250. jMko. 0 UomjaiH «nedeljo 6. Mvembra 1921. U3. klc Izhsfa vs*k dan popoldna, Imtmsl nadali« ln praulka. Inseratii do 9 petit vrst * 4 K. od 20—15 petit vrst a6K, večji inserati petit vrsta 8 K; notice, poslano, Izjave, reklame, prekHci petit vrsta 12 K; poroke, zaroke velikost 15 vrst 120 K; ženitne ponudbe beseda 3 K- Popust le pri naročitih od 11 objav naprej. VpraŠanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor UpravnUtvo „Slov. Naroda11 la „Narodna ttakarna" KaafUva ulica 4t 5, prltUćoo. — Telefon si. 304. „•lovaša*! Narod" vel|a v L|«M|aal ln po poallt ¥ Jugoaiavlili V lnosoatatwni celoletno naprej plačan . K 300— celoletno......K 48O— polletno........150— polletno....... 240*— 3 mesečno......• 75'— 3 mesečno * . . • . , 120*— ! . .......25— 1 ......., 40- Pri morebttnem povišanju se ima daljša naroćnlna doplačati. Novi naročnlki naj pošljejo v prvič naročnino vedno C4V" po nakaznld. NTa vamo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozlrati. Uredaiatvo .Ilov. Naroda** Enaflora nllca it 3, L. aadstrc>l9 Telafoa ttec. 34. Dopis« sprojonia le pod^isana ln ladoatno fratLkorane. Z&ft Rohop.oov se ne vrača. TY\ Posflmsznn itsuiifts stane 50 par=l M. II iaozemstou 65 par = H Si'&O. Poilnlna piačana v cjoiovJrS. 11a braniku. Proti Albaniji stojimo v bojnem stanju, proti Madžarski morda stopimo v bojno stanje. Razmere ob albanski-jug oslovenski meji so postale nevzdržne, naše žrtve so ogromne: albanske tolpe požigajo naše vaši, pobijajo naše ljudstvo, onečašča* jo in more ženske ter odvajajo naše otroke v snžnjost. Življenje po ob-mejnih mestih in vas eh je pravcati pekeL A Jugoslavija doslej ni imela določene rake meje, ki bi ji zajamčila varnost, red in mir. Naš vrli general Smiljanić je zdaj na pohodu in je zavzel pozicije, ki morajo posle) držati. ln razmerje z Madžarsko se mora urediti, zlepa ali zgrda, ker prej Jugoslavija ne more živeti mirno. Madžarska regularna armada in ž njo zvezane tolpe odslovljenih vo-jakov in častnikov pomenjajo trajno ogroženfe Jugoslavije. Češkoslova-ške in Romunije. Karei je pač v Ga-facu, a v deželi je ostal njegov duh. Da se prežene tuđi ta duh večnih intrig in vznemirjenj, mobiliziralo Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija- Tuđi komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani je odredila vpoklic lotnikov IS96—I899. ki se \ imafo zglasfti 6. in 8. t. m. Povsnd \ poteka mobilizacija brez najmanje- j ga vznemfrjenja. resno in točno. Tako poteče tndi v Ljubljani. Na*e ljudstvo se zaveda resnosti položaja in se odzivlia kraljevemn pozivu brez sence odpora. In to dejstvo le najsijajnejši dokaz, kako se je vživela v našem narodu državna misel, kako trdna in neomajna je v našem ljudstvu zavest državnega in narodnega edin-stva. Vzlic vsej strankarski razcen-licnosti naroda Srbov, Hrvatov in Slovncev, vzlic vsemu rovarjenjn raznih upornih elementov, ki bi radi razpihali med plemeni juzosloven-skega prebivalstva plamen mržnje in nesloge, je v trenotku skupne nevar-nosti za čast in red složen ves naš narod brez razlike plemen, jezika in ver. To dejstvo pa je hkratn naj-več je razočaranje za sovražnike Jugoslavije. Pričakovali so. da razbije prva mobilizacija pravkar skovani obroč, ki združuje tako različne de-žele v enotno državo, toda doživeli so nasprotno, da se je stisnil ta obroč še tesneie. Jugoslavija prav danes pokazuje in dokazuje vsemu svetu, da je zavedno močna v svoji edin os ti ter da ne pekla ognjena sila vezi ne bo več razklenila! Jugoslavija si hoče svojo pravico priboriti makar tuđi s puškami in topovi! Dovolj dofgo je prosila* dokazovala na konferenrah. rotila in svarila. Besede ne zaležejo, zato naj govore dejanja. DovoU \e bilo poniževanja. dovolj slcpomiše-nja. Velika antanta ima vedno polna usta obetov in svaril. a do čina se ne povzpne. Doslej smo vedno le poslušno parirali. Nobcna država ni bila boli discipliniramo kakor Jugoslavija. Na vsak migljaj je poslušala, vselej v zauna*iju na zmago pravice, a bila je zato še vselej prevarana, oškodovana, osleparjena. Koroška rana nam krvavi brez prestanka in rappalska pogodba nam s svojo brezumno krivičnostjo ne da miru. ln vedno ostane naše prepričan je: če bi ne bili poslušati niti prvič, niti drugič, niti tretjič velike antante, bi bila danes Jugoslavija dokai drugač-na. Bili smo prevarjem dohrodušne-ži; bili smo neumno poslušni otroci-In tega našega otroškega strahopet-ništva mora biti konec. Strahopetca povsod prezirajo. Le kdor pokaže, da je cei mož. njega spoštujejo. Jugoslavija ni os va jal na država. Niti v sanjah nam ne priđe želia, osvajati tolovajske Albance ali Madžare ali Nemce! Bog nas resi še teh, ki jih imamo prisiljeni v svojih mejah! Jugoslavija se le brani, ker hoče imeti red in mir v svoji notra-njosti ter red in mir za mejo. Brez reda ni miru tu in tam pa ne moremo živeti in napredovati tako, kakor imamo pravico kot kulturen in moderno napreden narod. Zaveda-mo se, da brez žrtev svojega cilm ne dosežemo, zato moramo biti nri-pravVeni tuđi na žrtve. Na vojno? Ne želimo st />• Nasprotno, vojne nismo nikdar maroli in je ne maramo niti danes. Nikdar nismo zas trupi jati svojega naroda z barbarskim bojnim duhom. To bi bilo proti miroljubni slovenski naturi. Toda vojna nam le ultima ra-tio, najskrajnejše sredstvo. Kadar na nam gre za biti ali za ncbHi. kadar so v opasnosti naša čast, naš gospodarski, socijalni in kulturni nb-stoj. kadar gre za naša državo in naš narod, tahrat se izrremeni tndi naša ovčfa pohfevnost v besno boje-vitost. AH nas srne res že vsak raz- boju": žaliti in vsak ciganski svinjski r ron hrvati? Ali smo narod ali nisi >? Ali smo država ali smesna godlju ? Sinočnji *No\i Čas« želi, da bi bila Jugoslavija v posmeh vsema svetu. Zato haiska proti militarizmu, proti »blcstcčcmzt militarističnemn nastupanju« in »mU'tarično-impcrali-siičpJ om otići.« Dobro vidimo, kam — pes t^ro moli! Ob začetka sve-tovne vojne, ko je nastupala Avstro-Ogrska proti Srbiji in Rusiji, so kle-rikalri, so klerikalni listi ter vsi slovenski duhovniki kar div jeli od boje vi tosti, miUtarističnosti in barbar-skega bojnega duha. Z lec so navdu-\ ševali naš narod za vojno, na kolo-» dvorih so še priduŠ/rU vojake, na\ \ bodo hrabri zoper Srbe in Ruse. Da- nes so naši klerikalci Čudovito miroljubni modrijani, ki pridigujejn, da se z mečem ne zida, nego le uničuje! Glejte jih pat rij ote! Toda naši vo jaki so po strelskih jarkih najbotj preklinjali domaće fanatike v talarjik, ko so spoznali, d.a> se bare, krvave in stradalo le proti svoji domovini in za svoje najhuKe sovražnike. Danes vedo naši vojaki, da gredo pod puško za I as t n o domovino, za las t n o državo, da vcrja borba za našo trgovino, našn obrt. naše kme-tijstvo, da gre za našo korist in čast ali za naš propad in našo ?ramota! Trdno upamo. da do skrajnosti niti ne priđe. Če pa priđe, nas najde tndi največja nesreća — vojna — ćele može. Frssfi separatistovi in za teim*- škĐ fakultet©. Ljubl'nnska sekcija »Udruže* nja iu^oslov. inženjeriev« ie posla* la vladi to4c spomenico: 2e v zimi 1918—1919 je Sekcija Li ubi lana, takrat še kot DruJtvo inženjerjev v Liubliani, spoznalo neodložljivo potrebo po ustano* vitvi tehniško * visokošolskega za» voda v Ljubljani. V to ie sililo nai* prej veliko ste vilo akademskeša du iaštva tehniske stroke, ki ie takrtit iz Sloveniie znašr.lo nad 300 in ki vsled nolitiških in prometnih ovir no većini ni imelo možnosti nada* lievati štrc?ii na inozemskih solah. Stavilo naših akademikov tehnikov se je v n&slcdnjih letih se izdatno povećalo, ko so iznova zapuše ali srcclnie sole redni absolventi. Ven* r^ar ie bil ozir na potrebe tega di* jaštva v mani si meri odločilen neco splošne^ši argumenti, izviraioči iz špeciialnih razmer slovenskih po^ kraiin naše kraljevine. Ob enem pa nam je bilo na srcu, da moramo baš z ustanovitviio tehniško # visoko* V;!ske2a zavoda pospešiti medsc* -oino zbližanie in poznavanje ska^ ''ernske mladine iz vse kraljevine. ročim sta že imela Bcodrad in Za* :;rcb svoji univerzi, nai bi tehniška visoka šola v Liubliani privabila v mše kraie mlade tehnike srbske in hrvatske, da se okoristilo z u god* pc i šimi prilikami tehniškega študi* ;a v Sloveniji. Znano dcistvo fe, da ic indu> striia v slovenskih poJ-raiinah rela* tivno in men^a tuđi absolutno /i* vnvr.c*'e razvita re£o v dmtfih Je* lih kraljevine. V interesu naših po? kraiin in tuđi v interesu gospodar* stva vse kraljevine ie a priori potrebno vzdržati to industrijo na se* danji stopnji razvoja in skrbeti za nje čim živahnejši nanrecick. Na^ dalje pa se mora upoštevati. da je Slovenija v asrarnem pogledu ne* prirnerno revneiša od drucih po* krajin in da mora zapasti pasivno* nosti, ako ne nadomesti z intenziv; nim industrijskim in obrtnim de= lom, kar ji po naravi manjka za redno preživi janje prebivalstva. Da se ob varu je slovenski del kn* ljevine propadanja in osiromaš-:* nja, moramo z vsemi silami pospe-siti razmah industrijske in obrtni* ške delavnosti. V tem cilju notre* buicmo tehniško * visokošolski z&* vod. da nam izobrazuje tehni5ko osobje. pa tuđi da podpira podjet« nost in napredovanje industrije z delom pribrojenih mu tehniško^ znanstvenih inštitutov. Baš na te znanstvene institute za električke poizkuse in za preizknšnic Cradbe? neca in stroineca materijala pola* garro posebno važnost. V postev ie prišla šc okolnost, da niidiio ravno naši kraii po ohstoječih industri-iah, vo iz^raicnih vodnih silah. po raznolikosti terena vse najboljše prilike za praktično šolanie tehni* ško c akadcrr»ske£a naraščaja za njeiZa praktiške naloce in znsn< stvene cilie. Ni dvoma, da je po vsem navc.Icncm zaia-mčen tndi učni uspeh tehniške visoke sole v Liubliani. Ako pa ohstoia pri nas deiansko £iva potreba po taki viso* ki soli. ako so podane prilike za nio uhođen razvoj, naj se kors"^#> ne pozabi, tla absolvira nuse sn."Jnio sole vsako leto 500 abiuirii-jntov, kojim moramo dati možnost, ćx nadaljujcio in završijo svoie ^*i'di- ! ie. Ker izhajajo po većini iz dokai I c,kromneiši!i omotnih razmer r.tvlo j n:ih tovariši L-: druslih imovitci>ih 1 pr>kraiin. ne mr-reio utrpeti dr.utc* I Ca .štrciiia v oiidaJjerih mestih a:i i ce!o v inozemstvu. Pred vsem na moramo mi tehniki stremiti za tem, da se našii mladina v čim verii meri posveti študiiam tehnP-ko smeri. Izrecno in ponovno šc ns* Chišamo, da smo hoteli pri vab i. i n:i tehniško visoko solo v Liubliani zlasti tuđi akademike iz srbskih in hrvatskih krnjev. p? tucli srpske in hrvatske stroko\-niakc smo Kleli v Liubljano, da predavajo na no^i tehniški visoki soli. Tako smo ho* teli udeistviti idealno institucijo v novem n a rod n em duhiu Tukaj moramo še navesti, da smo prav posebei mislili nn nul.ir* ski oddclek tehniške visoke šolc, Nikjer nišo prcnlukcijske priliko premota in rudo tako claleč razvito kakor v naših rudnik ih in premo* tiovnikih. in nikjer nišo te produk* cijske prilike tnko tužavne ter za^ nimive, kakor pri nas. to pa vsled specijalnih Teoloških ra2rcK*r v po* dlavi^nih naTh rudnikih. Tak ru^ dsrski oddclek doslej ni ohatojal ni v enem mestu naše kralievine. V Ijubljan^kf tehnlski fakulteti je pri^ pravljeneca dokai znanstvenoga gradiva zn te oddclek, rudi so pt> većini že pridobljene in razpolož=. liive lične sile za poslavitne rudar* ske discipline. Kakor se blaaovoli li naših iz* vajani razviđeti, so za raso neml*>* li ivo težnjo no čim živahne • som! razvoju tehniško » visokošolskeca zavoda v Ljubljani merodajni no* Ica pravilno pojmovanih narodnih nas^ibov izkluicno le tehtni stvarni areumenti. Uotovo jirn nihćc ro more odreci upravičenosti in ie's%:k* ci ja Ljubljana uverjena, da bo kra* Ijevfika vlada te argumente r>o* vsem priznala in da bo v našem smislu v stvari ukrenala. 2al se je v zadnjih tednin vat.* našala po dnevnikih vest. da ram?« rava ministrski svet prcdla'i:"!M uki* njen je več univerzitetnih fa*:iMtct. med njimi tuđi tehniške fnknltetc v Liubljani. Daci se je vest v tc\ obliki kasneje oficijelno dementi* rala, vendar se je po izvesfnih in* Dr. L. Lenard: Pr£đauanie o Firdn-zajn u LluSsljanl. Bilo je leta 1940. Las mi je osivel, hrbet se rai |e nakrivil, a pljuč, katera sem izkavšlieval tako potrpežljivj zimo z-a zimo, si še nieera izkašljal in Lk>žiA jr"tika, katej-o 3em si mnogokrat tak^ želei, me £e ni pograbila. P) dolgih le-Vh odsotnosti se peljem z^pet po južni železnici proti beli Ljubljani. Blizu bobove zagledam vi^kc, s etarokranj-fkimi, sedftj vseslovenskimi bojnmi: y;l^to - modro - rđece prepleskane plan-kc; a vrhu plank velikega pkvega >r-la, pod njim pa napis: >Široko avto-nomna prjkrajina Slovenija.< >Odkar si je Slovenija izvojevala avtonomijoc — pojasnjuje mi sjpotnik, stara ljubljanska erajca, na katerega trern zadel v vozu — >se je tako izpre-menila, da je nt* boste več izpoznali. Življenje gre pri nas >allegrt) andantec in če pojde tako dalje, bodo kmalu ve-ljali pepnik^vi verzi: >Slovenii» pr3tan Evropini bo.< Nato mi je začel pripovedovati, kako se ,}e razvijala Slovenija od dneva, ko so jo ^dplankali od juga, da ni mo-L*el vanio prodreti balkanski duh, dok-ier Pe ni razvili do OTie visine, ki 86 sedlaj zrmli v njeni prestolnici — beli Ljubi?« ni. . Med tdkim prir^v^ovanjem je dr-cal voz dalje, a Jas sem s© zamisUl... Xi mi bilo prijetnj pri srrn, kn t-em s*> po dolffih letih odsotno.-ti zop^t bli-yal beli Ljubljani. Moja ožja dnn.Mvina ni bila nikdar moj-a mati, do nje ćutim samj trpkoet boleptnih ppominov, a no-tene iskrice hvalpžnosti. Ni mi dali niti nnjmanj one^a- kar bi mi MH d?.»l-žna dati: miren kotiček, kjer bi lahlco živel in Fi s poštenim delom Rlu?.il svoj kruh. \isem je propil rrnoTO. zadovoljen bi bil z najmanji''m, i tuđi t> mi je odrekla brutnlrsD. Petnnjst let sem jo prosil, med tem sera s^5 po^tir-^1, priceli eo mi siveti laeje, brezploJno in mučno ro mi protekla nniboljša leta. Peljc>m se mimj Zagorja... Spom-nim se, da je tam gt>ri nrkje onA >Sve-ta PHnin;»c, edino, kar ?em im^l prira-kovati v domovini. Tam iwj se zakop-Ijera v pozabljenje, utonem v dolgovih, shiram zaoušćenosti, živim nadležen sebi in brezpl >dsn drugim! >Ti za slovstvenit> delovanj^ nisi,« — >za socijalno in politično delo nisi,« — >za solo nisi« — ti sploh nisi xa noben3 rabo — to je bil neprestani refren, kitpreg-a mi je dnjala domovina. — >Ti si ne6t&l3n in ne obs^ Mš na no-benem staln« — mi je rekla, a mi sploh ni pustila, da bi se bil na kakšen ?tol veedel. V take misli zatopljen, se peljem proti Ljubljani. Ko se pričrto razprinjati gore In »đpirati daljav^, se epomnim, da bom kmatu na cilju. Po tolikih letih sem v Ljubljani nepoznan, prijatelja nimam, pritajam kot tojec m««t tujee. Obmem r*» toroj v vozu k svojemu so^edu tk>ma-ćinu ter ga vprašam: j Ali vp*te, v k:2torero hotelu bi bilo n irTimei n^ie. d-n se ustavim?« >Xfsivcvji hotel in v blizini centrial-n^a ko^ilvor« jIIotel Ko*bek«. Uier gotovo dobite soT>o. V njem je Flnvn-i vinska klet >Dnrjal« in vari-rtft >Tamarfi*. Setinj je j'>ko zanimiv prorrfni: »Devioi iz Dogestana«, >Tri-\o f^kirji iz Bclu'lžistanfl«, iL^potire iz plfn^rn? Mon^nttu % >Zenitovanje pri IrelnizilK, >^"rovnik iz Niarn« i. t. d. Ako ra žrlite nvrtjši. miron in solit'?n hotel, bi vam priporočfil >Ala-Mbnd«. »Onro^tite, ta imona zvenijo strasno m"> tuie kulturno prvak:«.« >Priporočite mi Še kakgm k*-varno.c >V blizini sodnijo je kavama jKfcnfuoius«, kamor zahaja bolj sodnij-pka gosposka in pravdarski ljudj^, >Bektudži< obiskujejo bolj katoliški kr3gi. unietniška Icavama je >Babilon-?ka zmešnj-ava«. trgovci, verižniki in tihotapci se zbirnjfc »Pri farnonsk. mu-mijah«, kdor i^če zabavo, gre v >Bak-riperaj«, solidna mo.sč^nskd kavnrna je >Pri Anaf'ihc. DoVr^> zn^na j^ gostil-na >Trist-an in Izolda«t priljubljen }& tadi >Haf is«... »Prenohajte ini 3 tomi imeni! Kaj pa glrđišče?< >Dnner! i.Trfljo pris-no domar»> bur-ho Ftare*ra franeoskega pisatelja Adama iz Ara^a, Bog CVe pritlc iz nobos v Ljublvino poglodat. zak^i Ljublianoani vddno tako godrniiio. Nastani so v no-kem hotelu, a ljubljanski zrnk je tak^ nougoden, da tal^oj nekaj oboli. To fc tnl:>j razve po mostu in prihvati pri-čno različni padarji, vsak s svojim sr^-fctvom in nas=ve{cm. Za njimj proft"k?>r-ji, duhovniki, polirira, sodnija, žonsko, posst^pavi in solidni nieJtini. Vse ee počA s tem vpraJflnjem, kciko ozdraviti Popa Ooeta, v?e po propira motl w'»?, u a.stara zmešnjnv* čoz imc?nwvo. Ako obisčeto to predstavo, bosto imoli lopo sliko n«^oga življonja.« >Ne vem, čč bi bilo ^ame. Zdi ae mi, da srni u> isrro že vidri pred leti. Ali imate še kakžnj drugo prireditev današnjega večera?« >Seved-n! Pri nas imamo vedno vsa-kovrstne stvari in na visine kulturo. Panes \e slavnostna akademija na čast Firdusiju v proslavo sioletnice njego-vega rojstva.« >Kaj? FirduBiji proslavljate v Ljubljani!« >Sevt»da! Th Jo vendir n^ivečji vseh p^nikov sveta, najvi^ji penij čl v veštva. Pomislite, kako jo globok pre>vita je pltstićnost, s 1':-tero jo nbdeia! sv)j o^rumni nv:ivrij:il. Kat«>ri r-arod pveta zr.mor«* pokrfz..ti junaka, kakor jo Ru-stem? Kf»ko i7~\\v*tjl rrt^l njim rj^ver-i Achile« in >;T^r 'n-im-me Hai^en!t >Da menda ni?t\e. Jnj. som renilec v za^tuvlj^l-nici. A Vam v re?niri sv*Mu.vm, tla gro-*te k Akadomi.if. Vrsi •=•"• v >AlhnTr.brir, ali p*a v >dv^rajii Aztn>kov,< ne vera prav dobro. Prcvlara ino] prijatelj C«>-pelip'a. Moramo pokazati, da mw> moderni n^irod iu da fi)znaa:o kulturno genije.« >Kaj pa o GunJuiića so pri va« k^-daj predn\\i? Po moj^m mn^niu pr-^i> !T^ v nekatorih stvareh Gundultć Dan« teja.< >N*i=em Se nikdar slišal te^a imo- >Pa Hoktorovič, M.vmlić, Zorifić in dru Ti ?« >Xo vem, kaj mislite?c >Pa prekrasno Diulabij>, nli jih* kdo pozna v Ljubljani? >No vem, kaj m:8ltte.< >Pa Mažuranić, Prcradović, Nj^^o^ itd. ?< >X« vem, kr,j mi-li te.« >.Taz tu(!i ne vem, kni mislite. Torej ■^ob:> dobim v Alnha..«ulu, & zvečer a© grem nav dugovat sa Rus tema!« stran 2. »SLOVENSKI NAKOD", dne 6. novembra I**21. Stcv. 250 formacijah zđelo, da nai se re« stringira kredit za tehniško fakil* teto ljubljansko in da se pušća možnost kasnejše ukinitve odprta s tenu da se imenovanje rite predla* ganih profesor je v ni izvršilo. Vse te vesti so dale povod razburienim in neprijaznim, da naravnost so* vražnim izravam raznih faktor i cv v naših dnevnikih. Sekcija Ljublia* na ugotavlja, da iz nje in iz števila nje članov ni došlej izšla nikaka iz« java v javnost. Pridržujemo si, da o omenjenih izjavah še točneje go* vorimo, za enkrat pa hoćemo zgoli ugotoviti, da je zakasni te v v izvr* fcitvi imenovanja predlaganih novih učiteljev tehniške fakultete vspri* čo že započetega Šolskega leta od* nosno zimskega semestra 1921—22 že povzročila nervoznost, nered in nejasnost in tako zadala tehniški fakulteti izdatno Škodo. Podpisana sekcija Ljubljana, Jd hoče obstoj tehniške fakultete ljubljanske braniti z vsemi stvarni« mi argumenti in po vseh svojih močeh, je prepričana, da ie obstoj te fakultete zasiguran ter da bo mi* nistrstvo prosvete ter celokupni ministrski svet ravnotako prioo* znal tehtnost naših razloaov, ka* kor bo to storila zakonodajna skupščina. Pri tej priliki navedemo, da je tehniška fakulteta ljubljanska de facto započela svoje delovanje že v poletju 1919, ko je deželna vlada za Slovenijo pooblastila poseben kuratorij za ustanovitev in izvedbo tehniško * visokošolskih kurrov v Ljubljani. Te kurze ie obiskovalo blizu 200 diiakov v dveh skraišanih poletnih semestrih maj'juli j in av* gust*oktober 1919 in so si ti dijaki resili tako eno studijsko leto, koje bi bili sicer zgubili. Vsled izredne požrtvovalnosti docentov so se ti kurzi vršili ob tako neznatnih stro* ških, da dejansko nišo obrememli deželnovladnih kreditov za več ka* kor 15.000 dinarjev. V jeseni 1.1919 je potem započela svoje delovanje nova univerza v Ljubljani, ki ie v smislu zakona otvorila tuđi tehni* ško fakulteto s potrebnim! oddelki. To tehniško fakulteto je obiskova* lo v letu 1919—20 258 diiakov. leta 1920—21 297 di jakov in v zimski semester 1921—22 se je v času red* ne inskribiciie vpisalo 280 diiakov. Pripominja se. da bi bilo število Blušateljev v obeh slećniih letih dj* kaj višie, da so se mogli vršiti v vseh oddelkih oni višji semestri, ki so bili že na redu. Nadalje navaja* mo, da si je tehniška fakulteta ljubljanska iz dovolienih ji kredi* tov, pa tuđi ob znatni materijalni podpori širše javnosti ustvarila ali pripravila več dobro urejenih znan« stvenih in štitu tov, tako vzorne la* bora tori ie za organsko in anorgansko kemiško analizo, institut za mi* neralogiio, elektrotehniški institut in preizkuševainico za gradbeni in strojni materijal. Kakor omenjeno, ]e doslei k troškom teh inštitutov v izdatni meri prispevala širša naša javnost. Ustanovili so se v Ljubljani tehni* škovisokoŠolski fondi, ki so iz pri* vatnih sredstev in doneskov naše industrije izplačali v letih 1919— 1921 na štipendijah dijakom tehni* kom in na prisnevkih za znanstve* ne institute okroglo 1,250.000 ĆU narjev. Ker je tehniški fakulteti ljubljanski za prirastoče semestre manjkalo potrebnih prostorov, ie zopet privatna inicijativa priskoči* la na pomoč. Ustvarili smo komite za začasno nastanitev tehniške fa* kultete, ki je v zimi 1920—21 sezl* dal novo obsežno trajno gradbo v Ljubljani, obsegajočo 26 dvoran, in potrebne stranske prostore. Pri* pominia se, da se ie preceiSen dol teh prostorov odkazal elektroteh* niškemu institutu in laboratoriju za kemisko tehnologijo, tako da se je število razpoložljivih predaval* nih lokalov pač izdatno zmanišalo. Kakor navedeno, so potrebna sred* Btva za to gradbo v iznosu nad 1 mili i on dinarjev doprinesli naši in* dustrijski krogi in Ie v manjši meri so prispevali drugi faktorji. Teka zavedna in izdatna požrtvovalnost naše javnosti, osobito naše indu* strije, je nepobiten dokaz za dej* Btvo, da naša dežela živo občuti po* trebo po tehniškem visokem Sol* Btvu ter še posebej po znanstvenih inštitutih, ki tvorijo del tega 5ui* Btva, Ko je sekcija Llublfana tako ponovno, dasi na kratko nastala važne razloge, zaradi katerih mora vztrajati na zahtevi po čim hitre j« Sem razvoju celotne tehniške fakultete ali tehniške visoke Sole v Ljubljani, si dovoljuie svečano \z* javiti, da so ji povsem tiiii oni Btrankarsko • oolitiški in plemen* sko avtonomistiški motivi, ki se Ie prenasilno izraza jo v dosedanji akciji za ohranitev fakultet Hub* ljanske unfverze fn ki žal v ne do* pustni meri kršijo ugled ba5 liub« Uanftke uoJvcrze, katero noj bra* nijo. Sekcija Ljubljana ne more. da ne bi jasno in glasno izjavila ne Ie, da bo ji taki separatistiftki oatffbi odijozni, ampak tuđi« da hočo ona in m njo vred vse, kar pri naa deltu je na polju tehnike in industrije, vedno in * vso silo držati M na* rodne enotnoati vse kraljevine in enotnosti kulture njenega prebi* valstva. Svesta si teh načel in ciljev, je uverjena, da bo odobrila nje stremljenje osrednja vlada in pred vsem ministrstvo prosvete. Sekcija Ljubljana pa je tuđi iz srca prepričana, da jo bo v nje tež* nji po izpopolnitvi tehniške fakul* tete ljubljanske zlasti podpiralo udruženje jugoslovcnskih inženjer« jcv in arhitektov v Beocraciu. V tem smis!" prosi i i ubijan« ska sekcija ministrstvo presvete Ta pospešeno izvršitcv imenovanja pravilno predlaganih akademskih učiteljev za tehniško fakulteto Ijuh, ljanako. Ministrstvo prosvete nai tuđi irposluje, da se tehniški fakuU teti ljubljanski priznalo in naka* žejo za nje razvoj potrebni krediti, in to z vso dopustno liberalnostjo in brez kvarne 4 a prc tirane ga var* čevanja. Ljubljanska tekdj* odločno naaprotuje večkrat proglašeni tezi o ljubi lanaki universi kot nafviš« lem kulrurnem ognjlšču slovenske« ga plemena. Ona ni kompetentna posezati v razpravo o bodočnosti drugih fakultet univerze v Ljublia* ni. pač pa poudarja, da naj tehni* ška fdculteta ali tehniška visoka Šola v Ljubljani v Čim večji meri pospeši delavnc in blagostanje naroda* da nfii Slično prisneva v skupni kulturni napredek in gospo* daraki razmah Srbov* Hrvatov in Slovoncev. Z demokr: iske^a kongresa. Kf kor smo javili, je traial koru gres demokratske stranke v Beogra* ciu dva dni. Pr ročilo o razpravah v nedelio smo že priobčili. V pone* del jek je pm govoril minister za socijalno politiko dr. Kukovec. Njegov govor se je tika! socijalnih vprašanj. Naglašal je potrebo, da se resi ves kompleks delavskega vprašanja. Demokratska stranka je po svojem programu vedno delova* : la na rešitvi ćele vrsto pereci n vpra» šani, ki e tičejo delavstva. V spo* razumu z delodajalci se je resilo vprašanje o delavnem času. Taki* ] sto je na potu definitivne reSltve tuđi vprašanje zavarovanja delav* cev za slučaj bolezni in smrti. Sedaj se deluje na to, da se osnujejo de» lavske zbornice. Dr. Kukovec je na to obširno razpravljal o invalid« skem vprašanju. Zakon o invalidih je že izdelan in za invalide država troši vsak dan 1 mili i on dinarjev. O Kukovčevem referatu se ie razvila debata, katere so se udele» žili delegati iz Varaždina Ratek, delegat iz Čmegore Tonković, kmet Bakić iz Srbije, delegat Kra* njič iz Bleda in delegat Bakonić iz Bakra. Zbor je vzel poročilo mini* stra dr. Kukovca odobruje na zna* nje. Nato je referira! posl. dr. Voja Marinković o strankinem programu V svojem govoru je naglašal, da je temeljni program demokratske stranke državno in narodno jedin* stvo. Ves program demokratske stranke je samo logična izvedba te temeljne ideje. Govorr'!: je nagla* šal med drugim: Demokratska stranka hrani v sebi one ideje, za katere so naši predniki trpeli in umirali stoletja in stoletja. V njej so zastopani vsi sloji, ker so skozi veliko prizmo bcJc'nosti solidarni njihovi interesi. Ako bi keUrikoli sloi pridobil nekaj, kar bi bilo na škodo dru gega sloja, bi bila s tem omajana državna zgradba sama. Demokratska stranka je homogena A ta homogenost ne izvira iz kakili posebnih simpatij, marveč iz ene temeljne in skupne ideje t. j. iz ide* je državnega in narodnega edinstva. Ta ideja pa ni samo njen ponos, marveč njena moČ, in s tem tuđi glavna moč naše države. Povdarja se, da more ^osamna stranka stori* ti tolike, kolikor ima sil. Demokrat* ska stranka ie storila mnoso več. I V parlamentu ie imela izmed 420 poslancev njih 90, toda v svoji glavni stvari — v narodnem in dr* žavnem jedinstvu, je ustverila svoj program, kakor da bi imela vseh 420 poslancev. Uspela je za to. ker je njenih 90 poslancev stalo kot fa» langa združenih, nepopustljivih in pripravljenih za borbo, a proti sebi so imeli 50 raznih mišljeni. Danes se ta pestra opozicija trudi, da bi izposlovala revizijo ustave. Toda v tem oziru ne more in ne bo uspela. Ker v opozicijonalnih krogih drag za drugega ne vedo, kaj hočejo. Program demokratske stranke ie tak, da bi ga lahko vsak njen član napisal vendar pa bi v bistvu ostal isti. 2000 let poio pesniki q istih stvareh. a vedno na nov način, ta* ko je tuđi s programom demokrat* ske stranke, ki vsebuje eno osnov« no idejo skipno vsem. Nato je dr. Marinković precllagal razne spre* membo v strankinem programu. V debato sta posegla dr. Radojc .lo» ranovič in Josip Bojinovic, na kar 1 je zbor soglasno odobril Marinko* r rićev referat. O strank. statutu je poročil po«l. Svetozar Gjorgjević, ter pred* lagal razne spremembe, med dru* I gim tuđi to, da se seljačka veća v Hrvatski in Dalmaciji priznajo kut stran kine organizacije. Strankin statut je bil na to soglasno sprejet. O dosedanjem delovanju glavnega odbora demokratske stranke je v daljšem govoru poročal posl. dr. Ivo Krstelj, ki je končno predlagal odboru abolutorii. Zbor je ta pred* log z navdušenjem sprejel. Na to so prečitane resoluclje. Izrned teh sta naj važne jŠi resokiciji o runanji in notranii politiki. V prvi resoluciji se naglaša med drugim: Kot balkanska država bo kraljevu na SHS spoštovatelHca in eneraič* na branilka načela »Balkan balkan* sklm narodom«, kar pomenia svo* bodo in neodvisnost balkanskih na« rodov in odldania vsako tuie vme^ savanie v notrarne balkanske raz^ mere. Ideal demokratske stranke je, da se vsi spori na Balkanu rešuleio v duhu tega načela. Zavedaioč se te svoje politike, bo naša država, zvesta ideji slovanske vzajemnosti, z naivečjo skrhnosfio nego ala pri* dobljeno in učvršćeno drageceno prijateljstvo z velikimi zavezniki in razvijala in izpopoinievala zvezo z onimi bližnjimi zavezniki, ki so vzeli na sebe speci jebio nalotfo, da očuvajo ono stanje v Srednji Ev* ropi, ki ga je tvorila mirovna po* godba. Na temelju, ki edino zago* tavlja rrajen mir, ki je nam potre* ben in ki prepreci vse intrige, se nij naša zunanja politika potrudi, da ohrani dobre odnošaie s sosednimi državami. računajoc 8 tem, da bo* do naši roiaki izven naših me i a naa šli ono zaščito svojih kulturnih in* teresov, ki jim gre po vseh načelih raednarodne pravičnosti Resolucija o notranfi politiki se glasi: »Odobravajoč referat mi* nistra Svetozar ja Pribičeviča o no^ tranji politiku izjavljuje kongres: notranfa politika dem. stranke mo* ra stremiti za tem, da se izvede vi^ dovdansks ustava do kraja. Zoro je demokratska stranka nasprorna vsakemu poskusu, da bi se ustava revidirala in spremeni!a. predno bi se s potrebnimi zakoni ponolnoma uveliavila. V tej smeri lahko dem. stranka kooperira z vsako stranko, ki bo v tem oziru zavzcla isto stali* ŠČe in bo podpirala samo ono vla^ do, ki bo daj ala garancije, da bo branila to edino zdravo narodno politiko.« Ko so bile resolucH« sprelete, jo predsednik glavnega odbora Liu* ba Davidovic" zaklju^il zbor.______ 1 , , ...... ____,-----------------------------— ■- ■ ... - -------------■ ■■ ..— [ Ileodref sna domoDlns. , — Spomin Da Vinka Enirelmaniia • «0 dne 1. t. m. pijetetno proslavili v , Trptu. V dvorani kon3uron©ga dmitra , pri Sv. Jakobu «e je zbralo obilo čestil- . cev pok. vrlega, nepozabnaga učitelj« In n/irodneera delavca Vinka Enprelman- ' na, ki je toliko dobroga utoril sa kulturni in duidvni 7wpredek slovvntkega tiv- > IH da trtaiklh tleh. GoTt>rili bo rani 1 govorniki. Dr. SlftTik ]t izrajal: >En- 1 gelmann j« uči I, da naj «tojlroo »ve«to , na braniku. Narod, ki ga tako časti, , »ledi njegovemu nauku, da ve>ruj# ▼ r svoji bodočnoet. Tak nnrod n« propada % in »e na upogn* pred Tiharji. Verujmo I in ne klonimo nikdar! L« »rčnn rr»pr*j po svoji poti! Tako borno najlepše ča- ' etili Enp^lmannov tpomin, ak3 bomo ; vstrajnli do zmage 8>s.>je pošten« stva- i ri, da do-3Cžemo položnj, ki ga je naS 1 narod vredon. Slava Fngplmannovemu » sporninu in živel narod n-iSlc t — Mosconi v Rima. Generalni d- 9 vilni komitfr Moaooni m }• naT«UČal Tr«U in Julijuk© BeneMJe. NI« mu m ugaja vad iivlj«iie mod »drećenimi brati. Pred časom i« je podal demisijo p* je rlada takrat ni hotel% sprejeti, ker ni ma kompetentov za meeto gene-nlnega civilnega komisarja v TTstu. Ni ni6 Tabljira ta služba, kajU tržaške ranoar» poatajaj^ vedno bujte. Moseo-ni se mudi ««đaj ▼ Rimu in bodi pt> wX-nistretvu % proftnjo, da M ga odvezall visokega triašk%-a službovanja. Mo-goČ9 mu ugodi jo in Mn«roni p^jde ve« reeel drug«nr» Dobrih ?7t>minov ta. «e-boj n# lapuAtl pa tuđi naalHnik, naj bo tak ali tak. Uh ne Ho mo«el lanutii-tit ker »d Julijtka B#B^li« upravlja •krajno ma?ehov3k>. — ltal{jan«ka prcnapHo** na grft-bovih. Z Maleni* Lo^njn poroč.-%». da je izdnlo župan-9t\n na podo'^ino Cun-sk> uknz, da ee roornjo hrvit'ki n?>piei na nagrohnih HT>omonikih tnkoj udpra-vlti in nadomestiti z italijanskimi. Ako dotičnlkl aami ne ator* tega, bo itoriia lb oblina na njihovd •troftke. Dva Hr-▼ata dta se 6W pritJtit radi tega na ko-miearijat, alt tam mo ju surovo zavrnili in rekli, naj gredo na lupan a tro, torej tja, odkod«r je ixiel omeoj©ni ukaz. Italijaneka bbdnoat ne pusti na miru niti grobovi — Dva ietalea pom*rećUa. Iz Vld- ma sta prilet°la nad Tolmn dva zrukv plova. i-A^n jo sretno prist?«! v VoIT-aK, drugi pa bc j.. ctrinoglavit in oba pileta sta se ubila. Pokopali to ju v Tok minu. PolItICne U2s!L a* RjulikaJd protf ministr«tni sa soc. politiko. Z^igreb^ka >Rijeć< poro-čn iz H>K)grada: Snoći je radikalni klub sprejel pradlog, da fie znimatratro za ; eooialno politiko ukin«, obdrži pa mini- i utrstvo za narodna zdravstvo. I sz Poljska bi mala aatanta. Iz B^- 1 ograda javljajo, da ]e S t. m. lzr^kel '> ittd poslanik v Vartari g. 8fmić iskreno ' ■ahralo nai« vlade Poljski, ki je v i i vprašanju (»opolnd likvida<:ijo habsbur- | ; ikega pronlen« na Madta^kem p^kn- | zala naprani mali antariti *coraittiio %«t- j držanje. i = Poljski mini^ter tftEinnunt v j ?*ra^l. Vei pruski listi pi*£]o t> priho- j du i>oijsk^ffa »unanje^a ministrA Skir- i rtiuntii ▼ Praar^. >Ceftkosk»Vvi»nflki repu- j i i»)ikac pravi, da jo ta pos*M lzhodna to- j čU.9 ra razm^rje m^d čeisko^Iovairko in , I Poljsko, l^ogovorjroo j« t«, da se bo- j i do spori po možno3ti >dpravili a nepo- ■ arednimi d«>pi»vori in 2 razaodhami v ; imislu dolo^b Zveie narod >v a t>rizi- i ▼om na racaodiftć«. Poavetoranji v Fra-gi \niČiji. ! S = Conzura na čefiko§k>TaSkem In nemŠko časootsje. Iz Pra^e poročajo, i dn &o sklonile red?kci e vseh nemških ■ političnih časopisov. da vsled sedanjih j ■ političnih razmer In cenzure ne bodo * j priobčcvali v svojih listih nobenih ko- 1 mentarjev k političnim dOKodkom. ' ) = LTsiavftev i'stov fn Internacijo : na SlovaSkem. Iz Prasre poroćajo: Ma-1 diarski kricansko-nadonalni postenec j Lelley je posetil danes ministrskeea predsednik a dr Benc^a v za devi are- : tacij in intemacij. kakor rudi ustavle-j nih časopisov na Slovaškem. Poslanec • ic ?z;avil, da prevzamelo madžarski ■ poslanci jamsrv^o. da areti ranci in in-! terniranci ne bodo zajrrešili kaznivih j dejanj, ako pridejo na svobodo. Dr. ; i Beneš mu je od^crvoril. da ne priznava ; • upravi!enosti i.i smotrenosti preven*iv- I • nih odredb in da smatra za svo^o do!ž- ; i nost delatl na to. da se osebna svobo- • j da nmejuje 1c pod zakonito formal- | nostjo. Oprostitev onih intemirancev, » zoper katere se ni uvedlo sodnijsko , I postopanje, je Že odredit in bo dal i ostale slučaje prei&kati. Obljubil Je tu-! dl, da cbjekti\rno prelšče ustavitev i Ustov. j \ r= Za dobre razinere med Čehc*«TPra£'Ri Szem!e-t pri- ' j cbćuio pogovor z madžarskim napred-! nim politikom dr. Jaszijem. On pravi, • j da *o inore deraači dobro posedn > raz- ' ! merjo samo e popolno den^kratizacijo i Madžarsko, kbivala veo municijo iz neke dr* I *Ave Tclike antanto. j j = Kako j« na konferenci ▼ Porto- ; j rose. TržftAka >Erac priobalje iz Pot- j 1 torose dopis, ki pripoveduje to-le zani- j ■ mivosti: Moznost zn sporazum med s€*d- ! ! mimi drža^ami je že sama na -sabi zete j ! pr^bl**m«ti^na, Kar n^aja jednomu, ni j rše^* dmsremn. Vsak dao raira^čajo ani- j 1 T»ak lSčo samo svojo la*tno korist in | I nihče ee ne ozira na 8vr>jegft bližnjega, j j Vfti prav;j>, da jih nnvdajajo naiboljSo i • intencijo, ko pa 30 sjid- . j dfv§teje direktive ^n nim* »adogrne mo- j ! rnlne irofi, da bi rr>ve podonsveke dr- ! i Žavp *&n:SilA v vnoten fr>*po<1ftrski or* j ; pranirem, d« bi »• tako dvi^rnil do rav- j I ntoteMj, de! Fvrop*>, k^r 1«» norrehno «a , ' v*o EvTt>po. FraJi?oski delej?at^ s> naj- j • ajsrilnei&i. Vpi bo polni rnrnovTrJtnih { i frMftv^tov- dni^im drle^atom r»r<»d e^ja- j ; mi. Ti jih poehjftftio 9ie<*r ali f^ie ho- 1 j dijo »▼ilo potf nauoročii»\ se vidi, da bi j ! Italija rflud* iera!* v Portoro««e veliko I vloffo pa J^J veo toi»tvnrrr> prizedova-! nj« ne «sp©^ra pr%r. Carinski proSlem j# i»r^T»TiS?en r ra-«prfivtv konf«r«nci r Rimu. ki bo inaaf*ca jannarja. V raz#o-v^r prirfe TT>r«ianje tužno fc^lettnice, kl j« j^ko v«^no za boviof-noat Trata. 1 a« Kredkf trn Ar«*Hlo. Tx Londo- { «« noročsio: V r^ornji zbornici ie iz- ; javli lord Crawford v odfirovom na ! vnrai^anie ^edo krečttov za AvstHio, j dn imafo vlade vseh drfav rarcn Zedi-j njenih držav in Halandije v svrvih ro- j ! kah zasravne nravicd av5tHi$krh aktiv : in 6* sn prinraviiene. JzročiH jih naraj. [ VlaHa 7edl"«cnih dr?av je ^vof« do- ! brohotne numere eled^ Jcreditneea na- i i Crta na7rtantla k^mlsill Zvrzo narodov j in »e trdno prlčakovtti, da ukrenejo Zodinjer* drž>v« vse potrebno ariede sastavnih i>rav1c k^dar snre^me kon-vre* ♦oz*devni zaVon. M^OT^m^ka vUA* t*» r ??rWo ^e b^vt. a pn^sVa 1 AnrV'Vn vT-»Hn m^n?. da «e v«* tcžko-C« v n^'Vrpifteni Či»«u od«tr»nMr». r_ *r»P f«*^ T*"»JMrt *n V»**Va^OTn. , r?.«1.> ro^'^n« v nftf-^<«n<« t ^\} T»O- j T,>1*n{ir* rric,v1pT,rl1n#'». V.»vr^» no htf* in ?«c;rniStvii r*n<**k<* ^•c-tn© ptrr»f.«. I Pri f^rnr»«n^TI f>O *» VT^fi^ !»OVr^mor^'1 >tt»» iwv1. dobo | sporazuma, miru i a sodelovanja mtni Vatikanom i i itahjo. = Le^rijoni aradaikov t Rusiji. Ir Moskve poro^ajo, ild je cnibor, k.nter^« ■ mu je poverjeno mlftevanjo fetevila §ov- • jetakih funknjonnrjev, pri col svoj* &*-i lo. Predaednik odbora je izUvil, da od '> 1 milijuna in 2<>> tiso<* z<\jir.slenc^v n<»-' u^neua komisarijata ]ih bo odpuAčenUi i okoii »OC'.tlUO. I — 3tiri milijarde deficita v Sriei. i SvifMrtki zvezni s\-vt je pri'el zitet-| kora novembra z debrtto o pit^runnu za • lf»l'2. Pror.i^un izkarui** 1U» mil>;. >nov j frankor deiicita. Annada stane 8T> mi-j lijonov. I = 120 milijard avro(Vtjr-. da nt\ iunn i do voljeni kredit 2u milijird n? bo za,- i dostt^val za pokrine vt-eh p^tr^HS^In. : V«§ Fi^-strij^ki def*cic naja3fe let#>s na j 120 milijard kmn. : = Pr>lncard o NerrJiif. V »Revue '■ de? dcux Mondes« p!Se Pf>incnrć o remSkih finančnlh mar.cvrih in ^ktroa, ' da lv> Ncmčiia v januaru ali najkas-j ne je v mn;t: proKlasila binkcrt : -. An^ir^ko - ji poneku amerik«in-j t»ka antanta. Rakor pi&ejo jiponFki li-«ti, bo Japonftka na ^a-shin^tt ntki kon-h-ren^i izjavila, da je pripravljena, \ ri-ključiti se nArneeto japonsko - v^r^nil-i ic^ki p-^g^d^ii nnK^žlio • japotiako-aJU*-I rlk&nflki ant^nti. 1 = Ceškos!ovaS\a In NcraSUn. Vrv . vi nemški po^lar.k v Pruel dr. K"ch ie . ob priliki izročitve s\oiib nover^nh listin predsedniku Masarvkn izjavit da bo vedno deloval na izb^li^anjc od-no§aje\- med Nem?ijo in Čc^koslova-ško. Predscdrik M:isarvk ie v sv^iem : odgovoru poudarjal stiletne odnošaie čeSkcsa naroda dr> Ntmčije in iziavil. da *io tuđi sedanii ^dn^ali med operna dr/.avama zr\ rhc stranki važni. Pred-vsem bo treba urediti eo^nnd^r^ko ; razmerje. Tuđi kulturne odnolaje bo i treba ra^Siriti. i = Genorn! Kurcpatkln — rastmr>-\ !jen? Novine po^očaio, da ic Ku'onat-kln umri. Da e Ka ic dali so\rje'^ka vlada zastmplti, ker ni maral sodelo-; vati pri vojnih prioravnh proti Indiii. Bil je med naizanlmK'ei^irri vclhkl stare carske armade: m^ž, ki ie zbulal nsjvečjc nade. frenl.'alcn organizator, upravitelj o^romr.tti O7emctj. a ob-I enem skromen, priprost čl^vek. Svoje-| dobno je domHirnl nad vsem! crenerali j s svofn irte!f?eicf> !n cnereijo. Bi! je ■ to\f2ri?ev Skobcleva. V vo;ni proti Ja-pnnski :e bil nada vsesra Slovan^tva. A i bi! je vendarle poražen. Ne po lastnl krivd'. Ptiskn vojaSka In civilna birokracija *ta ubili vse nieeove Ide^e ter mu onerrmsročni izvršiti na^rt. K'tro- \ patkin. dasi jrenii, ni rrorel rmnjrati ■ zaradi xanikarno*ti in korupcije v vo1-i nern ministrstvu. na car«;kem dvoru ter ; zaradi nedisciplinlranosti m^ke^a naroda. Po^fa! je žrtev niske konserva- : tivno5ti. kakor pred in za njim že Toli-« ko ruskih na več jih tn'cntov. In zdai io I umri. ker ni hotel služi ri krvolokom i ruskesra naroda, j — Kove voHrve v sovjetski FusijL | Tz PetroerraBaj-e«risehe SU\iiUzoirunar< piše j 2 ozirom na pbvorice o vzpoptavitvl I monarhije na Bavarsic(*m, da doslei pri-3 etaži rrronar. Idefo ra F^mrskem b<* rjifo I pokassali ni^esar, kar bi p^ifalo, d^ mi-j »lijto na dri. prevrat. Voćilne politične j stranke, ki ne ffkrivcjo evojep^, mon&r-' hieti&np.ci ^repričnnja, se ponovno zar j vtfirle m^^cl na rasi lm vzpostajvite^ mnnarhl.ie ter *o re.iliz^cij'i ni5>nnxhi-, etične miBli z«\ s^d.^j o no mi^li noben panrKV-! t^n pol!tik n^> r?avnrftlcem nA vzpoatA-vifev monnrhiid in d/i «^ odcrovorni po-litt?nt pristali monarhist i f.w& misli posebno rouftarjflli, da so za vzTKrstavitev roonarhij^ samo p^tom ustave. r= Nanten v Kima. Vod ja pom^žue akcije «a nisko ljudstvt> ja dospel v Rim, kjer je poro^/il v ministra kora T^rodsedniHtvn o mzmer^h ▼ soviM^ki Rusiji. TUlijacska vlairrnd^ ivim Iftvljjnjo, da ie poljedelsko m^ni-«trstvo izdelalo naredbo, s katero 9^ oddelki krnetij^tva pokrajinskih uprav v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Sajajevu ukini^nl in s« me«b nfih untanove pri dotičnih pokrajinskih upmvfth oddelki mln'strptva ra polledelstvo in vode o/inVlki bodo nepocrMn) podrejeni mlnistrstvu za poljedelstvo. — Bolniftka h'n«*}na xa SrbiJ«. Kfinintrstvo aa nori^lno poiiti'ai ^© li-vrfcilo rim prinrnve. d^ ne % nnvim 1»-toni upt^nivi v ne«>rrr»dn >»olnr5kn hla-pajna ta delavce v Srl>iji in r'misori. Zahtevalo je v to uvrho od delavRke žV>ornic0 ■»rznnm kandidatov za prvi upravni odbor tega dravskoga zavoda. 250. Stev. ______ .dL.ovcN:>ivi naKOlj\ ai*c 6 novembra i^i. stran 3 narodna shnpSClna. Stojan Protić v skupšcini, — Volitve v odseke, — Kraljeva prisega v nedeljo, — d Beograd, 4. nov. Četrti redni sestanek narodne ~..... ' r,kupscine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 10.30. Seji je prisostvoval Stojan Protić in zavzel mesto v ra* dikalnem sektor ju v prvi klopi pri Momčilu Ivaniću. Pozdravili so ga nekateri poslanci iz radikalnega in Ju£oslovenskega kluba. Odobren je bil najprei zapis* niko prejšnji seji. Naznanile so se prošnje in odkazale pristojnim od* sekom. Prečitala se je zahteva pra* vosodnega ministrstva, da se sodi-šču izročijo narodni poslanci Pavel Matica, Štefan Radić. Večeslav WiL dcr in Štefan Barič. Odkazala se ie imunitetnemu odseku. Pri usrnih vprašaniih je izjavil posl. dr. Momčilo Ivanič, da ie že začetkom meseca maja t. 1. vložil interpelacijo zaradi dogodkov v bjelinskem okraju. Predsednik dr. Ribar je odgovoril, da se morajo interpelacije obnoviti, ker ie sedaj sklicana redna narodna skupščina in da bo interpelacija potem, ko bo vložena, imela prednost. Nato skupščina preide na dnev* ni red: Volitev odseka za prouče* van je zakonsketfa predloga o raz« delitvi države na oblasti in o ob* lastni in srezki samoupravi ter o splošni upravi. Ko so bili izvoijeni tri je kontrolori i, so je izvršila voli* — d Beograd, 4. nov. tev. Predsednik je naznanil, da ie za kandidatno listo radikalne strana ke, katere nosilec je Nastas Petro« vic, glasovalo 68 poslancev in da dobi torej ta lista 7 članov v odsek; da je za kandidatno listo demos kratskega kluba, katere nosilec ic dr. Voja Marinković, glasovalo 64 poslancev in da vstopi v odsek 6 poslancev; da je lista muslimanske« ga kluba, kateri nosilec je dr. Hulil* beg Hrasnica, dobila 21 glasov in da vstopita 2 poslane a v odsek; da je lista Samostojne kmetske stran* ke z nosilcem Ivanom Urekom do* bila 8 glasov in 1 poslanca v odssk; da je dobila lista Jugoslovenskega kluba z nosilcem dr. Hohnjccem 16 glasov in 2 poslanca; lista zem-ljoradniškega kluba z nosilcem FraniČem 13 glasov in 1 poslanca in lista socialnih demokratov in repu* blikancev z nosilcem dr. Korunom 13 glasov in 1 poslanca v odsek. Potemtakem je bilo izvoljenih v j odsek 20 poslancev. Ta odsek bo imel prvo sejo jutri. 5. t. m. Nato je predsednik dr. Ribar zaključit sejo in odredi! prihodnio za nedeljo dne 6. novembra ob 10. z dnevnim redom: Prisega Njego* vega Veličanstvaa kralja Aleksan= dra I. na ustavo. Pred neposredno odločltoljo albanskega upraSanja. — Beograd, 5. novembra. (Izv.) Za danes ob 11. dopoldne je napo* vedana seja ministrskega sveta, ki bo razpravljal edino o albanskem vprašanju. Po vesteh iz Pariza in Londona bo poslaniška konferen* ca v najkrajšem času raspravljala vprašanje določitve albanskih mei. Ministrski svet sklepa na današnji seji o ukrepih, kako zavarovati naše materialne in moralne interese proti Albaniji. NaSa vlada podvza* me vse korake, da se albansko j vprašanje spravi z dnevnega reda. — London, 5. novembra. (Izv.) Državni tainik zunanjih poslov ie iz javni z as topniku tiska, da je an« gleška vlada z ozirom na prodira? nie jugoslavenskih čet proti Alba* niji sporočila svojemu poslaniku v Parizu, da intervenira pri poslan!« ški konferenci za čimprejšnjo resi« tev vprašanja albanskih mej. Po* slaniška konferenca bo v najkraj* šem času raspravljala o tem vpra* sanju. — Pariz, 4. novembra. Listi ob* javljajo iz Tirane poročilo, da se ie z ozirom na ofenzivo iusosloven* skih čet v Tirani sestavila vlada nacionalne koncentracije. V Alba* niii se vrSi intenzivna mobilizacija. Na mejo so poslana ojačenia. ANTANTA PROTI NAŠIM PRAVICAM V ALBANIJI. — d London, 4. nov. Dunaiski por. urad ob javlja nastopno brez* žično vest: Antantne velesile so od jugoslovenske vlade skuono zahre* vale, da ukine agres. politiko v AU baniji. Dosedanje težkoče pri do« ločitvi albanske me je so odstranjen ne in poslaniška konferenca določi mejo v par dneh. — d London. 3. nov. Reuterjev urad doznava, da so zavezniške vlade opozorile beograisko vlado na jugosiovensko prekoračenje al* banske me je. j ALBANSKI UJETNTKI V SKOPLJU. — ITALIJANSKI OFICIRJI. — Skoplje, 5. novembra. (Izv.) Te dni so bili semkaj pripeljani prvi transporti albanskih ujetnikov. Objavljaio, da so naše operacije skoro pcpolnoma zaključene in da smo zasedli do!očeno demarkacijsko crto. Skrbno zasnovani napadalni nacrti in Drožnost naše ar-made so Dovzročili med albansko vojsko veliko zmedo* skoro popolno uani-ko. Ćete tiranske vlade so se spustile povsod v divji bejf. Pri Ljumkuli smo za jeli 600 vojakov in dva albanska ofi-cirja. Ujeta oficirja sta izjavila, da so iim bili pridelieni kot voiaSki instruk-torji italijanski oficiri!, ki pa so se Dra-vočasno umaknili. — Beograd. 5. novembra. (Izv.) Iz Skadra javljajo, da so Miriditi uieli ba-taljon vojske tiranske vlade. Med ujet-niki so tuđi trije italiianski ofi'irii, ki so vodili operaciie proti nam. Posledi-ca nastopa Miriditov ie ta, da ie v tiranski vojski onažati notranji razkroj in da vlada v Tirani veHka zbeeanost. madžarski parlament odstaolja Karla Habsbnrga. ZnaCilna debata* — IlI«Tl ITOll Betfaleni. — Proti mali antautL — Za sljaj in ngied madžarske svete krooe. Danes dopoldne Je madžarska narodna skupščina pričela z debato o zakonu glede odstavltve Ktr!« Habsburga fai njegove dl-nastfje z madžarske?« prestola. Dolgotraj-na debata, posebno govori poroCevalca grofa Bethlena in grafa Apponyija, Je bila zelo značilna za presojo madžarskega mentaliteta in za stalISCe madžarskih vodilnih kromov napram mali antantL Rasprava pa danes 5e ni bila zaključena In se nadaljuje jutri. Do ponedeljka bodo sku§all doseći, da bo zakon sprejet v vseb treh branflh, da se tako ugodi zahtevt od antaote doloCcncga roka. Protest proti mali •eUoti. Po roče val ec drfavnopravnega odseka, poelanec Stefan Rubinek Ie podal odseku porodilo in med drugim Izjavil: O KarlovDi polzkuslh predfasno zasestl prestoL Dasi končnoveljavna oredftev nerese-nih vprašanj nlkakor ni bila aktualna, so skušali posamnl Čhiltoljl, ne da bi vpraiall narodno skupščlno, dl ćelo proti njeni to-!]I, resiti ta vpraStnJt eoostrinsko. Radi teh obžalovanja vrednlh polzkusov, ki so izpostavill državo nevamostlm nor© za->edbe, ic nastala nujnost, kon€noveliawo resiti ona vprašanja, katerib reliter si je pridržala narodna slnipsčina v zakonskeni ćtenu I iz leta 1920. Narodna skapUlna |e jiia za nekaj ćasa podvržeot ttjln rpli-om, kl jlta ne moremo drncače ognačltl, \rkor ncupravICcoo rirolavanje ▼ madžarske notranj« »dere, (SploSno odo-jravanje.) Notranjc Fn zunanje kompilacije so me'e za posledlco, da je ureditev nereSe- n«h vpraSani postala aktualna In da Je bila vlada prisiljena, predložiti narodni skup- — Budimpešta, 4 novembra. Državnopravni odseli Je priporočal zbornici, oaj sprejme zakonski nacrt v cc-lotL Izjava min. predseđnlka Bethlena. Ministrski predsednik grof Bethlen Je iziavil: Zakonski nacrt ni posfedtea razvoda normalnega konstituciona'nega življenja, tem već posledlca dogodkov zadnjih dveh tednov. Sedai ie bil predložen narodni skupSčinl zakonski nacrt, kl Je z eno po-tezo precrta I razvoj štirl«to let. Ove oko-li«čfni sta b!lt ki sta povzročili, da je položaj v kratkem času dozorel: 1. Oni Iahkomf9elnl polzkus, katere*a Žrter sta bila bivši kralj in njeeova dina-stfja (medklici poslancev Friedrichove stranke: »Sramotilcl madžarstva!«), kakor tuđi mir naroda. 2. Ono pohlepno stremljenje, kl se te radi tega polzkusa pokazalo pri nailh so-sedlh In kateretca namen Je bfl rnefavatl se v nHe noiranje zadeve m IzsRItl Irvr-$itev nfthovlh zahtev z oboroieno nočje* Dogodki, ]e delal ministrski predsed-nfc, so nam Se preblizu, da bi se dali predočiti v obfektivnl luči. Zfodovtna bo Izrekla o tem svoio sodbo In on se i mirno ve-st!o uklanja tej todbL NJetova vest Je Cista hi on Je prepiican., da Je Izvrftl stoJo dolfnost napram domovini Hkratl pa mora Izjaviti, da v bnena madžarske vlade m madlarskeca H»ds«va slovesno protestira zoper toj« vmeiaTafiJe (živahno pritrjeva-nie v vsl zbornici), ker Je »torfa madžarska vlada vse iz svojeg! lastnega nagibi, ko se Je postavila zoper rcstavracljo Mabs- ; buržanov In jo Je oncmogoCila. Ne razlogi, temvcč določene namere so vodili do vme-Savanfa. (Međkllcl: »To Je bflo Izslifeva. nje!«) Slovesno moramo protestirati ne Ie proti vmeSavanJu v naše notranje zadeve, temveč tad! *aa*r to^ šk so bOe BlivileM t nekatere zahteve, ki se tičejo tega vpraša-nia Ie malo in ki krSijo trianonsko mirovno pogodbo. Govornik se ne mara baviti z dl-plorr.atskimi notami, ki so bile izmenjane. Omcnja Ie. da ie bilo n. pr. govora o raz-I orožitvi. Ta zahteva pomenja ali v trianon-ski mirovni pogodbi v^ebovano rejsoroiitev v tem obse&u, kakor ^a pređpisuje pogodba, ali pa gre za to, da se stavijajo posebne zaiiteve, prejkone cake, ki prekoračujejo pop:\;j omenjeni obses. Alore se Ie smefatja-tl. da h;*ćejo državi iiuprtltl mobš!izacilskc stroJUj male antuni;-, Ler Je madžarska v!ada ncpola vsa moči. da Je on,mogo^i!a PtremUcrja. kl sa ogroi?.!a notrrnjl mir A'adžarsKc. Akotudi se je govorilo o izvr-sftvl mednarodnih duločb mirovne pogodbe, se iimra to nanašati !c na bene.'lvi dog-ivor. Aiimstrski Predsednik je dalje naglasi, da se bo Madžarska ravnala po mirovni pogodbi. Nat) je govoril grof A p p n n y i. Re-kel je, da ie uverjen, da bo vsemu kulrur-nemu *ivetu namenjeni jrovor ministrskega predsednika zbudil Kkreno navdsišenost v \^ej debeli In omogočil združenjc za obram-bo *nur >dnln zakladov<. Nato se je bavil 3 kršitvami do'očb trianonske mirovne po-. godbe. Vsak poizkus ali v*?;aka pretnia obo-roženesa na^topa je flagrantna kršitev mi-! rovne pogodbe. Proti tej kršitvi je treba na j vso moć protestirati, tako da se bo to ćulo I tuđi zunaj meja. (Vihamo odobravanje.) Govoreč o zahtevah male antan'e po de-trcnizaciji Habsburžanov, Je poudarjal go-vornik. da je imela antanta ob mirovnih pogajanjih priložnost, dotakniti se vpraša-nla vladavine in zahtevati izključitev dinastije. To se pa ni zgodilo, oCimo zato, ker se konferenca ni smatrala za pristojno v tem vprašanju. Preprečtla je povratek kra- lja a oboroženo silo. To mj bi bHe *cd-nje države vzele z zadotnljMvom na zna-njc, toda nišo se zadovoljile s tem. Vlada se ni mogla protiviti pritisku. Govornik smatra za svoio dolžnost. da protestira v imenu vseh madžarskih dr.Uvljanov proti temu, obentm pa izrala Is'v.it vseh Mad-iarov, da je trr>cb pravica i i varnost mfcd-žarškifa dr/avljanov, sijaj u uslcU madžarske svete Kronc. Debatu se jutri zak'juči. MADŽARSKI ZAKON O ^TROMZA-CIJI VI MALA ANTANATA. — Budimpešta« 5. novembra. -| ločena posebna seja za tretie bra-ic, na kar bo zakun v poncdeljck sankci-joniran in razsrlašen. V političnili krojili se ventilira vprašanje demisije Bet'ilenove vlidc. Vlada hoće z cleiniMj') u^otoviti odgovornost za ta državni akt. niena demisija ni formalna, marvcj temelji na do-ločilili ustave. V političnih krnjih ie dalje razSir-jena vc ne s 8 3. o svobr:*!'!: volitvl kraj?. Ć3i. da je šo veckio od^rtn možro-t, da madžarski nacijonaf'st! pojovcS« na nrestol kakega člana habsbtir^ke dinastiie. Za-nimivo ie tuđi dcistvo. di zunanji mi-nister grof Hanffv ni nravoea.sn') ^no-roćil vsebine zakona niti z'istočnikom velike antante. Splosno smatrao, da je madžarska z za!:orom ugodila v bi-sb/u zahtevnm velike antante. Rarođno gospor*arsfoo. — n£ Položaj nemske stro ine industrije. Splošna poživitev kut>» čije v zvezi z jako moćnim povpra* ševanjem za izvozne dobave ie ; prinesla nemški strojni industriji v j zadnjem času nova naročila, ki «jas ] rantirajo polno zaposlenost za več | mesecev. Došla so naročila skoro za \ vse stroke te industrije, v nekate* ! rih skupinah so tako velika, da rno» ! rajo podjetia do nadalincaa odkla^ ! njati nova naročila, to tem boli, i ker so cene za surovine nestalne. j Velika naročila za kmetiiske stro ie : so došla v zadnjem času iz Nizo* ! zemske in iz nordijskih dežel. Tuđi nemški kmetovaJci naročuiejo žc ; sedai, ker se boje zvišania cen. ■■ Močno zaposlena je tuđi industrija, ki izdeluje tekstilne stroie, zlusti ona za predilne in tkalne stroie, ka* terih se ie mnotJo tuđi iz inozemstva naročilo. Zaposlenost tovarn za lokomotive nima več preišnie^n bume^a značaia, vendar ic še ved* no zadovoliiva, istotako imaio to* varne za vacone še dela za nekaj mesćcev. Popoln preobrat ie nasto^ pil v industriji za avtomobile in bis ciki i e. Obc stroki sta močno zapo* sleni, zlasti tuđi vsled inozemskih naročil. Športni teden v Berlinu ie močno pozivi! to industrijo. Pri tem ie vpoštevat?, da vpliva na te cene podražitcv javnih prometnih sređstev. Povprasevanie za stroie, ki se rr.biio v stavbni stroki, ie po* stalo zopet živabneiše. Tuđi indu? stri'a za pHvžnrske stroie dela nod r^^'Virri okolnostmi. istotflko ie električna industriia zelo zn^o^le* na, slasti z naročili za binarno« s?roiet motorie in stroie za velike siTc, tnko da se mora v številnih obratih cielati preko časa. — ng Rom unska Žetev leta 1921. Po nainovciših, romunskemu policdclslcemu ministru došlih v>o< ročilih izkazuie letošnia žetev žita naslcdnie rezultate: pšenice 2 mili. 61S tiscč, 850 ton, rži 267. 6Q0 ton, iečmena 1,414.450 ton. ovsa 1.006930 ton, koruze (se ceni) 3, 840.000 ton. Od te^a se potrebuie za seme; pšes niče za 3,700.000 hektariev PO 180 ka 666.000 ton, rži za 340.000 hekt. po 180 g 61.200 ton, iečmena za 1,470.000 hekt. po 160 ks< 235.200 ton, ovsa za 1,000.000 hektariev po 140 kg 140.000 ton, koruze za 3,500.000 hekt. po 30 kg 105.000 ton. Za prehrano romunskeaa prebival* stva se rabi: Za mestno prebivala stvo. ki šteje 2,700.000 prebivalccv, (1 ka dnevno) v 360 dneh 987.160 ton pšenice, za prebivalstvo na de* želi, ki šteie 12 miliionov Hudii, 600.000 ton pšenice in rži ter 3,720.000 ton koruze; pri tem se ra* čuna 50 k2 pšenice za osebo na leto in 310 kg koruze za osebo na leto. Za prehrano 1,485.000 koni se p*> trebujc 543.670 ton iečmena in 534.670 ton ovsa. Tovarne za pivo in špirit potrebu i eio 100.00 ton jeČ» mena. Če se odračuna domačo po* trebččino, preostaja od leto&nie žet* ve za izvoz: pšenice in rži 599.180 ton, ječmena 542.800 ton, ovsa 332.260 ton, skupno 1.474.240 ton. K temu prihajajo se znatne količine ki so ostale v deželi od preišniih žetev, ker i ih radi transportnih tei« koč doslej ni bilo mogoče izvoziti — nrf Kanal Suez. Uprava su« ežkega kanala zaznamuie v času od 1. ian. do 16. oktobra 1921 skupne dohodke v znesku 113,760.000 fran* kov proti 116,190.000 frankov v kum fAsdobju Uni To pome&ia zmanjšanje dohodkov v znc=ku 2 milj. 340 tisoč frankov leta 1921. — ng Uvoz umetne svile v Ncms čijo. Vsa sastopstva industrije-, ki podelujejo umetno svilo, so sklcnia la zahtevati, da ukine vlada uvozno prepoved za umetno svilo, ker domača produkcija ne krije potreba ščine. — n£ KoTnercialno rc^so^išče v Čehoslovsski. Zvjzu čjhoslova* ških izvoznikov in uvoznikov ie skupno s trgovskimi 2bornica:rti ustanovila razsoćišče, ki ima pr^, sojati prito/be o pomanjkljivih dn bavah v inozemstvo in nastoniti proti moreMtnim dobaviteljern. — n? Danska narodna banka. Čisti d'ihiček za leto 1020'21 znaša 11.296.064 kron proti 10.443.734> kron lflnsko leto. Dividenda ie dn* ločenn na 10 odstotkov. Obtck ban^ kovcev se ie zm-jniial tekom, fi-nanenerta leta od 54130.000 krjn na 481.600.000 kron. — n$ O emsrlkanski tezkl \n? dustrii'. Mcs'jci avc-stj. se ic i7vo* žilo sr.r.io 73.792 ton ?2le.7a in iekl.t. to ie na-'mnniša količins. ki se ie od i leta 1909 sem tekom eneefa meseca i eksnortirala. Meseca iuliia Ictos ie i z:nflš?!l i^voz še 86,323 ton. avTi^ta i 1^20 pet 431.454 ton, kar >nsno o^v-t^ i Ijuje i ^i^o v odjemu. Po poroč?!ih , strokrvreLja lista »Tron A ceu ni j misliri na prrnehanie krize pred ! letom 1^22. Za merilo za stanje i ameriške težke indrstri'e ie sm-u* rati mesečne čiste dobičke zdr'žbe »United Sted Corporation«. Ti so padli od začetka leta ćo konca iu* ni^a do 60'". ismiaria 1^21 ic zna* šal či^ti dobiček glasom fzkaza 14.3S7.OHO c'oi.iHcv, :uriiia pa ie pas dcl na 6,^23.000 dolaricv, v vstrez- nih mc^ecih leta 1^20 ie znatni 13, "03.000 dolari cv in 15,759.000 dolariev. — 2 Tržne cene v Mariboru so tuđi za prvo po'ovico novembra ostale v ufavnetn ; iste. ka'nr v drugi polovici oktobra. To I velja predv^em za maksimiranc cene pri meni, ma*ti. ^i^'^!^, kruhu in kromnirju. Poskočile pa so ,:cne pri mlcku od 6 na S K, na 8-12 K. Zvi^ale so se tt?d! cene pri žitu in moki povprečno za 1 K nri kg. f — Svinjkl sejem v Mariboru 4. no-j vembra: Na se'em so pripeljali to pot malo svlnj. samo 254. Zato pa ie bila kupčiia /i-vahnei^a. zlasti ic? bilo zoret mnozo kupčev od štajersko - koro^ke me»e. Cene: 4 tedne stari komad 80—100 K. 5—r> tednov start 160—200 K. 6--« tednov stari 300—350 K, 4—6 mesecev stari 800—900 K, 8—10 mesecev stari 1600.-2000 k. 1 leto stari 1600 do 2000 K. 1 in ro!i leta stari 2S00—3(K»0 K, plemenske svinje kg žive teže 26—28 K, polpttane. zaklane kg 34^—36 K. —C Rofsrar^kA nani izro^n promo^r. Nain komipiia je dobila od Bolg^r-ke iz rudnika Ternik r invnn vojno od-škodnine 69 131 ton prem^ara. Ostanok bo Bolgveka izrodila e© tekom tega neeeca. —17 Pravilnik ra irrrSe^Mije dolovi o državni trošarini iz zafajm% dobili obvezno moč i* dno 1. seotembra t. 1., je izfcel sedaj tuđi v Bloren&čini, in si cer v >Uradnem listu« it. 133. Posamezen irrod te ?tevilke, ki obe©za. 20 strutni, stane 5 kron. —g Kam pojde l^toŠnjt ^Hcoslo-Ttiki sladkor? S Ceške^ji por^čAjo, da je Ansri^PKvi ndročila že rn^ten d**l tar mo&Tije^a letDšnjr£?ft sladkorja. Plačni a je rn 1 angl. cent (50.8 kcr> arranulater 20 šilinerov, rti korke 25 ^ilirtsov (360 in 440 Kč.) Tuđi Svien, bnltiSke detelo in Carigrad s'o poslale narJČila za slad-kor. f — Državna posrertjjvalnlca za đelt* P-la KCcio: pijani« rpu.i, rudurji, kavir.ar-'i, peli, mlinari, niesjrji, natakarji. nuta-!.i:rice, slu^c, strojni!::, kuri iči, dninarji, dninarice. šivilje. vzciiteljij^. o ol^^s»ii na }-T( ko »«>» dtr;.r.o>. v Fi.-tfmatičui, abo- tf'divo u: 'eni ra.7predoloi vee» pri^toj- hin<> v emirslu no^ji. ^okIiJ od r.iknno« dajnepra. o-Jbor* narodr.e sl.'up.*'!no O';O- Ti""onecrJ*. '.^^apii-mj:a j>ri.-t'">.;')iii-':osa v.si- kona, k^kor tuđi vse ^oilne in po>tn« : r»rict<.»jH»ino. l"po?teva:io »o pa tuđi j-ci l-r^jsr.je, vMed } oe^*>nih za.ct^ov in oJrc*rebi nnč'-r. r;i ustanovitev rez-jrvne hanke. kl nnj slu/A v rc^itcv narrvJov srednic l''v* rone. Barka hi razprV^^ala r iam^ sr^cr»im fondom v znesku rri!ii;tT*t4e dolarjcv in bi imela mo/no^t izdati pet milriird mednarodrtb b ti kov* ccv, ki bi i'/ivii!i zai'Pinie 7.cMn\cj nih dr/AV. N'a ta n^čln bi se /manU silo krojen ic napirnateda denaria v prizadetih dr2avah. — r Bc!K-?rska po«oT?l» v An?!!]l. ?r»-fii^ki listi porrči:o, dj je sind!k;;t un^fe-šk:h bank ponud'l tK^garskcmu finan*nc-nni ministru pobnji1> v zn.skti dveh mi'ijo-nev pmti 7"o obre^tnl P-.isojilo ^^ se \r. plača'j v valuti in ne v Majrti. kakor *e tu ponvhte «ki'pii:.i v-irisVib h;'.ri-:. Ar.2:'iit];<> ro^ojilo se more trnor^biti za vse potreba in ne samo za eradbo železnic. kaKur je to zahteva! Pariz. Hottjarska vlada se bavi ^amo s to ponudio. — K .^virar*ikr» pt»7»oiil» R.. sLl**ni^iif» v Avitn. v fne=ku 40 nulijonov frnnki>v. Popojilo 30 bo uporal'iio ia po^to, brzoj a v in žel'vnn o. F3soji!o ?;• mora po'\TTi:ti 1. lf»23 in sicor p 7500 vučini žira letor^jo žotve in s 7500 vi tron i riti prihodnje ::otve. — Fitian"T.i ministar 9& je irjavil pn>ti moratoriju za inozemake upnil^. — Tekstila. Iz kromov rr^.mifak-hrrnih tr^ovcev nnm pi-ojo: \; sv()Ji včerai^nii izdn i prijavliate nif»d (10-<;nr»darsk'mi vc^fmi nnt'co ned Jr^rf-njim nas'ovorn. Sicer se temit poročiht o ustanovili noye" dflni'kc družbe, da^i ie v uretiniškem deltu pozna od di!eČ. d.i je rhinvljeno proti plajMu, vendar hi v 5ir$ih. ne7ddostno potiče-nih kroiih moe^o v?bnJ't! mi^el. Irskor da dnslej ni hi!o v r\i je, da imamo v ?1ovcn;ii jako krepko zastnp.Tir* menu-fnkturno strako. ki je rx> r^romni ye-Čini s'ovcnska. Marn^f^V-turist? v Sloveniji so imrlt od nekdai živahne zve-zc s čc^ko manufakturno lnJtfstr»;o. po naveč neposredno, def^ma pa tiu'i i>o-sredro. Med voisko in prv:t leta no vo'ski pa ie bilo tež^vn^ dcbti s Cc-^ko znrndi slnbecra prometa. 7Tradi nomanikania blicrn. pa tuđi zaradi cen. Vnrod pa je bi! nijr in bomn v«?k z.drr«v naprodek pri v?^ na trtrovskem i ti ;n-dnstn.ialnem poli;i. Tuđi novi družbi '/elimo naTholi5ih u^nebm'. Prr»ti temu na smo, da bi se Sirilo o naTj ostr« in ^o r;?<; liudie poi'čenl doveli, da se informira n pred vsakim večj^m nakupom v rabili pro-da'alnah. Manufakturni tr^nvci v Ljubljani vcino dobro dovolj ceniti vro-spod^rski pornen Čim oficira ♦r^oV*'.fČ. sveta redna sejo bo v torek. dne 8. t m. ob 17. v mestnl dvorani. Dnevni red: Poroči'o mestnega magistrata glede raznih prošenj za sprejem v domovinsko zvezo. Volitev kuratorija mestnega dekll-škega liceja. Finančnega odseka po ročila: 1. o računskem sk!e-pu Mestne hranilnice xa teto 1920. 2. o dopisu magistrata glede prispevka mestne občine za obrtno-nadalje-valne Sole. 3. o proSnji učnega osobja mestnega dekliSkega liceja za izenačenic plaC s plaćam! profesorjev v državni službi. A. o prošnji Zveze organiziranih mestnih uslužbencev za enkratn! nabavni prlspevek. 5. o proSnil prevoznika Turka za zvfSanJe odškodnine za mestne vožnje. 6. o dopisu tržnega nadzorstva glede zgradbe lastne pisarnlfike lope. Proračunska razpravv.. — Klub občinskih odbornikov JDS ima svojo sejo v ponedeljek 7. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici Vsi občinski odbomiki JDS so va* bi i eni, da se zanesljivo udeleže te seje. — Kaj pa to pomeni? Včerai smo poročali, da ie predsednik fi* nančnega odseka v obeinskem sve* tu g. Kocmur predlagal, nai se liub* ljanske vojašnice, ki so last mestne občine, podero in porušilo, stavbe* ni materijal razpeča ter prodado tuđi z rušenjem voiašnic pridobije« ne parcele. Radi te notice se ie ogla* sila današnja »Jugoslaviia«. ki sicer ne more tajiti, da je bil dotični predlog res stavljen v finančnem odseku, pač pa skuša kurijozno Koc« murjevo idejo zakriti « tem. da go« vori o »žalostni liberalni dedšČini in nehvaležni nalogi, iskat! kritie za liberalne deficite.« Ne vemo. zakai se »Jugoslavija« razburia radi a. ) Kocmurja, ki ie edini odgovoren | za svojo brihtno idejo, ko je ven* j dar znano, da pripada Kocmur so« cijalno demokratični stranki. AH je g. Kocmur, ki sicer ne živi v baš nailepšem soglasiu z vodstvom so« cijalnodemokratske stranke, morda usočil med Peskove pristaše? V da« našnjih časih ko je značajnost nai* ceneiše blago, bi bilo tuđi to mogo» če. Kar se tiče »žalostne liberalne dedščine«, bo se že poskrbelo, da bodo gotovim ijuđem šc pošteno prirezani jeziki. — Občinsko sodiŠČe za pobijanje draglnle v Ljubljani. Kakor nam službeno poročajo. je na svoji seii dne 2. t m. določilo izmed svojih članov e. Adamiča, g. Golmayer:a, e. Kralja in Z. Tumpeja, da srneio v smislu uredbe za pobijanje drajrinje z dne 17. iuniia 1921, št. 253 pregledati vse zalosre živ-ljenskih rjotrebščin ter od lastnikov teh zahtevati na licu mesta vsa DOiasrrila in dokaze, ki so potrebni obČ. sodišču pri do'očanu maksimalnih cen. kakor tuđi pri izrekanju svojih kazenskih do-ločb. V to svrho se lim izstavijo potrebne legitimacije obč. sodiSča. Pri teh poizvedbah se bo po možnost! ude-leževal tuđi predsednik obč. sod. *. Pr. Rupnik. Prve razprave o dosedal vlo-ženih ovadbah se bodo razpisale v kratkem, s čemur bo pričelo obč. so-dišče s svojimi rednimi razoravami. V to svrho se sestavi tuđi ootreben Dra-vilnik. Urad posluje na magistratu, le-va hlša v pritličiu na levi in sicer za-časno od 9. do 12. dopotdne in od 15. do 18. por>oldne. Clani obč. sodišča za-yrača; čnsopisne vesti, ćeš da zahteva-io po 80 K na uro za svoie poslovanje. Pesnica na je. da bo te dnevnice dolo-čil mesfni or>c". svet v svoji prvi seji. — »Jncoslovensko - Ćo5koslova5ke T.ijbt« ueHnnvni obrani 2b:>r se vrSi v eredo dnp 9. t. m. ob 20. v roestni zbornici nr\ magistratu. Na dnevrtem redu go volitve odbora in fiicer: predsedni-kft, 2 pocinredsednikov, 12 odbfcraikov, 6 nftme«tnilc3v in 2 revlzorjev. Novo društvo si je nndelo nilojro gojiti bratske fitike med češkoslovMČkim in jug*»-elorensklm narodora tfiko na kulhimem knkor Tia Kogrndarskem polje ter skr-beti za cim nnjtesneise zbližanje obeh bratskih narodov. Vg& ono, ki Jim je skn-nnpkft vrnjomnost idenl in ki se ' ■^vrHnio velike važnosti kulrurnejra in . politi^neffn zMifcnnia in spoznavanja 8 | f'ehoslovnki in Juor.ieloveni, vabimb. 3a eo udeleže občneza zbora in vsto- [ pijo v knto društvAnikov. Nadc»iamo se, j da ne bo nob^ne^a tmredno tnvednps;^ ; SI-^v^nrn, nošene rof!oliuhne STIovenke, ! kl bi n© pristoplia tei vefevažni *>r^a-nizariii. Prifflflse "pprHrroajo redakcije TBdh ljubljanskih li^tov. — Proslava 28. oktobra v L|ub« j ljanl. V proslavo velikeea če?5ke3a I praznika ie priredi! čeSk! cener^inl j konzul g. dr, BeneS slavnosten kon» j cert, kl ie bil prvovrstna rrire^;tev pa tuđi siia;na manifestaciia ?c?!Saroouprava< a dne 3. i vn. \>riobč\i\e tole njegovo izjavo >Kot sin elbvanskega plemeni. nait^ga naroJa, ki je najbolj zainteresiran na velikosti in moči naše države, smatrnm ka svojo dolžnost, da pristopim k narodni radikalni stranki, ki je od svojega početka največ delala in storila za na&e oavo-bojenje in narodno ter politično ujedi-ujenje, in prosim, da npn?jme to mojo prijivo. — Beograd, dne 1. novembra 1921. — Dr. Leopold Lenard.« — Popravki po^tnega ravnateljstva. Glede na notlco pod zaglavjem »Slučaj, ki ni već *Uifta]< ki je bila pn-jbčena t iSlovenskem Naroduc fetar. 162 od 23. juli ja t. I., lahteva podplaar tvo poštno In brzojavno ravnateljstva, skliruj>Ć «e na dolodiK % 19 tisk. wtk., da prin^sete v eni prihodnjih etevilk >Slov. Narodac ua i«tem mt»«tu in z isti-mi (rkami, kakor gori omenjeno n^ileo, tal^ uradni popravek: Ni rt«, da je i»-vestitMj >S1ovenskegr Naroda< y Za-^rebu dne 21. juHja t 1. Mtroj; poldneva opetovano 7>\hteval telefonsko zv»zo z uredništvom >Sl3ven»kega Naroda<, re» pa je, da take zv^ze ni sabteval ob d&-vedenem iasu v Zagrebu n!h£e, ker ni biW prijavljena pri telefonski centrali v Zagrebu. Ni re-3, da je dobilo o pri-liki, ko je bila dna 21. julija t 1. popol-dne telefonska zveza naročnika žtev. S4 (>Slov. \arodc) ? telefonsko centralo v Ljubljani prekinjena, uredniAtvo Slov. Naroda ob p:>l 8. zvečer telefonsko obvestilo, da se je po dolgem i*ka-nju dognalo, da je bi U, telefonska žica — prerezana. Res pa U, da sa ni rabil izraz »prerezanac, ker t*«a Izraza ▼ tehničnem izras^slovju eploh ni, am-pak je mehnnik, ki je iskal &\pako, sporovi zA£topniku »Slovenskoga Na-rodac, da j» bila žica v deliiniku zaradi hibe v materijalu pretrgana. Takih nap^Jc, ki se od časa do časa pri vsa-kem naročniku lahko pojavijo, ni mo-goče takoj zapaziti, ker je v stremenu Da g36to zloženih voč sto Unkib žlc Direktor pošti i telegrafa za Slovenijo; Debelak. — Glede na notico pod zaglavjem >Kje je ostala Dražk^vićeva brzojavka«, ki je bila priobčena v 163 »tevilki >Slovenskega Narodac dne 24. jnlija t 1. zahteva pođpis^no poštn:> in brzojavno ravnateljstvo, sklienjoč s« na doljčila § 19 tisk. zalt., da prinesete r eni prihodnjih Številk >Slovenskega Naroda« na istem meetu in s ietimi čr-kami kakor gori omenjeno notioo, tale uradni popravek: Ni rca, da je bila neka brzojavka, ki je bila predana v Beogradu dne 17. julija t 1. dostavljena uredništvu »SI >v*n«kega Naroda« dne 21 julija t. I. ob 19. uri 30 min., re» pa je. da je bila ta brzojavka predana v Beogradu dne 21. julija t. 1. ob 1-i. uri Direktor pfcšta i telegrafa za Slovenijo: Dr. Debelak. — Ljubljanski mesija. G. dr. Karei Triller nas 1© naprosil, da ugotovimo, da ni inspiriral in da ni prav v nobeni zv^i -r, notico »Liub* ljar.ski mesija«, ki smo io r^občili v včerajašnji številki. Konstatuje* mo, da smo dobili informacijo o seji finančnega odseka od osebe, kl ni občinski odbornik. — Ljubljana zopet brez podžu* pant*. Ljubljana io začasno «opet brez podžupan*. Novoizvolieni nod župan a. Riko Ju3 ne bo mogel opravljati svojih poslov, ker se ic moral odzvati vojaškemu pozivu ter oditi na orožne vaie. — Drajrl sodnlkl ali mali računar. Z ozirom na n?t§o notico pod tem zaglavjem v St. 248 se nam noroča iz Maribora od poučene strani, da so vesti, ki so se lansirale v razne liste, da dobiva-jo funkcionarji obč. sodJŠČ za v s a k o uro SO K nasrrade. ootvorba resnice. Dnevnice 80 K. ki jih dobiva Drt rednih sodf.^čih v^ak Dorotnik. so doJočene za ćelo sejo. Seje pa tra'ajo radi obl-lice jrradiva in razprav naimani po 3 ure, večlnoma oa so 4 ure, večkrat ćelo po 6 ur pozno v noč do 24. ure. K temu pripomlnjamo. da so se naša izvajanja v prvi notici opirala na vesti, obiavlie-ne v dnevniklh. Te vesti nišo bile de-mentfrane in so vedele povedati. da Člani z a h t e v a j o do 80 K od ure. Prejeto pojasnilo draire vo!je Jemljemo v vednost. Nikomur nočemo delatl krivice. Ostane pa deistvo, da narastefo za upravo teh sodišč kolosalni strojki, ako prično delovari po vseh oMInah taka sodls^a s 5 članl tudl. ako *e honorira v^aka sela članom do 80 K. — Nazori in snačaii. Neki sov ci^alni demokrat ie nred volitv^ml v konstituanro vpraša? vnr^to slov. separftistnv. katerl strarH bo Hal svoj glas. Mož ?e Of^covori1. da Kri* stani ne voli. ker ie !e*ta kot soci» ialni demokrat vendarle buržui; Irmed ostalih strank mu ie sicer naj^oli simpatična SLS, ker se imi« ra demontiranju slovenstva, vendar pa se za njo ie ne more odločitJL zato ae bo rafe vzdržal volltve. Med tem bo se razmere zopet spremenilo in dotični gospod bo nemara pri prihodniih volitvah že krenil v kr» delo SLS. pač zato, ker ie stranka vse storila, ča bi preprečlla niecovo imenovanje in posadila na nieao* vo mesto svojega somišlienika. — Ne simpatizuje s Sokoli... Poročajo nam: Mož, ki ga ne pri^te* vajo klerikalcem in ki sam odhiia vftako podtikanie, da bi bil somi* Sljenik g. Korošca, se ie nedavno tdga izrazil takaie: »Moja hčerka ne more simpatizirati s Sokoli, za-to gre raje k Orlom«. Beležimo, obenem pa prosin^o dopisnika, da nam pove, kdo ic ta mož. ki sicer ni klerikalec, Pač pa hoče imeti svo* jo deco k'erik a'no. — Po 8 19. tiskovnoga zakona. Na druffem mestu prmbču'emo dva popravka poštnega m brzoiavneKa ravi^a-teljstva, k* se opirata na prosiuli 8 19. starega tiskovnes:a zakona. S skliceva-njem na ta paragraf je že dovolj označena njlju notranja vrednost. O po-pravkih samih spre^ovorimo prihodnj!č, ker nam danes to zabranjuje zastarelt zakon. — Nered ?»rl telefonski upravi. PtSeJo n!oročeno vpoS# liejo v svrho pregled« (priložilo nai se znamke za povTnitev knjižic): Kmetski posoiilnlci v Ljubljani. Deležev in hraminih vlofl onih kn i U žic, ki ne bodo do konca novem* bra t. 1. predložene, ne bo rnoela TržaSka posoiilnica in hranilnica vpoŠtevati pri obrestovanju in bo morala odkloniti odeovamost za vse event. nosledice. — Promocija. V ponedetjek promovira na univerii na Duraiu g. Nerad Pevtc, sin Infenerjt GJorgJa Pcvca, viSjega nadzornika Južne ielernice v Ljubljani za doktor]a prava. — Profesorica kon«rrstorija v Petro-eraću ta. SlJenkova Želi dajatl ure na klavir ju; je ie 15 let prvovrstna učiteljica in podučuje najvišje tečaje v glasbf. Stanuje v hotelu »Tivcll«. Gcspa Je ruska besurka In soproga generala-b^gunca. Tripcroča-mo jol — Pomofna nkclfa proti suS!. Politfč-na oblast v Ma-iboru je že poskrbela za ustanovitev pnmoine akcije za pos'edlce suSe. Ohrnila se je na vlado, da preskrbl masti in koruze bod i si v naturi ali v kreditu. Pomožna akcija aoelira predv^em n& odpomoč tlstih hribovskih občin, ki so glede pridelkov tuđi sicer navezane Ie na na-kup ži veža, zlastl koruze, kl tam sploh ne obrodi, kl pa je kot glavna p!Ja za sv'nje neobhodno potrebna. Pri vspehih te akcije prihajajo v prvi vrsti v poštev revni slojl, k) t( ne morejo nabaviti masti. — Okralno glavarstvo Maribor Je torej Že stcrllo svojo do'žnost Tembolj Čudno se nam zdi, da mestna občina. katero trnajo socijalisti v rokah, vsaj kolikor znano, doslej Še ni čisto nlč storila za aprovizacijo mesta preko zime In za spomlad. V mestni klavnici *e dan za dnem koljejo prešičl namen'eni za irvoi, na mariborskih kolodvorfh se odpravljajo vlakl tudl z živim blagom proti Nemčiji. pri nas pa kmalu ne bo dobit! masti niti ta draž demr već. Tu ne pomaea nič vs« mtkslmlranje cen potom občlnskesa sodt-*ca ter strože kazni, kl ostaneio navadno Ie na paplrju. Se bo') opasno kakor na dticll bo postalo v mestu s tolikim! tisoči nera- i dovotjneca delavstva In Ie zđa) gladnih penzijonlstov, ako se tud? mestna občina n« j bo vsa} v zadnlem trenotku icanila, da se j sa] omtll)o posledic« suSe. I — CarinVco - tarifni t+f&j. Da *e n«trež© nAStnli nujni potrebi peznaniti »© ■ sMaj veliavrimi, o^irnimi pred-pini, ki ureiuiHjo n?*S* r«rin«tvo. knkor tildi % tem*ljnimi nnčeli carinskepa ta- | rifiranja In deklarirani«, e* otvori 9 pri vol j Pn.i era od<1elka ministretva trgovine in induatrije v proptorih dr^avn"* dvor« 7 rod ne trpoveke £oto v T^ubljani posebni carinik;> - tarifni te^nj, ki ga l>o vodtla praktično lxvež'n»n% ufrm moć. Pouk se V>o vr&ii veak dplnvnik ođ 6. Ćo 7. zvečer, ozirvrra po doeovo-rn ndeležnikoT. Te?«j bo trajal približno kost mepec^r. Po potrebi «e ho doba fVftđaljftata. Teinj pe priredi, ako •* priarU«! y«ai| 15 udeleinikov, ki more Jo kriti ttroike tečaja. Pouk e© pri-ori© 15. novembra t. 1. oh 6. uri z\-^č>r. Vpisovanje ee vrli vsak delavnik od 11. d> 13. doooldne pri ravnate!istvu drevna dvoracredne trpoveka ftol« t Ljubljani in 8© zaViju^i dne 12. nfcTem-bra. K rpisovanju Je treba prineati >%d7ij# lolak© !zT>r15evi»1o. Obenem Je trebu pr3lf>*ui nfninj. Nadaljna pojatv nila dm> r«m«tH*tvo. — Ortdsklm poflivirftvlm« 1 iwnr?-nlm optft^una trHova I iVe^ta nsfa do-mnvlnt. ZarrfhaCVa aV^d?m«ka omttd'na pod'že «! FnlcMaftv^m a. «. prerektora prof. ćr. Karla r>adnnl?l<*n »n?^čV» do*n.. O-:rMrr1. ne tronove za ^adniu imnla bi poVt|»| 9a. btrna aVc'lji »^Vr'ono? knrr'trt^* u krune Sti rastnpanl v'ada. privrrdnl < finnn |wvi kntirovl I nrnfftorl za*re**čVfh vhokih Skota. Kra! ^vtf marnof naian»a tn^t komiteta. Inak se nl|e sabrao dovoljan kapital, koji bi odgovarao proračunu gradnja, ^ i već ja i kraj veirke vladine subvencMe ostao j vtHki «j:i predvldj««ih troikova bez no-| krića. Ovo i« prvi puta u historiji sveučili-j šta na $lavenskn«n jug«, da se akademika i omladlfu pretvara u radnike, u težake, sa-j mo da ofcezb!|edi sebi i svome pokoljenju « stanovanje, a to znaii obezbijediti studU. Odziv tir,d )l)ubivih gradjiina bio Je vrlo lijep, ti! kraj svera *:>sa nt mož« se likvidira* sa sabirnom a* -Ijonu jer je joi uvijek V>c,\r< >na Akck>nog komiteta«. -- Sn^rtiia kc#a. V sanatoriju v To-i polf^i^i ie aiTfrl trcov*f- s klMmki "w j LjuMjant ?. Franc ft m & 1 c. Prepelje-' jo ga v Mimo, kj3»r bo pokapan. — V ; I.JuriliATiI ie umrla sra. Fran^l*ika K^-div« V Skofji ulici št 12 \o umri« v , "T. letu starosti pa. Marija \Larjeta j Masi. Riftfr jim s^^min' ; -— Umri jo t RAzdrtrm g. Lenart Del Lim. — Požar na Mlrju. Okoll 19 je W*-'. f&\ 4 t. m. dvftkratni etr^l r Gr*tL\ nft-i rnanil, da je Izbruhnil jmžar v meetu. V kupi avtogaraže % JnŽ dr Kd^AlA v Tob*^ni ulici j* irbnihn!! poiar, kl hp je bi^skovit> rtiriiril n*» vm* bližnje j pretlra©t«. P>lar je ▼ hcnolnu dobil i»-il^rno hrani-ro in Je bila valed tesrft lo-I kflhzarii^ r.rlo ot*ikt)Ći*na- Požar pa je j tuđi zftM^vil dve človeAkl žrtvi. A nelo I »e je bli^ni© Bta-n >vnTijo. Trudio *»o z nngiipo r*4ili hl^no opravo. Pri tem pu ! 6t« a^dnhila xna**ie o^fkllne pr>Feetnik 1 g Ivan Tnaven in njegova hčerka fdk I Minira. Prep<-lpV. <^o ju tnkoj v javno : bolnih na đermatoloakl oddeiek. Na j hc& požara je tako] priepela pa«i!riA t tJiuIl»a toba7"'ie tov*rne in za njo liub^ 1 ljanako ga^ilno in re^ev^lno društvo. 1 Otre požarni brarnbl sta s velikim na- • por.)in in požrtvcvalrtoetjo poJ.ur loka-i !iTir&]i na avtojeardžo. V garaži sta po-! polnorn-H zgozklfi dva osrebna avtomobi-' la. Rkupm) ^kodj ccr.ijn nad pol milijo-j na kron. Požar io trajni dve ori. Ga-j raža in avtomobili nišo biii lavarovani | proti požaru. Po mr.eniu strofe >\Ti]aka . je požar n^stai vsled eksplozije. V ga-' r^ži ni bilo velikih ralog boncina- «*di-I nole r rezervoarlb. Dve osebi eto hote-; !i vzeti zvcčct iz re*zerv3axa nekaj ben-i čina, ki je* pa eksploćirul vsled pribli-\ ianja luči. E^ien avto jo bil vredea j ;"00.000. dmKi 200.a se je oneke! r>o vratu tn le\M ro-■ Vi. ko je v'ekei omaro iz stanovania. I Očetova poškodba ie lahka% hčerina pa | težka. j — Nev«*?*. TfrTrr&nv Pur. drvar n& I TTmM^i pri Jps«*nir*art, \Vravo. K*> s* je hotel -»cmiti n«ar>roti vo^ptnn vl^ku. Ja vplod i*»mA ! 7flrkn.il po Skaipi in si pri tem zlomil j lyvo vhgo j _ pad«*- Cop Materž, kolar na • Blcdi^, j^ p^mag^l pobirati nokr> T^ran I do, pri tvvn pa je pidel na tla in ai pri j padcii pr*kodoval levo nogo. I — Tatvina kolesa. Iz ve2e gostilne • Ivan© Oblck na Tr*?ški c»ti ie Ben\a-I minu Salmi^ nnr.an tat tnip^ljal 8000 1 kron vrelina kolo. — Koncert ▼ dvorflaJ hotela »ThrolN. I V nedeljo. 6, i m. isri z^dria Dravske dl- vit'je od 15. do 20. VMopnina prosta. Do-mače Jetrne in krvave klobas«. Izborna vina. Se priporoča Vck- Dolničar. — DelnJfVa nrvovprnaj I aško-Žalec I Med naSa znvedno narodna podietja Steiemo »De^ni^ko pivovamo La^ko-^»lec. k\ }t v ?adn?em Casn z vpeljavo najnove^lh tenničnih nredmetov svoj obrat noroinoma reorsrniizlrala in modernizirala. Pod'eli* priooročamo! — Pude In vodiM *n« r naši ćrlšrL Potnilc, k! Je veHko let potoval po Llkl In tudl Crni «rorf nam r>l*e: 5voje5a«no se ml te povedaTo, da Ie vse rudino rude Do teh krajtfi In sicer v vaši Pivo te^o fi km od Oospiča ite nahaaj železna ruda baje kar na crhu. da se kar s palico odbile, premof se dobi tTTđl v okoHct <1ome«t'ln xa nam nrrah-Ijeno PnVo!n«ko larro ?rdsj ko trc Seler-nfea do flnsn^p hi ne bf1o ^nko tefko M v*# to oBj'rdati Prrd vrč irM te Jfla veJla dni*H» v to :*""f> in «1 i« »a taVrat n»mč!-'a h*Mie t n,.r-ata. **] i« n. f»r. t Pl'tvIC-Vtnil i*-*t»rf? H';ru Dtr^^-a .^ km rd>1M!f»no [ Ie va« ^v'ca. tan «t nnhnia ierfn r vndrv j nadf. V^e te vndne silr- ne. a ' p-^'rvn'ale bi Inbko veTo mnnfmo koni- i ^k?h *H. Nr'^nj «o ^c r-an-'/vi« zanimati ta vse to. tuđi za o*ti*enie Skadr^keea Je-lera, ali kakor r»ravi"o črrr>jjorcl »Skadr- I sketa blata« to bili it nacrti naicjtnL Nai bi %t merndajnl faktorji zanimali ra v*e i a'.l ai vsai ogledali ie k^a.'e. — l'reditev fcolstva oU av^trij^l rneji. Iz Mftri»*nra nam iavljajo: Prot' državni h n j - k -• - i in pploh nialknntrnt i s> irneli d.»»?l^i ninogo >hv-ni ^nc»fc«i* opravk-i 7 o^itki, tTo% Jugoslavija fi n-'. i t/iko važni obmpjni postoianki k.ikov je tako/vann Ap.iAka kotlina niti n-more uRt^in>viti »vojih lantnih *o\ te po&ilja rti]* Trthe otrl>k« v ljudsko tol< preko m*in k nvstrimskim n^'teljem ozi ramA jih vz.JržuJB za nfiAo deo, kator« tt učitelji, pripojeni nrra. avstrijskecrr ' riiihd, vz^amio v protijuffnslovenskou i duhu. Z t)2irorn na dejstvo samo t^ ;/itki Ricer ni^o bili neupmvi^pni; todo ! oni, kl «0 7. nj;mi rarVuria!! duhove ob-I mHri^ga ljudstva. ni»o obenr>m tuđi po-| vetla!i nujnlh m7.1oct>T, zAknj \* bilo ! t^mu tako — je moralo t«k > v«ti Ot«K^ railoRov boljt*, da rudi mi ne povx5rimr O njih-, zatriuiriTio r>a Hhko \? merodaj negn. \-ira, da e> bili ▼ raspra o^ mejnen intoroau n*v>n*c- Na^a obrrejrv* rAHti?iia ^l-la«' jo lo poskrbela, da oj n** Fmo no brden n^-^ib ?">looJ vpm^h otrok xt' pr^ko m»»ie v 60lo. Šolnr^i v ztror mv-re^kera r>krn1n 80 t* violini v b^ ni krivda roliti-] čne oblasti, ki #re do \* rr**itvr* nbrrs^1' i nim Aolara % ramimi pripotno^kl rado \ dvno na roke. v kolik>r J^ to mopruV ! REPERTOm VARODNFr.V GLEDA U5CA V LJrBIJANX Drama: Sooota, 5. novembra K^faroo vol*1. C Nedelj^. 6 novemhrfi- GolzrUa. Ifron Pon<^eljek, 7 noverrv^ra CVe. E. Tortk. 8. novembra. Zer>rto. Srnda> 9. no\-f*mbrci: Hovizor. Tsvmi. Četrtek, 10 novembra Komeiliji znfl&f rjkiv. Izven. Ptjtek, 11. novembra: Revizor. D. Opera: ?obot*. 5. oovemSra: Ricro1*»tto. T^ Nedf'ji. 6. n^vomhra- Poborn«*, I^rar Ponedeliek, 7. rorembra*. Z^prto. Tcrek, 8 novembra* rWU no 1 Vol'kor Hm Ie seveda đopu^čalo pedag-^^k* i delovanje na konservatoriju in snde'ovanr i v g!eda!i5kem orkestru. Ideallzem ilh J. j prtvedel ćo teja. da $0 zanustlM svoj ■ služhena me?;ta v LjuMjanl In so |ih za I menjall z urretniSko viSjc stoječlm poVli , com. kl Jim vsaj v začetku ne rrinese dr»-hrot v gmotnem ozl^u. TalHh •Umeleck« Besede«. 5e jako mladi gbsbenikl so t ^edit k pultom- g. Rlhard 2ika. I. go*!l, t Karei Sancin. II. jrosli, g. Lađoslav Cernv viola In r Ladlslav Zika, čelo. Tod.i Ž' predna^anje prvega stavka Pvofa'.ovef. ameriškega kvarteta v f-djru je zadoićai za dokaz, da to mladi kvartetafti zrt umetntkj In da Imalo zdravo, v flohin'> skladbe prnd»ra]oi!o ulasheno Curente. te da Ijrajo i drzntm. ognjenim, Cesto ćelo i orekipevajočlm temperamentom kot delc-tem njih če?VcKa mujlk.intstva, ki se po *ebno še stnnnjuje z mladostlo igralcev. Tuđi v ostalih stavkth Dvofakovesra de! smo opadali razurrevanje duha skladbe i nje originalnosti, izrazitost rreiodHe te skrbno in toćno ritmlko. Kako preset'Jivo se vzbuja v tem ense-mblu itirih lok.^v smi set 71 slof, se je Cutlto Iz Iz^jimija Mo zartovesra kvarteta v B-djm. Tu *e Ie po sebno moglo zaslcdovati, kako visoko stop njo skupne soifre je *družvrje Je dosetl* in kako jo v rurl točno dolo>no vz»|cfnn< zvoOno rarmer?e pntamoznih infttrumen tov. NajholJ razvesrliiv in ">b enem i»r*-se netljiv ooiav pri tth umot^ikih pa je njf cvtokritićnost. Sarri prlrravulo, da moraj' Iz svolcea načina nrkestra^n^ igre mar8; kaj Izločiti in re za reprodnkjijo komnrn glashe 5» mnoKo naučiti. K»k«.no vr^elj. sllSatl tako avtnkritiko U u^t nndepr.lui umetnIVov. kl so sami mnram sebi Mrnf'i kot pnsluCalcf. presenećeni od prednost: njihovih lzvalani. ZdruJenJe, ki t* fril na zrvati »ČehoslovaHki kvartrt-, |e naSlo ta kol pri svojem prvem nastou mecena. L m« ie omo^očil v dnbl ceieca letn^njegr poletja brezskrbno se nosvptitl ?tud^|u it Izpopo'njevaniu la:re Ta mecen te ve!<*n« sestnik Thurn-Tatls. kl je mUde tnnctnfkt costll na trtdu Loučen in lim sedaj kn predsednik »Družbe priJateHcv rmctnostl na Duntja prinravil pot na dnnaiski kor certnl oder. želim noveinu rdru^enju, ki odnntuje fa nekit Časa v TutroslavTjo. v tcfkrm zafetVu obstnfji veC tpKh rečeno*, fn to pred v^rm v če^k'H k'-ic-S »Cvarte^ Ziki krmcert'ra dne *>. t m. na Dvnalu. v^ prflf'^n* umnfrncfi \m* v T^k ^n;<*«* vf*m na\iHr»nii T:<»piml\a f-vl^vanin 1>i uoplovci'-ki net^tik p nrof. vilr«nko T) G \ 11 r i ć. Pi f*f'^\ t)U^]\ i<» T.*r^n.->n ko-i^borrn poznavM**<* rr^fif'-ni* »imrtnoBt: Nipfljo\M nrednvinirt let^ 101 ft. v Unlij in na M«dŽRrpk^m «> vzbudila vrlik* Banimanjd j it^lijanskem ia rindi^r 250. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 6. novembra 192!. ». ston. sfcem tisku. Italijanskl list >La Bilan-;w< je priobčil več člankov o njegovih predavanjih. Nadejamo se, da bo tuđi v Ljubljani velik*) zanimanje za ta prd-davanja. — O državni zalog! Solskih knjlf. Pi-šejo nam: O ustanovitvi državno zaloge bolskih knjlg se je sprožlla razprava. Stvar te uvaževanja vredna. Temeljita preosnova aavoda je neobhodno potrebna. Način pravilne ureditvo podjetja sloni na njega prvi Ha'osi. da se nastavilo čim nižje cene šol-sktm knjigam in tiskevinam Zato naj bi se rrndajalo v založi samo na debelo in mora biti ondi zaposleno maloltevilno, a inteligentno, zanesljivo in disciplinirano osobje. Udeležba personala na doblčku bi dvignila njegovo marljivost. Pri vsem varčevanju, ki ie potrebno, zahteva interes zalome hi njen namen velikopoteznost zlasti v raz-dclltvi liororarjev avtorjem in nmetnikom. Pobro duševno delo mora bit! tuđi dobro rlačano. Hitro in naglo poslovanje lako administrativno kakor eksekutivno !n v lejH oblik! zajamči obstoj zavodu, ki se mora osnovati na adravi podlaci po načelu: »Iz nialega raLe*> n?vo družbe«, zvezek 1., prinaSa §ležno slovstvt>. — Tonka-A.'bum: Nakladom umjet, fo-*ijtr3f?koK atellera »Tonka«, Zagreb. Prigodom 20. središnjice rvanfčnog rada. Sa 29 umjet reprodukcija. Uvodom popratio lt. V. Prestini. EIgr. broS., tisak I klišeji Vt. sem. thkare Ovo je prvi pokuSaf fed-r.~>z domaće? fotografa oko izdavanja -vog albuma po uzom velikih svjetskih fotogr. atclicra. Premda se tiskarskim pu-'srn ftibe f!ne nlfanse fotografije, jasno Je« •"di fz tog albuma, da se ovaj naš domaći ^telier nalazi ra vlsokem stepenti umjet- | n:čl:oe shvaćanja, u kom nema nimalo 5a- i b!m« i df'etantizma. Istančano umjetničko I čuvstvo do'azi do svoj: izražaja u stanu a i postavljanju svjetla i sjene kao I u izradbi ; detalja na fotografiji. Več smo dosad nala- j ziVi do*ta reprodukcija slika fz ovog atelijera po radnim časopisima, osobito tx j kazališnoj! svijeta, za koH si je atelijer i >Tfsnkic stekao velikih zasluga, a »adt ] iinnos] taj album na Jednom mjestu neko- ■ 'iko naluspfjeHJih snimaka fz lagrebačkoj i društva I iz kazališta. Album se može na- i HavitI knđ atelrera tTonkac, Trg I. br. 16, \ — Kralj Mat jaz, narodni igrokaz e j l-etiem in plc«oro v 5 »lik^h, je izšel ▼ lični rir^>ŠT»r*ici in je na prodaj po 5 din. | Va ročila, sprema r>f?ftraa dr. Gvidon j S e r n e c Kralja Petr-a cest^i, Celje. | — ...... . —. t HoĐa polfska fcnflga! o Jugoslaoljl. | CDr. Tideusz Lubaczowski: Ju* j 3 o 1 a w j a. — Warszawa 1921.. Naklad ; wlasny.) { Brošuri Stan. Rosikowske- j ga, o kateri eem p^ročal avoj6as na ? tom mestu. "3e je pridružila zdaj nova p^ijslca zbirka člankov o Jugoslaviji iz-I'O'l pereea prvega tajnika p^ljskega poaeralnega konzulata v Zagrebu* go- Fpodc>;avljali pred letom dni po raznih : ;>ijskih Hetih kot kor*ftpondencA is ! ■ :goslavije. Se vod a je valed te^a m.n'rsikak6no razmotri van je že iigubilo fc'-oi pomen, tako n. pr. poglavje o ko- , munizmu, — knjiga pa trort kljub te- : mu ali pa morda ravno reditega entotna I *!otot kei zrcali jasno glavne crte r*tz- ' r^ia naSega državnega življenja tekom prvih let njegovega obstanka. V kratkem, -a ja«ntem pregledu »i I^dijo poi5araezna poglavja, v katerih :ndenzira pisatclj t>pis raz^t)ja pro-(o];]o.=ti Srbov in Hrvatov, končno uje- j 'Mnjenje in toub pisan članek o Stro^a-in^verju. Sledi članek o temeljih jugo-slovonslre enotrtt>sti, v katerem omenja vtor tuđi stremljenje po narodni cer- j ::vi na Hrvatskem: ▼ tej točki pa se ! ' ?,ii jaz za svojo oseb) — kot zgodo vi- : rar ~ ni ka kor ne rrtorem strinjnti z , nincovira rnnenjem, ker smatram to gi- ; mio za efemeren pojav bre« globoke !i(*ne r-oHln^p in brer iz*?1edov n* Ho-^'n ,«.t. .Tnono k^ikor mnlokfo i* tul-<V Celovee j» tuđi prišla mediv&rodna komisija — o nsodi eiovanov n»j *>dloćuje Italijan, eovražnik in tekmoc Jugoslavije nad Adrijo, ki bi hotel diskreditirati njena stremljenja in zahteve pr^ celim svatom, Anglež, tvorec miaii obnovitve stare avstrijska monarhije, Jap^nec, neod*topna sc?nca Aibionovega sina, in Fnncoz, edini m:»rda odkritoerčni pri-iatelj južnih Slovanov. Izid plebiscita jo torej lahko uganiti; velikto upajija Jugoelavija ne more imeti. zlasti ker je stolc*tno suzenjstvo v mnogoštevilnih j slučajih med prebivalstvjm zatrlo narodno zavest.« In dalje pr-avi: >De«at1 ^ktober da Avstriji Koroško, obewein pa odpre oći vsem, ki v Ju^oalaviji se verui^jo t koalifij^ . - .< (Stmn 58.) Sledi poručilo b >ingoslovAnaki Alzftcijic (Bački in Banatu) in čWnek o >mali antantK. Piseo teh-le vrstir je velik skeptik pred I>jgoxn in preti Ijud-mi in si ustvarjs zla«ti o etrareh, ka-tere vsevprek hvali javnost, vedn:> svo-» lo lastno mnenje broz ozira n^ desno ; in na levo. — kar s»« pa tio* varoka in j zdi. da je š«?I gospiod I^ahacz^wpki s ; načina postanka >m&le »ntantoc, se mi pa vendarle zdi, da je s>l a:. Lubaczew-ski ■? sA^ojjimi trditvaini nekolik? pređa-leč. Da sicer vckHjo iz Pra^© niti ne »a-( mo v Beograd, ampak tuđi v Rim. o tem I pai nih6^ ne dvomi: res |e pa tuđi, da j i tim, >mala axttanta< tuđi glohjo in i stvarno Dodlago, ki m jo dokazali rla-sti zadnii d^jrodkl ns MadŽarekpm. — V kratkih, a jasnih potezah označuje go9r>od nisfttelj politične grupacije in politično življenje v Jupcslaviii. s^ lavi z našo agrvnj reformo, opisuje na&*» konstiru^nto. govori o poljskih kolonijah r Bo?mi, pi&o o našem gospo^arskem pote>žaju. >Ta površna in eplodno nacrtana ! slika goepod&rskih raimer Jugoslavije | djvoljuj^ staviti uajboli^o horo«lct)pe iw bodočnost« tođa z enini> todr.< ... in I ta >tod^< je gospodarska politika jugt)-* slovansksročujejo j vsak poskus osvoboditi se niihovesra j vsenr^gocnega vpliva . . .c (Stran 100 ) i Še dva članka sta lanimir-i, k<*r j sta že n«=lora znači Ina z& razroj v I polj^etn mišljenju- >Pr-»por?>đ v«^elo-j venska ideje« in >Poliska in Juarosla-( vijac. V prr-em pivi-n a vtor. da >}e tre-i f>a iskoristiti sedov in z.očas-i nega oslabljetiJA soTTftžnega prermfin-^kega ta^ra tar spojiti vp« vSlovano na, temelju popolne ravnopravnosti n^ro-dov in držav, pravičn-^st! in popolne^a brezkorietolovstva, Ce tecra dan«s ne storimf->. borno re« par let stali naspro-ti iznova ojaČ^neirju »OT-ražnikti, ki bo slab naprara tdmžnira Sivvanonv toda '. moffOfT^n in nev^ren msihnim, needi-nira parodnim državi rame. Pa vsem tem je ' tuđi lahko u epu i ti. krti stvori pis^fHj j o razmeTiu med Poljsko in Jugoalavi^. i >NaSe zbli^an^e naj bo trajno; ne srne ■ se torpj opirati samo rva vpei sinnpBt'i^, i arapak tuđi rw močn? in traine tAmolje sininnih političnih in gb9r>odarskih interes v.< — ; Knjisra te pisana živo, tem plamen tno, prdd^sem pa z velilo "1u>>«WTii-jjo do nap. Da pieatcl.ia ni rodila liuhe-z^n, bi bila morda v^n.c* TudJ* ^«tF^kiiia b«m* ob 10. uri dop. važen sestan^k, knteraga naj ae rsi člani gotovt> udHeže. — Pristopijo tuđi 6e labko novi Mnni. — Odbor. — Pevskl ibor Z. J. £ vabi ponovno vse Prijatelje petja in zabave na zabavni večer s konetrtom. kl se vrši danes v so-boto v veliki dvorani hotela Union. Vspo-red je Izredno bogit In ranimiv. ZaČetek točno ob 19. rvečer. Odbor. — V*9 prij**pli(» lenrga P«1JA v Beli Krajini opozarjamo se enkrat na koncert >Ljubljan«kega Zvonac ▼ po-niadeljek dne 7. t. m. v Crnomlju. Na Tijrjredu «o mofiki »bori in »olo«pevi. Sodeluje tuđi operni norec %, T/. Kovač. — Prvo obletnloo svo)o?a obstofa slavi dne 7. novembra 1921. »Podpomo dru 8rvo slepih« v Liubllani. Do!*' ost ntm Je nahvaliti se vsem naSim p. n. ustanovnlm in podpornim članom ta njihovo dofteđtnjo naklonjenost in poirtvovalnost. Imenovano druStvo Ima telko naloio, skrb«U sa tzmed potrebnih najpotrebne]§e( to Je za sTepe. Zanimanje v Sloveniji si t*, po kruti usodl teško pmadete pa Je prene-rnatno! Zato prosimo osta'o Javnost v Slo-venlll. da od^Iej ne pozaMja nafllh steplh, temve£ se Uh ob v«akl prtifkt $fv>mtnla ka-kor: »fi fenftovinjih. društvenih ve«ellcih In prfredltvih. PrJ oporokah In žalniti do-godMh se spomfnjajte slepH. katerih flv-lienje )e brezupna žalost! Kot najlzdatnef-fa podnora nam Ie. da pristopi vsakdor kot ustanovni član (K 5OO> a>t vsaj kot podpor-nl član (K 20) k »Podnornemu drultvu tlt-pih« it Ljubljani VVoUova ulica 12. i ZakoiiDđalsfvD In umobolnh Ker je Tscuč. prof. dr. Dolcnc opozoril na potrebo izjednačenja in moderniziranja naših zakonov, bodi mi dovoljeno pripomniti neko« liko o potrebi in važnosti, da se slednjič ugotovijo modernim nazo* rom odgovarjajo^i zakoni o urno? bolnih in umobolnicah. Kako važna in globoko v kazensko in civilno pravo posegajoca vprašanja se ima; jo tu rešltU znano je strokovnjakom, in nujna bi bila potreba, da iz juristov in psihiiatrov šesta vijena enketa resi to nalogo. V stari Av^ Siriji je bilo že mnogo razprav in posvetovanj v to svrho, bivša »zve* za avjitr. psihiiatrov«, v kateri so bili včlanjeni skoro vsi z^vodni zdravniki vseh narodnosti, se ie ba* vila opetovano s temi vprašanii. in advokat dr. S. Tiirkel jim je posve* til temeljite studije, ki so bile pr'u občene v zborniku »Jahrb. i. Psy* chiatrie u. NeuroloUie«. nCesarski ukaz z dne 28. juni i a 1916 o preklicu« bil je sicer uveliav* Ijen v neparlamentarni dobi z ne* kako nervozno naglico, dasi so fia v nacrtu odklonili vii deželni ocb bori in zveza avstr. psihiiatrov. ka* terim je bil predložen — prvim, ker so dežele morale oskrbovati zavode za umobolne, dru&im ker se je meo* da Ie zaradi lepšega, moralo vendar zasliŠati tuđi zdravnike o stvari, ki iih tako zelo t&nsiira. D njegovih na* pak ah se ie že ^rsto let preie raz* pravljalo in pisalo. (Tuđi \*z sem priobčii serijo Člankov v »Arztl. Reform Zeitg«) Duševno očetov^ stvo tega »ukaza« se je — ali po pravici ali po krivici, ne vem — pri* pisovalo dunajskernu univ. prof. dr. VVagner * Jaureg^u. Dasi ga že kot svojega nekdanje^a učitelja in šefa cenim in spoštujem, vendar menim, da bi so moralo pač več ozii rati na mnenje vseh praktičariev (zavodnih zdravuJkov) kot n« ono teoretičari a, Četudi znanstvenika in veljaka. Ta ukaz ima svojo zanimivo predzgodovino. Slučaj Lujize Ko= burškef sicer vpcrri strokovnjakom jasna slika umobelnostu ie s svoiis mi gute^enskimi aferami in svojim, ubeciom iz privatne umobolnice dtu najske (pri katerem ie jžlavno ulo« $o igra! neki jugoslov. lekamar) razburil duhove in dal raznim Kmns i kom zaželjcne^a povodu doveli, da s so pisali dolfie hujskaioče članke j proti zavodnim zdravnikom ter i im j podtikali vse mogoče zlobnosti in i protizakonitosti. Našli so se seveda hitro razni kvemlanti, ki so s svo* Umi deloma izrr^'šljenimi delorna pretvorjenimi krivičarji pod pir ali to mnenje, in tako so iim nasedli celo nekateri odločilni krof4i ter meniH, da s hitro uveliavo tc^a >mkaza« napravi jo red ondi. kier ni j bilo neredno9ti. in gabranijo kr^e* , nja osebne svobodc ondi. kjer se to sploh ni cogsijalo. V praksi se ie postopftrn* t>o } tej novi uredbi {vkszalo v mnoaih 5 ozirih tako komplicirano in težav* no, da si oač gotovo bolj ne2o "drav niki žele sodniki premembe Kar jo dobre^a, naj so obrani, kar j |e slabcgft. nepriraernega in odviš« nega, pa naj se čimoreje reformira. V podrobnosti po danes ne bom spTisč?.!, to bi bila naloC« ankete. Istotako bi bilo treba namesto za* stareleca Statuta umobolnic (ki je postal deželni zakon) m^dernesa za vse umobolnice v državi enot^ nega statuta. Treba bi bilo te» meljite preosnove, natanćnih dolo« čil za opazovalnice in njih rarm*?r* je k umobolnicam. treba nove for* mula rije za zdravni^ka izpdčevala za sprejem v opazovalnico in urno* bolnico, za reverze pri odpustitvi v dompčo oskrb itd. Treba bi bilo na tuđi uvesti strogo nadzorstvo pri do maci oskrbi. da ne ostanejo prevze* te dolžnosti lo na pnniriu, za katere so nlhče no zmeni. Ko »em službo; val v Lainzu (Dunaju) so je v jed* nom samem letu primerilo, da no trije % reverzom odpušČeni bolniki izvršili doma samomor. Kljub prev# vzeti dolžnoflti skrbnega nadzor* stva in ura dno potrjeni sposobnosti in možnosti za to. A v nijednem slučaju se ni vršila preiskava zaradi krivde. ▼ nijednem scvoda tuđi ne izrekla kazen. — Drakoničnost do jdravvnikov in stre^nlkov t slučalu kake nezgodo v savodu pa ie znana in se zdi občinttvu §e vodno neza> dostna, Dr. F«m G'6nil Zbirajte znamtee Jnaoflouenžko Matico l l1.iffiĐ0^1ša pssnifiUL Lord Ctcil o fllbanifL — d London. 5. novembra. (Brez-žično) V spodnji zbornici je izjavi! !'rd ! Robert Cecil. da so Ju^oslovcnske čete j vdrle v Albanijo in da do iafurmacijah ! znnanjega tirada pos?opar:je Juzoslo I vonov rrl utemeMono. Beogradska vlada je fcl^i žc opozoricaa In anzbslu rlada si prlzadeva urediti stvar mirnim potein. DcKiirrža aofznte o Bssds- — d Pariz, 4. novembra, (flavas) Poslanička konferenca bo potom za-stopriikov zavezniskih vl.id v lludirn-pešti naznanila madžarski vladi, da bi ■ lulo umestno. da madžarska narodna i skupina izrecno izjavi, da se nobeu : član habsburške dinastijo ne smo izvo- liti na madžarski presiot. ker eavc ri vCeraj po odstku sprejeto boscdiio lč o odpovedi na prestoL — d Pariz, 3. novembra. (Mavas) Od po^laniške konference mnd^farski narodni skupščini določeni rok ev.ezti tedna 2a odpoved Hahsburzarov na ! madžarski presto], se začne !. novom-| bra in .»e tcJai konca S. novembra, ne pa 5. novembra- — d London, 4. nov. Kakor po* j roČajo Hsti iz WaslHngtona, javlja ! ameriško poslaniŠtvo v Tokiju. da j se je na j&pončkcga. mir.istrskcea j predsednika na kolodvoni v Tokiju izvršil napa-u, Mini&trski pretL sednik je baje mrtev. — Tokio. 4. nov. Japonski mU j nistrski predsednik Hara je bil na i enem tukajšnjih kolodvorov unior-j jen. j — Tokio, 4. nov. Umor mini* j strskeša predsednika Hare na tokii^ skem kolodvoru se ie izvršil ob 19.30 ko se je ministrski predsednik ho^ tci ocpeljati k polit'čncmu zboro« van ju v Kioto. Morilec mu ie za= bodel v prsi krstko .sabljo. Ob 22. je Hara pocllejiel poškođbi. Morib ca so aretirali. STROGE ODREDBE NA MEJI PROTI MADŽARSKI. — d Suboti'ca, 4. novembra. V j mestu vlada pooštreno stan i e. Lo« I kali morajo biti zaprti ob 23.; po* ) zneie je prebivalcem bivanje na | ulici prepovedano. Ta naredba se 1 je razšlrila tiidi na vse krnje, ki se nahajajo ob madžarski meii. VPRASANJE PREHRANE PA, SIVNI11 KRAJEV. — Beograd, 5. novembra. CIzv.) V ministrsrvu za sociUlno politiko io bila vl-crai tfaljši konferenca. ka* j teri ie predsedoval minister dr. Kxn \ kovec. Konference so se udele/ili minister dr. Krizman, pr-kraiinski namc*i*Aik Juraj Dcmctrović in za* stopniki iz Slovenije, Hr\'atske, I Dalmacije in Črnefiore. Konferenca fe razpravljala vpra.š:in'o o probrani pasivnih krajev. Definitivni na* črt o prehrani teh kraiev izdela mi* nistrstvo za socijalno politiko v sporazumu z ministrs^onv polio« delsr/va. RAZORO2ITEV MADŽARSKE. — d Praga, 4. nov. »Narodni Listv« doznavajo, da ho neneral \V*cveand, ki se ie nvidil nedavno v Pratit vodii razoro/itev Madžar* ske. ZA RAZ^UST TOLP NA ZA* PADNEM OGRSKEM. — d London, 4. nov. Velesilo so pozvale madžarsko vlado, naj vpliva z vio siio na rarpustitcv tolp ki se se naimajajo v velikem števiiu na Zapadnem O^rskcm. D^ROSKO PRiSTANIŠCE. — HRU OiNSKI DOOONOK OL£DE RUiO- LOVA. — Rcka, 4. nevenibra. »\'occ dd Pofvjlo^ ^i-iobwujc depis iz Beograda« ki pravi moj urušim, da je buruSko vprasanje zopet na pjvr^iu. Pričaku.O-jo Zaneilo, da se rc^i vprasanie prija* teijskim in tv>^un:m putoin. Jl*jo^1ov. viada ni nas^rotna zor^etnemu pocuia-nju za prisiar:;ški konsorcij. JukosIov« vlada kuže reski d;7.dvi pn.azro^t in je tian»Ci!a dr. Ribaru v Porti rose, nai I>odpira reikc žc\\o po zastopstvu na tamivajšnji konferenci. V; Uecjjrad sa prišli italiian^ki dclc&atje za ranfikacn jo brionskega do^cvera iclcdc ribolova* Izvedcli se c!a smatraio v P>e<>cradu brionski dogovor zt?o!i za mncn.e do-rićne komisije, knko mj bi se resilo to vpraSanjc. i>gcvski minister je izjavi da sf^Ja to \*pr^r*njc v trKovr.ko po-kck11h>, ki se bo sklenila z Italija, ka so izpolr.i rapallska LKJ^odLa. Rimska v*ada ne dcii le^a nuieiija. MOSCONI V RIMU. — Rim, 4. nov. Tu se murii ?•' več dni civilni kotnisar Mosconi i« Trsta, In.el je v mi-'is:r5tvu dolco pocevore o JiilMski Ik4ncčiii. zlasti ;>a o Trstu. Posebno rfu:sc*no ie hi* lo posvetovjinjc dnu 2. t. m. Udclo# žili zo se ila tuđi Salata, Suvich in Bančili. Slo \c za. tL\':ka so^podnrsk.i vprasania tr/a^ke^i mesta. Potrieu io prcračun fc^en. civ. komisariiat* Oi?*kodbfi za tiradnike se podali^ado decembra, dn«;cclo se ie sporazum« Ijt-nje Slede komis?»r;ev za CJ< ri^ko i^ Is^ro ter £letn«*§[* Mak? i Hi«lioiil#'T<'k'"jpa. ly«*^iti:airti rwi-ci".5ajo, da je >»il tVrrhiutndov rtikoa v ni*pr.itiu z Avtrio n-» Mjul>.Arrfkem prizvan ^a Ucrltimon in t^ko i« MaUm ii!>r2vičen k-indid^t z.i iM'ižnr. pr^stol« PREI5KAVA PROTI »PUČKARLI- STOM«. , — Bi'd!m!>c?ta, 5. novcinbm. fTrv.f nndimre^tanfiko državr.o pravdni.Srvo :-i zak;i'K?'^ praskavo proti aretiranirn madžarskim pnitikom in pristajem Kar'a. Pvislcdnjl 'e Ml zasliSan dr. Clratz. Proti irrofu Andrn^sviu nls» blH podani nikaki pozitivni ohrcžilnl mrH menti. Proti dr. Grat7ii. Szitrrrvu irt Rnkovs^kcmu '"c dr??A^r» pr?.v(!nKrvd d\ip:nilo obto>bo zaradi veleizdaje \n uPijra. 7N4K Časa. — Gradoc. 5. novembra. (Irv.) 7a nad 2r> 'ct dehijoče Ole^Sevulno dm-^tvo je m^rair* ukfniti ^vole rx^'°vani^ vsled pomnnjkan n. dohoJkov. Društveno premoienie ie Izroćeno mestnl upravi. TROCKIJ POVAPL.TEN V LONDON, —London. 3. novembri. RaT^iril^ se je vest da je Llovd Oecrze pov^HU Tmckt?:a v London iia razgovor o CU čeniiovlii notaii. Borze. — d Zagreb. 4. nov. rVvize: Berlin l.V»—159. ltahU 14«XU-M.">0, Lorjthn 1330-0. Pnriz i^placiio 2-V25—2;>50t fek 2500—2:>2O, VrnVa 328-342. !^vi«\ C500—^*>00. Dunaj 6 "0—6.75, Budimpo-PtA 37.50—37.90, Vnlute: Dolarji 335— 845, napoleondor 1250—0. nem^ko rnr-ke 0—170, lire 1-^90—1410, češkopl:»r&-^.ke krono 310—324. — CuHh. 4. nor. 7. n sr r e b I.fi5, Dnnal 0.17, LonA>n 21.14, Pariz 39.50, Prag* 5.15. — Danaj. 5. nov Te&vjl dunnj^k^ efektne boTz*. JuliiUd 9.990, Crežet las in ust, skoz 2S let priljubljen. 3 dvoinate stcklenict ali lšpecijalno stcklcnico z zamo tom in poštnino za 4S kron po5ilja-Etigen V. Fcller. Stubica donja EU satrt 233. HrovaŠko. dft 6 stran .SLOVENSKI NAKOD*, dne 6. novembra 1^21. itev. 2 u narofšsia sbrana. — Žalni kolek. Družba sv. Cirila in Metoda je založila žalni narodni ko-lek v spornin na 12. novembra 1920. Narodni kolek je umetniško delo slikarja g. V a v p o t i ča, Mož s srepim pogledom v daljavo brusi koso. Okvir tvo-rijo Svetopolkove palice. Kdor se interesira za umetniški izdelek, ta bo gotovo kupil ta narodni kolek, ki nima do dan^s ne idejnega, ne umetniškega tekmeca. — Kaksen pomen ima ta kt>-lek, bi bilo odveć r&zlagati. Nadejamro se, cta ne bo nobenega zavednsga Slovenca, noberie zavedne Slovenke, ki bi v dneh, katere oblctnica se sedaj pri-bližuje, ne kt>lekoval prsma ali dopis-riče s tein pomembnim kolkom. — Kolek iziđe v par dnevih ter se bo dobi-val v di-užbcni pisarni v Narodnem domu. Cena kolku 25 parov. Narocila naj ee pošiljctjo na pisarno Družba sv. Cirila in Metoda. Kolck bodo razpečava-le po deželi družbine podružnica, ki naj takoj na znanijo, koliko kolkov naj se jim dopošlje. — Narodna požrtvovanost Nckaterc C. M. podružnice se dobro zavedajo, da koristilo, ako pridno in maniivo delulejo. le svojemu narodu. Tako su priredili podružnici v Ptuju tombolo v korist C. M. družbe. Uspeh te priredltve }e naravrost sijajen, kajti družbfna blaga'in.i Je preje a K 30.000.—. Vsem eg. priredit-ljcm in sođe-lovalcem izreka družbino vodstvo toplo zahvalo. — Nadalje je preicia družba v zadnjem času od m. podruirrce v Krškem 2700 K, od ženske istotam 23S1 K 60 in od 2. podružnice v Ljiitomeru 15-45 K. — Tuđi fcem vzornim podružnicam Iz^ekamo iskreno zahvalo. AH bi ne mogle tuđi C. M. podružnice, katere Se letos nišo napravih nobe-ne prireditve, napraviti miniso ali večjo prireditev v korist C. M. 0 p 1 e malo več veselja do narodnoga dela In požrtvoval-nosti je treba, pa se priredttev gotovo ob-nese. Torej na delo! — Družba sv. Orila In Metoda v Ljubljani ie imela meseca oktobra 11J21 sledeče prispevke: I. Podružnice: Petrovce *500 K; Tibcv-lje m. 1000 K; Metlika 2352 K; Limbuš 45 K; Begunie 280 K 80 v; Krško m. 27t»0 K; Krško ž. 23S1 K 60 v; Ptjj m. 15 000 K; Ptuj ž. 15.000 K; Ljutomer f. 1545 K: Liub-liana, šentjakobsko-trnavska in 4£4 K; Ljubljana, sentpetcrsKa Ž 3000 K: I iubija-na, I. ir.. ženska 36 K:. «kut>bi 44.424 K 40. 1! Nabiralnlkl: i'mlrn?. Petrovce čo K 20; gostilna Rus, Grosuo'ie S2 K; dr. J. Hrašovec, Celje 20 K; gost Ogor»lec, ?ko flj'ca 100 K; go>tU. pri Ančrtku, Spodnja Šiška 54 K 60; Val. Voiić'jju, Ljubljana, nabral v nabiralnikih i. s. gost. Rapar 7 K; goit Mrak 30 K; Kav. Evropa 26 K 96: trafika Dolenc 32 K 06; gost. Batjel 51 K 90 ; gost Lazar 100 K 86; gost Zupančič 5 K 60; gost pri Štefami 6 K 2; Kav. Pre-šern 6 K; gost Johanesbirt 40 v; kav. Stri-tar 10 K 60; Mencinger 13 K 22; MikuS 71 K 32; Južni kolodvor 14 K 90; Zalaznik 2 K 18; trg. Dobrič 50 K; gost Beli volk 14 K; trafika Pichler 2 K 20; trgov. Pod-kraišek 6 K; trg. Ravtar 7 K 80; OoriSka klet 4 K 40, skupaj 746 K 22. III. Obrambni sklad: Odbomice ženske podružnice v Novem mestu v spomin na pok. sinčka ge. dr. Vašičeve 200 K; ženska podružnica v Trbovljah 220 K; Dekliška 5ola v Studencih pri Maribora 200 K; Slov. sploSno žensko društvo v Sta-dencih pri Mariboru za dr. Iv. Tavčarleve kamne 600 K; Marjanca Medičeva, tov. sopr., Ljubljana 1000 K; Pavla dr. Omule-Čeva, Ormož, mesto cvetk na grob pok. Ivanki dr. Žižekovi 200 K; skupaj 2420 K. IV. Razni prlspevkl: Rato Tanci, Zidan most 86 K; Val. Zablačan, Sv. Troiica 4 K; dr. A. Kraut, Kamnlk, volilo pok. Jan-kota Koschirja v Kamniku 1000 K; Zbirka I. art. podofic. Škole v Kragujevcu 206 K; Neimenovan, Ljubljana 15 K; Amalija Masdič, Ljubljana v počaščenje svojega pok. soproga 1000 K; Franc Kollman, Ljubljana, prispevek od družb. cilindrnv za svetilke 500 K; Okr. sodišče v Krškem, kaz. poravnava 100 K; UpravniStvo »Slov. Naroda« 200 K; Darllo vesele družbe v Mislinjski dolini 384 K; Roxa Randl, učit, Ptuj, v poča&čenje 701etnice dr. Iv. Tav-čarja 20 K; vesela družba v Zagrebu 121 K 60 v; skupaj 4636 K 60 v. Dopisi — Iz Šmarja pri Orosupljem. (Dekan i n k a p 1 a n.) PISejo nam: V odgovoru na notico pod tem naslovom nas opozarja nedeljski »Slovenec« na okus. Kal ie stvar okusa? To, da se srne Javnosti razkriti z malo natančnejšim opisom neznosnih raz-mer med prešemim dekanom in ubogim kaplanom, ki nima pravice do priziva ražen na »tihem pri milem Bosu«. Slcer pa »Slovenec« ničesar ne pobije. Da g. dekan v Šmarju nima naštetih dohodkov, lahko vzamemo na znanje, ni pa povedal, ka) g. dekan ima. Uživa namreč tri cerkvene grunte, lepe gozde in travnike ter velik kompleks slabo obde'anih njiv. Res je, da zemlja danes s tujimi močmi ne donaša posebnega dobička. Toliko pa vendar, da ima g- dekan hlev poln dragocene živine; da dalje od zemlje Živi sam ter bi živela lahko tndi dva kaplana. kar jima le od države všteto k dohodnini, ne da bi pri tem zemljiSče izkazovalo primanjkijaj. Da g. dekan Iz strahu pred zgubo ali manj%im dobičkom ne prevzame stroškov kaplanove hrane v svojo bilanco, ampak krati kapta-ne na njihovi že itak neznatni plači, to je tuđi stvar okusa. O privatne.ni obČevanju g. dekana s kaplani z ozirom na okus ne govorimo. G. kaplan Sever Je dobil od škofa od-poved službe s 1 .novembrom. Kam bo šel, ne vemo. dokler tega sam ne ve. Zdi se, da je ordinarijatu vse eno, če rudi prosjaci, da se preživi. 2iveti pač moramo vsl. od škofa do zadnjega farana. Lahko pa pove-mo, z a k a j mora g. kapan oditi. Kar se tiče g. dekana kot politika, se ga nimajo bati liberalci, socialisti in kakor se žc zove-jo vsi krivoverci ter bre^zvercl. Za politiko on ne kaže ne talenta, ne- veselja. Ordinarijat sicer strog tozadevno, mu gleda skozi prste. Po pravici bi se moralo enako storitl tuđi s kaplani, ki ne čutijo potrebe in veselja za ta duhovniški šport. G. dekan pa bi Prevzvišenemu na vsak način rad pokazal kot uspeh svoje duSebrižniške »muje« in vneme politično razpa'jena tla svoje fare. Zato sili kaplane. naj gredo za njegovo slavo v žsrjavico po koštani. To-da ima smolo, da mu Bog ne posije prave-ga Izraelca, ki bi imel voljo rušiti mir žup-nije. Se vsakega kaplana, ki nam je v tem oziru prizanesel, smo si brez razlike stran-karskega miljenja vzliubill. In to Jfm Je bilo v pognbo. Nič politike in pri Ijudeh ćelo sp^Sno priljubljen — slab duhovnik! G. dekan ie poskrbel vsakemu kapb.nu potni list Kakovost sredstev je stranska stvar. Resnica je, da je kaplan kma!u dobil od škofa pismo neprijetne vsebine, kjer se mu je očitalo v njegovo začudenje stvari, ki jih ali spioh ni zakrivil ali pa le nekolfko. Čudimo se res, da ordinarijat dosedaj 5e ni pokazal zanimanja, da bi enkrat vendar posvetil z lučjo v to temno luknjo, m vedno udari Ie ubogega kaplana. Ali je res tako trdno uverjen o malopridnostl vseh kaplanov po vrsti? AH je tako v vsaki župniji, da škofu to ne zbrdi pozornosti? Razmere morajo bfti res naznosne, to se javi na obupu, ki leže vsakemu kap!anu v dušo ter vpliva uničujoče na njegovo du- hovsko službo. Vpra?5amo, kdo ie prevzel odgovornost za te žrtve? Župljanoin to kratkomalo preseda. O. Sever ni bil nikdur zavzet za politiko, zato }e bil obsojen kot nasprotnik kršč. socialne organizacije, zato Je še danes, ko grc skoraj v peideseto Ic-to, še vedno kaplan, zato so ga gonili po vsem Kranjskem. Da se s takim postopa-njem v človeku ne goji Idealov. tega go-spodje v Ljubljani ne vidijo, na koncu mu dajo še brco, kakršnih bi od bratov ne pričakovali. Menimo, da bi g. dekan lažje Živci s pičlo pokojnino ob svojem dobršnem pri-vatnem preinoženju nego g. kaplan s pra-znimi žepl. Zgražamo se v č'ovekoljuhju In usmiljenju, to nam Je potisnlio pero v roke. Kar se pa tam godi, ni ne kršćansko ne socialno. — Iz Dolcnje Lendave nam pišejo: Dramatični odsek tukajšnie čitalnice Je vprizoril dne 29. oktobra igri -Ivan* in »Kakršen gospod, tak sluga*. V nedcljo so obe ponovili brezplačno za voja.^tvo. S tem Je storjen prvi korak v kulturnem delu pri nas. Marljivi igra'ci naj se ne stra'ijo truda, ampak kmalu naj zopet nastopijo. Igra je bila dobra pri vseh i«ra!ci!i. Brez-dvomno bo vsaka naslednja predstava pri-vabi jala več in več občinstva. Led je pre-biL Ribiči, razpnite mreže! J. 0. — Razmcre v Ro^afeki Slatini. Pre-jeli smo in priobčuiemo to-lo pism ^ g"o-spodi Brišnika; Na tlirokten napad na mojo osebn^ (^ast zaplotueuiu ruanadaJcu samo to-lc: Moje OsebnD poštenjo in moja narodna čast sta ostala neilotaiv-njena tekom mojega poslovan]^ v Ro-p;atcu kijub tomu, da se me je hotel) fi-zično in mora lično uničiti. Jaz daiit-g slobodno zrera vsdkerau poštenjaku v oči. — Glotle Windischpcratzovo uprave, k-Mtero pore anonimni dopisnik v >S1. \aj*.< 1. tm. j)a izj.'ivljnm: i)c\ -tvn., tla n-astavlja ta uprava izkljućiio le Nemce in sicer tu jezerce, m spravite s sveta. No lo setLanji praktikant ]e Ncmcc, tuđi leta 1920. na Boru nastavljeni gozd^r je Nemec iz Crlioslovnško. Ta uprnva je pnč o^tal-i pri tc-mlcnci, katero je že od nekd.TJ zd^lo dinlom.^tiono fineso velike gospode. Tak3 nam komandirajo na naši zcmlii ?e sedaj tujci, ki nieo in ne l>odo nil:dar poppcSovtit^lji naTih narodnih in državnih koristi. Tega kvar-Ijivc«ra in ponižuior-^jr-a ptnnm razrner se sovpf1^. dopisnik iz Fo^atoa n*"* za-veđa. Kaj pa. če bi m^džnrski errofio in knezi, k.^terih velenosestva leže v Prekniurju, irrreli dane3 pravio;) nastavljah Madžare l'ot pos^odaivke uradnike v tem ozemlju? Ali m^it-4, &a jd razpoloženje čehoslova^kih Nem-rov naprara nara drugačno, ne?n ono ]\Iadžarov? Prosim, ogrle^o si danes do^odke v Kraslirah in drugod nn Če-škem! Polnozaved-nioe pe toh de.^st^v in trdno odločen ravnati kot n^dz^mik v korist naše države ter ravnaj ->o se po navodilih vlade, eem takoj ob nrstopu sveje službe prepovetini, da nima r»a-ptopiti -svoje 6lužhe, že začetkom "teta 1919. kot prozdarFki pristav za rn^ršiio uprava imenovani tnjozerrec, ki radi prometnih zaprek še r.i n"Ftor»il svojo službe. To sem tuđi javil takrntnemn poveTJeni5t\'-Q za flcrrarno reformo. V meceni Juliju 1019. leta je n^stopil kot praktikant £ozdfreki vnjenee sr. Mnkso Bolin z veđnostp in privolj^nj^m ravnateljstva za SjGrrnrno reformo. N« samo za to, ker je bil Slover.ec nrapak tuđi za to. k?r ie irrol z-h to službo od-povariajoči prerVirobrazbo, to je Štiri razrede gimnazije in 10 meseeev go- z*l«rske prakse iz lota 1015. — I^ta l'J^u. je položil gozd:U*ski izpit, ted.uj }o jil ratTo-tiijen 7A\ njegova nast^vitev. >l*'d v?e-mi V»"indi?t'hgr!itzov'imi n^stavlionci ni i'ilo lotii 101'J. niti en.-sra, ki hi bil zii:O-/Atn slovenskecra jezika v pisavi, a vlada je zahtovala slovensko ur-adovanio. Posel pr^vaj'^lra jo oj) ra vi jal P-mlin. S to neeedno finto, Pavlinovo p3poin3 nesposobnosti, ^e je že leta 1919. operiralo pri okrajnem ^la\n-stvu v Ptuju, ko sto io šio za njegovo služben i zapri-sejro. šo le na moje ener-.'ičnn pojasnilo je okrajno glavarstvo izvršilo zahte-vano za prise.no. Da, pc>*- o,la! Vi se že danes ne zavedite, «in !x>tli Ju?o-lo-ven svoji zemlji svoj £<>>?T>od! — Mri«>-td ^d blaženstva v oSrudovanju rujrev, sosebno če Vas ot)vnno dovolj j^«no povfilnl. Ako bi m^ vlala jebeni 1910. leta ne lili razrrMU te fthižbo. hi io bi] ^dlo/Jl pam, ker se mi je julii.i 1919. I^t:t na!o/*la sokvestra-rija \VievSelninnnovojrri poilietin, s kn-tt^rim pem inel crez crlavo popla. Xi-sem se vezal niku^r r*\ nošeno islu/Jx), a delal pov-od po svoji nni^^li-i ve^ti ii» vednosti z vsemi svoiimi razpolrž-liivir.ii silami. — M. Hri^nik, šol. vnd'a V pnk. — (NB. S t^m y^ za n^us dehata o tem vprapanui definitivno zaključo-na. — Uredništv t>.) • LJeninov harem. Ita'ijan^ki sociiali-stičiil posbncc Lazzari je pripovedoval ra soci:a!i liCncm Kr;n?:resii nastopno: V Lic-ninovi pred^obi v "oskvi sem naSel kak'h 20 ele^antr^o oblečenih Žcnstc Toaleta v^a-ke te't žensk bi stala v Firenci najmani 15 0G0 !ir. Rekli so mi, da ie to Ljeninov harem. Vse ženske so bile zelo le^c. Neki ruski komunist je povedul Lazzarhiju, da imata tuđi TrocKij m 2ir]ovjev svoj harem, toda niunine ženske nišo tako lepe in tako elegantne kakor Ljeninove. • Jaronka In druii"n3ho življenje. Q. Wcl!ers, pisec Vcnji^e »Modema Japonska«, pripoveduje ^aniniive podrobnosti o dru-žinskerr. življenju Japonk. ki so prave sužnje napram možu kot pos'avarju družine. Nekeca dne Ie bil v ve'iken evrop-skem re?t:ivrar.nj v Tekiju, kamor je prl-§el tuđi neki evropsko cblcč^n Japonec ^ svojo ženo in hčerjo. Japonec si je naročil meso in pivo ter pričel jesti in pit! z velikim tekom. Dame so Ka plaho gledale In molčale. Na mizi je stal vrč vode. toda Jaoonke si nišo upa'e postreč" vkliub oCi-cidni žeji. Končno je pri^tnpila hl\ k očetu in na prosila, če srne piti vodo. Oče je mi-Iostno dovot'l in kmalu ni bilo v vrču niti kapljice vode! Japonka mora vedna pazitf, da u^trc?e sinraj vsa!;i želji svojega mo-ža. Ko pada dež, mora držati nad mo^em dežnik, če trdl je sama premočena. Japon-!'a skoraj ne srne spati, ker mora hiti vedno pripravljena, da jo pokliče mož. Vkliub vsemu temu. pa more mož, kadar hoče. po-s!ati svojo ženo k njenim roditeljem. Kon-fucij ?e dal možu 7 razlcsov, iz katerih more na mesin odpu55tit! svojo ženo. Tretii-na vseh zakonov se konca z razporoko, kl io zakrivi mož. ker Žena nikdar ne upa provzročitl razporoke. ker z^ubi v tem slučaju pravico na otrcke. In če jo )t mož še tako onečastil. žena se poslovi od njega z besedami: Ostani zdrav! • Naviderna smrt tepe đekllce. Nedavno se je zsodil v Ti:rinu čuden slučaj oživ-llcnja. Krasna deklica Rosa Santa je ne- varno zboJe'a, Četrtl dan pa !e »timHa«. ZJravnik ic konstatira! smrt in dovolil pogreb. Ko so jo pa hoteli vzdi^niti s postelje in jo pdržiii v krsti«. *e je dckii -\ probudila s strasnim glasom in preplatila vse navzoče. * Žcns\am v albusi. Ce hoče^ prisi itl mo5kei;4. da te bo ljubll. tnu moraš rcČi, da te ne sme. Cl* xa pa hočeS prisiliti, da te bo puvil, mu moraJ reči, da tu m>ra li:ibiti! j * Ce bi bib kraljica! V neki londonski j soli je dulj \wvč\ ija djset!ctrlm u^cTtkam i nalogu, naj napišej », kaj bi de!ak\ ako bi j ble kraljice. Skoro vse učenke so ?aie!e ! nalo^o z besedami: Ko bi se p'cbudila, bi tako' po/vonila sh;k;nii, da mi pripr.ivi i k^pcl. Nato bi pila kavo v postelji. Po 1 zalutrku bi se da!a* p Ccsaii. Mtdtjm bi i bi'o že po'dnc in sKdilo hi kosilo. Po ki>- | silu bi pozvala moža. ča namesto mene pi^e p;>ma. Zvečcr b: pozvala kralja, da se malo z Jenoj poznbava. Nekaterc pa so ti:di napisale, da bi jih moral kralj sprem- Ijati v ki*Tr»: • Japor.ka in topota, laror.ke ne sma-trajo er.lote za areh in Japonci ce nrav niČ ne v/nemirjajo oh ženski eotrti. V JavT.i'.i kopa1 'čili se koplicio često ni.vki in ženske brez kopilnc obleke. Nccstctijrs.i ra se jim zdi slika ali kip gjok* ženske. V pri-sotno^ti tujcev so Japonke vedno »dostojno« oblečene. Glavni urednik: Ra«to Pustoslemšek. O^covornl urednik: Ivan Fodržaj. Poslano. * Novo projektirana mednarodno trjt. ^pcd. d, d. ^Orijcnt« v Mariboru se poslužuje v svrho svoje agitacije došle' popolnoma neobicainega in ne-dostojnesra tona v nadi. da zamore s svojo nelojalno reklamno politiko) pridobiti zaupanie v tnrovskem svetu. PriDominiamo, da te?^ nokvi'lifl-ciranejra postupanja ne op.so.wrno samo mi špediierji, temvcj tuđi vsi i/kuSeni faktoru v našem tivovskem svetu, ka-terim take prazne fraze ne malo ne imponiralo. Upravljeno dvomimo. da se na po-zlvu podpi?ani tr^nvci ^triniaio s trv vrsto reklame, temveć smo mnenia. d:i :c ta malo dostojna reklamni politika de!o po^nmeznika, to tembrli. ker se delaio obljube, na katere dotičnik sam ne veru je. Iskreno obžalu'emo na^e tnrovce. k! so se dali na ta na*in zavesti, da izkazuiejo poverenje raznim Uudcm. ki teg?, poverenja ne zaslužio. Na taki bazi osnavliati r\rrdko ie pač zelo ne-trs:ovsko. Ako bi reprezent^nti tcs:a društva bili v špedicijski stroki naohra-ženi !:udje. bi se gotovo ne poslu^cvall takih sredstev. Zavedaite se, da ste z Vašim no-lepim napadanjem žalili cei SnediJi'ki stan ter zr.ntevamo od Vos. da najka-sneje v roku S dni Va*e drzne napade na naš stan javno prekličete v vseh ča-soDisih, v katerih ste obiavili Vai5t vabilo na subskripciio delnic. Obžalufemo, da smo prisilenl to novo se osnavljajoče društvo na ta način Dozdraviti! Za Savez špeditera lucosiavlj© Sekcija Maribor Stevo ToneiČ Mrastlnskv t č. predsednik t. 6 tainik. • Za vseblno tega spisa ie uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon OijaNa iz boljše hiše sprclme v ce'o oskrbo učiteljska rodbina. Naslov povc uprava Slov. Naroda. 7966 Gastntški plašč dobro obranjen, še pred vojno blago, se proda. — Ogleda se lahko: Poljanska cesta 87, vila Bergman, pritličje. 7965 Posastvo na Goreniskem se proda po ugodni cenl. Po- nudbe pod „Gorenjska 7947" na udrav-ništvo Slov. Naroda. 7947 Blagagna! Kupim dobro r^hranjeno National regi-strir. blagajno veliko, z več predati, ali tud i samo na 1 predal. I. Visovi« iek, 2a!ec._________________7973 Rnlisouelkl pomoćnik! dob-o ->ur eni v svoji stroki, s* takoj spreimejo rr« Wn;ipovezu in papinr Industilji Viiko Wcixl, Marhor. 7970 Išce se •kladlšćnikza les In delovodja za žago (polnoj;i.ijneni'<). Obj morati biti svoe široke pcpolnoma ' e^ča in dobra mu ni nula ta. Franc Dolenc, lesna Jndusfjija, Skofja Loka. 7971 Elepiai m\m sg&9 Z zasebnim vhodom v rarterju flH I. nadstrop u v S-. peter kem, hančiSkan-scem a!i dvorskem okraju Iščo oficir (major, Siovenec . Piača i.ostransua stvar Ponudr?e na nasov. Major F. A K., Ljubljana, Hotel Union soba 15. 7969 lassrirajte T Ulov* Narodu. Klavir dobro obranjen, znamka Steizh^mmer, in lovmka puška nm prodaj. Kar-lovska cesta 18, pritličje, vhod z vrta. Od 12. do 13. 7957 Več dobrih se sprejme takoj v trajno de'o Hrana in stanovanje v HSi. Ivan Vr-hovee, Dravlj«p St, Vid pri Ljubljani. 7952 Proda se kompletna električna oprava za 7 luči, komp. oprava za plin in kopalna cinasta ban|a> Naslov pove uprava SI. Naroda. 7959 Maski ifl ra'ii \M se spre^emalo v popravilo vsa-ko sredo in sobolo na sv. Jakoba trgu. 7960 K^fn^ kolu kavBrsfko lialDiMo sprefme kavaraa Sloa, Liub-ijana. 7976 Proda se v sredini Ljubljane na zelo prometnem kraju ležeča hTia s prostorni mi trgovskimi lokali, dvema stanovanjema po 5 sob in dvema s tremi velikimi sobami in vso prittklino ter s stanovanjem za hišnika. Pojasnila se dajejo na Dunajski cesti 17,1. stop., I. nadst. desno, vsak dan od 2, do 3. pop 7968. Na sfanovanfe 796/ so aprelme soliden po^pod. Naslov pove uprava SI. Naroda. "Javnodružba. raznepa pohištva, obleke, zlatnine itd. dne 8* novembra ob 9. mri dop« v Ljubljani, Gleda-liška ulica 2, III. 7950 Okrajno aodlfteo Ljubljana. Hupim dvB omari za oblekc, dobro o. ranjeni Ponudbe z na.c.!ovom in ceno pod »Omari 7941' na upravo S!ov. Nar da. 7941 lnteliseiy in pp! iece nameičeno cisto sobo r rtrst« ali v Srednji Šiški. Ponudbe r.fl ,št. 9S Hotel Union" 794'J ]fieb!ovana sobi se Isče za dva solidna gospodi even* s hrano proti dobrrmu pTaćilu. Ponu bc pod .,Vojvodmee 704^" na upravo Slov Naroda. ____ /94^> sprejaao tv dki Ko^ačcvić I Ter-šan, Ljubljana, Prc^»nova uiic^ 5, dvortSčc desno. 7?5S Taloi se pii pod «g dnimi pokoji v najem go-atilna In bufet v me>tu alt ni dc iel1. Ponudbe pod Gostima 794>' rn upravo Slov. Nareda. 79kr Sobo brez hrane ift:e'a ^v^ vl^o^.c-šoic** Vse ostalo po d -govoru. Ponudbe pod „Soiidna 7^43" na upravo Slov. Naroda. 7943 Spalna soba moderna, nova, ;z prvovr?tnec-i i^a. se Ceno nrođa. N.isi^v rove Anon čn\ z.ivoi Draga Beseljak, Ljubljana« Sodna ul. 5- 7933 Ke • je niifiouoiiiP llJiuO ¥uli|u oerfek^n in hilanc** zmažen se takoj sprejma. Ponndbe z navcdb<> pl.iče in pr- psi snričeval pod .Tovama 79^7* na upravo SI' v Ni oda. 7937 Proča se dobro obranjen moški zimski | *la$ (Mamci). Naslov pove upv. Slov. Naroda. 7^54 miM Izirolčlil 1 f*^„ -^ v vs-iki množini ^S§IO r.a drobno in debelo se dobi v ZiQtn\i Si4« i pri Ean;niti mizU ^763 Ženi I na ponudha Katrra miad^. naobražena in dobrr.^^n.i Slovenca bi bila rrivcl;ra spoznati se v svrhx> ženitve z btotakitn mladen *v-m. kat«.rt ima aamt n po^ne^e nekoo rt a : ^o tilno prev..et! . V c dr go pi-meno. Do. isi pod .Realist 7.34" na utjvo Slov. Naroda. 7Q24 Zenit i at ponudbiu 211ctna U'!iff1 i:a v samrti žp!i znnn] v ^vfii > ženitve z naobra2o^im pc^ o-d-.>m, ker n-tia • ii:ike v lW- -bo. B cz-!j brnp-t*e:-l «st n vnanjust b.aij.1. dobr . <.la tosrodtnja. Od s o]<:ev vA .jbiv. '. mes ć •(> 10 0 ton. Re>n p n clbe pod ! .Učiteljica 7^38• na upravo 61. N«xoU3. , 7^38 I HoMifrt °1 u"iav-i SI. \ar. 7 ^0 Mellovsno sodo z ota liče so.iJen ran*n ,?r iđ.ikf samce, i.v-o'rijc cenj. p'n.i-i'bc p id ,St.i!en 7683" na upiavniS vo Slov Naroda. 7S8S c.^1 E. Ke. a: a irrcvcti F. Domin* o-v:«fy bio> rnn> K ♦'.<>—, czano 70 —. T. M. D05T0JS7SKI od Dr. D P.ilnsTVO n: >.r :': rvj.3i-v.cn brol. K .0—. ££0331 CaVJLH dU Stanka Tom..$ ći. bro?. K 20 — S c rari;ri-'i>e cbnvlja: , SSarfern« hn irnica11 Z^fjreb, i % ii kolićeva itJtca br. tt | ■ Sulj« se saM <» t o.iicćem. r.e iuN Lcpo meKovsno sotQ ali r;-. meblovano loče r^Ud cospod rivatni uradr iW'. f'onudbc pod ,SoInvmn sr ba 7:<13* na upravništvo blo^cntkeca Naroda. 7^13 "~UJTenHa~ a in M.'K1 ih I u-nu^re na Zvonimir Kopltar9 PTn nlna pi-1 Ra«eku. 7*! > plsnrnišHo fis:^ perfektno v si-'.e'-ski m ne^l-1 k<>..*-spo dencf. Km ?ovod- tvu in str »jepisiu sprcjTie ta^oi r J ' in.i iurej St»rk, Vir»ne\ jcrilucf, Ć--\}e tace iskUko pi Carice kt>Ku-- i, £;.ske rrci', r'^^rde, pi:r me i(d.. k:pi * \s ki mn06« na upravo Slovenskega Naroda. 790 Zenitna ponudba! Premolen, vdovljen starejSi industrijalac bi se lenii i damo. star > okrog 35 let. Ponudbe s slike pod »Indust ijJec 7t*18 na upiavo Slov. Naioda. Diskrecija zajamčena. 7838 tegubfil smo po do^trajai | mučni boleml, I ubo mater I osu oma talčo, gospo Frančiško Kadivc v 78. letu svoje starosti. Naj počiva v miru! Pogreb se vrSi v nedefjo dne 6. t m. ob 3 nrl U Vldov-danike ceste ft. f LJattJtHM. novembra 1921. Anton KadlvCi •in. Um Kadivo, | sinaha. Izgubili srao po dolgotrajni mučni bolezni našo nadvse ljubljeno mamo oz. staro mamo, gospo Marjeto Mazi v 77. letu starosti. Pogreb se vrši v nedeljo dne 6. t. m. ob 4. uri iz Škofie ulice št. 12. k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Ljubljana, dne 4. novembra 1921. Žalujoči ostali. j Potrtim srcem javljamo vsem sorod-nikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našega predobrega, nad vse ljubljenoga sina oz. ! brata, gospoda Franc Smaka, ! trgovca s klobuki v Ljubljani, j po dolgem, budem trpljenju in previdenega i s tolazili sv. vere v 34. letu njegove sta- | rosti v petek dne 4. novembra ob 10. do- I poldne v sanatoriju v Topolščici v boljšo večnost ; Truplo blagopokojnika se prepelje v ; Mirno, kjer se položi k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo brale v Mirni in v Ljubljani. Ljubljana -Mirna, dne4. nov. 1921. ; Ivanka in Ivan Šmalc, Ivan Šmalc, starši, brit- Ivanka, Miči in Angela Šmalc, sestre. Glovnegn Knjisouodjo Iftaa 4L 4. TaKttlla, Ljubljana, Kre-kov l*f 30. Plača ado dobra. 7837 Kupijo se lepe in velike Iničje kata« Pismene ^onurtbe pod .L. U 7839« aa spravo Stov. Naroda. 7830 Mesečna soba elegan'na, velika, • posebnim vrodom, električno raiavetHavo. parketom, v St. Ptterikem okniju blizu električne let. •a takoj «ala1a. Podrobnosti v go-sti! i Draaftak, Bohor čeva ulica 9 < d o naprej. 7879 Rezanje dr¥ z motorno žago te dobavo dnr, v»ako množino dostavljeno na dom, pri poroda Led. lUrali, Akm«ije»a easU IO. (Tnmnjjfea postili to. ?2tri ctrfetv). 6d82 Kontorisffnju mi a, imoine i'bohrv.-.ć-ne m stroie-oi£ a evtnt. začetnica •• aprajma. Naslov pri upravi S:ot. Naroda. 78// Proda se i pic-ste roke več sto va;o;.ov buko-vaga In amrtkoveoa lasa n drva in ogija ii vecjega gozdnig i komp:ckM n* Gorenj»kem, pol ure od os:a|e. Ponudbe pod „Diva in tjflie | 7850" na upravo Slov. Naroda. 7850 i Konteristinjn J sarr;-stoTna slovenska in nemlka ko- ! respondentinja, izurjena strojepiska In ! stenograf rtja, se t- knj pod ugodn m1 pokoji s"'ejrne Oolab Jfc Ko«, to* vanca kemlčnlh lacdelkovj Ljubljana - Vlfc. 7741 TvornKari I Savlasnik jedne dalmatinske tvrtke Želi preuzeti zastnpstvo z a Dalmacijo I i rebo b komisiju. i Garancije po pogodbi. Eventualne po-! nude na poštanski pretinac 8t Split. j 78f>9 Najvaf Ja saloga klavirjev in pisninov v Ljubljani. Tvrdka JeHca Haibad, ro|-Doirae, LJakllaiia, Hilier- feva ni. S9 priporoča v nakup najboljše instrumente prvovr- stnih tovaren po solidnih in zmernih cenah. IClrll SIterj \£w UUBUANA ^.J 500 kron doW, kdor poskrbi misderr.u fnženffju melo foblco. Ponudbe pod .Stanovanje 7904* na upravo Slov. Nar. 7904 Prodajalka dobra rroČ irurjrna mehane vtrok- aa aprajme takoj pri Karl Cim-parsak, trgovao, Sevnloa. 7^V8 ^aF" Sprejsio a« takoj "W trgovski pomočmk za trgovino z m«šanim blagom Ponudbe s preriai spHfev«! in aahtevo pla^e na tvrdko F. 8ar#on v Lju-toanara. 7929 Štedlnik prirr^ven ?a post Ino fn tri lonTf n* (sobne) pečt na prodai. Naslov rovr a prav. Slovenakega Naroda. 7903 meblovann soM sa samoa u radnik a te rpor^t v sredini fneitain z rlcktrlCnn r*zsvetlja-vo. Ponudbe pod ,L5 3C79Ii" na uprav. Slov. Naroda. 791 1 ~ ------ i Strojt za HUdivnjt Ka. Turbine. STROJNI TOV. IN LIVAdNE O. O. UUSLJANA. Oakrbslitro p!a Ima ? PaHjin odda v najam HhoFov v vodah-S'sva, od Caifcnovega -eza do TrZISke Bistrice, potok Llpmca od izvira do izli va v Savo, potok Kroparca od i2vi-ra do izliva v Lipnico. Tonadevne ponudbe (zncsek enoletne najem?^lne) je poslati na eozđno oskrbniStvo grofov Thurnov ffrad Ravne, p. Guštanj. Ko roSko do 20. no vem era 1921. 7758 fiucln! strojl i' s? Jlvnnte ^?^ h sisierriov na drobno m debelo po najnižjih cenah in najboljše kako%osti dobavlja po vsrj Jugoslaviji najslarejla in najbolje renomirana tvraka te strroke L leiAerg. lien II Dolzre nominirane lir. 23/3 Ksta]. — 5794 — Hrvatsko doplsovame flDIFI1TM laftatIidilkiol]a«tih h*rwt $#>^S%IaWll 1 linitttT, Iškov in staklar- erutaa i o. i. preje Shafa Uefa. Velika zaloga &8- L;iibl!*Ea, BnkloSIfteva c. 4. stnh (opi6eT,vseh potrebita nasproti hotela ,UNIONU. za alikar]e in plaskarie« Najtoplejša zahvala za so-žalje, izkazano nam o priliki nenadomestljive izgube. KONJICE, novembra 1921. Rodbina Laurich. Zahvala. 2a mnogobrojne izrue točvatva povodom bol«- I mi IO smrti naie neposabne bčere, lete oiiroma ae- I Caldnje, gospodične I Eme Krenner | izrckamo vsem ntjiskrenejlo ishvalo. Prisrčna zahvala I vsem, ki so drago pokojnico obiskali v njeni bolezni f ter jo spremili k večnemu počitku. | ŠMaJJa Uka« 3. novembra 1921. I RoiiiBii; liojiij Krener. - Aiiliji Krtsir. | Prva f«goslOT. barraiija, knaaratvo in strojarnica P.Semko, Liaaii3ti3jliO[?230. aara|aama Ucl6j« kota t barvo ka kor vsa v to strcko spada oCa dela Dtlo pfevzemam v trgovni ^evl;e^ om er«đi»6# it 10. -mm Poniziciceni: ntva dvokolesa, otroSkl vczlčkl, !ivaln( strojl, tud! malo raDljtni. F. Batfel, Ljubljana, SUrt trg St 28. Karlovslu c. 4 Resi eva cesta 4 I>rtpcroia svo'o vcIko zs'ogo pOfci« lana, emajlirana In fususna po-agtfa. ^^': f Pozor, rvektrji! „Diamalt** tvornice Hau&er & Scbo'.ka, Djna; -Stadlau v nrtdpiodiini k«kovo^ti se dobi zope! ni elavnenrt zastopstvu za Ju sos * vi n Eđvard Sft&^nsc, Zdgrcb. Sk .iJ t e S'iC5«mjyert>va ulica 10. 7269 S*e*a baterl e 3n ir.a?!ii&se svstillke priporoća Egn. Vokf ifBbliana, Sodra ulici St. 7. i ^ovotzaiia knfiga | ja siliilif ' (dva sveska ss 99 slika) cd profesora Antona Vukatoviio dobiva se a knjižarama :!i d;rr—12; praS-k za ns! v oblak! In psrUn K 1C in 25; ti-kturn prut; mrć«S0in na sadin in selenfadl ^uničev. rastl-nV Pra^rk rroti mrsvl|am K 10. in 25. Pošili.-t po povzctju Zavod za eksport 91 Jfinscr, Pstrlnjska ni 3.1 a grab 15. Praprodajald popust! ko?e. obraza, vralu, rok, tako ka'. lepote* 4 kosi i zamotom in poitniro 98 K ..ELSA11 obr&zna pomada strani vsako ne-čistost kože son-Čne pege, za:e* danec, naborr. itd., naredi kožo mehko rolnato-be.< v fkatljah 7 K; v vre- ,cah 5 K; >achet di?t^a za ceiito H K; -ch«mT>oon za lasc 5 K; ruir.cniio 12 i -! tk-»v Si4 K; na^inejJi parfem p? 40 in | 5 ■ K; močna v. da za lase 5S K. Za :< lažne pied-rrle ^e i»t> >t sn poštnl - prseb;j rsčuna. !JX; V. K1LE2. tekiraar. STUBIC: 1 •***, Bm tn 211. laTvaika. i Tnfje ia stropa iideloi« ia ureSaja na <\,-he!o n drobno m2 po K 3.5^ pri vetjih naro'ilih znamen popust. Steioer Antoa. likblisaa, Jeraaefa al. 13 Traou. vsnko\T3tnl stro4 in otodje tud) f« rablieni ra mehanlčno stroko šlvalnl, pisalni in razni strojl, dvokolesa. P. Bfffel, LlDbljana, Zvonar-Sha ttlioa At. 1. 7585, ^otomo kolo z vazrkon znam'/a FN, 4 cilindre, 7-12 HP. l' h'tro«:ti. y>ogon ns Vn:dnn. oro^ti tekg Zenith raspllniač, Bosch ma« gnet :td. pokrit vosićok v naj* ^ljSem stflnu, t rez p"ov:r..itiko, %e po sko nizki repf proda. Ni o^'fd in ^ojasnMa pri Joo. Moravec, M^ri-Dor, S oven^ka ulica b. 7S31 ----------------------------------- ^ Parkelnc Scsclcc iz s!av n^kega hrasta dobavlja v vsaki množini ot vapona žice fp^ne ft. 22 pa jako rrrk! cenl za oddatl. Imam tudl ca 2 a^ona napo! tliJkcga iCOM po ugodni ceni na prodaj. K •«•*%?••• vsa'-o molinn l^ejja \^^J^fTI tnltega buko« vaga orjl]* ter bukove In hrastovo prarjo. Cenj, :a naročlla Ul ponudbe Je poslati na Franjo Drobnič Irgoveci LeiSkg. 9PARI»1VI0Nc ^ARAMO^ CurrMcve pete. Nepo« Iconiljlva trajnost. Tvor-nica: Bratislavi* - Patr* fatka. Prodajni biro: Pa* ratr.cn Gununfingcstrie, Wifn VII. Neuban^asse No. 7. iiil i*? Ili LJublfana, Bllierjtvr. vi. 7« Speclalno stavJe- " aa pođjotla ia bi-tOĐsko, telaio^^« tonska in vodao — r^radb«. — vodnih bIL stran. 8. .aLOVCNSM imakuu*. »rnc 6 novembra i»ji. *'ev. 50. Dr. Pečnik, Jetlka. Današnje strogo znanstveno zdravljenje. Vsak jetičnik, ki hočc doma ozdraviti naj kupi to knjigo. V vseh knjigarnah, 48 strani, 9 K. Jugoslovanska banka d. d. I Deln. glavn. K 200*000-000'— Centrala v Osijeku. Rezerve K 50,000.000 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26. Kupuje in prodaja devize in valute Rnifnilon^ei'e. ; OHrest^le *log« na hranflne knffi*ee in na tekoći j rrćn^i no nafvHM obre^t^t mari. Velika zaloga klobukovin slam-nikov se dobi pri Franc Cerar tovarnar v Stoba roita Domisle Qrevzema:o se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko- vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre- £ernova ulica St. 5. Sprsemjin!» v fređo. I Koksa ,puch' in ,Waff enraJ' _ pnevmatlka Danlopu, Heitto^IIer, AqmlUI« m kapi na!cene]e pri tvrdki lp. 1, Mm. Mu Uto 1. TOVar?1^ Barva vsakovrstno blago. B^^flP B^g^žji^g B KemlEno iistl obleke &^0 Z&m i%&l%lO SvetlOllfca ovratnike, za-IJubllsaE, Folfacskt nasla St. 4 pestnice in srajce. Podrninio : 8alenburgova ulica 4. " PODRUŽNICE: &3AHIB0R NOVO MB3T0 KOČEVJE Oosioska uL 38. 01b»ni trg ata*. St. COSDLICH-LIIIE rre3 (ATttro-Amerikaea) Trst - Amerika prevaZ« petntke ▼ New York redno 3 krit t jat-________ no Ameriko po 1 krat mescfcio. Pomru đije ia tm. ffMAH HMffTf T *1ml XMt0Plik» »*'««• * a« liste prođije d'fHm lUlVlVLl LJlbljalt. Kolftfvtrskl Olkt 2* __ ___________________ — — — —— - ■■——-- — Ž£LE£E1IŠ!CE PRHGOVSt fcukcve in hr« t-ve kori v vsVkI mno* ni uvozni tv cT r« Janko l-avrlc, Strasbourg, Frjinoe, ruo Charlas Appell, 1. Natančne ponudbe fianko Spilje! Ooojestranska bančim garanta. Ponudite tuđi druge izvojne predmete 7963 ^------------------- Obvestimo stem, da je naš dosedanji zalagatelj v Ljubljani, g. Jos. Pluhaf, odresen tega posla ter g. RfclenioU Mirha po-verjen z našim zastopstvom in vodstvom naše glavne uloge v Ljubljani, kateri si bo prizadeval naše cenj. odjemalce s točno in vestno postrežbo najbolje zadovoljiti. Pri tej priliki opozarjamo cenj. obČinstvo na naša izborna piva v sodčkih in steklenicah ter se najtopleje priporočamo. Delnlsbo piuounrna LažKo žalec, Lasto. &j* ^ v»i T^ffljfl^^* a^A yj a^^fi %^^ ftl ^^^^^tfflBti^^^^SaarfflrHBM^Ei^^^Baa^^^ t^IHB lS?-iiLi-;EZ3UI-HiŠE-U!LE-!«Di)STR.STfiySE-ROST01?!= ¥ trgovini Mestnl trg »L 3. BaBft aBaj E^a^a^aaiBaE?' ^33 .^S^^P ^h9 aaaaV bbeI ^faawJ^E aaaaai aaVn ^aaaaT aaaaa ^aaaai ^a^aa! f^aV se dobe ie po |ako niski ooal moftke obleke od 650 S napre) „ raglane „ 1100 „ „ „ Hlače „ 150 „ „ damske piašfce od 550 „ „ „ koštala! „ 600 „ „ „ modne obleke 900 „ „ „ krila 300 „ „ In kotnbovlna od 300 „ 99 Ogleđat se labko priđe viak ftas. i MIdealitreds iopnln ma \z<* neio. .V o vr»<»treh!|ate ttFa^nastu zajamčeno ne kod jiv. m ne oabarva, drži stano-vtmo, barva Ćrn<», temn«-" fjavo.rjavo , svrtlof avo, te urini'jih cmah. ZaMevfejte ce 1 r I Z odličritm snnSt.ivan en PI%AWC CVI-LAF, 8!ov. Bistrica. 7^47 Elektrotehnicno podjaiie Ffaa Saks. Maribor. Ljubi] sisa, Slovenaka olloa 20 T asks cssta 19 obveza svoje od-c nalcc in tr^ovske prijatelje d* je zn *• izvr^evatl elektro- tehnično r»b štovanje s 1. okt. t. I. zopet sido tono in ni več f dru?bi z g. Tratnikom. — Hriporoči se za zerj b > vse'i v ele ♦• t^hničao stroko tpa- daiočth d.t, k.tera izvikujem t /n-n i vrs'n stjo. novfgfa kakor tuđi odpadki sfareTa. 2SANJSSE T07AH^E ie!~zne, !i!ia5avit!čarsVe In Irovf^s^ r«^« ..'ITAK*1 i» d. !?85r«M* f5r! Lt z elektr čnim pogonom: poleg tetja Imi v z.^oi vse vrste strjev za obrt In ifiđi!sirijo kaK'or tndi z.i rodb'i^o po:^bo. Pedrsi&'^a: L?r»b!??^?, S^a^ar^ana ulica 3 5 ln v vsah vellJfi ler^fi^ Hrsavo 5KS. najcenejša obratna moč .30, 40, 63, SO, 100, 120, 130, 150 in 200 HP, takoi dobavi.o. ech-ft lor^s's Jci. Ws ts«r. SEDEZ DRUZRE: W;en I. Wi;dprctmarkr 10. Te)efon štev. 22.501. Brzojavi: Grazer Wageonfabrik Wen. TVPRN1CA IN GENERALNO RAVNATELJSTVO: Graz, E.e.een-bergerstrasse 31. Telefon: št. 4206, 34G2. Brzojavi: Waggonfabr-k Grsz. 7935 Esterer — AStttlllng dobavlja brv:o po najnižih tvorniških cemh L o ic o 91^ €$> im i i © Aitmann JI St«ckderf C a rt na tati dobavlja brio po najnižiih tvomlikih coah Radi nenadn^ smrti je na prodaj enonađstropna, novozsjra-jena trgovska stavba. Hiša je na deželi, kjer bi izvrsfno i:ha;ala trgovina z m^^anim blagom in deželnimi prideiki. Naslov povc unrav. S:ov. Narod3. 7S26 VcČ^a dobro vpcijaca ir zarska tovaraa i^6o v a vrh a ratiirjenja obrata |p\ *^0 ^ g a L^$ ^^ y g ^ \>£2^ fi ^3 z raznoložljivim papitalorn Pokoji ugodni, enormni dobiček. Cenjeni dopisi pod „Bodočnost' 770Sa na uprav. Slov. Naroda. 7703 ©ESAKO, H5R?IA najmodernije areiena tovarna za Izdelovanje rajrzznovrstnejSih iz prvovrstnocja materijala v vsakl množini. Pravca* majo se tuđi staro p!lo v novo naiekanj« Srata KOLENC Mirna« Dolenfsko. ćene zmec-ne. Izvršit*« to6na. Pazite na sitamhoi BBAKO, MIRNA. Nasnanlam, da sem odprl odvetniško pisama v Kamniku hišna štev. 41 (na Glavnem trgu)- Sammik, dne 30. oktobri 1921. ____________Dr. Kofirad JanežI?. Ministarstvo Vojno i Mornarice - Artilerisko Tehničko Ode-Irnje - Romontski Odsek • nabavičc direktnom pogodbom i to: a) Fonfa za teiku artilarijn............£63. b) Fonja za Eaub:£ko Artlleriln..........3ig. o) Volova tešući....................575. Uslovi se mogu videti svakog radnog dana od 8 — 12 i od 15 i po do 19 i pd časova u Artilrrisko Tehničkom Odelenju Ministarstva Vojnog i Mornarice - Remontski Odsek. Zaintersovana lica treba do 1:». novembra tek. god. do 11. časova da podnesu pismenu ponudu snabdevenu se dva dinara taksenom markom. Iz Kancelarije Mlr?8tarsiva Vofnotj 1 Morn?r:ce - ArtUe-rlako Tehalćko 0đe!e^(e A. R. Br. 4267 28. oktobra 1921 god. U Beogradu. Sve vr^ri !iooć!h strojeve tz Uorn'ca .^Kalaar4' Jfinaana1 u« tvorni:ke cfjne neposredno iz tvornice tU ocarinjeno sa skta dlita Zagreb nudja °eaetaf odio za IJtsćo stro feve aja ▼eU'^e) — glavno zastupstvo — Em. Fischer, innl Jnrlšićeva ni. 6. T«l«fon kroj 3-08. Doknadni dijelovi šivaćih s; rojeva ' dvokollea te nrverairednih ino-emskfh pnevmatlka na veliko i malo INT Tratite eijantk. -^1 Prcmgfo! zeuođ za mm® d. đ. 9 Ljubljsril pro^s'a Iz slovenskih presiogovnlko? veienfski, šentjanški in frboveljski pramog v»eh kak* vo
  • Iovaškf in angle$ki koks za Hvarns in dom co vporabof kovaški premog in crni premog. Naslov: PEO^BTRI ^AVOD ZA PERfOS i! t. LJtbMain, Nm^n ure* !9. K«p Ul S 20,000.000. A I I I II r III \ a II r A - I I ivi I i li *1 fl II I li n 11 r.eisr?« ohrm i: 6 tOJ CjQ VlaV I LllU^n. fcr-VI^ \Uill I ilA aV#r*^i€%.fil--------------------'--' j Podružnici: Novo mesto in Rakek. LjublJffRSt Sef©FjfeUrSSVa tttlO StSVa 1a IzvrSuje vs» bančne trans^kcfi> n^«ku^aptnejc. j Denarne vloge — Kakup in prodaja: efektov, deviz, valut — eskoirpt menic, te jatev, fnkrur — akreditivi bo za j I^aatnina in tlak »Narodne tiskaroe«. Za indaiaUu dol odgovoraa Valtotin Kopitar.