Iif 153 ft	S
vrBŠm »samurai
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
Leto XX Številka 12 December 1988
Cena 1000 din
LJUBNO
GORNJI GRAD
Kakšna bo naša pot v letu 1989
Pred. letom smo zapisali, daje morda pred nami leto velike preizkušnje streznitve dela, poenotenja in konec z napakami, ki smo jih delali, katere so nas pripeljale do stanja, v katerem se nahajamo. Zal se ta naša, za nas vse pomembna novoletna želja, ki smo jo izrekli iz srca, čeprav zaskrbljeno, ni uresničila v nobenem delu, le da je bilo leto 19'88 za nas vse res velika preizkušnja.
Preizkušnja v vsem svojem slabem, ki jemlje voljo, delo, pospešuje inflacijo, v borbi za oblast, para živce, ustvarja negotovost, ko javno in glasno brez dlake na jeziku kažemo na možne in ne-možne republiške meje, posameznim republikam pa se nakazuje prostor nekje izven jugoslovanskega. Da, vse to je res, kljub temu da smo si in da so si vsi ob prehodu starega v novo leto stisnili roke in si zaželeli najlepše z obljubo, da bomo več in boljše delali, kar naj bi pomenilo za nas in naše otroke lepšo, boljšo in mirno prihodnost.
Rad bi napisal drugačne, lepše, bolj spodbudne besede o letu, ki se izteka, o letu naše jugoslovanske velike preizkušnje. V vsej tej množini izrečenih lepih spodbudnih besed vedno in znova v praksi in vsakdanu pozabljamo na naše bodoče življenje, pozabljamo na prihajajočo mlado generacijo, pozabljamo na pripadnost sredini, v kateri živimo in delamo in v borbi za oblast pozabljamo, da smo Jugoslovani in da bi morali svoje interese dosegati in doseči po mirni, tovariški, prijateljski poti, s tem pa skupno oplemenititi naše delo, ki bi Jugoslavijo in vse narode in narodnosti popeljajo po poti navzgor, po poti napredka, civilizacije, dobrih medčloveških odnosov, to pa je tudi smisel našega sedanjega in bodočega skupnega življenja.
Obrnimo se k sebi v naše lastno okolje, kjer ustvarjamo, delamo, izredamo naša hotenja in kako ta naša ustvarjalna hotenja tudi uresničujemo.
Lahko izrečemo lepše, bolj spodbudne in ohrabrujoče besede, izhajajoč iz nalog, ki smo si jih zadali.
Kljub temu, da smo del jugoslovanske stvarnosti z vsemi problemi, ki so danes aktualni, lahko rečemo, da smo vendarle drugačni. Ob problemih, ki jih ne manjka, beležimo dobre gospodarske.
rezultate, svojo energijo izražamo skozi delo bodisi v družbenem ali zasebnem sektorju, svojo solidarnost smo potrdili na majskem referendumu za IV. samoprispevek, s tem pa dokazali visoko stopnjo zavesti, dobrih medsebojnih odnosov, predvsem pa zaupanje človeka v človeka.
Mnogo je bilo opravljenega, mnogo je še ostalo, prepričan sem, da bomo kljub vsemu še marsikaj zmogli
Neoziraje na nesmiselne birokratske posege — ukrepe moramo misliti in razmišljati kot naši že sivolasi Zgomjesavinjčanj tudi počasi se daleč pride, posebej še, če v ljudeh obstaja volja, in delo in da je iz tega vidna tudi pespektiva.
In perspektivo imamo, če bomo ostali složni, enotni, delavni, solidarni, predvsem pa hrabri, da bomo brez kompromisa stopali po poti, ki je težka in naporna, vendar po etapah ob pomoči in sodelovanju za vse nas prehodna in atraktivna.
Naša pot v naslednjem letu torej ne bo obeležena in označena z mitingi, nedelom, z vprašanji, kdo je komu tovariš, kdo komu to ni Naša pot ne sme, ne more biti in nima temeljev, ki bi bili zasnovani na nenehnem čakanju in vprašanju, kdo nam bo v te temelje kaj vložil; temelje smo postavili z žul-javimi rokami in na teh temeljih bomo tudi hrabro gradili našo čisto, lepšo in bolj pošteno, za nas vse lepšo bodočnost
In če bo več in več takšnih sredin, si bomo ob koncu starega v prehodu v novo leto lahko rekli, bratje sedaj si pa natočimo čistega vina, na zdravje, na srečo, mir ter delo, ki bo prineslo vse, kar si vsi danes tako želimo, poenotenje in streznitev ter odpravo napak, ki so nas privedle v stanje, v katerem smo.
Skupščina občine, njen izvršni svet in družbenopolitične organizacije želijo vsem občanom v letu 1989 zdravja, sreče, miru, osebnega in družinskega zadovoljstva, ter veliko delovnih uspehov, ter polno mero optimizma
Vsem našim najmlajšim pa uspešnega nabiranja znanja v šolskih klopeh, ki nam bo v bodočnosti omogočilo lepše in boljše življenje.
Predsednik skupščine občine Mozirje inž. ANTON BORŠNAK
Našim občanom
želimo
v letu 1989
osebnega
zadovoljstva
in delovnih uspehov

Družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, skupščina občine in njen izvršni svet, samoupravne interesne skupnosti in uredništvo Savinjskih novic.
Vprenekateri delovni organizaciji v naši občini se bodo pred prazniki za več dni ustavili tovarniški stroji. Počitek bo delavcem prišel še kako prav, kajti za njimije leto, ki se ga bo le malokdo spominjal po dobrem. Zato bi bilo prav, da bi se med prazniki obrnili vase, poiskali mir družinskega kroga in tu našli moči za življenje v letu, ki prihaja.
Kdaj bodo zazvonili telefoni?
Prav pozna se, da v naši občini že nekaj let ni bilo večje akcije delitve telefonskih številk. Zato seje na krajevnih skupnostih nabralo toliko prijav, da bo moral marsikateri prijavljeni prošnik počakati na kasnejše obdobje. Sicer pa v tem trenutku v petih krajevnih skupnostih prijavljeni prošniki za telefon že vplačujejo prve obroke. Zneski so za različne krajevne skupnosti različni, v njih pa so vključene povezave do posamezne krajevne skupnosti, nabava avtomatskih telefonskih central in njihovo instaliranje ter izgradnja objektov za telefonsko centralo,
kjer je to potrebno.
Največ ljudi seveda zanima, kdaj bodo telefoni prvič zazvonili v njihovih stanovanjih. Točnega odgovora delavci PTT-ja še ne morejo dati, vendar če ne bo večjih zapletov, bi kar precejšen del naročnikov, ki že sedaj vplačujejo prve obroke, dobil telefon v drugi polovici naslednjega leta.
Prav tako seveda še ni znana končna cena telefonskega priključka, saj bo ta izračunana na osnovi projekta, ki bo narejen, ko bodo znani vsi naročniki v posameznih krajevnih skupnostih.
20% telefonskih številk je rezerviranih tudi za organizacije združenega dela, ki bodo v naslednjih dneh sporočile svoje dejanske potrebe. Takšna kvota telefonskih številk je upravičena, saj naše delovne organizacije preko podpisanega samoupravnega sporazuma združujejo veliko sredstev za razvoj telefonskega omrežja v naši občini. Čeprav zneski, kijih morajo sedaj plačati posamezni naročniki nikakor niso majhni, pa je vseeno potrebno pristaviti, da bi bili le-ti še veliko višji, če ne bi bilo deleža naših delovnih organizacij, r p
Nezaposlenost narašča
Število iskalcev zaposlitve preko naše skupnosti za zaposlovanje se je glede na lansko leto povečalo za več kot polovico. Največji je porast iskalcev na IV. in V. stopnji zahtevnosti. Na IV, stopnji se pojavljajo največkrat tekstilni poklici ter frizerke in natakarji. Na V. stopnji se pojavljajo največkrat ekonomski in upravni ter še zdravstveni tehniki.
Med 96 iskalci zaposlitve je 6 pripravnikov, skupaj pa je 16 takšnih, ki iščejo prvo zaposlitev. Mladih je 44 (ali 45%), kar je relativno manj kot v sosednjih občinah. To je verjetno tudi rezultat dejstva, da mladi, ki ne dobijo zaposlitve v mozirski občini, ne čakajo stalno na službo v občini, ampak se v veliki meri zaposlujejo v so-
sednjih občinah.
Med iskralci zaposlitve še vedno prevladujejo nekvalificirani delavci, čeprav je bilo pričakovati v jesenskem obdobju porast iskalcev zaposlitve tudi na višjih stopnjah zahtevnosti. Bilanca med potrebami in kadrovskimi viri namreč kaže, da kar polovica letošnje generacije od V. stopnje dalje ne bo dobila pripravništva v mozirski občini. Ker pa zaenkrat ni videti, da bi se večina letošnje generacije, ki ni dobila pripravništva, pojavila med brezposelnimi oziroma med iskalci zaposlitve, lahko predvidevamo dvoje — ali si mladi sami iščejo zaposlitev in se ne prijavijo na skupnost za zaposlovanje ali pa so že dobili zaposlitev v sosednjih občinah. Podatkov o tem pa žal ni.
Dvosedežnica bo gotova do počitnic
Otvoritev nove dvosedežnice Smrekovec na Golteh bo v dneh pred šolskimi počitnicami, kar pomeni, da bodo žičničarske zmogljivosti že med počitnicami bistveno večje. 13. januaija se bodo torej lahko prvi smučatji popeljali z dvosedežnico od hotela na Golteh na Stare stane.
Lokalna
televizijska
postaja
Satelitska in kabelska televizija prodira v naše domove. Tudi v naši občini jo že gleda prenekateri krajan. V nekaterih krajevnih skupnostih pa so v tekli akcije za gradnjo sistemov kabelske in satelitske televizije. Z izgradnjo tega sistema si ljudje zagotovijo boljše sprejemanje televizijskega signala, seveda pa tudi bistveno večje število programov. To pa še zdaleč ni končni domet satelitske in kabelske televizije. Tako je na primer mogoče predvajati lokalne televizijske oddaje in programe. Nekaj tovrstnih poskusov je bilo tudi v naši občini. Gre za predvajanje obvestil, ki so pomembna za vse krajane. Tako je mogoče ljudi obveščati o dogodkih v kraju, različnih akcijah, kakor tudi sklicevati sestanke, vabiti na prireditve in še cel kup drugih možnosti je, katere nudi kabelska in satelitska televizija.
Republiški komite za informiranje pa v zadnjem času resno opozarja vse, ki upravljajo s temi sistemi, da je potrebno vsakršno oddajanje na lokalnih zvezah legalizirati. Namreč — v tistem hipu, ko v neki krajevni skupnosti ali samo v njenem delu oddajajo lokalni televizijski program, dobi tak sistem funkcijo lokalne televizijske postaje. Legalizacija takega oddajanja ni zapletena in je podobna ustanavljanju lokalnega časopisa, kar pomeni, da mora lokalna televizijska postaja imeti ustanovitelja (običajno je to socialistična zveza delovnega ljudstva), uredništvo in odgovornega urednika. To so najpomembnejši postopki, kateri so pogoj za delovanje lokalne televizijske postaje. Tako so ravnali ob letošnjem dnevu republike tudi v Mariboru, ko so med prazniki pripravili večurni spored za naročnike kabelske in satelitske televizije.
Kot smo zapisali na začetku, je bilo nekaj takih lokalnih predvajanj obvestil tudi že v naši občini.
Ker se bo ta koristna oblika obveščanja in informiranja gotovo še širila, je prav, da že sedaj opozorimo bodoče oblikovalce lokalnih televizijskih programov, na prej naštete postopke, da ne bi koga pozneje bolela glava.
Tehnični napredek gre s hitrimi koraki naprej. Kolikor je v naši moči, mu sledimo tudi v naši občini. Zato najbrž ni daleč dan, ko bomo na maiih zaslonih zagledali napis »lokalna televizijska postaja Gornji grad, odgovorni urednik... Seveda pa isto velja tudi za ostale krajevne skupnosti.
Bančna agencija na Rečici
Rečičani lahko že nekaj dni opravljajo svoje bančne posle v novih, modernih in zelo lepo urejenih prostorih agencije Rečica, ki jo je uredila Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje. Agencija Rečica ima svoje prostore v novem bloku v središču kraja. Ob otvoritvi novih prostorov je zbranim spregovoril direktor Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje Anton Vrhovnik, ki se je zelo pohvalno izražal o Zgornje-savinjčanih kot varčevalcih. V strukturi zaposlenih v mozirski in velenjski občini predstavljajo naši delavci le eno petino, medtem ko naši varčevalci zberejo dobro tretjino vsega denarja. Tudi zaradi tega se v Ljubljanski banki Te-
meljni banki Velenje lažje odločajo za vlaganje v obnovo agencij v posameznih krajevnih skupnostih v mozirski občini. To jim je sedaj uspelo že v veliki meri, saj v neustreznih razmerah in prostorih deluje le še agencija na Ljubnem. Vsepovsod drugod pa so prostori bank lepo in funkcionalno urejeni. Tako je od konca novembra tudi na Rečici.
Že od prvega dne, odkar posluje nova agencija, je bil promet velik, kar potrjuje, daje bila investicija upravičena.
Angecija posluje od ponedeljka do četrtka od 8,00 do 14.00 ure, v petek pa od 12.00 do 18.00 ure.
R. P.
R. P.
R. P.
SN objavljajo	Stran
Brezposelnost narašča Med njimi je vedno več mladih	1
Jubilej veterinarjev Tri desetletja majhnega kolektiva	2
Živahna skupščinska razprava O črni trgovini z lesom	3
Ko bruc gospod študent postane Brucom ni bilo lahko	4
Dolgoletna tradicija nazorskega kina Tudi video ne bo pregnal filma	5
Pozabljene pesmarice Arhivi pevskih zborov so zelo skromni	7
Drobec preteklosti Črtica o ljubezni med pastirjem in živaljo	8
Dobrodošli trojčki!
Davčne olajšave za zvezdice
Pri usklajevanju občinskega odloka o davkih občanov z novitetami zakona o davkih občanov, je potekala živahna razprava med nosilci razvoja drobnega gospodarstva (IS SO, UDP, Obrtno združenje, SŠ GZ, Komite za gospodarstvo in družbeno planiranje...), kamor sodi tudi kvalitetnejši razvoj gostinske dejavnosti na območju občine Mozirje.
Kljub dejstvu, da je v zadnjem obdobju opazno številčno povečanje občanov, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost, predvsem v bifejih, pa se le-to ne odraža pri kvalitetnejši ponudbi celovite ponudbe, predvsem v strukturi hrane.
Doslej veljavni občinski odlok o davkih občanov je določal 20% olajšavo od odmerjenega davka za zavezance, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči. Ker pa je v davčni napovedi za leto 1987 od skupno 36 zavezancev, pozitivni rezultat poslovanja izkazalo le 6 zavezancev, je olajšavo uveljavljal le eden. V novem občinskem odloku je za to kategorijo zavezancev določen še stimulativnejši % (namesto 40, sedaj 20) strukture hrane in prenočišč za uveljavitev eventuelnih olajšav. Noviteto predstavlja tudi olajšava za gostince, ki kakovost ponudbe dokazujejo na osnovi zvezdic po določbi Gospodarske zbornice Slovenije, in sicer se prizna za dodeljenih 5 zvezdic 25%, za 4 zvezdice pa 20% znižanje davka.
Da bi zagotovili predvsem obstoj in v perspektivi tudi razvoj nekate-
rih, v današnjem času zelo pomembnih dejavnosti, smo zavezancem, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku in opravljajo deficitarne storitve za občane. Za storitve kot so kovaštvo, sodarstvo in izdelovanje kadi, rezbarstvo in stilno mizarstvo, šiviljstvo, čevljarstvo — storitveno, popravljanje dežnikov in sončnikov, prepariranje in ga-čenje živali, dimnikarstvo, moško krojaštvo, žensko krojaštvo, popravilo nogavic in preoblačenje gumbov, se zavezancem odmeri davek v višini 5% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Postavke, ki so doslej vplivale na višino odmerjenega pavšalnega davka (op. način poslovanja, kraj poslovanja, delovna sposobnost) se za omenjene vrste deficitarnih storitvenih dejavnosti ne upoštevajo.
Poleg navedenih novosti, s katerimi bi vzpodbudili kakovostnejšo in celovito gostinsko ponudbo, omogočili obstoj nekaterih deficitarnih storitvenih dejavnosti, vsebuje usklajen občinski odlok o davkih občanov vse oblike drugih olajšav, ki izhajajo iz zakona o davkih občanov ter aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990. Pogoj za uveljavitev možnih olajšav je pozitiven poslovni rezultat zavezancev, poslovanje zavezanca po veljavnih predpisih oz. preverjanje zaveza-nčevega poslovanja po metodah in sredstvih Uprave za družbene prihodke.
B. S.
Mladoletniški kriminal ne narašča
Mladoletniški kriminal v naši občini nikoli ni bil posebno pereč problem. Tudi v zadnjih letih ne narašča, na leto pa zabeležijo od 4 do 12 kaznivih dejanj, kijih storijo mladoletniki. Največji del teh dejanj storijo starejši mladoletniki, torej tisti med šestnajstim in osemnajstim letom.
V osemdesetih procentih se pojavljajo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, kot so tatvine, velike tatvine, poškodovanje tuje stvari itd. Prednjačijo tatvine po trgovinah ter tatvine iz stanovanj in stanovanjskih objektov. Med njimi pa najdemo tudi tatvine motornih vozil, koles ter njihovih delov. Pri tatvinah ugotavljajo, da je le malo primerov, ko si mladoletnik prisvoji določen predmet zaradi socialne ogroženosti, torej, da mu ga starši niso finančno sposobni kupiti. V večji meri gre za mladostnike, ki jim ta dejanja prinašajo tveganje in potrditev njihove drznosti, marsikdaj pa pomenijo tudi uveljavljanje med njihovimi vrstniki. Pri vsem tem pa gre dejansko za mladostniški nemir in nepremišljenost.
Takšno opredelitev v veliki meri upoštevajo tudi sodišča, saj se le-ta v več kot polovici primerov odločajo za ustavitev postopka, v dvajsetih procentih pa uporabijo le disciplinski ukrep, kot sta ukor in opomin.
Sodišča tudi upoštevajo, če mladoletnik živi v urejenih razmerah, če še ni bil kaznovan in če drugače ni problematičen. V večini primerov so bili med našimi mladoletnimi prestopniki taki, ki so kaznivo
dejanje storili prvič in kasneje kaznivih dejanj niso ponavljali. V manjšem deležu so zastopani mladoletniki, ki so kazniva dejanja ponavljali, oziroma so storili tako težko kaznivo dejanje, za katerega je bilo potrebno izreči vzgojni ukrep strožjega nadzorstva staršev ali organa socialnega skrbstva ali celo ukrep oddaje v vzgojni zavod.
Številčno prevladujejo mladoletni prestopniki iz delavskih (63,5%) in popolnih (75%) družin. Med njimi je največ dijakov (41,7%) in delavcev (44,8%), le manjši pa je odstotek nezaposlenih (4,2%) ter osnovnošolcev (9,3%).
Če na področju kaznivih dejanj ostaja število storilcev že več let na približno istem nivoju, pa ni tako na področju mladoletnih prekrška-rjev. Število teh seje v zadnjih dveh letih izredno povečalo. To so v večini storilci cestno-prometnih prekrškov (vožnja brez opravljenega izpita, brez luči...) Socialne delavke ugotavljajo, da so starši do otrok oz. mladoletnikov glede tega vse preveč tolerantni, saj jim dopuščajo, da se vozijo brez vozniškega izpita in jim celo kupujejo kolesa z motorjem, ko še niso seznanjeni z osnovami cestno prometnih predpisov. Zaradi takega stanja bi bilo pri teh prekrških potrebno preventivno delo usmeriti predvsem na osveščanje staršev. Pomembno vlogo pri tem vsekakor lahko odigra šola in sicer pri poučevanju staršev, prav tako pa tudi pri osveščanju učencev ter njihovem seznanjanju s cestno prometnimi predpisi.
R. P.
Jubilej veterinarjev
Več milijonov cepljenih in diagnostično preiskanih živali, nad
200.000	veterinarskih intervencij, predvsem zdravljenja vseh vrst domačih živali, okoli 150.000 osemenitev govejih plemenic in nekaj desetti-soč pregledov veterinarsko sanitarnega nadzora živali, živil in surovin živalskega porekla, je med drugimi nalogami obseg opravljenega dela te visoko strokovne službe, organizirane v veterinarski postaji, ki letos praznuje kar dva jubileja. Vse to delo je v preteklih treh desetletjih opravil majhen 5—8 članski kolektiv veterinarskih delavcev, kar je ob jubilejnih obletnicah prav gotovo vredno javno poudariti. •
Veterinarska postaja Mozirje je bila ustanovljena 1958. leta z odločbo Občinskega ljudskega odbora Mozirje. Veterinarski delavci, do takrat uslužbenci občine,,so dobili svojo organizacijo — ustanovo z določenimi nalogami dejavnosti in s samostojnim financiranjem. Za veterinarje je to pomenilo ukinitev privatne prakse in socializacijo veterinarske službe. Polnih 20 let, vse do leta 1978, je veterinarska postaja uspešno opravljala naloge zdravstvenega varstva živali, njeni veterinarji pa tudi naloge pooblaščene občinske veterinarske inšpekcije.
Z razvojem živinoreje na usmerjenih kmetijah v specializirano tržno proizvodnjo, z nastankom velikih aglomeracij živali na družbenih obratih in v kooperaciji ter živilsko predelovalne industrije, je nastala potreba po reorganizaciji veterinarske službe. Veterinarska organizacija mora biti kadrovsko-strokovno močnejša in tehnično bolje opremljena, da bo kos novi problematiki zdravstvenega varstva živali.
Veterinarska postaja Moziq'e seje, v soglasju z ustanoviteljem občino Mozirje, leta 1978 združila z VP Velenje v enovito delovno organizacijo Savinjsko šaleško postajo s sedežem v Mozirju. V letih 1981—1982 je bila zgrajena nova veterinarska postaja v Mozirju in s tem zagotovljeni boljši delovni pogoji veterinarskih delavcev. Poslovanje SŠVP Mozirjeje teklo uspešno vse do leta 1988, koje zaradi nove pravne ureditve veterinarske dejavnosti v SR Sloveniji in ponovne verifikacije veterinarskih organizacij izvedena združitev z Zavodom za živinorejo in veterinarstvo Celje. Tako je VP Mozirje danes poslovna enota tega zavoda, naprej pa zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo živali in druge naloge veterinarske dejavnosti na območju občine Moziije.
Decembra 1953. leta je Okrajna zadružna zveza s sedežem v Šmartnem ob Paki v sodelovanju z Veteri-
narskim zavodom Celje organizirala redno umetno osemenjevanje govejih plemenic na 15. osemenjevalnih postajah Savinjske in Zadrečke doline. Ta zoosanitama metoda razmnoževanja v govedoreji je bila uvedena predvsem zaradi razšiijenosti specifične spolne okužbe — trihomoniaze, kije tudi na tem področju povzročala jalovost pri 40% govejih plemenic. V nekaj letih je bila okužba zatrta, umetno osemenjevanje pa seje širilo in postalo vse bolj učinkovita zootehnična metoda razmnoževanja in pospeševanja govedoreje. Leta 1963 je osemenjevalno službo prevzela v celoti veterinarska postaja, ki je vsa pretekla leta tudi skrbela za intenziviranje strokovnega dela v živinorejski reprodukciji. Število osemenjevalnih postaj je povečala na 44, vse bolj pa je širila osemenjevanje v hleve živinorejcev. Letos maja je na željo večine živinorejcev uvedla osemenjevanje na domu, razen nedelj in praznikov, ko zagotavlja to službo še na osemenjevalnih postajah. Tako je v osemenjevanje vključeno že več kot 95% govejih plemenic, le v krajih Florjan in Raduha je še organiziran prirodni pripust. Res pa je, da se živinorejci nekaterih odročnih krajev, kjer je tudi slabša živinoreja, premalo poslužujejo tega sodobnega načina žlahtnen-ja govedi. Tehnologija osemenjevanja se je z leti izpopolnjevala. Od 1972. leta je v uporabi konzervirano seme v tekočem dušiku, kar omogoča večjo izbiro semena plemenjakov različnih pasem in dednih lastnosti.
Podatki osemenjevanja so računalniško obdelani v republiškem centru, vse informacije pa strokovna služba koristno uporablja pri obravr navi rezultatov svojega dela.
Za uspehe pri strokovnem deluje VP Moziq'e prejela posebna priznanja Skupščine občine Mozirje leta 1976, leto kasneje na II. jugoslovanskem kongresu za fiziologijo in patologijo, reprodukcijo in umetno osemenjevanje v živinoreji, leta 1982 pa tudi plaketo Skupščine občine Mozirje. S strokovno-raziskovalnimi deli: Sistem dela v reprodukciji na preusmerjenih kmetijah in Organizacija dela v reprodukciji govedi na preusmerjenih kmetijah alpskega področja, je model dela in rezultati predstavljen strokovni javnosti Jugoslavije. V veterinarski literaturi je objavljeno več strokovnih prispevkov, med nje spadata tudi specialistična in dve magistrski nalogi. V delih je obravnavana predvsem problematika zdravstvenega varstva živali z območja Zgornje Savinjske doline.
Ob jubilejnih obletnicah čestitamo veterinarskim delavcem!
mag. Anton Resnik
Dolgoletna telja prebivalcev Brda iz krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti je ureditev vodovoda. Projekt so odlagali iz leta v leto, ker zahteva izredno velike posege. Tekom letoinjejeseni pa je akcija stekla in v tem trenutku sta te dve trećini del opravljeni: Za kako zahtevno investicijo gre, pove podatek, da bo skupna trasa dolga kar 7 kilometrov in to v zelo strmem predelu. Od tega bo S km primarnega vodovoda, 2 km pa sekundarnega voda. Do sedajje vodovod napeljan preko cele doline do naselja Brdo. Nanj se bo priključilo preko dvajset interesentov. Investicija bo zahtevala veliko denarja, vendar pa so te do sedaj stroSke izgradnje vodovoda zniiali s prostovoljnim delom. Vsak od interesentovje te do danes opravil preko 100 ur prostovoljnega dela. V krajevni skupnosti pravijo, da brez tega ne bi mogli izvesti investicije.
Izgradnjo vodovoda v Brdo financirajo prebivalci tega predela, krajevna skupnost prispeva sredstva samoprispevka, nekaj sredstev pa bo primaknila skupnost za komunalno gospodarstvo.
Letni pregled plemenskih kobil in žrebet pred VP Moziije.
Gre res le za enakopravnost žensk?
Te dni začenjamo razprave o osnutkih novih sistemskih zakonov, ki naj bi postopoma nadomestili sedanji zakon o združenem delu. Med njimi je tudi zvezni zakon o delovnih razmerjih.
Eno od vprašanj, ki bo prav gotovo spodbudilo nasprotujoče si razprave, je določilo 96. člena tega zakona, ki govori o tem, kdaj delavcu preneha delovno razmerje po zakonu.
Gre za pravico delavke, da ostane v delovnem razmerju še pet let po izpolnjenih pogojih za upokojitev, torej, da se v tem pogledu izenači z delavcem.
Kot je znano, delavka izpolni pogoje za upokojitev, ko dopolni 35 let zavarovalne dobe ali ko dopolni 55 let starosti, za delavca pa sta prvi in drugi pogoj za pet let višja (40 let zavarovalne dobe oziroma 60 let starosti).
V bistvu je v tem delu povzeto določilo 172. člena zakona o združenem delu, kije doživelo že več kritik in predlogov za njegovo ukinitev.
Zagovorniki ukinitve pravice delavke, da podaljša svojo delovno dobo še za pet let po že izpolnjenih pogojih za upokojitev, imajo pred očmi presežke delovne sile, ki v marsikateri delovni organizaciji nastajajo zaradi tehnoloških in ekonomskih razlogov.
Postavlja se vprašanje, ali je res smotrno, da v takih primerih, ko v delovnih organizacijah iščejo vse mogoče rešitve (odpravnine, odkup delovne dobe, razporeditev v druge DO), da bi zmanjšali število delavcev, delavke uveljavljajo pravico do podaljšane delovne dobe.
Tisti, ki podpirajo, da ostane sedanja pravica delavk še naprej zapisana v zakonu, to svojo podporo utemeljujejo z ustavno pravico po enakopravnosti moških in žensk, torej tudi v pogledu dolžine delovne dobe.
Nesporno je, daje taka enakopravnost zapisana v ustavi, vendar je v ustavi tudi zapisana pravica do dela. Ali pomeni enakopravnost, puščati pred vrati tovarn, šol, bolnišnic mlade visokokvalificirane delavke, ki so končale srednje, višje in visokošolsko izobraževanje in jim ne omogočati, da s svojim znanjem in mladostno energijo spodbudijo učinkovitejše delo.
Glede na sedanje družbene razmere in padanje življenjskega standarda, se bo število delavk, zlasti v intelektualnih poklicih, ki bodo uveljavljale pravico do podaljšane delovne dobe, prav gotovo še povečalo. Zato razprava o novem zakonu o delovnih razmerjih ne bo smela obiti nakazane dileme.
F.	S.
Nastopiti so kar trije zbori
Letos so na proslavi Dneva republike v Moziqu nastopili kar trije pevski zbori. Po slavnostnem govoru Rada Rakuna so se zvrstili: mešani pevski zbor, moški pevski zbor in zbor upokojencev. Pester spored revolucionarnih, delavskih, partizan-skih-in narodnih pesmi je zelo obogatilo tudi lepo sestavljeno besedilo, s katerim je Lenka Žagar povezovala posamezne pesmi. Z izbrano besedo je povedla poslušalce v čas NOB, skozi obdobje uspešnega povojnega razvoja do današnjih kriznih časov. Toda poslanstvo pesmi je predvsem, da v ljudeh budi upanje in vero in to so poslušalci v dvorani tudi občutili. »Vse je vihar razd’jal, narod pa zmeraj stal!« je zadonelo ob zadnji pesmi
o Triglavu, s katero so pevci zaključili svoj nastop. Slavnostni program je obogatil s svojimi izvajanji tudi pianist Toni Acman.
Nedvomno bi imeli vsi nastopajoči za svoj nemajhen trud mnogo večje zadoščenje, če bi bila udeležba krajanov Mozirja na proslavi večja. Prav bi tudi bilo, da bi se nekdo od pristojnih ob koncu proslave vsem nastopajočim primerno zahvalil. Predvsem pa si priznanje in zahvalo zasluži požrtvovalni zborovodja Anton Acman, saj je poleg vodstva treh zborov sam sestavil tudi lepo vezno besedilo, v program pa je vključil tudi svojega sina pianista.
Ludvik Es
i'-n i p,
‘"V "C "*	,* ■
—

Popravek najnižjih OD
V	skladu z opredelitvami in stališči Občinskega sveta Zveze sindikatov Mozirje iz meseca novembra 1988 se je 6. decembra sestal Svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Na seji je bila obravnavana nova pobuda v zvezi z višino najnižjega osebnega dohodka ter predlog sindikalne liste, ki bi naj v sindikatih bila sprejeta za leto 1989.
V	zvezi z najnižjim osebnim dohodkom, ki je za mesec oktober 1988 znašal 453.000 din, je Svet sprejel pobudo, da se najnižji osebni dohodek korigira za 19% in bi tako znašal v mesecu novembru 1988 — 540.000 din. Ponovno so bili obravnavani tudi kriteriji, po katerih naj bi v OZD in
TOZD obravnavali sindikalno zahtevo po najnižjem OD, kakor tudi kriteriji, po katerih naj bi na Občinskem svetu sindikatov spremljali mesečna gibanja osebnih dohodkov po tipičnih delih in nalogah.
Na seji je bila ponovno izražena zahteva, da se mora uveljaviti tudi pri delavcih, zaposlenih v zasebnem sektorju.
V zvezi s predlogom sindikalne liste, ki bi naj bila sprejeta v letu 1989, se pojavljajo še številne dileme, kijih bo potrebno razčistiti v najkrajšem času in se tako v članstvu poenotiti o tistih višinah in minimalnih zahtevah, ki bodo sprejemljive za članstvo.
A. K.
Pospešiti vlaganja v naša manj razvita področja
Naše združeno delo plačuje visoke obveznosti v sklad federacije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin. Obveznosti so izredno visoke, saj znašajo 2,8 od osnove, ki jo sestavlja dohodek, povečan za vso amortizacijo.
Na podlagi sklenjenega sporazuma o združevanju dela iz sredstev za skupna vlaganja pa delovne organizacije vlagajo sredstva za nerazvite tudi v gospodarske investicije v manj razvita ali obmejna območja v Sloveniji. S pomočjo teh sredstev se v občini Lenart gradijo vsi gospodarski objekti v zadnjem srednjeročnem obdobju, iz teh sredstev se gradi hotel v Moravskih toplicah, depandanse v Atomskih toplicah, kunčja farma v Šentjurju in še bi lahko naštevali.
Interes vlaganj je najti v visoki olajšavi za plačilo obveznosti za nerazvite, saj je možno na osnovi direktnih vlaganj uveljavljati olajšavo v višini od polovice do dve tretjini zneska, vloženega v posameznem letu iz lastnih virov sredstev, seveda odvisno od statusa območja, v katerem se vlaga.
Vložena sredstva vplivajo na izračun osnove za obračun davka iz dohodka, kjer se davčna osnova zmanjša za štirikratni znesek, ki gaje delovna organizacija vložila v investicije na manj razvita območja v Sloveniji.
Vse to obrazlagamo z namenom opozoriti na manj razvita in obmejna območja v občini Mozirje, to sta krajevni skupnosti Luče in Solčava, ki jima ta status pripada do leta 1990. Čeprav smo v preteklih letih na teh območjih zgradili dva obrata: Iskra Feriti v Solčavi in Elkroj Luče, pa nadaljnega interesa za vlaganja na tem območju pri naših OZD ni najti. Vzrok je iskati predvsem v pomanjkanju programov, v nizki populaciji prebivalstva in seveda tudi v trudu in
odgovornosti za izpeljavo investicije in zagotovitev rentabilitetnega poslovanja po izgradnji.
Možnosti je potrebno iskati v majhnih proizvodnih enotah na področju kmetijstva, drobnega gospodarstva in turizma. Kar sama se utrne misel, da bi naše poslovne partnerje lahko nastanili in pogostili tudi v hotelu v Logarski dolini, ki bi ga zgradili s pomočjo teh sredstev, ne pa da pomagamo ustvarjati dohodek hotelom v sosednjih občinah. Ta sredstva je uporabila tudi Kovinotehna za izgradnjo hotela v Logarski dolini in prav bi bilo, da bi to možnost izkoristili tudi Izletnik za obnovo planinskega doma, za katerega neurejenost je dobil bodečo nežo. V pripravi je izgradnja vlečnice v Lučah, investitor je RTC Krvavec, za katero bo potreboval ta sredstva. Mislim, da naše gospodarstvo moramo zainteresirati za vlaganja sredstev v območju Luče in Solčave in tako ljudem na tem območju omogočiti boljše pogoje za življenje, odpirati nova delovna mesta, in tako 'omogočiti družbeno ekonomski razvoj tega dela občine.-
Vsekakor je zakonske možnosti potrebno izkoristiti, saj so olajšave za vlaganja v gospodarske investicije na območju krajevne skupnosti Luče in Solčava najvišje, saj olajšave na vložek znašajo skupno kar 85 (nerazviti in davek), kar dejansko vpliva tudi na boljši izid poslovnega rezultata vlagatelja.
Možnosti, ki jih nudi zakon so res ugodne, čeprav se smatrajo kot posojilo in jih mora investitor vrniti v 11 letih po 12 obrestni meri, s triletnim mirovanjem kredita. Vsekakor so to najugodnejša sredstva, če vemo, da kredite plačujemo tudi po 700% obrestni meri inje nesmotrno, da danih možnosti ne izkoristimo.
MARIJA VRTAČNIK
Odlikovanja in nagrade za Glinove delavce
Že nekaj let sem se enkrat letno zbere DS Gorenje-Glin s številnimi gosti k slavnostni seji, na kateri podelijo priznanja zaslužnim delavcem delovne organizacije.
Tokrat so se zbrali v dvorani Delavskega doma v Nazarjah. K slavnostnemu vzdušju sta pripomogla Delavska godba naše občine pod vodstvom kapelnika Franca Goljufa in skupina članov domačega prosvetnega društva Jelka s svojimi nastopi. Mimogrede, opazno je močno pomlajevanje godbenega sestava, kar je verjetno pripisati uspešnemu delu naše glasbene šole.
Po tem, koje predsednik DS Poznič ot-voril slavnost, je za govorniški oder stopil član poslovodnega odbora Glina Stanislav Rosenstein, ki je v zgoščeni obliki prikazal stanje, napredek in možnosti v Glinu. Pri tem je opozoril na vidne uspehe, ki jih beležijo z izvozom svojih izdelkov na zahtevna tržišča. Poudaril je ob vsem poslovnem naporu in tehnoloških napredkih, še skrb za človeka, ki jo kolektiv izkazuje z razmeroma dobro urejeno rekreacijsko dejavnostjo in možnostjo za počitek v sodobnih počitniških zmogljivostih. Poudaril je skrb kolektiva za prizadevne delavce in možnosti za dodatno izobraževanje.
Državna odlikovanja nekaterim članom kolektiva je podelil predsednik SO Mozirje Franc Boršnak, ki je v svojem
pozdravnem nagovoru poudaril širok družbeni pomen delovne organizacije Glin in čestital vsem prejemnikom odličij in priznanj.
Predsednik DS Poznič je nato predal delovna priznanja članom kolektiva, pa tudi denarne nagrade nekaterim delavcem Glina.
Državna odlikovanja, podeljena delavcem GLIN-a v GOREJU GLIN
Nazaije 26. novembra 1988:
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo:
Rakun Jože
Red dela s srebrnim vencem:
1.	Belak Jakob
2.	Benda Daniel
3.	Pogorelčnik Jožef
4.	Praznik Emilijan
5.	Rop Franc
Svečano vzdušje in kulturno popestrena prireditev bo gotovo ostala vsem, ki so bili deležni kakršnega koli priznanja, v lepem spominu.
A. Videčnik
5 podelitve odlikovanj, priznanj in nagrad Glinovim delavcem.
'mm -
Sedem mladih družin je dobilo ključe novih stanovanj v Radmirju. Samoupravna stanovanjska skupnost se je dogovorila z ZKZ Mozirje, njenimi kmeti kooperanti in vaškim odborom Radmirje za ureditev dveh nadstropij v tako imenovani »Pošti«. Adaptacija prostorov v stanovanja je bila zahtevna, kajti potrebnoje bilo vgraditi nosilno ploščo. Investicija je znašala 300 milijonov din, pridobili pa so 300 m2 neto stanovanjske površine.
Ziherlovi dnevi
V SMELT-ovi poslovni stavbi v Ljubljani so bili 10. in 11. novembra letos 10. Ziherlovi dnevi — tradicionalno srečanje družboslovcev-sociologov, politologov in novinarjev, profesorjev STM.
Slavnostni govornik je bil Marko Bulc, ki je označil pomen in sedanji trenutek našega gospodarskega položaja, ustavne, politične in gospodarske spremembe.
Strokovni del prvega dne je zajemal tri področja in je potekal v plenarnem zasedanju za vse skupine in predstavitvijo referatov. Vsebinsko so bili zajeti problemi:
a)	Slovenija zaostaja skupaj s SFRJ za sodobnim svetom, čeprav je tekom stoletij bila vpeta v evropski prostor in njene tokove tehničnega, družbenega in eko-nomskega življenja. Veliko novega je nanizal Dimitrij Rupel z analizo slovenske kulturne politike in sicer z originalnim pristopom — prikazom govornikov na vseh dosedanjih Prešernovih proslavah od leta 1945—1988. Županov je nakazal odnos med delavstvom in politično birokracijo, ki ga je imenoval velika koalicija. Ta obstaja in deluje kljub zapletom, mitingom in štrajkom in bo še delovala... Morda še to iz te skupine: Janez Stanič je analiziral pasti ideologij socialističnih držav, ki so v tem, da reforme nastajajo zaradi težav v vladanju in vodenju in v tem ni Jugoslavija nobena izjema.
b)	Ekonomska vprašanja je prikazala druga skupina z različnimi pristopi: da je mogoče z uporabo citatov vse dokazati, z vprašanjem, kaj storiti najprej — Pregelj, do izstopa in trga kot usode naše države — Kračun in scenarija za izboljšanje razmer v pravni državi, z reformami, odprtostjo — Ovin. V teh plenarnih podajanjih ni manjkalo prigovorov in tudi nasprotnih mnenj.
c)	Tretja skupina referentov je zajela vprašanja tehnologij in kadrov, potrebnih za uresničitev vseh začrtanih poti. Ni od-
več ugotovitev, da naložbe v tehnološki razvoj zavirajo razvoj gospodarstva in ga še le sekundarno stabilizirajo — Bajt. Starost strojev v ZDA je 8 let, pri nas v Sloveniji pa 26 let. Pri nas je prestrukturiranje v veliki meri prilagojeno povprečjem in 1/3 zaposlenih je v tem trenutku odveč glede na tehnologijo, ki jo uporabljamo — Jerovšek. Biljanovič je postavil vprašanje: visoka tehnologija da ali ne in nato odgovoril: veijetno ne. Danes so bogati tisti, ki znajo ustvariti inovacije!. Nove tehnologije so pred vrati, robotizacijaje na pohodu, poznamo umetno inteligenco so pritrjevali drugi s prispevki — Surina. Bilo pa je tudi veliko lucidnih premislekov in ugotovitev: novoustvaijena vrednost na zaposlenega v SFRJ jev Sloveniji največ-ja in sicer 84% nad makedonsko, 64% na bosansko, 49% nad srbsko, 37% nad hrvaško, vendar za 2,5 krat manjša kot v Italiji, 2,8 krat manjša kot v Avstryi — Kos.
Drugi dan srečanja so tekle razprave s prispevki po skupinah in sicer o procesih integracije v Evropi, političnem pluralizmu, sociologi so razgrnili rezultate mini ankete o referendumu, ustavi, državljanskih pravicah, novinarji so razpravljali o pravicah in etiki obveščanja in profesorji samoupravljanja s temelji marksizma so se lotili razprav o vsebini in pouku tega predmeta v srednjih šolah. Udeležba na teh razgovorih je bila dobra in tudi razprava živa.
Letošnji Ziherlovi dnevi so bili deseti po vrsti. V tem času je bilo pripravljeno 353 referatov, objavljeno 6 zbornikov in gradiv v ciklostilu na 3579 straneh. Skupno je bilo preko 1300 udeležencev na teh srečanjih.
Ziherlovih dnevov se vsako leto udeležijo družboslovci, kakor tudi gospodarstveniki iz naše občine.
ANTON KOMAR
Živahna skupščinska razprava
Vsi trije zbori Skupščine občine Mozirje so novembra na skupnem 17. zasedanju razpravljali in sklepali o posameznih, kar zanimivih točkah dnevnega reda.
Rezultati gospodarjenja v občini Mozirje so do sedaj globalno ugodni. Kljub poslabšanju dohodkovnega položaja predvsem manjših OZD v občini ne beležimo izgub. Naše gospodarstvo za letošnje leto ne napoveduje negativnih poslovnih rezultatov.
... V devetmesečju beležimo še i 3% večjo proizvodnjo kot v enakem obdobju lani in to v glavnem na račun Gorenja MGA in GLINA.
Negativne trende rasti ugotavljamo na področju kmetijstva, kjer je proizvodnja mleka in mesa za 4% pod lanskoletno proizvodnjo. Vse večja negativna gibanja se kažejo tudi na področju zaposlovanja.
Zelo uspešno gospodari Gorenje MGA, ki ustvari polovico vse akumulacije v občini.
V razpravi je delegacija Elkro-ja — delegatka Supin Darinka opozorila na neizkoriščene možnosti vlaganj v naši dve nerazviti KS Luče in Solčava.
Delegati DO Gorenje GLIN so kritično pregledali rezultate poslovanja za 9 mesecev in ugotovili, da proizvodnja skoraj dosega planirano raven inje večja od lanske v tem obdobju za 1,25%. Dohodek je preobremenjen z obveznostmi, tako daje ostanek za neto akumulacijo pod normalno ravnijo. S prenosom programa strešnih stopnic in oken iz DO elek-trokovinska oprema Velenje v DO Gorenje GLIN so v III. tromesečju nastali večji neplanirani stroški na investicijah, stroških prevzetih zalog izdelkov in repro materiala.
Delegati so podprli organizacijske spremembe v OZD v smislu boljšega, racionalnejšega, ekonomičnega poslovanja s poudarkom na izkoriščenosti že obstoječih zmogljivosti.
Komite za gospodarstvo in planiranje se mora aktivno vključevati v prizadevanja za vzpod-buditev interesa za vlaganja v manj razviti KS Luče in Solčava. (Škoda je, da na tem področju Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica ne posveča dovolj svojih aktivnosti in stoji ob strani).
Zanimiva je bila razprava o ukrepih na področju nedovoljenega prometa z lesom in p predlogih za razrešitev sedanjega stanja.
Konferenca delegacij GLIN-a je ocenila, da je gradivo dobro pripravljeno, in da bo problem
potrebno reševati v smeri uveljavljanja tržnih zakonitosti ob učinkoviti zakonodaji. Sedanja namreč lastnike gozdov naravnost spodbuja k nelegalnemu prometu in s tem neplačevanju družbenih dajatev. Z nelegalnim prometom lesa, ki večinoma gre mimo predelovalnih organizacij v naši občini, izgubljajo poleg goz-daijev tudi lesaiji, s tem pa dolgoročno vsi skupaj. V DO GLIN so zainteresirani za realno tržno irt ekonomsko ceno, ki jo plačajo ob nakupu lesa. Zaradi izvoznih programov pa so zainteresirani za kvalitetno lesno surovino. Slaba oskrba jih zato zavezuje, da na področju nakupa lesa zagovarjajo uveljavljanje ekonomskih kriterijev.
Predstavnik zadruge je menil, da ni tako hud prekršek, če predelovalci kupujejo les direktno od kmetov, ker bi v nasprotnem primeru šel iz doline, drugače pa je menil delegat KS Režica, ki je zagovaijal tezo, da kmetje s prodajo lesa na črno kompenzirajo izgubo, ki jo imajo zaradi neurejenih razmer v kmetijstvu in da se les, ki »gre« iz doline vrne v takšni ali drugačni obliki.
Razpravljalci so se v glavnem strinjali z ugotovitvami, da se s sivo in črno trgovino z lesom obidejo družbene dajatve, da pa tega problema ne bo mogoče rešiti samo z inšpekcijami in drugimi oblikami pregona, ampak sistemsko, t.j. z ustrezno zakonodajo in ekonomsko ceno.
Kos Ivo, predsednik IS SO Mozirje je opozoril na to, da z utajo družbenih dajatev goljufamo predvsem sami sebe. Postavlja se vprašanje vzdrževanja gozdnih cest in nege gozdov, v kar bo potrebno vlagati vedno več. Pri vzdrževanju cest bodo najbolj prizadeti tisti, ki so najbolj oddaljeni. Vprašati pa se moramo tudi, kako daleč smo gozd že načeli in kdaj nam bo nehal dajati. Dejstvo je, da je gospodarstvo vezano na ta les.
Skupščina občine je sprejela priporočilo, da o navedeni problematiki razpravljajo vsi subjekti in svoje programe in aktivnosti usmerijo v preprečevanje tega za našo družbeno politično skupnost škodljivega pojava. Ta so sledeča:
—	da dejavniki gozdarstva in lesne industrije preanalizirajo možnosti ekonomskih ukrepov za preprečevanje nedovoljene trgovine z lesom
—	da se zmanjšajo razlike med družbeno priznano in tržno ceno sortimentov
—	da se povečajo odkupne
cene za boljše Sortimente okroglega lesa v sorazmerju z zmanjševanjem cene slabših sortimentov
—	da se poveča kooperacijska predelovalna dejavnost pri kmetih lastnikih gozdov
—	da kmetijski dejavniki v načrtovanju nadaljnjega razvoja kmečkega sektoija iščejo in načrtujejo tudi druge razvojne možnosti (domača obrt, delo na domu)
—	da se pripravi klasifikacija gozdnih cest za pripravo predlogov za rezrešitev virov financiranja za izgradnjo in vzdrževanje
—- da se dejavniki gozdarstva in lesne industrije dogovorijo o pokrivanju izpada zakonsko pred-pisnih dajatev za biološko in tehnično reprodukcijo gozdov, ki nastopa zaradi direktnega odkupa rezanega lesa od zasebnikov
—	da ustrezni občinski organi in službe gozdnega gospodarstva pripravijo predlog potrebnih sprememb zakonodaje, ki regulira promet z lesom in zajemanje vseh družbenih in dogovorjenih dajatev ob ugotovljeni nedovoljeni trgovini z lesom.
Na zasedanju vseh treh zborov Skupščine občine Mozirje je bila podana tudi informacija v zvezi z variantnimi predlogi jedrskega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v naši občini.
Zaskrbljenost in revolt občanov mozirske občine je velika. Kljub temu, da se je skupščina že v letu 1987 opredelila, da pod nobenimi pogoji ne bo dala soglasja za lokacijo odlagališča na našem ozemlju, to stališče in sklep danes ponovno sprejemamo in potrjujemo, ter ga ponovno pošiljamo IS in Skupščini Slovenije. Ni nam jasno, zakaj se na področju družbenopolitičnih skupnosti opravljajo raziskave, pa čeprav kabinetne, če je skupščina jasno in glasno pred letom rekla ne.
Na dvakrat postavljeno delegatsko vprašanje smo dobili enaka odgovora, da odlagališča v nobeni družbenopolitični skupnosti ne bo, če ne bo dala soglasja. Zakon in odlok pa dajeta pristojnost za določitev lokacije za odlagališče jedrskih dopadkov ustreznemu republiškemu upravnemu organu. Zato menimo, da so brez osnove javna in pismena zagotovila najodgovornejših v IS SRS, da lokacija ne bo v nobeni družbenopolitični skupnosti, ki se s tem ne bo strinjala.
Podana je bila le informacija o podeljeni bodeči neži Skupščini občine Mozirje za zanemarjen dom v Logarski dolini in neizko-riščenost turistične možnosti lepot Logarske doline. Prevladovalo je mnenje, da za nežo za neurejeni Planinski dom v Logarski dolini skupščina ne more odgovarjati in da se ta del bodeče neže ne sprejema. Za ostali del pa je lahko mnogo diskusije, po sedanjih razpravah pa je večini primerov največ pobud, da naj Logarska dolina ostane takšna kot je, torej še naprej neokrnjen biser Slovenije. Zato skupščina apelira na Izletnik Celje, da se do konca leta opredeli, kaj namerava storiti s Planinskim domom v Logarski dolini.
Turistično društvo Solčava pa naj uredi vse potrebno, da tudi njihovi objekti v temu delu doline ne bodo sporni. Inšpekcijske službe bodo opravile pregled vseh domov in por icale izvršnemu svetu in skupščini.
Poslan pa je bil še poziv RTV, da pripravi okroglo mizo na to temo s poudarkom na Logarski dolini.
Na zasedanju je bilo podano tudi poročilo referendumskega odbora za izvedbo III. samoprispevka. O tem pa v naslednji številki Savinjskih novic.
A. B.
Glinov računalniško-informativni center.
Le malokatera večja prireditev v naši občini mine brez sodelovanja Delavske godbe na pihala, ki jo prizadevno vodi Franci Goljuf.
Prošnja za sodelovanje
V naši dolini je delovalo nekoč nekaj pihalnih orkestrov, veliko domačih godb, številni pevski zbori, bili so izdelovalci glasbil in mnogi zanesenjaki, ki so gojili glasbeno kulturo na takšen ali drugačen način.
Dejstvo je, da vse to tone v pozabo, je pa dejansko dajalo življenju v naših krajih svojstven pečat. Prav zato ni dobro, da prepuščamo ta del naše biti preteklosti in pozabi.
Razmišljam o tem, da bi raziskal glasbeno delovanje v naših krajih, zato prosim vse, ki bi kaj vedeli o dogajanjih v zvezi s tem, da mi pomagajo pri iskanju podatkov, slik, raznega gradiva, plakatov o prireditvah in podobno. Naj naštejem le nekaj tega: godbe na pihala so bile po-
membni sestavi ljudi, ki so razveseljevali kraj in Šimo okolico, vemo, da so igrali v Solčavi, Gornjem gradu, Nazarjah, Mozirju, Ljubnem in še kje. Da so bili v nekaterih krajih dobri tamburaški orkestri, da so po oddaljenih vaseh delovali manjši glasbeni sestavi domačih godcev, da so marsikje kar sami sestavljali skladbe za takšne godbe. Potrebna so torej dogajanja, osebe, ki so vodile godbe, razni drugi podatki in podobno. Skratka, vse kar spada v glasbeno delovanje v nekem kraju je zanimivo.
S skupnimi napori bi vendarle postavili vsem nekdanjim prizadevnim pevovodjem, kapelnikom, komponistom in drugim organizatorjem glasbenega življenja v naši dolini dostojen spomin v tiskani besedi. In če to želite, pomagajte s podatki.
A. Videčnik
Trdnost in pokončnost je odlika moža
Franc Hren iz Kokarij je prijokal na svet v tistih časih, ko so starši in starejši ljudje, ki so imeli kaj za govoriti, učili otroke skromnosti, ponižnosti in ubogljivosti do tistih, ki so nudili delo in zaslužek.
Od njegovega prvega joka je preteklo že osemdeset let. V takšnih razmerah sije Franc Hren začel služiti svoj vsakdanji kruh. Kljub trdemu delu od zore do mraka in izkoriščanju ni klonil. Garal je. Želel je, da bi bil delodajalec zadovoljen z njegovim delom, kajti zelo hitro se je lahko zgodilo, da je delavec ostal brez dela in kruha. K trdemu delu ga je navajal oče, ki je bil gozdni delavec, splavar in krmar.
Koje oče odšel v Ameriko za boljšim kosom kruha, se je Franc Hren prvič srečal z revščino in gospodarsko krizo.
Zelo rad je bral. Ker ni bilo elektrike, ne petroleja za petrolejko, sije pomagal s karbidovko.
Najprej seje zaposlil na žagi pri Brinjevcu v Sp. Rečici, pozneje pa na žagi v Nazarjah.
Med okupacijo se je tudi pridružil zavednim Slovencem, ki so se borili z vero v srcu, da bo okupator premagan.
Zaradi sodelovanja z NOB gaje okupator odpeljal v celjske zapore — Stari pi-sker, ki je bil sinonim za trpljenje in mučenje.
Po končani vojni seje poln zanosa in upanja v lepše življenje spet zaposlil na žagi v Nazarjah. Zgodnja očetova smrt, obnova porušene domovine po vojni in trdo delo so še bolj utrdili njegov značaj in zavest. Ljudje ga poznajo kot človeka, kije vedno pripravljen pomagati.
Dedek Mraz prihaja
V ponedeljek,
26. decembra 1988,
bo KS Nazarje obiskal dedek Mraz.
Otroci ga bodo lahko pozdravili ob
14,30 v Žlaborju
14.50	v Dobletinl 15,15 v Kokarjah 15,35 v Potoku
15.50	v Pustem polju 16,20 v Lačji vasi 16,45 v Nazaijah
Dedek Mraz pa bo obiskal tudi mozirske otroke in to v petek, 23., soboto, 24., in nedeljo, 25. decembra 1988 ob 18. uri
Zato starši pripeljite te dni svoje otroke na Trg v Mozirju, kajti jedek Mraz ne bo prišel sam, saj bo s seboj pripeljal snežinke in drugo spremstvo.
Zaradi takega značaja in delovnih uspehov je bil večkrat nagrajen. Franc Hren iz Kokarij je kljub osemdesetim letom še vedno veder in pokončen mož inje lahko marsikateremu mlajšemu za vzgled.
FRANC HREN
m


Ko bruc gospod študent postane
28. skupščina Zgornjesavinj-skega študentskega kluba seje letos pričela s predstavitvijo diplomske naloge Petra Drofelnika, ki je temeljito obdelal ekološko problematiko v naši občini, poseben poudarek pa je posvetil umiranju naših gozdov. Grozljivi so bili podatki, s katerimi je postregel poslušalcem. Naše področje je najbolj prizadeto v Sloveniji, kajti že več kot polovica naših gozdov je že skoraj uničenih. Tudi vzroki za tako stanje so že znani — to je lokalna emisija strupenih plinov. Prvi med onesnaževalci, pa je Termoelektrarna Šoštanj. Študenti so postavili zelo konkretno vprašanje in sicer, kdaj bomo popolnoma brez gozdov, če se bodo sedanji trendi uničevanja gozdov nadaljevali z nezmanjšano hitrostjo. Na to vprašanje seveda niso dobili odgovora, kajti najbrž ga ni v Sloveniji človeka, ki bi znal oziroma si upal dati odgovor na to vprašanje.
Skupščine so se udeležili tudi najodgovornejši predstavniki mozirske družbenopolitične skupnosti, ki so študente seznanili s trenutnim gospodarskim položajem v naši občini. Ta del pogovora je bil bolj optimističen kot pa pogovor o ekološki problematiki. Dejstvo je, daje naše gospodarstvo v boljšem položaju kot pa marsikje v Sloveniji, da skorajda nimamo izgub, seveda pa to še ne pomeni, da smo lahko zadovoljni. Karikirano bi lahko rekli, da je drugod še dosti slabše. Posebej kisel je bil nasmeh študentov, ki so slišali, da se izobrazbena struktura brezposelnih v naši občini izredno izboljšuje. To je seveda res, kajti število nezaposlenih se je v letu dni povečalo za 100% in med njimi je vedno več mladih z dokončano šolo.
Že na lanskoletni skupščini so veliko govorili o pomoči raziskovalne skupnosti, izvršnega sveta in delovnih organizacij pri sofinanciranju in odkupu diplomskih nalog, ki se lotevajo reševanja problematike v naši občini. Prav veliko na tem področju ni bilo storjenega, nekaj pa vendarle, saj je bilo nekaj nalog odkupljenih, parim diplomirancem pa je bila dana finančna pomoč pri izdelavi naloge. Te akcije bi se morali lotiti bolj organizirano, kajti sedaj je uspeh neke prošnje odvisen predvsem od iniciativnosti posameznika.
Študente je še posebej zanimalo vprašanje obnove cest v naši občini, pri čemer so posebej izpostavili cesto Ljubno — Luče, za katero so menili, da je ena izmed pomembnih ovir, da v naše kraje prihaja vedno manj turis-
tov. Tu pa so dobili konkreter odgovor, saj bodo že v nasledn jem letu izdelani idejni projekti z; razširitev ceste. Sredstva bo žago tovila republiška cestna skupnost po cenah današnjega dne pa bo stala obnova ceste Ljubno — Luče kar 1800 starih milijard.
V drugem delu so ocenjevali delo Zgomjesavinjskega študentskega kluba. Tu niso mogli mimo težavne finančne situacije. Sredstva si zagotavljajo z lastno dejavnostjo (brucovanjem), nekaj pa primakne tudi občinski proračun. Zelo slab pa je odziv naših delovnih organizacij, saj jim je v tem letu pomagal le Elkroj.
Z otvoritve najnovejše knjige Aleksandra Videčnika Furmani ob Savinji in Dreti v mozirski galeriji
MIRAN PUSTOSLEMSEK— predsednik Zgornjesavinjskega študentskega kluba.
Domenili so se, da je zadnji čas, da se uredijo seznami študentov, saj od mnogih nimajo naslova. To nalogo so naložili občinski mladinski organizaciji.
Volili so tudi vodstvo kluba za naslednje leto. Predsednik še naprej ostaja Miran Pustoslemšek, podpredsednik je Peter Bezovšek, tajnica Tanja Bezovšek, blagajničarka pa Blanka Atelšek.
Zadnji del skupščine je bil najbolj zabaven in hkrati tudi najbolj žalosten, saj je bil na vrsti krst brucov, ki so se po milosti predsedujočega prelevili v študente. Zabaven je bil zaradi tega, ker so se bruci pokazali v vsej svoji na-bogljenosti, žalosten pa zato, ker so še enkrat pokazali vse svoje neznanje in vso svojo neumnost. Kaj drugega seveda ni bilo pričakovati, čeprav je milostno predsedstvo pobožno upalo, da bo vsaj eden bruc vedel kaj pametnega odgovoriti. Čeprav so želje ostale neuresničene, so se bruci lahko odkupili z odsluženo kaznijo in tako zeleno perje zamenjali s peijem žlahtnejše barve.
R. P.
Nov dosežek Tonija Riflja
Za izumitelja Tonija Riflja iz Gornjega grada je širša javnost izvedela pred štirimi leti, ko so iz njegove delavnice prihajala prva zložljiva motorna kolesa Tori. Riflju seveda ni nikoli zmanjkalo idej in tako je pred kratkim, v sodelovanju s celjsko Avtotehniko, začel z redno proizvodnjo prve jugoslovanske vespe. Seveda mu ne manjka načrtov tudi za prihodnje leto.
Rifelj je skonstruiral dve različici prve vespe, ki je plod domačega znanja, Meri 4 in Meri 5. V obe je vgrajen 49 kubični motor, takšen kot v Tomosov APN. Moč motorja je 1.85 KW, menjalnik je štiristopenjski. Meri 4, ki doseže hitrost 49 kilometrov na uro, porabi na sto kilometrov 2,2 litra goriva, Meri 5, s hitrostjo 70 kilometrov na uro pa dva in pol litra. Za prvi model vespe vozniško dovoljenje ni potrebno, za drugi pa je. Prve jugoslovanske vespe so že v trgovinah. Zdaj izboljšani prototip prve YU vespe so predstavili že na lanskem celjskem obrtnem sejmu in letošnjem beograjskem sejmu. Na teh predstavitvah strokovnjaki niso skoparili s pohvalami.
Za začetek redne proizvodnje Merijev so pri Rifljevih povečali delovne prostore s 120 kvadratnih metrov na 300 kvadratov. V prostorih so sedaj postavljene kar tri linije, s katerih prihajajo Toriji, Meriji in rezalke forex za uporabo v vrtnarstvu in vinogradništvu.
Tudi te rezalke so plod Rifljevega letošnjega inovatorskega dela. Nosilka obrti je soproga Nika Rifelj, Toni pa je od poletja svobodni inovator. Z Avtotehno sta povezana s sporazumom o dolgoročnem sodelovanju. V Avtotehniki zagotavljajo, daje na ta način zagotovljen nadaljnji razvoj uveljavljenih programov. S temi pa tudi nadomeščajo uvoz in izpolnjujejo potrebe na trgu. Oba podpisnika sporazuma pravita, da je nujno sodelovanje po pravni plati nekaj posebnega pri nas. Vsi zagovarjajo usmeritev, kije bolj kot v količino usmerjena v kakovost. Izziv je tudi mogoči izvoz.
Za montažo Merijev proizvajajo dele tudi številni kooperanti in podkooperanti. V prihodnjem letu bodo poslali na trg tisoč Merijev, 2 tisoč Torijev in tisoč rezalk. Februarja pričakujejo iz delavnice desettisoči motor. Sedmim delavcem se bodo v delavnici pridružili še trije. Morebitna širitev v prihodnjih letih zagotavlja nova delovna mesta.
Toni Rifelj se namerava tudi v prihodnje pojavljati na jugoslovanskem trgu s proizvodi, ki jih jugoslovanski trg še ne proizvaja. Zato pravi, da ga v prihodnjem letu »čaka« vztrajno razvojno delo. V krajevni skupnosti Gornji grad želijo, da bi proizvodnja ostala v kraju. V Gornjem gradu so že prostori, ki bi se jih dalo preurediti in kot kaže, ne bi bilo potrebno graditi velikih hal, pravi Rifelj.
R. E.
Spet ocenjevanje ptic v Mozirju
Tudi letos je bilo v Mozirju ocenjevanje ptic, ki gaje organiziralo društvo za gojitev ptic »Kalin« Mozirje, k ocenjevanju pa je šest članov društva prineslo kar 89 ptičkov. Te pa je ocenjeval sodnik Edi Cilenšek iz Radovljice, kije bil z njihovo kvaliteto zelo zadovoljen.
Najboljše ocene so prejeli:
—	bakreni kanarček, rdeči kanarček, križanec z zunanjo ptico, gojitelj ROBERT KNEZ, T. Velenje,
—	border kanarček, pastel kanarček, gojitelj POLDI KOD-RIN, T. Velenje,
—	nemška čopa, gojitelj ANTON KOSIR, T. Velenje,
—	rumeni kanarček, Closter kanarček, gojitelj BOJAN SO-POLSEK, T. Velenje
Lepe uspehe so člani društva dosegli tudi na republiškem ocenjevanju ptic, kjer so osvojili kar sedemnajst medalj.
Žal pa so ob vsem tem aktivni predvsem člani iz T. Velenja, saj se teh ocenjevanj ni udeležil noben gojitelj ptic iz Zgornje Savinjske doline, čeprav je društvo »Kalin« namenjeno predvsem ljubiteljem ptic na tem področju. Tudi ptičke, ki sojih med razstavo cvetja v Savinjskem gaju lahko občudovali nešteti obiskovalci, so razstavili predvsem člani iz Velenja. Prav ti pa želijo s svojimi akcijami pritegniti v društvo nove člane iz mozirske občine, saj ljubiteljev ptic med mladino in starejšimi občani Zgornje Savinjske doline ne manjka.
Ludvik Es
Ljubitelji ptic posvečajo pernatim prijateljem veliko pozornosti. Tako tistim v kletkah, še posebej pa tistim, ki v tem zimskem času potrebujejo največ pozornosti — torej zunanjim pticam.
Slovenija
L—^ Moja dežela.
Dolgoletna tradicija nazorskega kina
Pred dnevi je nazarski kino na slovesen način praznoval 40-letnico svojega delovanja. Že od vsega začetka je pri razvoju te dejavnosti deloval Franjo Pajk, ki je vodja kino sekcije še danes.
V	začetku druge polovice leta 1947 je Okrajni ljudski odbor s sedežem v Mozirju imel v svoji organizaciji tudi propagandni odsek, v katerem je bila zastopana tudi kino projekcija za predvajanje filmov. V tem oddelku je bil Franjo Pajk zadolžen za projekcijo oziroma predvajanje filmov. S 16 mm prenosnim kino
projektorjem (sovjetske izdelave) so razen interne projekcije predvajali tudi filme za širši krog prebivalcev po celotni občini.
V	istem letu je bila osnovana tudi komisija za nabavo novega široko-trakega 32 mm kino projektorja. Kino projektor naj bi bil stabilne konstrukcije z vgrajeno obločno razsvetljavo in ozvočen. Kot član te komisije je bil Franjo Pajk, zadolžen za sklepanje pogodbe pri nabavi projektorja v Zagrebu.
Sklenjeno je bilo tudi, da se ta kino projektor namesti v delavski center v Nazarje, v katerega delavskem domu je tudi primerna dvorana. Ta delavski dom so zgradili v glavnem delavci lesne industrije Nazarje v stari Jugoslaviji s prostovoljnim delom in prispevkom v gradbenem materialu.
Naloga te komisije je bila tudi, da pripravi načrt rekonstrukcije doma za potrebe predvajanja filmov. Tako je bila dodatno zgrajena kino kabina in ostale projekcijske zahteve. Sezidati je bilo potrebno tudi visoki dimnik, ki ga dvorana sploh ni imela.
Od avgusta 1947 do julija 1948 je ot iško val poklicno kino operatersko šolo v Ljubljani in občasno predvajal filme v kinu Union. Julija 1948 je bila otvoritev okrajnega kina v Na-zaijah.
15. IV. 1948 po premestitvi Okrajnega ljudskega odbora iz Mozirja v Šoštanj pa je bil kino predan v upravljanje krajevnemu ljudskemu odboru Nazarje, kjer je bil z dekretom postavljen za upravnika in kino operaterja kina Nazarje.
Dvorana, v kateri so predvajali filme je imela 185 lesenih navadnih sedežev. Dvorana je bila ogrevana s pečico na žaganje, ki je bilo bolj podobno kaminu za kaienje mesa, da o ostalih pogojih sploh ne govorimo. Kljub slabim pogojem pa so filme redno predvajali.
Izvor filmov je bil v glavnem iz Sovjetske zveze v čmo-beli tehniki, vsebina filmov pa vojna ali propagandna. Kljub temu so bili nekateri filmi vsebinsko zelo uspeli in med obiskovalci dobro sprejeti.
Nabava filmov je bila plansko določena, tako da niso imeli možnosti izbire.
Leta 1945je tovarna Iskra iz Kranja pričela izdelovati nove tehnično izpopolnjene kino projektoije, ki so bistveno izboljšali projekcijsko osvetlitev, sliko in ozvočenje. Takoj je zopet stekla akcija in že naslednje leto 1955 so imeli otvoritev nove kino
projekcije, s katero so povečali tudi število obiskovalcev. V tem času so se pojavile tudi že prve samostojne distribucije za sposojevanje filmov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Razen še nekaterih Sovjetskih filmov so že začeli predvajati domače filme, med katerimi so bili: Na svoji zemlji, Slavica itd. S predvajanjem širšega izbora filmov se je zainteresiranost ljudi za ogled filmov bistveno povečala.
Na podlagi zakona o podjetjih in delovnih razmerjih je kino postal samostojna organizacija in pozneje priključena v sklop kulturne dejavnosti v Nazarjah, kjer je še danes.
Zaradi slabe konstrukcije delavskega doma, predvsem pa dvorane in nevarnosti, da se strop dvorane poruši, so obstoječi dom porušili v celoti in zgradili nov, sodobnejši delavski dom.
S skupnimi napori, predvsem za z velikim deležem lesne industrije Nazarje je bil dom v letih 1979—80 zgrajen in z veliko slavnostjo predan svojemu namenu. Z zbiranjem dodatnih sredstev pa so ob tej priliki nabavili tudi dva sodobna in tehnično izpopolnjena kino projektorja, ki še danes služita svojemu namenu.
Kadrovsko je kino sekcija bila vedno dobro zasedena, tako da v tej zvezi niso imeli posebnih problemov. Razen vodje kino sekcije sta še dva kino operaterja, blagajničar, biljeterji, dočim se knjigovodstvo opravlja v okviru Kulturnega društva Nazarje.
Današnje stanje kino sekcije je zadovoljivo, tako v pogledu tehnične opremljenosti, kadrovske zasedbe, pa tudi finančnem smislu. Kino sekcija vrši izbor z 12 — 14 distribucijami za sposojevanje filmov v Jugoslaviji. Filme izbira tričlanski odbor prosvetnega društva Nazarje, ki dvakrat pa tudi trikrat na leto izbira filme in nato sklepa pogodbe za krajši ali daljši rok.
Filme predvajajo trikrat tedensko, včasih pa še večkrat. Na leto predvajajo okoli 120 filmov, ter opravijo okoli 160 kino predstav. V zadnjih letih seje število obiskovalcev povečevalo oziroma ustalilo.
V letu 1988, predvsem v drugi polovici tega leta pa je obisk nekoliko upadel, predvsem zaradi razvoja ostale tehnike (video rekorderji, satelitski prenosi itd.). Povprečno si na leto ogleda filme okoli 22 tisoč obiskovalcev.
Za leto 1989 smo sklenili že okoli 90% pogodb za filme z 12 distribucijami v Jugoslaviji. Najemnina za filme seje povečala za 3x. To pa bo verjetno poseben problem pri postavljanju finančnih načrtov za leto 1989. Tudi dviganje cene kino vstopnicam ne more iti v nedogled, saj se bo tudi s tem število kino obiskovalcev zmanjšalo. V naši občini se dogovarjamo za povišanje kino vstopnic v odboru za film in kino dejavnost pri kulturni skupnosti občine Mozirje po potrebi.
Film je bil vseh štirideset let vključen v kulturno dejavnost v Nazarjah, kjer pravijo, da bo tako tudi v bodoče.
Na podlagi 7. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije objavlja žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Mozirje
RAZPIS
ZA PODELITEV SREBRNIH PRIZNANJ OF ZA LETO 1989
Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti pri:
—	uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh,
—	uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil,
—	uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznih področjih družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še posebej pa pri razvijanju delegatskega sistema in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti
Predloge za podelitev priznanj OF lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, telesa občinske konference SZDL, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti (TOZD, delovne skupnosti krajevne skupnosti), vodstva družbenopolitičnih organizacij, družbene organizacije in društva na območju občine Mozirje.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelj pošlje žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Mozirje najpozneje do 15. februarja 1989.
V mozirski galeriji so svoja dela predstavili invalidi
Voščilo upokojencem
Le še nekaj dni, pa se bomo poslovili od leta 1988. Prav je, da v teh predhodnih dneh do novega leta malo pokramljamo o upokojencih, združenih v Društvo upokojencev Mozirje.
Spet smo na pragu novega leta. Leto, ki bo vsak čas za nami, se sicer pridružuje vrsti že preživetih vsakega posameznika. Sleherno je prinašalo vsakomur bolj ali / manj zadovoljiv vsakdan. Bili pa so tudi lepi dnevi, ki se jih radi vedno in znova spominjamo.
Ob prehodu v novo leto se budijo vsa mogoča prijetna pa tudi neprijetna razmišljanja. Vsi si verjetno želimo uspešno kljubovati raznim hujšim obolenjem, pa da nas ne bi prizadelo občutnejše pomanjkanje osnovnih dobrin, da bi vladalo sožitje med mladimi in starimi in da bi s polnim razumevanjem premagovali vse preizkušnje tudi v prihodnje.
Priznajmo, da smo bili v minulem letu deležni tudi pozitivnih rešitev gmotnega položaja, saj so se vsaj pokojnine pogosteje usklajevale.
Naše društvo deluje od leta 1981 dalje dokaj uspešno in smo notranje kar dobro organizirani. Ta čas imamo v društvu vključenih preko 460 upokojencev. Kar precejšen del članstva izpričuje aktivno pripadnost s sodelovanjem na naših prireditvah.
Vsak tretji član je posmrtnin-sko zavarovan pri republiški Vzajemni pomoči. V naslednjem letu bo letni prispevek povečan od 2.500.— din na 6.000 — din in se bo posmrtnina tudi primerno zvišala od sedanjih 120.000,— din.
V društvenih izvršilnih organih je 14 odbornikov, od katerih je enajst poverjenikov, ki kontakti-rajo s člani na svojih področjih. Tu so zajeti tudi člani nadzornega odbora ter člani komisije za družabno aktivnost članstva.
Od predlanske jeseni deluje redno mešani pevski zbor. Zbiranje ljubiteljev domače pesmi je bilo obetavnejše. Osip od prvotno prijavljenih je bil kar precejšen. Zato vabimo vse, ki imate veselje in voljo do petja, pridružite se, tovariško ste vabljeni.
Vodilo društvenemu delovanju je kolektivno sprejet program dela in skrbno ter realno ovrednoten finančni načrt.
Od programiranih in realiziranih družabnih aktivnosti naj omenim piknik v lastni režiji v letošnjem juniju, dalje VI. zaporedno letno srečanje ob prazniku upokojenca v juliju in izlet na Ptuj v mesecu septembru. Na vseh teh prireditvah je bilo 289 udeležencev, kar pomeni, da gre za množična snidenja članov.
V	finančnem oziru te prireditve temeljijo na cca 90-odstotni participaciji udeležencev.
Za rekreacijo je manj zanimanja, saj se ta dejavnost omejuje na kolesarjenje, peš hojo in deloma streljanje in po malem tudi kegljanje.
Mešani pevski zbor je sodeloval na naših in drugih krajevnih prireditvah. Udeležil se je območnega pevskega koncerta pevskih zborov upokojencev na Polzeli v maju in republiškega koncerta junija v Celju.
Tudi letos, kot vsako leto bomo skromno obdarili naše člane, starejše od 80 let.
V	Mozirju imamo v treh stanovanjskih blokih 25 stanovanj v trajni uporabi upokojencev. V dveh primerih gre za poslovni in društveni prostor, v sedmih primerih pa koristijo stanovanja neupokojenci, začasno pod posebnimi pogoji. Status upokojenca pa ima 16 stanovalcev.
Društveni prostor ima v uporabi tudi Občinska zveza, v souporabi pa Društvo invalidov in KO ZB NOV.
Koristimo priložnost in vsem članom želimo vse dobro v letu 1989.
Zahvaljujemo se vsem odbornikom — poverjenikom in drugim aktivistom za nesebično in tvorno sodelovanje v preteklem letu. Želimo, da tako ostane tudi v letu 1989.
Drugim krajevnim organizacijam in društvom želimo mnogo uspehov pri njihovem delu v prihodnjem letu.
Franjo, Steiner
Invalidi razstavljali
Društvo invalidov v Mozirju spada med zelo prizadevne in delovne. Tako uspešno skrbijo za redne izlete svojih članov, prirejajo razna srečanja in sploh se trudijo ob vsaki priliki za dobro počutje svojih članov. Že nekajkrat so priredili tudi razstavo ročnih del in tudi tokrat bi želeli o zadnji spregovoriti nekaj več.
Društvo vključuje člane iz vseh krajevnih skupnosti naše občine, tako je med njimi nekaj likovnih ustvaijalcev, izdelovalcev ličnih predmetov in seveda največ ročnih del ženskega dela članstva.
Razstava je bila v Galeriji Mozirje. Treba je takoj povedati, da so prireditelji poskrbeli za lep celoten videz, kar še posebej pritegne obiskovalce.
Če bi želeli razstavo malo prestaviti, potem naj povemo, da je razstavljalo 40 članov društva, vsega 188 predmetov.
Veliko truda je v taki predsta-
vitvi delovnih uspehov, žal pa ta trud še daleč ni poplačan z ustreznim obiskom. To je nasploh opaziti pri razstavah vseh vrst. Otvoritve se udeležijo vabljeni ljudje, potem pa nekako^ zmanjka zani-manja za oglede. Čeprav Galerija Mozirje nudi izredno prikupno okolje, pa vanjo prihaja le premalo obiskovalcev. Morda je temu kriva slaba obveščenost? Ali morda sploh pomanjkanje zanimanja za tovrstno kulturno ponudbo? Vsekakor je za prireditelja mučno, če ni odmeva med prebivalci kraja.
Marljivost pripravljalcev razstav in izdelovalcev predmetov ali ustvaijalcev likovnih del najbolje poplačamo s pozornostjo, to pa izražamo z obiskom. Zamisliti se kaže v trud, ki so ga številni ljudje vložili prav zato, da bi svoje bližnje razveselili, no, potem pa teh sploh blizu ni...
A. Videčnik
Zavolovškova razstava v Mozirju
Po razstavah v Velenju in Celju smo tudi v Mozirju dobili priliko videti izbrana dela domačega akademskega slikarja Alojza Zavolovška. V izredno domačem okolju mozirske galerije se je na otvoritvi zbralo veliko ljubiteljev Zavolovškovega opusa.
Uvodne misli o delu slikarja in njegovih delih je podala v prijetno razumljivi obliki kustosinja velenjske Galerije Ivan Napotnik Milena Ko-ren-Božičkova. Poudarila je, da je pričujoča razstava poleg v Sloveniji bila v gosteh tudi v Titogradu in je povsod naletela na topel sprejem. Nato je kratko orisala življenjsko pot Zavolovška vse do sedanjih dni, ko se je upokojil in dela v Mozirju. Posebno pozornost je namenila vzgojnemu in pedagoškemu delu Zavolovška, ki še danes nesebično predaja svoja znanja mlajšim rodovom likovnikov. Potem je vodila navzoče skozi ustvarjalno vsebino umetnika v različnih obdobjih in med drugim dejala: »...veliko je bilo sicer sprememb v vseh letih delovanja, vendar vse te značilnosti pravzaprav ohranja tudi v zadnjih njegovih delih. Kljub nekaterim drznim poizkusom vendarle prevladujejo razumsko pretehtane stilne značilnosti. Osnovna usmeritev njegovega slikarstva je bila in še je barva. Lahko bi govorili o štirih večjih razvojnih fazah...«. Nato je naštela značilna obdobja v ustvaijanju Zavolovška in nadaljevala: »...od leta 1983
dalje pa se njegov kolorit, kot tudi dinamičnost izraza opazno umiljata...«. In končno je poudarila kustosinja Božičkova... »spet prevladujejo pokrajine, ki vse bolj izgubljajo vsakršne planske meje in tvorijo enotno, predvsem pa mehko kopreno, ki mu
ALOJZ ZAVOLOVŠEK —
akademski slikar
jo seveda najbolj omogoča prav njegov razpoznavni akvarel.«
Kulturni večerje popestrilo še petje mozirskega moškega pevskega zbora pod vodstvom Antona Acmana.
A. Videčnik
Pomagajmo zunanjim pticam!
Ko pride zima, si mnoge ptice v naravi	hrano pticam, ko jo bodo iskale ob naših
zaman iščejo hrano, zato jim je zelo po- bivališčih. (Semena, ki vsebujejo maščo-trebna človeška pomoč. S hranjenjem v	be, nikakor ne kruhovih drobtin oz. hrane,
zimskem času ne ohranjamo pri življenju ki zmrzuje!) le mnoge nadvse koristne ptice, ampak si s
tem prizadevamo tudi ohramti ravnotežje	, bi bil svet brez ptic!
v naravi, ki je zal vse bolj porušeno.
Društvo za varstvo
Želimo, da bi bilo tudi letos čimveč pri-	in gojitev ptic
jateljev narave, ki bodo skrbeli za ustrezno	»KALIN« MOZIRJE
Florjan Cajner iz Pustega polja kljub enainosemdesetem letom se vedno skleplje koso tako, da trava skorajda sama pade.
Delavski dom Nazarje in glasbena šola
vabita na
NO VOLE TNIK ON C ER T DELAVSKE GODBE OBČINE MOZIRJE
Dirigent: Franci Goljuf in
KOMORNE SKUPINE HARMONIKARJEV GLASBENE ŠOLE PRI DU MOZIRJE
pod vodstvom: Silvane Gorjanc
v ponedeljek, 26. decembra 1988, ob 18. uri v Delavskem domu v Nazarjah
Vsem obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem, občanom, SO Mozirje, njenemu IS, gospodarskim in družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, kakor tudi uredništvu Savijskih novic
ŽELI SREČNO IN USPEŠNO
NOVO LETO 1989
OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE
MERX
DOBITNIKI NAGRAD
NAGRADNE IGRE TDO »SAVINJA MOZIRJE, IZŽREBANIH 28. 11. 1988
1.	NAGRADA
Bernarda First, Radegunda 54, Mozirje
2.	NAGRADA
Štefka Gostečnik, Radegunda 38, Mozirje
3.	NAGRADA
Matjaž Rožman, Polzela 232
MANJŠE NAGRADE ŠO PREJELI:
L Miha Robnik, Nazarje 92
2.	Magda Kranjc, Zobna amb. Nazarje
3.	Živa Sikljan, Nazarje 52
4.	Irena Kuntič, Nizka 15 b, Rečica ob Savinji
5.	Silva Božinovski, Oknonina, Ljubno ob Savinji
6.	Jožica Orel, Brezje 20, Mozirje
7.	Silva — Alojz Vrtačnik, Sp.,Kraše 44, Nazarje
8.	Adrijana Stakne, Letuš 82, Šmartno ob Paki
9.	Milena Božič, Mozirje 268
10.	Jožica Weiss, Mozirje 324
11.	Anica Spende, Dobletina 18a, Nazarje
12.	Maja Platovšek, Ljubno ob Savinji 138
13.	Vera Benda, Sp. Rečica 48; Rečica ob Savinji
14.	Janja Zula, Gubčeva 16, Titovo Veleje
15.	Dragica Merzelj, Radegunda 10, Mozirje
16.	Drago Ring, Podkraj 13 a, Titovo Velenje
17.	Tjaša Sovinšek, Primož 88, Ljubno ob Savinji
18.	Jerica Mrevlje, Mozirje 178
19.	Nada Hribernik, Spl. Rečica 66, Rečica ob Savinji
20.	Ida Pudgar, Luče 106
21.	Peter Kramer, Mozirje 98
22.	Milka Pavlič, Tirosek 51, Gornji grad
23.	Milena Tavčar, Rečica ob Savinji 107 a
24.	Dušan Planinšek, Mozirje 306
25.	Betka Ročnik, Bočna 6, Šmartno ob Dreti
26.	Karla Zidarn, Radegunda 24, Mozirje
27.	Fanika Andrejec, Trnovec 14, Nazarje
28.	Vilma Habjan, Foitova 8, Titovo Velenje
29.	Marjeta Matijeve, Luče 92,
30.	Fanika Slapnik, Rovt 17, Šmartno ob Dreti
Dobitke lahko dvignete v prodajalni kraja bivanja, kupci izven našega območja pa v BLAGOVNICI v Mozirju.
Novoletna drevesca vseh velikosti
prodaja
Ivan Mali, Prihova 12
Stanovanjska zadruga »Moj dom«
MOZIRJE
VABI
k sodelovanju gradbene tehnike ali inženitje z opravljenim strokovnim izpitom.
Oglasite se pri Stanovanjski zadrugi v stavbi Komunale Mozirje ali po telefonu 831-086. Kandidat, s katerim se bomo dogovorili za sodelovanje, bo vršil nadzor nad porabo materiala pri članih zadruge. Delo j e honorarno.
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje oddelek Mozirje
Enota za drobno gospodarstvo ima nov odpiralni čas, in sicer vsak dan razen ob sobotah od 7—13. ure. Telefonska številka je 831-792 interno 8.
OZ »GAJ« MOZIRJE
razpisuje prosta dela in naloge
SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA DELAVCA s širšim delovnim področjem
Pogoj: višja ali srednja izobrazba ustrezne.smeri in 2 oziroma pet let delovnih izkušenj. OD po dogovoru. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:
OBRTNA ZADRUGA »GAJ« MOZIRJE Dom obrtnikov Mozirje. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po objavi.
STABLOVNIK IVAN Parižlje lic
Krajevna skupnost Ljubno in Stablovnik Ivan fz Pariželj, ki opravlja pogrebne storitve, sta podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju, tako da lahko krajani Ljubnega opravijo vse potrebne dogovore kar na krajevni skupnosti. Stablovnik Ivan nudi sledeče pogrebne storitve: prevoz pokojnika, upepeljitev in prevoz žare, polaganje pokojnika v krsto, pobiranje ponesrečencev, kompletiranje in oprema krste, postavitev mrliškega odra in črnine, ureditev dokumentacije in podobno. Krste lahko kupite v mrliški vežici na Ljubnem, kjer lahko izbirate med različnimi modeli. Po dogovoru bo krste izdajal Marovt Franjo z Ljubnega.
Vse informacije in naročila lahko uredite na telefonski številki 721-667 in 721-395, lahko pa tudi preko krajevnega urada Ljubno tel. 840-010.
Justina UGOVŠEK-BASTL YU 63342 Gornji grad 76 telefon: 063-842-009
atelje: Gornji grad 76 atelje: Mozirje 50
•	fotografija
•	fotomaterial
•	spominki
ODPRTO	torek	sreda	četrtek	petek	sobota	nedelja
G. g.	9—16	9—12	9—16	9—12		11—12
Moz.		14—19		14—17	10—12	
V tem mesecu priporočam:
—	miniature v akvarelu
—	druge primerne spominke za darilo
—	filme po ugodnih cenah
SREČNO 1989
Podjetje za urejanje voda Nivo — Celje
Na podlagi odlokov o obveznem čiščenju potokov in jarkov, ki sojih sprejele skupščine občin na območju OVS SAVINJA — SOTLA
POZIVAMO
k zimskemu čiščenju potokov in jarkov vse lastnike it, koristnike pri-brežnih zemljišč. Struge vseh potokov in jarkov ter njihova nabrežja morajo biti očiščena najkasneje do 15. marca 1989.
Osnovni smoter očiščevalne akcije je — izboljšati odtok voda in tako zmanjšati obseg in pogostost povodnji. Ob čiščenju je predvsem treba iz strug potokov in jarkov odstraniti vse, kar vidno zavira normalni vodni pretok. Pri odstranjevanju zarasti je treba paziti, da se ne bi poslabšali ekološki pogoji in krajinski izgled našega obvodnega sveta.
Čiščenje bodo nadzirale občinske vodnogospodarske inšpekcije ob sodelovanju območne rečno-nadzorstvene službe. Ta bo vsem lastnikom in koristnikom pribrežnih zemljišč sproti na voljo za smernice in napotke, kako to nalogo najboljše opraviti
Vse lastnike in koristnike pribrežnih zemljišč opozarjamo, da so po občinskih odlokih določene znatne denarne kazni za vse tiste, ki se temu pozivu ne bi odzvali.
MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE TOZD TRGOVINA GOSTINSTVO MOZIRJE
Komisija za delovna razmerja in osebni dohodek
< - javlja
prosta dela in naloge
VODJA DELOVNE ENOTE TRGOVINA
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in imajo višješolsko izobrazbo ekonomsko komercialne stroke in najmanj eno leto delovnih izkušenj ali srednješolsko izobrazbo ekonomsko komercialne stroke in nad tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih.
Poskusno delo bo trajalo tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo kadrovski službi zadruge do 4. januarja 1989.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po poteku roka za prijavo.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE V SODELOVANJU Z OBČINSKIMI ORGANIZACIJAMI RDEČEGA KRIZA ZBIRA SREDSTVA ZA PRIZADETO PREBIVALSTVO ARMENIJE OB POTRESU. V KOLIKOR ŽELITE PRISPEVATI SREDSTVA, JIH NAKAŽITE NA ŽIRO RAČUN 'RDEČEGA KRIZA SLOVENIJE ST. 50101-678-51579.
ZA POMOČ SE VAM ZAHVALJUJEMO.
TOZD ZA PTT PROMET TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Titovo Velenje
OBVEŠČA
zainteresirane delavce, da so prosta dela in naloge
dostavljanje ptt pošiljk in denarja pri ptt enoti Mozirje in Ljubno ob Savinji
Pogoji za opravljanje so:
—- končana osnovna šola
— izpit iz cestno-prometnih predpisov (vožnja z mopedom)
Prosta dela in naloge so objavljene pri Skupnosti za zaposlovanje Mozirje. Interesenti naj pošljejo vlogo z dokazili kadrovski službi TOZD za ptt promet Titovo Velenje, do 10. 1. 1989.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
Na podlagi 28. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v SSS občine Mozirje se razpisuje
NATEČAJ ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V LETU 1989
Za dodelitev nerazporejenih in sproščenih družbenonajemnih solidarnostnih stanovanj v letu 1989 se lahko prijavijo upravičenci, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje zgoraj navedenega pravilnika. Prosilci, ki želijo pridobiti stanovanjsko pravico nad družbenim najemnim stanovanjem, morajo vložiti vloge s potrebnimi potrdili (dokazili) na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Mozirje — Odboru za solidarnostne in upokojenske zadeve.
Na natečaj morajo interesenti predložiti:
—	vlogo z opisom bivalnih razmer;
—	potrdilo o osebnem dohodku vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) za leto 1988;
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov;
—	potrdilo, od kdaj interesent živi na območju občine Mozirje.
Natečaj za pridobitev stanovanj traja do vključno 25. L 1989.
Vloge za priglasitev na natečaj, ki bodo na SSS občine prispele po tem roku, ne bodo upoštevane.
Vsa podrobnejša navodila o natečaju lahko interesenti dobijo v svojih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih ali v strokovni službi za SSS občine Mozirje.
KOMISIJSKA PRODAJA RABLJENE SMUČARSKE OPREME
V komisijski prodaji sprejemamo:
—	smuči
—	smučarske vezi
—	smučarske čevlje
pod naslednjimi pogoji:
1.	Pri prevzemu smučarske opreme velja načelo prodano — kupljeno.
Neprodano opremo vračamo prinesitelju na njegovo željo ali konec marca.
2.	V prodajo sprejemamo nepoškodovano in očiščeno odremo.
3.	Stroški prodaje znašajo 10% prodajne vrednosti opreme.
4.	Za prodano opremo izdamo prodajalcu vrednostni bon, kije vno-včljiv v prodajalnah TDO »SAVINJA« MOZIRJE.
/O ljubljanska banka _______________
Temeljna banka Velenje
PISMO SODELOVANJA
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje je za imetnike tekočih in žiro računov pripravila novo obliko plačevanja po položnicah. To je PISMO SODELOVANJA, ki omogoča hitro in enostavno plačilo večjega števila položnic.
V vseh enotah LB Temeljne banke Velenje dobi varčevalec posebno ovojnico in izjavo, s katero pooblasti banko, da namesto njega poravna znesek z njegovega računa. Seveda pa je pogoj, da so zagotovljena sredstva na računu. Položnice, katere želi plačati, pošlje po pošti ali pa odda na bančnem okencu, ne da bi čakal v vrsti. Banka pa bo po prejemu položnic poravnala znesek z njegovega tekočega ali žiro računa in po pošti poslala potrdilo o vplačilu.
S PISMOM SODELOVANJA si boste prihranili čas in prispevali k odpravljanju čakalnih vrst pred bančnim okencem.
ŽELIMO VAM PRIJETNO PRAZNOVANJE, VNOVEMLETU PA OBILO USPEHA.
Za uspesno vzgojno-izobraževalno delo so poučne ekskurzije po domovini in tujini za prosvetne delavce nujno potrebne. Zato člani učiteljskega zbora mozirske šole vsako leto namensko varčujejo. Letos so skupaj s še nekaterimi drugimi občani potovali na Poljsko, kjer so si ogledali izredne kulturne znamenitosti mesta Krakowa ter se podrobneje seznanili z delom bogate a mnogokrat zelo tragične zgodovine poljskega ljudstva. V zloglasnem Auschwitzu, nacistični tovarni smrti, so se poklonili spominu vseh žrtev in si presunjeni ogledali spominske muzeje ter poslušali pretresljivo pripoved odličnega poljskega vodiča.
Pozabljene pesmarice
V naših krajih je bilo petje od nekdaj priljubljeno. Znano je, da je domala vsak večji kraj imel svoj pevski zbor, poleg zborov pri prosvetnih društvih pa so delovali še številni cerkveni pevski zbori. Skratka, ljudje so radi prepevali in zborovsko petje je imelo veljavo, kije žal danes nima, ali pa bolje, premalo je ima! Sodelovanje v zborih je pomenilo povezovanje ljudi v kulturno dejavnost, marsikomu je pomenilo še veliko več, predstavljalo je izročilo Svojih prednikov, ki ga je bilo treba ohraniti, bila je neke vrste obveza iz roda v rod.
Že zelo zgodaj je Mohoijeva družba izdala prve slovenske pesmarice za široko rabo. V njih so bile priljubljene pesmi, ki so pogosto ponarodele. Prinašale so v naše domove bogastvo ljubezni do besede in pesmi. Zbori so se kaj kmalu posluževali pesmaric, ki jih je izdala Glasbena matica v Ljubljani. Seveda so si pevovodje pomagali s prepisovanjem pesmi iz pesmaric, jih potem razmnoževali sprva na šapirograf, kije bil skoraj pri vsakem od' nekdanjih organistov prisoten. Mnogo svojega časa so ti ljudje vložili v skrb za slovensko pesem. Seveda velja podobna trditev tudi za zagnance, ki so ob vsakem vremenu prihajali, tudi ure daleč, k vajam. Seveda bo marsikdo dejal, ja to je pač bilo takrat... Vprašujemo se le, zakaj vedno mislimo, da je nekoč prej bilo vse tako drugače, kot danes. Res so bile življenjske navade drugačne, bilo je manj ugodja, zato pa je v ljudeh živela neugnana želja po dogodkih, kot so igre, koncerti, razne druge kulturne prireditve, telovadni nastopi in podobno. Res je, da smo postali na sploh bolj zahtevni, s tem pa tudi bolj brezbrižni do svoje kulture. To pa je zaskrbljujoče. No, pa dovolj razmišljanja o tem.
Moj namen je bil, da opozorim na bogastvo, ki se morda še kje zavrženo skriva, to so stare pesmarice. V njih najdemo izredno ljudsko bogastvo. Rad bi omenil le nekdanjo pesmarico Glasbene matice, iz katere so pred drugo vojno, in še prej, peli domala vsi moški zbori po Sloveniji. Iz te pesmarice so črpali pevsko znanje že naši očetje, saj je prva izdaja bila na-
tisnjena leta 1897, kasneje pa so bili številni ponatisi, zadnji leta 1944.
Po osvoboditvi je Državna založba Slovenije natisnila te pesmi v treh snopičih, s po 27, 17 in 24 moškimi zbori. V njih so našli svoje mesto skladatelji kot: Emil Adamič, Anton Foester, Oskar Dev, Jakob Aljaž, Franc Ferjančič, Anton Hajdrih, Fran Gerbič, Benjamin Ipavec, Josip Ipavec, Davorin Jenko, Ludvik Hudovernik, Ferdo Juvanec, Josip Kocjančič, Fran Korun, Gojmir in Vinko Krek, Kamilo Mašek, Vasilij Mirk, Anton Nedved, Josip Pavčič, Stanko Pirnat, Zorko Prelovec, Stanko Premrl, p. Hugolin Sattner, Anton Svetek, Anton Schwab, Zdravko Švika-ršič, Franc Vilhar, H. V. Vogrič, Hrabroslav Volarič in še mnogi drugi.
Pevki zbori so imeli običajno bogate arhive pesmi in pesmaric. Danes so ti arhivi skromni, žal pa pogosto prepuščeni usodi propadanja. Mislim, da bi tu morali več narediti pri ZKO, da bi se zavarovala ta bogata kulturna dediščina. Društva iz najrazličnejših vzrokov pogosto izgubijo pevovodje, potem pa ostane dragoceno gradivo kaj lahko pozabljeno. Podobna je usoda vlog za razne igre. Skratka, poskrbimo, da se arhivi pri naših društvih ne izgubijo, to velja seveda tudi za poslovne arhive, ki lahko pričajo kasneje o kulturni dejavnosti v nekem kraju.
V današnjih časih se nekam sramežljivo obnašamo do naših skladateljev iz preteklosti. Resje, da postaja moda peti, denimo Gallusa, daje na vrsti tudi računalniška glasba, naj čas doda svoje, vendar pa ob vsem tem utripu nikakor ne smemo pozabiti naše prvobitnosti, naših pesmi, ki so jih prepevali predniki in ki še danes zbudijo toplino srca ob podoživljanju srčno lepih, razumljivih viž.
Ob neki priliki je pokojni rojak dr. Jože Goričar dejal, daje vsak rod dolžan skrbeti za kulturno izročilo svojih prednikov, da pa je za vse to tudi odgovoren zanamcem. Pomislimo na to, ko brezbrižno zametujemo stare knjige, pesmarice, note, vloge za igre in podobno. Nič od tega ne spada med smeti!
A. Videčnik
Alpinistična odprava Yosemite 88
Tričlanska alpinistična meddruštvena odprava je krenila iz Zagreba 19. 8. 1988. Sestavljali smo jo: Aleksander Lekič (AO Raduha Luče), Evgen Morič (AO Jesenice), Avgust Robnik (AO Raduha Luče).
S Pan Am-ovim letalom smo preko Frankfurta leteli do New Yorka, od tam pa smo po 60. urah vožnje z avtobusom prispeli v Kalifornijo, v narodni park Yosemite, naš cilj.
27. avgusta smo že plezali. Opravili smo prvo jugoslovansko ponovitev smeri Steck-Salathe z varianto Flyng Buttress Direct v 600 metrski steni Sentinell Rocka; ocena smeri: 5.9 (VI) A2, čas plezanja 17 ur. Po desetih dneh smo se preselili v Tulomne Mea-dovs v Visoko Sierro, kjer smo opravili 20 vzponov V, VI in VII težavnostne stopnje. 12. septembra smo bili spet v Yosemitih. Intenzivno smo plezali predvsem v zahtevnih krajših smereh VII in VIII stopnje. Plezali smo tudi v 400 m previsni steni Leaning Towra, vendar smo zaradi padca in poškodbe obrnili po 100 metrih.
Načrt preplezati 1200 m steno El Capitana smo opustili iz dosti razumljivega razloga; izpod stene smo prinesli v dolino mrtvega zagrebškega tovariša.
Zadnja postaja odprave je bil narodni park Joshua Tree, zanimiv, tudi svetovno znan plezalni center. Tu smo se ustavili za teden dni. Opravili smo 15 vzponov VI, VII in VIII težavnostne stopnje. 16. oktobra smo iz Phoenixa preko New Yorka in Frankfurta poleteli v Zagreb.
Sredstva za odpravo smo si večina zaslužili sami; nekaj pa so nam prispevali: (stroški celotne odprave so znašali —18,000.000 din)
Planinsko društvo Jesenice 600.000 din, Alpinistični odsek Jesenice 500.000 din, TKS Mozirje 200.000 din, Demonstracija plezanja/Igla 180.000 din.
Posebej se zahvaljujemo prijateljem iz alpinističnega odseka Zelezar Store, ki so nam posodili veliko opreme in pa AO Raduha iz Luč za spodbujanje in vsestransko pomoč.
Avgust Kotnik
Najstarejša šivanka na svetu
Zgornja Savinjska dolina ima kar nekaj »najev«, od najlepše alpske doline naprej. Največji »naj« pripada šivanki iz Potočke zijalke, pod Olševo, jami, ki sojo uporabljali kot bivališče ljudje v kameni dobi. Strokovnjaki trdijo, da gre za najstarejšo šivanko na svetu. »Konfekcija« v dolini ima torej izredno bogato zgodovinsko osnovo, ki bi jo lahko uporabili tudi v reklamne namene. Tudi v turistične.
Šivanko, kije zdaj na ogled v celjskem Pokrajinskem muzeju, je našel prvi slo-
venski raziskovalec kamene dobe, Srečko Brodar. Starodavno Potočko zijalko je odkril leta 1928, izkopaval pa je kar 8 let. V Zgornji Savinjski dlini je našel tudi najstarejše umetnostno delo na Slovenskem, kost, ki jo je pračlovek po vsej verjetnosti predelal v piščal. Seveda je Brodar takrat s svojimi presenetljivimi najdbami vzbudil veliko pozornost po vsej Evropi. Ljubljančan Brodar seje med izkopavanji preselil, da bi bil bliže Olševe, v Celje.
R. E.
Lep uspeh mladih odbojkarjev
Šolsko športno društvo na mozirski osnovni šoli je bilo organizator letošnjega območnega prvenstva v mini odbojki. Tekmovanja seje udeležilo osem ekip, in sicer po dve iz Mozirja, Braslovč, Titovega Velenja in Šoštanja. Prav presenetljivo dobro so se odrezali mladi mozirski odbojkarji. ki so zasedli prvi dve mesti. V zma-
govalni ekipi so igrali Uroš Benda, Boštjan Kranjc, Matjaž Pungartnik, Jože Goltnik, Aleš Lončar in Ervin Goličnik, ekipo, kije zasedla drugo mesto, pa so sestavljali Blaž Weiss, Damjan Kocjane, Jure Urank, Jože Mikek in Matej Krajner.
R. P.
Strelsko tekmovanje
Pred prazniki je bilo na strelišču v Mozirju strelsko tekmovanje z MK puško v počastitev dneva republike.
Tekmovanja se je udeležilo 9 tričlanskih ekip oziroma 27 strelcev iz OSO in drugih organizacij. Ekipno je zmagala OSO Mozirje I. s 112 krogi, druga je bila sekcija Bočna s 95 krogi, tretja pa ekipa OSO Gornji grad z 92 krogi.
Posamezno je bil prvi Kolar Slavko iz Bočne, drugi Troger Tomaž iz Mozirja, tretji pa Zaleznik Zdravko iz Rečice/S.
V tem času poteka tudi liga tekmovanje po OSO z zračno puško. Najbolje uvrščeni iz te lige bodo tekmovali za Občinsko zlato puščico.
B. K.
Kako je Mozirjan postal plemič znanja
Marko Vincenc Lipold (1816— 1883) se je rodil v središču Mozirja. Na rojstni hiši prvega slovenskega geologa, kije ostal vsb do danes najvidnejša osebnost slovenske geologije, je seveda spominska plošča.
Lipoldovi predniki so splavarili les, Marko Vincenc pa je sprva »splavaril« med končanima pravom in rudarstvom. Po službovanju v različnih mestih se je naselil v Idriji, kraju svetovno znanega rudnika. Njegove raziskave rudnika in idrijske okolice so veljavne še dandanašnji. Na
svetovni razstavi je takrat prejel zanje posebno odlikovanje. S tem, koje uvedel v rudarsko inženirstvo znanstveni geološki pristop, je postal mednarodno pomemben strokovnjak. Zapustil je kar 212 strokovnih razprav in dve leti pred smrtjo, ob 300-letnici rudnika, so mu celo podelili plemiški naslov.
Za duh tistega časa je bil to pomemben naslov, za naš čas pa ostaja Lipold »plemič znanja«.
ER.
Varčevanje po jugoslovansko
Mi na kmetiji smo doma, s prelepega smo Štajerskega.
Cela družina pridno varčuje in si s tem »srečo kuje.
Pri nas varčujemo celo s kruhom, zato hodimo naokrog s praznim trebuhom.
Tudi krave se postijo, zato seno v žlebu pustijo.
Zaradi varčevanja krav nam nihče mleka ne bo dal Ker pa mleka ne bomo dobili, se bomo ob vodi postili
Če bi vsi Jugoslovani tako varčevali,
bi že zdavnaj iz krize v mirnih vodah pristali
Ker pa se po nas nočejo ravnati,
jim morajo druge države posojila dajati
Jože Rihter, 8.b COS FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
Palček Hranilček pri nas
Tam za gorami, tam za vodami palček Hranilček živi.
Rad se po svetu širnem odpravi in obiskuje varčne ljudi
Pred tednom ustavil se je pri nas in že pred vrati zaklical na glas:
»Varčujte vsi zdaj, varčujte z vsem, dokler niste varčni od hiše ne grem.
Tako ste razsipni, da se mi stemni!« nam jezno požuga s pestmi
Res je, si mislim, prav ima škrat,
. kar takoj jutri začnem varčeval.
In včeraj Hranilček od nas je odšel, prijazno nam rekel pred vrati:
»Zdaj vse je, kot treba, saj vsi začeli ste varčevati«
Tam za vodami, tam za gorami škratek v koči domači sedi In že ga tihi spanec omami, da v naslonjaču sladko zaspi..
Mojca Stojan, 6. a COŠ FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
Nove knjige v občinski knjižnici
I.	LEPOSLOVJE: Vincetič & Lai-nšček: Za svetlimi obzorji, Rebula: Jutri čez Jordan, Letna knjižna zbirka Prešernove družbe: Stopar: Kavemkavice, kofe-tki, Skoberne: Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Stanič: Grad kralja Matjaža, Godina: Nada, vrni se, Golob: Vrt in letni časi, Prešernov koledar 1989.
II.	STROKOVNA LITERATURA: Marič: Deca komunizma, Stoppard: Otroške bolezni, nevšečnosti in motnje, Golje-všček: Med bogovi in demoni, Regvar: Spoznajmo grafologijo. Vodnik naravne
medicine, Drsanje na smučeh, Aleš Kunaver — biografija, Trstenjak: Človek končno in neskončno bitje
III.	MLADINSKA LITERATURA: Parker: Kako so živeli dinozavri, Snoj: Škorček norček, Raičkovič: Mlin na veter, Singer: Moč svetlobe, Slovenski svobodni gozdovi, Zidar: Cirkus Modra čaj, Golob: Jezikovni vozli, Fajdiga-Sever: Ježek na parketu, Rawson: Čarovnice, Rawson: Velikani, Rawson: Zmaji, Tyler: Raček na počitnicah, Tyler: Raček in prijatelji, Grimm: Rdeča kapica, Grimm: Trnuljčica, Agrež: Čisto pravi gusar.
Prve tekme lokostrelcev
Pričela so se tekmovanja lokostrelcev v FITA-INDOOR disciplini (streljanje v telovadnici na 18 in 25 m).
Lokostrelci LK Gornji grad so se udeležili že dveh tekem: 20. novembra je bila tekma v Postojni, 27. novembra pa v Škofji Loki.
V	Postojni sta zmagali dve naši lokos-trelki — mati in hči, Marinka in Katja Čavničar.
V	Škofji Loki pa je potekalo republiško prvenstvo. Zmagali sta Marinka in Katja, Krajnc Žare je za najboljšimi zaostal le za nekaj krogov in pristal na še vedno odličnem 4. mestu. Pohvaliti pa je treba Tiršek Frančeka, ki je kljub težavam z opremo v
prvem delu tekmovanja, zbral še vedno toliko moči, da je v drugem delu bil boljši od ostalih za cel kategorični razred in nastrel-jal odličen rezultat za mladinca — 205 krogov. Na žalost pa je bila prednost ostalih prevelika, tako daje kljub vsemu ostal praznih rok.
V klubu imamo še nekaj dobrih strelcev, ki pa se tekem zaradi težav s prevozom ne morejo udeleževati.
Naše lokostrelce čakata sedaj v decembru še dve tekmi, ena v Celju in druga v Tolminu. Prva tekma v prihodnjem letu bo v prvi polovici januarja v Ljubljani.
Zaželimo jim mirno roko in: »Vse v zlato!«.
O načrtih za železnico
Končna opomba
Okrajni zastop gornjegrajski je dal napraviti podrobni načrt za normalnotirno železniško progo: Šmarno ob Paki — Moziije — Gornji grad po inženirju Emanuelu Rindel na Dunaju.
Revizija projektovane proge se je vršila dne 2. novembra 1907, katere so se udeležili zastopniki vseh političnih oblasti, merodajnih ministrstev in interesentov. Dotični načrti, ki so danes vredni več stotisoč dinarjev, so pri okrajnem zastopu v Gornjem gradu vedno na razpolago. Na novo bode treba trasirati samo še progo Gornji grad — Nova Štifta — meja kamniškega sreza.
Kot sem že uvodoma najavil, bom v naslednjem podal in sicer prav tako dobesedno samo še tisti del originalne »Spomenice z utemeljitvami planiranega kamniškega dela proge, ki naj bi imel povezavo s traso na naši strani:
.......Napravljeni so načrti za
zgradbo dvtomobilne ceste iz Stahovice (Kamnika) v Kamniško Bistrico do planinske koče; vrše se priprave za zgradbo ceste Črna — Podvolovlek — Luče ob vhodu v krasno Logarsko dolino. Nameravana je tudi izgraditev žične vzpenjače na Veliko Planino, ki bo nudila s svojo gorsko planoto najpripravnejše torišče za zimski šport, poleti pa za zračne in sončne kopeli.
Tujski promet in turizem, ki se bo tako razvil v Kamniku in v Kamniških Planinah, bo prinašal z novim življenjem zaslužka domačinom, državi, oblasti in občinam pa vir novih dohodkov.
Strategični oziri in tehnična presoja
Nova proga bo šla, zlasti od Kamnika dalje, v docela pokritem, iz zraka težko vidnem terenu (po dolinah med srednje visokimi gorskimi grebeni, odnosno skozi gozdove). Tako bo v slučaju vojne omogočen na njej promet, ko bo vsled event, razrušenja južna
in morda gorenjska železnica za promet že nerabna in s tem Ljubljana in cela Gorenjska odrezana od ostalega državnega teritorija.
Taka zavarovana premikalna linija pa je tudi vojni upravi brezpogojno potrebna inje njena hitra zgradba strategična zahteva prve vrste.
Tehnično je proga lahko izvedljiva. Vodi po dovolj širokih dolinah oziroma po položnih obronkih hribov. V splošnem je teren trd. Izmed večjih objektov pride vpoštev le 4 1/2 km dolgi predor pod Javoršakom (Menino planino).
Del te proge in sicer od Kamnika do Zg. Tuhinja je bil že leta 1907 trasiran in seje vršila v času od 11. do 20. novembra istega leta uradna revizija trase in postaj.
Sicer pa odbor v gorenjih dveh pogledih noče podajati nadaljnjih pojasnil in izjav ter prepušča presojo strategične važnosti vojaški upravi, tehnično presojo te proge pa strokovnjakom.
(3. del)
Sklep
Ako pregledamo podatke za srez Kamnik, vidimo, da leži z nevtralnimi občinami večina občin v območju nove proge.
Kot glavno pa povdarjamo, da gre nova proga po gospodarsko močnejšem in turistovsko neprimerno važnejšem delu sreza, saj gravitira 2/3 vseh gozdnih ploskev na predlagano progo in ob njej se nahaja tudi ves lepi alpski svet.«
Ker je bilo v času borb v II. svetovni vojni požgano poslopje bivšega gornjegrajskega sreza, so zelo verjetno zgoreli tudi načrti, o katerih govori »Spomenica.«
Na srečo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljane dokumentacijo tudi o tem projektu inje bila tako podana možnost, da so se bralci Savinjskih novic seznanili z izredno zanimivo utemeljitvijo načrtovalcev železniške proge skozi kraje naše občine.
VILI PLATOVŠEK
Mimogrede in za današnjo rabo
Poznani sta mi dve listini, ki ju je izdal nekdanji dunajski dvor pod vladavino cesarja Franje Josipa. Prva je bila izdana leta 1868, druga pa 1916. leta. Gre za dva »dekreta«, s katerima je cesar imenoval dvoje visokih hrvaških uradnikov. Zakaj pišem o tem? Zato ker sta listini pisani v hrvaškem jeziku in cesar se je tudi podpi-
sal v hrvaškem jeziku, torej Franjo Josip. Iz tega sledi, da seje dunajski dvor držal načela, da se podobne listine pišejo v jeziku človeka, ki so mu namenjene in še celo njegovo cesarsko veličanstvo je vedelo, da se na Hrvaškem reče Franz Josef-u Franjo Josip. Ni kaj!
A. Videčnik
V steni
Drobec preteklosti
V začetku decembra leta 1944 so Nemci v silovitem navalu znova zavzeli že štiri mesece osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino.
Njihovo maščevanje bi bilo gotovo veliko večje in hujše, če ne bi ta čas na številnih svetovnih bojiščih izgubljali bitke za bitko, kar je krepko načelo moč Hitlerjevega reiha. Kljub temu so bili na naših tleh še zagrizeni, dobro oboroženi in opremljeni za zimske razmere. Ravno sneg in mraz sta partizanski vojski povzročala največ težav; naporno je bilo gaziti visok sneg, zabrisati sledove in pod milim nebom kljubovati mrazu, kije rezal do kosti. Dva sovražnika, zima in Nemci, sta zahtevala veliko življenj naših borcev.
Nemško vojaštvo je potem, ko je odstranilo neštete ovire, ki so jih na cestah pripravili partizani, da bi zadržali njihove motorizirane enote, preplavilo dolino in jo prečesalo. V skupinah so vojaki šli od hiše do hiše, ropali shrambe, praznili hleve in odbirali ljudi (mlada in močna dekleta, moških je bilo zelo malo), ki so morali na hitro vzeti slovo od svojcev in oditi z njimi. Ljudje in živina so morali na pot peš. Kam, jim nemški stražarji niso povedali.
Svoj barbarski pohod so začeli v zgornjem koncu doline in ga nadaljevali proti Mozirju, pri čemer se je število ljudi in živine večalo, posebno, ker marsikje niso pravočasno zvedeli, kaj se dogaja.
To pot Nemci niso prizanesli niti tistim kmetijam, ki sojih po izselitvi lastnikov v Srbijo ali koncentracijsko taborišče vzeli pod svojo posebno upravo in nadzorstvo.
Ena takih kmetij je bila na Ljubnem. Velika in vzorno urejena, s polnimi hlevi lepo rejene živine. Kakor v podobnih primerih, so nemške oblasti tudi tu videle svoje koristi, zato so preko Arbajtamta poiskale in prisilno zaposlile ljudi, kateri naj bi po njihovih rednih navodilih obdelovali kmetijo in vod'li naprej.
Na posestvo je z a igimi delavci prišel štirinajstletni Pepč z nalogo, da bo pastir. Sreča je bila, da so vsi, z upravnikom vred, bili sami domačini. Dobro so se razumeli med seboj in — kar je bilo takrat najbolj važno — vsi so sovražiti Nemce in vsi veliko bolj kot na nemško korist mislili na izgnano družino, kat ri bi radi dom ohranili tak, kakršen je bil, v upanju, da bo prej ali slej le prišla svoboda in se bodo vrnili.
Zvesti in upanja polni so na posestvu ostali tudi v času, koje bila dolina osvobojena inje njihovo prisilno delo prenehalo samo po sebi. Nemci sojih po ponovnem vdoru našli tam, kjer so jih pustili.
Usodnega dne je v hlevih goveje živine stalo blizu deset krav in telic, v posebni ogradi dve ovci, v Svinjakih lepo število svinj in v posebnem hlevu lep plemenski bik Sivko.
Vso živino, razen Sivka, so Nemci sami izgnali iz hlevov, v njegovo bližino pa si ni upal nobeden. Bik je vsako minuto postajal bolj razdražen in divji. Jezno je stresal z glavo, puhal, rital in brcal. Domači so poznali njegove muhe. Nobena ženska ni smela blizu kaj šele, da bi se okoli njega gnetlo toliko tujih in glasnih ljudi.
Nekdo od domačinov je glasno omenil Pepča, ki je edini smel v Sivkovo neposredno bližino. On mu je polniljasli, nastil-jal, ga krtačil, napajal in vodil h kravam. Pač seje biku smel približati, ker je prijazno govoril, ga podkupoval s kosi kruha in kdaj pa kdaj z nežnimi gibi počohal za ušesi in med rogovi. Najbolj si je bik zapomnil, da je Pepč na steno pri jaslih pritrdil trdo solno ploščo (živinsko sol), ki jo je Sivko lahko dosegel z jezikom. V znak hvaležnosti je pastirja že med delom nekajkrat pošteno obliznil. Od tedaj je bil Sivko pod Pepčevo komando zelo krotak in ubogljiv.
Pepč je z varne razdalje opazoval prizadevanje vojakov, slišal njihovo robantenje in ugibal, kaj bo. »Če jim je vso drugo živino uspelo spraviti iz hlevov, jim Sivka ne bo!« je jezno stisnil skozi zobe in stiskal pesti. »Da bi jim jaz pomagal? — Nikoli!«
Pepč Nemcev ni maral, odkar so prišli. Sovražil jih je zaradi grozodejstev, ki so jih počenjali in nerad seje učil nemškega jezika. Za partizane je opravil že marsikatero nevarno pot in Sivka, če bi šlo za partizane, bi žrtvoval, a Nemcem...
Vsak trenutek pripravljen, je ob prvem klicu oprezno smuknil mimo gnojne jame v kozolec. Po notranji strani lat, polnih suhe detelje, seje potegnil kvišku in v senu poiskal zavetje. Zaril se je vanj globoko, kolikor je mogel, v upanju, da je sebi in Sivku rešil življenje.
Do njega ni segel noben glas več, in ni vedel, kdaj seje znočilo. Zeblo ga ni, zato je zaspal. Gotovo je zelo dolgo spal, kajti zelo zelo lačen je bil, ko seje zbudil. Zaman bi ugibal ali je zunaj dan ali noč, okoli njega je vladala popolna tema in tišina.
V senu seje spomnil klofut, ki jih je dobil od nemškega učitelja zato, ker je po slovensko pozdravil svojega nekdanjega učitelja. V trgovini je bilo in slišal ga je trgovec, nemškutar. Zatožil ga je. Čez nekaj dni sta se srečala s starim učiteljem
in z obžalovanjem je dejal: »Tepen si bil, Pepč, sem zvedel. Takole se domeniva: Kadar se bova srečala na samem, me pozdravi kot sva navajena, vpričo drugih pa mirne duše reci, kot zahteva nemški učitelj. Nočem, da bi te mlatil!« In pogladil ga je po laseh, zroč nekam v daljavo, ter bolj sebi kot njemu tiho pripomnil: »Vsi smo tepeni, vsi, a saj ni čudno, ko imamo v svojem narodu take malopridneže.«
Lakota je huda reč in Pepč je povaljan, skuštran ter bledega obraza počasi zlezel do strešne line in pogledal na dvorišče. Od tam je bilo slišati upravnikov glas in glas njegove žene. Drugod je bilo vse mirno. Nič več ni okleval. Odpravil seje dol in v kuhinjo stopil tak, kakršen je bil. Gospodinja je kriknila. Ali od strahu ali veselja, ' Pepča ni zanimalo.
»Glej ga, skril si se falot prebrisani,« je upravnik odobravajoče pokimal in se nasmehnil. »Ker tebe ni bilo, so zelenci mene ozmerjali in zahtevali naj Sivku odpnem verigo ter ga odvedem iz hleva.*
»Pa ste ga?« je Pepč kar otrpnil v pričakovanju.
„ Upravnik je zmajal z glavo. »Nisem. Zena me je obvarovala, ker je s kosom kruha stopila med podboje vrat tako, dajo je bik lahko videl. Zarjul je in dvignil zadnji nogi. Komaj sem utegnil stopiti s praga, žeje Sivko s parklji zadel v vrata in jih s treskom zaprl. Mislil sem, da bo v hlevu vse drobno. Zal ga kljub vsemu niso pustili. Eden od Nemcev je stopil k oknu in ga ustrelil. Odpeljali so ga na vozu.«
»Barabe!« je kalnih oči in rdeč od jeze dejal Pepč. »Ubili so ga. Takega lepega bika. Skoda, da ni prej pomendral vsaj enega »kljukca«!« je srdito pribil.
»Dimo so pa odgnali,« je povedala gospodinja. »Izmed vseh krav je ona najbolj žalostno mukala, ovci pa venomer blejali. Ti najbrž nisi ničesar slišal, kajne? Drobna Backa seje skoraj zgubila v snežni plundri, a niso je pustili.«
Ob teh besedah je Pepč spustil žlico in grižljaj v ustih mu je zastal. Nič več ni mogel spraviti vase. Planil je k vratom ter jih zadrlesnil za seboj.
»Tiho bi bila!« je upravnik karal svojo ženo. »Dobro veš, daje Peftč Backo še posebej razvajal.«
»Da, Backo in Dimo je še posebej imel v čislih. Sploh je bil Pepč pastir, ki zna ravnati z živalmi,« je gospodinja vneto pritrdila. »Ej, kolikokrat smo ženske z njiv , opazovale, kako spi z rokami pod glavo, okrog njega pa se pase živina. Nobena krava se ni oddaljila, čeprav je na sosedovi
njivi rasla sočna detelja.«
»Glavni pastir je bil Pepč, drugi krava Dima. Bila je dobra vodnica. Če sta se dve bodli, je sunila zdaj eno, zdaj drugo in naredila red,« je dodal upravnik.
Upravnik in žena sta še naprej modrovala, Pepč pa, jezen in potrt, je sklenil, da samo še hleve počisti, potem pa pojde domov. Kaj bi se zadrževal tu, ko pa nima pravega dela.
Hlevska vrata so bila samo priprta, ko je Pepč z vilami v rokah stopil čez prag. Presenečen je obstal. Oglasila se je ovca. Slabotno, zamolklo in tožeče, pa vendarle. In glej! Iz temačnega kota pod jaslimi je z muko lezla in prilezla vsa mršava in z umazanim kožuščkom. Kilava kot novorojeni teliček, seje vendarle pognala proti pastirju. Pepč je odvrgel vile, počenil in Backo ujel med svoja kolena. Kakor psiček je dvignila nogi, jih položila na Pe-pčevi rami, smrček pa drgnila ob njegovo lice. Je mar hotela potožiti o svojem prestanem strahu in trpljenju in obenem dokazati zvestobo in veselje, ker sta spet skupaj....
Pepč jo je božal in solze so mu polzele po licih. »Ej, Backa moja, tako majhna, pa tako navihana. Rečeno je bilo, da so te odgnali z vsemi drugimi, kot vidim, pa si le doma. Skrila si se. Mene si posnemala,« jo je pohvalil.
Čez čas je vstal, prednjo postavil košaro s suho krmo, gledal kako hlasta po njej, nato pa odšel po vodo. Obojega je bila potrebna.
Zunaj je sijalo sonce. Dvorišče se je že osušilo. Pepč je na stežaj odprl vrata in stopil ven, Backa jo je ubrala za njim.
Upravnik in žena sta še vedno sedela v kuhinji. Svojim ušesom nista mogla verjeti. Slišala sta ovčji glas in Pepčev smeh. Pogledala sta ven. Pepč je malone vriskal in pobalinsko prevračal kozolce, Backa poskakovala okoli njega. Vedla sta se kot dva razposajena otroka.
Od tega dogodka je minilo štiriinštiri-deset let. Pepč je odrasel. Te svoje pastirske službe ni pozabil. Po več letih se je spraševal in ugibal, kako je Backa ubežala iz tolikšne gneče ljudi in živine, kako je našla pot nazaj v svoj hlev; najbolj zagonetno zanj pa je.bilo, kako je zlezla ter se skrila v luknjo, komaj dovolj veliko za domačega zajca. V tej luknji je ostala, dokler ni prišel on, njen pastir. Bi tudi njo glad prignal na svetlo, ali bi poginila, če ne bi prišel v hlev on, njen pastir?.,.
Štefka Petek
Mozirski trški grb
Letos je v založbi Slovenske matice izšla knjiga Boža Otorepca Srednjeveški pečati in grbi na Slovenskem. V četrtem delu je avtor obdelal grbe štajerskih mest in trgov. Ko opisuje mozirski grb, navaja med drugim tudi izgubo listine o podelitvi grba.
Ko sem iskal podatke za zapis Podobe iz preteklosti Mozirja, sem iskal tudi izvirno podobo grba Mozirja. Po navedbah v listini nadvojvode Karla iz leta 1581 je ta natančno opisan, saj je bil s to listino tudi podeljen. Izvirnik listine je bil pred drugo vojno še v arhivu trga in je domnevno izginil, ko so nemški zgodovinarji leta 1943 po dolini zbirali zanimive arhivske primerke in jih zaradi nevarnosti »uničenja po partizanih« odnesli. Ko sem iskal sledi za odnešeno kulturno dediščino, mi je pokojni profesor Blaznik na SAZU povedal, daje del odnešenega arhiva s strani Avstrije vrnjen inje v hrambi mariborskega arhiva. Tam sem ob prijazni pomoči dr. Jožeta Mlinariča dobil vpogled v tamkaj se nahajajoči del arhiva naših nekdanjih občin. Vendar pa sem takoj opazil, da so zbrane listine le od srede 18. stoletja in tja do prve svetovne vojne. Vse starejše in mlajše so manjkale. Jože Mlinarič je pojasnil, da so Nemci del odnešenih listin odpremili v Gradec, te so se večinoma vrnile, očitno pa je bil drugi del skladiščen v ptujskem minoritskem samostanu, ki pa so ga delno porušili ob bombnem napadu
med zadnjo vojno. Tako pač lahko domnevamo, da je najdragocenejša arhivska zbirka uničena in z njo tudi listina nadvojvode Karla.
V deželnem arhivu Štajerske v Gradcu sem naletel na prepis listine iz leta 1581, tam je bila tudi verna podoba grba, ki odgovarja opisu v samem aktu o podelitvi
pravic in grba. Verjetno je bil ta prepis narejen po izvirniku v raziskovalne namene. Grb, ki je upodobljen, je poslikan z barvami, kot jih navaja listina.
Tuje treba omeniti veliko delo, ki gaje pred drugo vojno opravil mozirki publicist in pesnik Žiga Laykauf. Skupaj s Franjom V ajdom sta bila zadolžena, da uredita trški arhiv. Ob tem je Laykauf natančno prevedel listino nadvojvode Karla, zato smo tudi lahko ugotavljali, daje grb v rabi, vsaj takrat je bil, napačne podobe. Potrditev Laykaufovega prevoda je najti v prepisu listine, ki je v Gradcu.
Pečat na listini, ki jo hrani Mestni arhiv ljubljanski, (reg. 1/96, fol. 288) vsebuje tudi mozirski grb, ki pa je upodobljen tako, kot ga najdemo na trškem pečatu in v Schmutzovi upodobitvi (Historično-topografski leksikon za Štajersko 1822). Očitno gre za graversko pomanjkljivost pri izdelavi pečata, ali bolje upodobitvi grba. Vsekakor je treba v naprej uporabljati grb, ki je opisan v Karlovi listini in upodobljen v prepisu tega dokumenta v Gradcu.
V svojem zapisu Podobe iz preteklosti Mozirja sem prikazal doslej rabljene upodobitve in pravilno podobo grba Mozirja. Vse drugačne podobe so neizvirne in jih kaže opustiti. Grb ni stvar okusa kogarkoli, je del zgodovine in gaje torej treba verno prikazovati in uporabljati.
A. Videčnik
Frischauf gre tokrat na Menino	ri del)
Johannes Frischauf je v svojem nemško pisanem vodniku Savinjske Alpe — izšel je leta 1877 na Dunaju — na straneh 37—40 opisal tudi svoj vzpon na Menino, kar predstavlja prvi tiskani opis poti na to planoto sploh. Prebrali si ga bomo lahko v tej in naslednji številki.
Najpoučnejšo razgledno točko južne in jugovzhodne strani gorskega masiva Savinjske doline predstavlja najvišji vrh široke planote Menine (1), ki se dvigajuž-no od Gornjega Grada (2) — Kurji vrh (3). Vzpon na razgledno točko je zelo zložen, popotovanje čez planoto pa truda vreden in lagoden planinski izlet.
15. septembra 1876 sem prispel v Gornji Grad (382 m); vreme je kazalo precej slabo. Tu sem stopil v gostišče, ki mu po domače pravijo pri Joški (4). Takoj po prihodu sem poiskal davkarja, gospoda Žieglerja, veščega in gorečega planinca, in ga prosil, naj me spremlja na izletu, ki sem ga predvidel za naslednji dan; to mije rade volje obljubil. Zvečer se je vreme zboljšalo, ponoči je spet močno deževalo, 16. septembra zjutraj pa je bilo negotovo. Dolgo sva preudarjala, ali naj greva ali ne. Navsezadnje sva se dogovorila, da se bova kljub vsemu odpravila in šla
naprej do tri četrt ure oddaljene romarske cerkve sv. Florjana, ob slabem vremenu pa bi se spet vrnila. Tako sva se šele ob tri četrt na osem odpravila na pot, ki naju je peljala najprej proti vzhodu do konca trga, in to do križa, ki tik ob vznožju gorskega masiva označuje pot k sv. Florjanu. Zložna pot namreč vodi mimo omenjene cerkve in ovčjih staj na bližnji vrh, ki sva ga hotela doseči. Od križa sva šla 5 minut navzgor, nato sva zavila na levo, prestopila potok, se po kamniti poti vzpela skoz gosti, pretežno iglasti gozd in v pol ure prišla do cerkve sv. Florjana (712 m), od koder se že ponuja lep razgled na okolico. Od gostilne do sem sva porabila ravno tri četrt ure.
Od konca kamnite poti, ki vodi na raven prostor, kjer je cerkev, sva šla spet malo na levo navzgot, po rahlo vzpenjajoči se poti kmalu dosegla kmetijo in šla od tod do kraja, kjer sva za leso stopila na planinsko pot. Po mešanem gozdu s krasnimi drevesnimi debli sva v tri četrt ure (računajoč od cerkve) prišla do majhne ravnice, kjer sva se malo spočila. Tu se poti ločita: tista na desno pripelje v pol ure do pastirskega stana s prijetnim studencem in od tod v kakih 20 minutah do ovčjih staj. Midva pa sva se takoj zagrizla v strme ovinke, šla mimo dveh manjših vrtač in malo nad gozdom v tri četrt ure dosegla v eni od kotanj na severni strani gorskega
masiva ležeče ovčje staje (1400 m). Na desni, skoraj tik pred prvo stajo, je zbiralnik; v vročih dneh nudi osvežilno pijačo, ki pa je midva pri trenutni temperaturi 10 stopinj Celzija nisva bila potrebna. Od zadnje ovčje staje prideš po planinskih tleh v četrt ure do osamelega kopastega vrha, imenovanega Kurju vrh (1507 m), na katerem so ostanki triangulacijskega znamenja. To točko, ko jo iz Gornjega Grada zlahka dosežemo v dveh urah in pol do treh urah, priporočam kot ugodno razgledno točko vsakemu planincu. Če pregledujemo najbližjo okolico, najdemo na planoti Menini veliko število vrtač in kotanj ter kopastih vrhov, ki jih sicer pogosto srečamo na kraških področjih. K temu spadajo še številne skupine dreves, ki komaj dajejo slutiti višino in nas v mislih hitro prestavijo v nižino. Celoten obris Savinjskih Alp razpoznamo po posameznih vrhovih; še posebej poučen je pogled na skupino Ojstrice. A tudi Skuta, Grintovec (5) in Kočna kažejo razgledovalcu svoje ponosne glave. Od gora na levem bregu Savinje še posebej izstopajo Olševa (6), Raduha in Ter (7). Pozornost pritegujejo nič manj številne cerkve v dolini in na hrjbih Savinjske doline. Na zahodu vidi-mu s snegom pokrite vrhove Triglava, ravnino proti Kranju in mejno loško hribovje. Peca (8), Uršlja gora (9) in Pohorje (10) omejujejo razgled proti severovzhodu.
Jugozahodno od najvišjega vrha se nahaja ledenica (11), ki pa je nisva našla, ker nisva imela veščega vodnika. Kot so mi povedali, se začne led v jami delati junija in potem zdrži do pozne jeseni; pozimi je jama popolnoma brez ledu. Po približno dveurnem postanku sva šla na enega od južnih vrhov, od koder pa nisva užila kakega posebnega razgleda.
OPOMBE: (1) V izvirniku: »Meni-na-Pianina«. — (2) V izvirniku: Ober-burg. — (3) V izvirniku: Guri Vrh. Frischauf je s tem mislil na Vivodnik, kar se vidi tudi iz pozneje navedene nadmorske višine tega vrha. Ti dve imeni je vzporedno uporabljal tudi Fran Kocbek (ieta 1926 v knjigi Savinjske Alpe na str. 35), medtem ko je danes Kurji vrh — vsaj na zemljevidih —1466 m visoka vzpetina zahodno od Vivodnika in doma na Menini. — (4) V izvirniku: Joschk. — (5) V izvirniku: Grintovc. — (6) V izvirniku: Ovčeva. — (7) V izvirniku: Thörberg. — (8) V izvirniku: Pečen. — (9) V izvirniku: Ursula. — (10) V izvirniku: Bacher. — (11) Gre za kraško jamo Jespo.
Uvod, prevod in opombe Peter Weiss
Slika je posneta v okolici Ljubnega okoli tridesetih let in prikazuje bero. Za potrebe župnišča, pa tudi za organista, še nekoč prej pa tudi za učitelja, so zbirali razne pridelke pri kmetih. Tako so marsikje preživljali organista, pa kot že rečeno nekoč tudi učitelja, kije bil večkrat kar oboje hkrati.
A. V.
Veterinarsko dežurstvo
19. 12. do 25. 12. Lešnik Maijan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219
25.	12. do 30. 12. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179
31. 12. do 8. 1. Šturm Bojana, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-017, 857-722 9. 1. do 15. 1. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 16. 1. do 22. 1. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219
Dežurna služba Elektro Celja Nadzor. Nazarje za mesec januar 89
Od 26. 12. do 1. 1. 89 Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 2. 1. do 8. 1. 89 Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 9. 1. do 15. 1. 89 Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 16. 1. do 22. 1. 89 Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 23. 1. do 29. 1. 89 Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 30. 1. do 5. 2. 89 Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877
V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse po trebne informacije.
Kino Dom Mozirje v januarju
5. LINK — angleški film — grozljivka
7. 8. POVRATEK NAVAHO GROMA — italijanski film — avanturistični 12. POD SATANOVIM SONCEM — francoski film — drama
14..	15. DVOJNA UGRABITEV — ameriško-italijanski film — kriminalka
19.	UJETNIKI BETONSKE DŽUNGLE — ameriški film — triler
21..	22. TAJNA OBOŽEVALKA — ameriški film — komedija
26.	TOP GUN — ameriški film — avanturistični
28..	29. KARATE POLICAJ — Kong Kong — akcijski
POČITNIŠKI PROGRAM ZA MLADINO: vse predstave bodo ob 13. uri
17.1.	1989 SUPERMAN — ameriški film — fantastika
19.1.1989	NASVIDENJE OTROCI — francoski — mlad. drama
25.	1. 1989 E. T. VESOLJČEK — ameriški film — fantastika
26.	1.1989 TOP GUN — ameriški film — avanturistični
Kino »Jelka« Nazarje v januarju
31. 12. ROKI IV, ameriški film — akcijski
4. NEDOTAKNJENI, francoski film — triller
7. — 8. KROKODIL DANDI, avstralsi film — avanturistični
11. KRADLJIVCI SRC, ameriški film — ljubezenski
14. — 15,. PEKLENSKI TABOR, ameriški film — vojni-avanturistični
18. ZMEŠANI DNEVI, ameriški film — komedija
21. — 22. BANDIT V TEKSASU, ameriški film — avanturistični
25. Male ljubezni ne obstajajo, ameriški film — ljubezenska drama
28. — 29. OGENJ NIKARAGVE, ameriški film — vojni-avanturistični
POČITNIŠKI PROGRAM 18. 1. 1989 SUPERMAN 25. 1. 1989 E. T. VESOLJČEK
27.1.1989	TOP GUN
Kino Ljubno v januarju
1. — 2.1. TEKSAŠKI RENDŽER MEKVEJD — ameriški akcijski film
2.1.	TOM IN JERY — risanka — otroški kino
3.1.	PRVE STRASTI —trda erotika — nočni kino
7. — 8.1. ST. ELMOS FIRE — ameriški film, mladinska melodrama 14. — 15.1. PARK JE MOJ — amer.-kanadski film, triler
20.	— 21.1. RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA — risanka — otroški kino
21.	— 22.1. BLAGO CARJA SOLOMONA — ameriški avanturist, film
27.1.	VROČE NOČI JOZEFINE MUCENBAHER — nemški, trda erotika — nočni kino
28. — 29.1. AMERIŠKI NINDZA I. — ameriški akcijski film
Matična kronika za mesec november 1988
POROKE: 1. Slapnik Tomaž, star 26 let iz Solčave 46 in Primožič Logar Andrejka, stara 28 let iz Solčave 46,2. Kunej Matjaž, star 26 let iz Mozirja 294 in Florjane Nives, stara 23 let iz Pariželj 72a, 3. Zvir Bogdan, star 26 let iz Rečice ob Sav. 105 in Pristotnik Pavla, stara 19 let iz Mozirja 166, 4. Ribič Vojko, star 25 let iz Podvrha 27 in Rakun Stanislava, stara 21 let iz Šentjanža 5, 5. Sovinšek Marko, star 24 let iz Tiroseka 36 in Kotnik Minka, stara 18 let iz Tiroseka 53,6. Goltnik Vinko, star 30 let iz Šmihela 13 in Jevšnik Katarina, stara 21 let iz Šmihela 11.
SMRTI: 1. Metulj Janez, star 64 let iz Konjskega vrha 3,2. Bežovnik Neža, stara 71 let iz Raduhe 15,3. Blažič Marija, stara 69 let iz Grušovelj 15,4- Ermenc Leopold, star 90 let iz Primoža 26, 5. Mlinar Jožef, star 72 let iz Primoža 21, 6. Sem Anton, star 77 let iz Ljubnega ob Sav. 19, 7. Brinjovec Marija, stara 81 let iz Kokarije 22.
mmmmi
»Savinjske novice« izhajaio mesečno — Izdaia SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje,•številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.