleko sem dal izdelati po meri mamini prijateljici, oblikovalki Jeleni Stevančevic. S skupnimi močmi smo našli pravi kroj, ki se res dobro prilega, zato je obleko lepo nositi. Seveda sem se razveselil naziva in tudi nagrade so super.«
Velenje Peter Dermol.
Prireditev so nam popestrili talentov polni dijaki Šolskega centra Velenje: skupina harmonikarjev Šole za storitvene dejavnosti, Oktet Šolskega centra Velenje, ki deluje pod vodstvom Petra Rozmana, zapeli sta Nina Pečko in Anamarija Podjavoršek, ki je prireditev tudi povezovala. Za slasten zaključek pa so poskrbeli dijaki 3. letnika programa gastro-nomske in hotelske storitve, ki so
pripravili okusno biserno torto.
Zahvaljujemo se vsem maturantkam in maturantom, ki so sprejeli naš izziv in z našimi bralci delili svoj svečani trenutek. In seveda vsem bralkam in bralcem, ki ste s tako vnemo pošiljali glasovnice. Zahvaljujemo se tudi modnima kreatorkama Petri Meh in Jeleni Stevančevic. Upamo, da se tudi vi vsaj toliko kot mi veselite naslednjega izbora Biseri maturantskega plesa. a
Da so se raznežila dekleta in žene, so poskrbeli fantje iz Okteta ŠCV, ki so letnemu času primerno izbrali pesem o mladi ljubezni. Tudi Nina Pečko je dvorano napolnila s svojim prodornim glasom. Obiskovalci bi z veseljem slišali še kako pesem.
Dominika in Tilen sta z ravnateljico
Matejo

Pod istim soncem
Trije popotniki iz Evropske prostovoljne službe bodo krenili proti Amsterdamu in potovali z le petimi evri na dan
Tina Felicijan
Diego iz Španije, ki Evropsko prostovoljno službo (EVS) opravlja v Mladinskem centru Velenje, Madžarka Vivi iz Mladinskega Centra Zagorje in Shasdiva iz Španije, po rodu pa Perujka, ki dela v Mladinskem Centru Trbovlje, so se v
>
prostih dneh že večkrat odpravili na potep po Sloveniji in bližnjih državah. Ugotovili so, da so si prav na potovanjih okrepili samozavest in se izurili v iznajdljivosti, zato so se odločili, da bodo šli na daljše potovanje s posebnim namenom: promocijo prostovoljnega dela prek programa Evropske unije
Erasmus+ in prijateljskih odnosov med tujci.
Šola za življenje
Vsi trije so med bivanjem in delom v tujini pridobili dragocene izkušnje, ki jim bodo v življenju gotovo pomagale. Diego se zdaj manj zanaša na druge in bolj zaupa sam vase. Shasdiva je izboljšala angleščino, Vivi
»Imeti moramo zaupanje, z ljudmi deliti našo zgodbo in sprejeti ponujeno pomoč.« Diego
pa je spoznala, da je vsak človek nekaj posebnega in je drugačnost treba znati sprejemati. Še bolj kot prostovoljno delo v slovenskih mladinskih centrih pa so jih zaznamovali skupni izleti, na katerih so spoznavali različne ljudi in same sebe. »Meni so starši
vedno govorili, naj ne zaupam ljudem, ki jih ne poznam. Zato je bilo prvo potovanje težko, ko sem moral zaupati neznanim voznikom avtomobilov, ki so šli v isto smer, saj si avtobusne karte nisem mogel privoščiti,« je povedal Diego, ki se je moral znebiti nezaupljivosti in strahu pred neznanci in nepredvidljivimi situacijami, da je lahko potoval in se navadil življenja v tujini. Ker mu je nov pristop do tujcev pomagal tudi pri bolj sproščenem vsakdanjiku, se je odločil, da tudi druge spodbudi k potovanjem, predvsem mlade pa k EVS.
Trije prijatelji so zasnovali projekt Under the same sun (Pod istim soncem). Začrtali so si pot od Celja do Amsterdama - 1800 kilometrov, 6 držav, 16 dni - ki jo bodo premagali vsak z le petimi evri na dan. Potovali bodo
na avtoštop, spali pa v šotoru ob poti ali pri ponudnikih brezplačnih prenočišč iz svetovne mreže CouchSurfing. Svojo meseč-
>
Vivi, Diego in Shasdiva so sodelovali tudi na sobotni prireditvi medgeneracijskega festivala, za katero so pripravili nacionalne jedi za pokušino, kuhanje pa izkoristili za razpravo o zadnjih malenkostih pred začetkom poti proti Amsterdamu.
no žepnino 85 evrov, ki jo kot evropski prostovoljci dobijo, bodo zapravili le za hrano. »Velika preizkušnja bo, da bomo uskladi-
»Pogum,
potrpljenje, realna pričakovanja, hitro reševanje težav in vzdržljivost - to so lastnosti popotnikov.« Vivi
li naše želje in predloge. O vsem se bomo morali odločati skupaj, kar včasih ni lahko, če so mnenja različna,« je Shasdiva povedala, kaj jo najbolj skrbi. »Ko si utrujen, lačen, že dolgo čakaš na prevoz, si tudi razdražljiv. Zame bo dosežek, če bomo po koncu potovanja še prijatelji,« je v smehu dejal Diego, Vivi pa, da se najbolj boji dežja, saj je v takem vremenu veliko težje dobiti štop.
V Gradcu, Brnu, Dresdnu, Hannovru in Dortmundu se bodo ustavili za počitek, po prestolnicah pa bodo v raznih organizacijah predstavljali program EVS in tako širili ne le zanimanje za popotništvo, ampak tudi za življenje in prostovoljno delo v tujini.