List 34. fTI v • lecaj XLV. o l / naroane l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeinaiie za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 24. avgusta 1887. O b 8 e g : Hraste ali lišaji okoli gobca Hromota žebet, telet in jagnjet. Uši mladih živinčet. Gospodarske novice. Razne reči. Program delitve premij za govejo živino, ki bode v Metliki v ponedeljek 29. avgusta 1887. Zemlje- in narodopisni obrazi. dopisi. Novičar. Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja. (Dalje.) Naši Gospodarske stvari Uši mladih živinčet. Hraste ali lišaji okoli gobca. Pri ali tedne starih teletih ali jagnjetih se živini ravno tako Mlado živinče večjidel postane ušivo po nesnaž-nosti zato, ker se ne češe in ne štriglja, kar je mladi i, ker tudi koža potrebno, kakor star 9 razpuste okoli gobca večkrat majhni mozoljčki, ki se mladega ni mrtev meh, ampak živa prevlaka života kmalu posuše in izpremene v hrastice, ktere se olušijo skozi ktero meče natura vso nesnago, ki nima v truplu in proč padejo, pa se zopet iz novega narede. To so ostati. Najraji se pa uši narede pri teletih, ko so od- gobčne hraste ali lišaji. stavljena bila in še niso privajana nove piče, ktere Ker te hraste včasih več telet v enem hlevu na želodec ne more dostojno prekuhati 9 in se po tem enkrat dobi 9 mislijo ljudje, da jih eno živinče naleze takem kri spridi; ravno na ta način se zaredijo uši 9 od druzega; drugi pa menijo, da se od sesedega mleka ako mlada živina strada ali slabo pičo dobiva narede, če se okoli gobca prime 9 skisa 9 in potem Vsaka sorta živine ima svoje uši. mehko kožo vname. Najbolj verjetno pa je, da se hraste Snažnost. živine je tedaj prva potreba, in če okoli gobca izpuste iz notranje bolezni, ktera na teh piča sprijena, mora se poboljšati. mestih izmečke iz života spravlja, enako hrastam, ki se pri sesajočih otrocih po obrazu izpahnejo. Uši se pa odpravijo z umivanjem in mazanjem tistih delov, ki so ušivi; najraje se uši zarede po vratu, Te hraste niso nevarne; ni treba druzega zoper hrbtu, na repu, pod komolcem. nje početi, kakor živinčet u malo čeva izprazniti z Umiva se ušivo živinče najpoprej z bolj nedolž grenko soljo in magnezijo, ki se mu na vodi dajeta; nimi rečmi, kakor s toplo milno vodo, s toplim lugom 9 kadar je začelo od živinčeta potem malo mečje blato z vodo petršiljevega semena; če to ne pomaga, s toba- iti, naj se vsak dan hraste okoli gobca umivajo z kovo ali čerikovo vodo (navaden tobak razrezan 9 milno vodo. ali pa čerikove korenine se kuhajo na kropu dobre pol ure). Posebno dobro je tudi mazilo živega srebra 9 Hromota žebet, telet in jagnjet. Ta bolezen ne napada sicer živinčet kmalu po rojstvu, vendar se dostikrat že začne, ko še mlado sesa. Čeravno bi utegnili misliti, da hromota je le bo- toda s tem se mora bolj varno ravnati, da ga živina ne poliže; tudi smrdeče olje jelenovcevo je dobro. Še enkrat pa opominamo, ne zanemarjajte česanja in štrigljanja! lezen vnanjih udov, ker se ta bolezen tudi po vnanjih znamenjih razodeva, moramo zoper to opomniti, da vnanja bolezen je le izmeček notranje. Ker pa je tudi ta bolezen v „Živinozdravništvu" *) razločno popisana, zavračamo vsacega, kdor zoper to bolezen pomoči potrebuje, na omenjeno knjigo. Ta knjiga se dobi v pisarni c. kr. kmet. družbe kranjske v Ljubljani. w Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Naročitev gnojne soli. "ifflMff^gtjHfc^ [p MLftMB. sCT/lG^SpKEflHsH JMi t^^fl^EfaM9 'JVSi ■SfiK^E C. kr. finančno ministerstvo je ukrenilo nove na redbe glede naročitve gnojne soli. Naredbe olajšuje] naročitev in so se vpeljale na željo mnogih družeb. Nov način naročevanja te soli veljave 260 za ude imenovanih družeb in toliko časa, dokler se Rudolfu kojega preslavno ime sme imeti, v svojem naredbe ne zlorabijo. Vsled te naredbe naroči gnojno času v Celju predstaviti ter mu poročilo o društvenem sol na željo kakega uda predsednik dotične kmetijske delovanju predložiti. družbe, podružnice, okrajne kmetijske zadruge, kmetij- Vsak, kdor hoče drevesec z društvenih vrtov imeti, skega bralnega društva i. t. d. potom posebne konsi- naj se v pravem času naravnost ali po svojem pov gnacije. Podrobnosti zelo obširne naredbe pozvedo se jeniku ogl kakovšnih in koliko jih želi, ter naj se v pisarni podpisane družbe. C. kr. kmetijska družba kranjska. Učne knjige za kmetijske šole. C. kr. kmetijsko ministerstvo je izdalo 11. julija . naredbo št. 8972., po kateri se je ravnati pri iz-davanju učnih knjig za niže in srednje krretijske šole. Naredba ob enem tudi ureja, kako deliti subvencije, in pogoje, s katerimi knjiga dobi aprobacijo. Podrobnosti se pozvedo v pisarni podpisane družbe. G. kr. kmetijska družba kranjska. Gospodarske novice. * Na kmetijskem tečaju za ljudske učitelje, ki bode trajal od 7. do 28. avgusta na deželni kmetijski šoli v Grmu pri Novem mestu, poučuje vsled naredbe vis. c. kr. kmetijskega ministerstva tudi tajnik c. kr. kmetijske družbe in potovalni učitelj g. Gustav Pire. * Na slovenskem oddelku goriške kmetijske šole vrši se v tem mesecu tudi izobraževalni tečaj kmetijstva za učitelje. V ta namen je dovolil goriški deželni odbor 12 nagrad po 35 gld. za učitelje, ki obiskujejo ta tečaj. * kr. kmetijsko društvo v Gorici je imelo 17. julija v Tolminu občni zbor. Zboru je predsedoval predsednik grof Coronini. Navzočih je bilo preko 50 udov in nad 200 posestnikov, ki niso udi. Občni zbor je > ukrenil prositi, da se uvede na Goriškem postava vsled katere ne bode nihče smel spuščati premladega in premajhnega bika, razun na svojo živino. Dalje se je ukrenilo delati za to, da se napravi zavarovalnica za živino cele dežele in da naj c. kr. kmetijsko društvo posreduje pri deželnem odboru, da podeli tudi ta nekoliko štipendij, da se bo moglo več učiteljev udeležiti kmetijskega izobraževalnega tečaja. * Vrtnarska razstava bode v Gradcu lovici meseca oktobra. Razstavo priredi c. kr. vrtnarska družba štajarska, ki je pod pokroviteljstvom prestolonaslednik Štefanije. Razstavo počastila bode s svojim pohodom prestolonaslednica sama. v drugi po- izkaže, da je društv drevesca n j i m >o pnm< se bodo dr ino plačal. Društveniki dobivaj« nižji ceni kakor neudje; posled se tedaj oddajala če jih bode preostajalo čez ono število koj 80 društveniki v pr času očili Društvo se bode »regijonalne razstave" v Trebov- Ijali udeležilo in tiste dni tudi ondi senski občni zbor sklicalo. svoj letošnji je- Društvo si bode naročilo v Ljubljani izhajajoči list „Kmetovalec" in v njem tudi objavljalo svoja poročila, razven onih listov, koji so nam dosedaj rado-voljno postregli s prostorom za naša poročila. n. poverjeniki „Cesarjevič Rudolfovega Oni sadjerejskega društva za Spod. Štajer, u ki še niso svojih poročil za preteklo leto doposlali društvu, prosijo se prijazno, da to store, če bi njih poročilo utegnilo tudi nikalno biti, ali da tega posla sploh prevzeti ne morejo, ali da žele kake spremembe itd., da odbor in njega namenu v pravem času potrebno more društvu in priskrbeti ali ovire društvenemu delovanju odstraniti. Preiskavanje vinogradov na Metliškem je poka- * zalo, da se je trtna uš tudi uže v vinograde radoviške občine vgnezdila. * Okrajno glavarstvo \ Logatcu dalo vodstvu ljudske šole v dolenjem Logatcu precejšnjo vsoto v razdelitev med učence, ki so se bili pridno učili kmetijstva. Za darovani denar kupil je gospod nadučitelj Ribnikar nekaj iztisov Dolenčeve knjige „Sadjarstvo in pa vrtnarskega orodja. Vse to se je ob koncu šol- 16 najpridnejših učencev skega leta razdelilo med kmetijskega tečaja. Razne v reci. Pokončevanje poljskih miši. Izvenredno suho vreme pospeševalo je razplod miši. pazuje na njivah. Ako precej sedaj Škod a se uže za-ne pričnemo teh neljubih gostov preganjati, zarede se nam tako, da se jih pozneje sploh ne bo mogoče iznebiti. Samo ena mišja dvojica more v enem diti. Torej * Mejnarodni žitni trg bode letos na Dunaji od je mnogo 10.000 miši zaplo-precej na delo! Sredstev za pokončevanje hitro jih je rabiti, dokler je še čas. 29. do 30. avgusta v rotundi. * Odbor 'levic Krmljenje z novim senom Od duha novega sena ne boli glava le ljudi, ampak tudi živali. Novo seno moti Rudolfovega sadjerejskega pravilno prebavljanje, žene kri v glavo, vsled česar živali društva za Spod. Stajer" je imel na dan 14. julija t. 1. zvržejo. Zato ravno v poletnem času toliko krav pre-posvetovanje o društvenih zadevah v čitalnici celjski, zgodaj rodi. Vsled použitega novega sena je uže mnogo Iz zapisnika št. 21. posnemamo one sklepe, kateri bi živali poginilo. Novo seno naj vsaj dva meseca leži, utegnili zanimati tudi občinstvo. da v tem času voda izhlapi in da izgubi nezdravi duh. Odbor sklene prositi, da se bo smelo društvo po Uležano seno je tudi tečneje. deputaciji Nj. visokosti prestolonasledniku cesarjeviču delitve premij za govejo ponedeljek V Z1V1I10 1 J bode 29. avgusta 1887. > Slavno c. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo doda se v Metliki za Dolenjsko stran napravi delitev premij za govejo živino, in je v ta namen dovolilo voliti potrebni denar Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem podučijo; žavne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače da ii vspeh, ki seje vzlasti s pripomočjo dr goveje živine; da se gleda na postavo zoper govejo kugo mačo živino ne doma n<% Kranjskem, temuč tudi v vnanje dežele. od leta 1879 več goveje živine izredi in oživi kupčija z do- tudi Pravice do piemij v Metliki imajo vsi živinorejci okraja črnomaljskega, novomeškega, krškega t kočevskega in litijskega. 2. Na razstavo pripeljana živina se postavi na „mestni trg " Do 9. ure dopoliulne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer po>ebej junci, in posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže. o O . Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj uže pol leta lastnina tistega go- spodarja biti, ki jo razstavi. To n ora razstavnik dokazati s spricalom svojega županstva. 4. , kateri bodo sodili premiranje živine, se izbero po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva kmetijstva in se morajo ravnati po propisih za to določenih. 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bole spolnil vse kar imenovani ministerski predpisnik veleva ter da bode premirano goved najmanje eno leto za pleme obdržal. 6. 7 razstavo se pripuščajo: do leta stari, junci (biki), ki so 1 breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dvoje, tri, i i Goved sme biti izvirnega Marijadvorskega, Mu-škega, Belansko-Pincgavskega plemena in pa mešana rodovi ali pa 3 štiri ali večem telet. domača živina z gorej imenovanimi tudi z drugimi žlahtnimi rodovi ali pa tudi čisto do mača živina. Za izvirne rodove so odločene državne premije tako-le: • • premija za bike:.......40 gld. ii. iii. iv. v. Za lepo mešano živino in za domačo živino so odločene državne premije tako-le: premija za bike:.......30 gld. ii. ii. rt rt 11 rt rt v rt 30 25 20 20 rt rt rt rt ii. iii. iv. v. rt rt rt rt rt rt rt rt za telice .......25 j 7) rt rt rt za krave i n rt 20 30 25 rt ii. rt » rt n. » .......25 » .......20 ««•»••• 20 ....... 15 za telice.......15 • • • • • • 10 . ......20 .......15 »5 za krave Skupaj 235 gld. Skupaj Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljani 10. julija 1887 Gustav grof Thurn predsednik. Gustav Pire tajnik. » n ?? j? ?? » 170 gld * Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aro slav. 61. sem uže zunaj sama sebi, in ko smo posedle po klopeh v odkazani sobi, sprevidela sem koj, da imam prav. Do-mačica je bila mlada, krepka žena, gladko je govorila nemški, po volji nam pa ni bila čisto nič, preveč sum- Neprijetnosti ob vožnji v Ameriko (Dalje.) ljivo se je vedla. Zvečer so mi rekli, morala z dvajsetimi drugimi, naj grem spat. Spati bila Prehodili smo več ulic, naposled smo obstali pri dimi ja starimi. ,/zlatem angelu", v zloglasno hišo. Zapodili so nas Kazalo se je vse tako, da srno prišli moŠKimi in ženskami, mla-Postelje so stale ob stenah po tri ena ad drug te pos so se spra potniki, kakor po stopnicah v gorenje je komu kazalo. Opazila sem, da ti ljudje niso čisto nadstropje. Ob straneh so bili nastavljeni neki zoprni ljudje j med njimi je bil tudi naš gostilni^, rodom Nemec Ti nastavljeni možaki so nas obsuli z najpodlejšimi besedami, mene se je lotil gostilnik na najnesramnejši način. Ali jaz sem mu založila eno po obrazu, da me je koj pustil, zato pa je jel kleti kot satan. Tudi druge vstala in šla doli nič sramežljivi. Dolgo in milo sem prosila gostilnikove, predno so mi odkazali posebno spalnico. Odkar pame-tujem, nisem še videla take zadrgnjene, nagnjusae po- stelje. Iu v taki postelji naj bi ležala in spala po tako deklice so se trudile na vso moč, da se ubranijo ne- (|jia domačica! trudapolni vožnji s Pariza v Havre! Zjutraj zgodaj sem v vežo po vode. Pa kaj mi je nare- sramnih napadov. To je tako stogotilo gostilnika in njegove tovariše, da so nas kar porinili čez prag, naj gremo kamor hočemo. »Izseljencev je uže preveč v hiši", Surovo me je zavrnila: manjka n e tega se da takim vlačugam vode dajala! Kar je prav dejali so, „takih nesramnih deklin pa sploh ne prenočujemo". Stale smo na ulici kot zbegaue ovce, in nismo vedele, kam bi se obrnile. Kar se nam približa zelo sumljiv možak, in ponudi se, da nam hoče pokazati pošteno gostilno, v kateri bodemo popolnoma varne in zadovoljne. Vodil nas je sem in tje po mestu, in napo-sled smo sprevidele, da nas nalašč tako vodi, da bi ne ložen. drugim, za&aj bi ne bilo vam. Nobena še ni prašala po vodi, tudi vam je ne dam." Slednjič so nam naznanili, da naslednjega dne ob treh moramo priti na brod. Če se ne motim, bilo je pasažirov 700 800. To vam je bilo tiščanje, prepeha-Stali smo, čakali in gledali, kedaj znale več nazaj. Ali tisti hip ) ko nas je voditelj zago vanje, šum in vpitje, se odpeljemo. Ko smo se uže naveličali čakanja, oznanili so nam, da ne moremo odpluti, ker je brod preob- Naj se vrnemo vsak v svojo gostilno in poča- tavljai > naj se ne bojimo naj gremo ž njim, ker bo- demo vsak čas v gostilni, stopi pred nas elegantno oblečen gospod ter cmeni po kamo. Kako smo se pogledovali in kaj smo si mislili ob vsem tem, pač ni treba ugibati. (Konec prihodnjič.) francoski: „Za božjo voljo, kaj pa mislite! Ali ne veste, kamo vas hoče ta človek zvo-diti? Sirote! Po vas je, če pojdete ž njim, še nekaj korakov je do m ' . • ^ffHj - '1M Podučite stvari. tistega doma Oni-le je!" Voditelj na Je grdo zaklel in pobegnil. Pri sosedu. Nemudoma sežem v žep po pismo in poprosim go- Nedelja je. 7 Lepem dolu vračajo se ljudje po do- spoda, naj mi pokaže pot k „zlatej kroni6. Omenil mi končani popoludanski službi božji v celih trumah domu. je na to, da smo uže daleč od zlate krone, vendar nas Soseda Ivan in France kramljata o tem in drugem prav hoče tje peljati. Vodil nas je tudi on sem in tje po po domače med seboj; bila sta oba tudi občinska od- mestu še dalj časa od poprejnega voditelja. Sledujič nas bornika. Ko dospeta do Ivanovega domovja, povabi ta je hotel peljati čez nek most, tu nas ustavita dva ua soseda Franceta na kupico rujuega vinca ter na daljši videz jako častita in poštena gospoda. Zavpila sta z razgovor o važnih gospodarskih stvareh, ki se v Lepem gromkim glasom: n Stojte! u Potem sta jela oštevati na- dolu kmalu izvesti nameravajo. Ivan bil je naprednjak, ga hočeta aretovati, šega voditelja, pretila sta mu, da psovala sta ga s ciganom in dekliškim zapeljivcem. Voditelj jo je pobrisal pri tisti priči in se zgubil v stranske ozke ulice. Eden gospodov mi je povedal, da smo bile v pesteh znanega brezvestnika, ki z deklicami trži. a France pa starokopituež v kmetijstvu. Beseda prinese besedo, a nazor nove nazore. Pri sosedu Ivanu vname se med njima sledeči živahni razgovor: France oglasi se prvi terhuduje: Se tega se nam je manjkalo; sedaj se nam uže celo gosposki človek Prosila sem sedaj ta dva gospoda, naj mi vsaj ona iz mesta vsiljuje ter hoče nas stare in izkušene kmeto- pokažeta pot k zlati kroni. Šla sta z nami. Kmalu smo valce v kmetijstvu podučevati iu nam celo kopico novo- srečali moža, o katerem sta rekla spremnika naša, da tarij natvesti, a vse to, kar so naši očetje iu njihovi je gostilnik pri „zlatem levu". To ni elegantna gostilna, še starejši predniki za dobro spoznali, pa kar popolno ali posebno slabega pa tudi nobeden ne ve o njej. Jaz zavreči in odpraviti. Pravi pa ta človek, da je deželni ne bi bila šla s tem možem, ali ker je bil ves trop, s popotni učitelj kmetijstva, in da katerim sem hodila, shojen in utrujen tako, da je Komaj ministerstvo samo imenovalo ter ga je za takega celo noge naprej vlekel, ni kazalo drugo, kakor iti. Drle dajati poslalo. Naj tudi v prihodnje nam novo kramo pro- svojih knjigah po smo toraj za gostiluikom kot ovce k mesnici. Kmalu brska; o kmetijstvu pa tako nič ne ume in tudi uisoli smo bile pri zlatem levu. To ni dobra gostilna, dejala umel ne bode. Po njegovih nazorih morali mi stari, 2(i9 skušeni kmetovalci celo med jara žita detelj sejati prahe popolno opustiti in je s semeni krmilnih rastlin zemlja in njena lega zelo ugodna, moreš tam na leto obsevati, živino med poletjem lepo doma v hlevu krmiti, sena pridelati, pašnike naše v dva glavna dva- do trikrat kositi ter svojih 8 do 10 voz dobrega dela razdeliti prvega s tra (Dalj prib.) vami za seno obsejati, drugega pa v to odločiti da se na njem časa do čas mlada živina teleta pasla Da tega mi žrebeta i. dr bilo še od treba, da moral slednji dau po dvakrat živini svežo krmo na dom dovažati Od et pamti bilo tako lepo po stari navadi in v redu pri nas vse ivina si je od Ce Govor poslanca Ferjanciča v državnem zboru dne 25. maja. (Dalje.) bil tudi postavodajalec hotel tako postopati pomladi pa do pozne jeseni sama po prahah in pašnikih in sl<>vanskim jezikom ta značaj zanikavati iiveža iskala; sedaj naj bi se pa kar naenkrat vse pre kopičnilo in n deželnega jezik pač mesto u ali stari red zginil! Zi naša naj bila dnij n d neg a j kakega druzeg • i U kot lepo doma v hlevih, a mi pa morali sami dan za raje postavil kar dnijski jezik dnevom jasli z krmo polniti in pri tem še veliko trpeti Ker naravnost „nemški jezik ta ča > ko pa tega ni storil, mislim, da je prav in pošteno ži Ker prav lepo po gosposko lenobo pasla. ako 80 vsi deželni jeziki po celi Avstrij ate to neumno in bedasto novotarijo okraj ob enem tudi sodnijski jeziki Da to vsak v svojem onraviče- ^elo na dnevni red prve seje občinskega odbora spraviti, n08t slovenskega jezika dokažemo, nam niti da ne jaz in tudi nobeden temeljnih postav ni treba na pomoč klicati. povem ti, dragi Ivan moj 'ri somišljenikov mojih za-njo glasovali ne bodemo ; pač pa tiže jako staro postavo bodemo za to skrbeli, € vselej popolno pokoplj da se pri nas za enkrat in za niinistrativno upravo, oziroma katera določuj XIX. pred 3 ad- dala se je tudi v slovenšči postopanj ta postava na svitlo Vedi drapi moj. da si pri zadnjih volitvah Opo vredno zlezel v občinski odbo se ed le meni in mojim podpisal. (Cujte čujte da je to postavo cesar Jožef na de Izdala se somišljenikom zahvaliti; ali. kakor te imam tudi rad. štiri mesece po sploš ako za nebodi jih treba novotarije proti nam glasuješ tembra 1781 sodnijskem redu dne Da jo je cesar Jožef podp ravno sep-to pripo- skrbeli bodemo za to, da od prvih občinskih volitev na- r<>čam prav posebni pazljivosti gospodom tovarišem prej nikdar več v občinskem odboru prostora imel ne bodeš. Ivan mirno posluša ravno navedene lamentacije Korotaua, koliko Jih ob enem deželnih poslance so člani postavodajalnega deželnega faktor] iz ki čam jo se prav posebno zarad tega Pripo svojega soseda Franceta ter mu slednjič prijazno segne 8P0dje še dandanes repenčij tfer se ti go da v besedo: Ljubi sosed moj! Imam te za prav pametnega moža; a opozorim te le na to iu vprašam te, zakaj nek koroške dežele za se deželni zakonik (Čujte čujte na desni koroške Slovence slovenski izdajal Poslanec Ghon: Obči tudi mi enkrat tega poskušati ne pričeli, kar nam je marale! — Klici na desni: Kte gospod popotni učitelj kmetijski tako toplo priporočal? Pri njegovem predavanji si sam slišal, kako gladko mu je tekel izvrstni govor njegov, ter se prepričal, da mu srce gorko bije za nas kmete in boljši napredek kmetijstva sploh. Ghon: Koroške Naj činel same Poslanec ske obč Posl. dr. Trojan: bodo toraj poslauci bolj pametui, kakor pa so ob-Ali je to pjstavodajalstvo? Ali je to deželni zbor?) Kakor dprl spi sodni red Ako bil on za nas z jezikom, ne pa sposki slovenščini du pr sodnijski go pra tako odklenil 1 bi bil njegov govor le mrzel in brez odlok pri administrativni oblasti je ta pomena M povem ti ravnost njegov govor za pravici > ki Toda kljubu tej stari prekoristno stvar kar vnel, navdušil in očaral. Tako je uživala pri i d ue drugače. Detelj daj za živino kaj izvrstno krmo je slovenščina >dniji iu administrativni gosposki uže pred več nego sto leti se še dandanes po dih na vso moč zemljišča nek tako ne izpije » kot ja druge poljske rast ko je na Kranjskem, toraj v deželi , upirajo Ni še dolgo, se Slovencem line, plevel popolno uduši in zatare. Ravno taka je tudi mleko in med cedi, doletela slovenske vloge le milost, z dosedanjimi navadnimi prabami; so brez pomena in da so bile sprejete. Rešene so bile nemški. Na veliko so v novomeškem da uam na veliko škodo; ako jih pa s semenom krmskih žalost čital sem v javnih listih, rastlin obsejemo, dajale nam bodo obilnega in gotovega okrožnem področji v najnovejšem času zopet jeli sloven- dobička. Ako se velik korak samo tega poprimemo > storili smo uže ske vloge nemški reševati. (Čujte čujte boljšemu napredku. Pridelovali bodemo pritožbe bral sem nedavno v nekem iavuein listu desni.) Take več dobre in tečne krm živino svojo zamogli bodemo davno poklicali so z Dolenjske kaj v • • potem brez skrbi tudi poleti v hlevih pošteno krmiti; in prav zdi se mi, kakor bi bilo slovensko sodnikov radovanje dobivali bodemo od nje še enkrat toliko in boljšega slonelo na plečih tistih gospodov, kajti komaj so gnoja, nego smo do sedaj; tudi drugi vžitek njen nam Dolenjski hrbet obrnili, uže sili ondi nemško uradova ti se bode zboljšal in gmotni dohodek, smelo trdim •dvojih nikov, dajala Ali ni to mikavno? Gotovo katera , po polovica paš zopet v klasj (Čujte čujte na desni.) se v travnike in senožeti spremenila, drugih krajih Prav hudo se branijo uradi slovenskih vlog po vseh Slovenci prebivajo. In če se uže sakemu vdeležencu svoj del sena. Ker je sprejmo, puste jih potem ležati, s čemur hočejo namreč 2?0 stranki dokazati, da bi bilo bolje za njo, če bi bila svojo prošnjo vložila nemški ali laški spisano. Da bi se pa pri sodnijah ustne slovenske prošnje tudi slovenski v zapisnik sprejele, prigodi se celo na Kranjskem prav redko. Jako obžalovanja vreden je ne-dostatek, da se celo izjave prič ne zapišejo tako, kakor so se napravile, namreč — slovenski. Nezaslišano pa da se prisega zahteva od ljudi v tujem nerazuinlji- Je ? vem jim jeziku. (Čujte! čujte! na desni.) Dovoliti mi, a izmed obilnih vzgledov, ki so mi na razpolaganje, navedem le enega da njim dokažem kar sem govoril Kormi na Primorskem zgodilo se je leta 1885., da je bila le slovenščine zmožna stranka prisiljena laško priseči. Med prisego jeli so se navzoči na vse grlo smejati; priča j nevešč laščini > je neko v prisegi pravilno besedo po svoje izrekla , ker je ni raz umela, iu smeh je bil gotov. Kako se to strinj vesnostjo trenutka, prosim, naj si gospodje le s slo- e le sami pred- očujejo. Sicer se je pa ta nedostatnost v zvezi z nekaterimi drugimi ondi nahajajočimi naznanila pravosodnemu ministerstvu v peticiji ondašnjega slovenskega društva dne 18. avgusta 1886. Na Koroškem Slovenci še dandanes le nemški pri- segajo j če prav ne umejo nemščine. (Čujte ? čujte! na desni.) Tistim, ki prisegajo pove se samo, za kaj da se gre, pa je dobro. Kdo jim to pove, usojam si Vam nekoliko bolj natančno pozneje razložiti. Državna pravd- ualog Ljubljani in Novem mestu imajo ništva v Celji, tožbo v onem jeziku sostaviti in je obdolženec zagovarjal. Sa ; vložiti, v kateiem se sebi se razume » da bi morala tak ukaz ali nalog dobiti tudi vsa druga po Slovenskem bivajoča državna pravdništva. Toda še od treh ne more se Celjsko slovenščine pri pri sostavi zatožbe, če tudi najboljši volji posluževati e popolnoma zmožno za to, ker je preiskovalni sodnik zapisnik nemški spisal. ta ministerijalni ukaz, dotikajuč se sostave Vsak sodni adjunkt uže toraj lahko onemogoči slovenskih tožba pri državnih pravdništvih. Da ob takih okoliščinah obdolženec prav nič ne razume zatožbe, da ne razume ob in govorov ter zagovorov ? da mora konečno biti zadovoljen z razsodbo v nerazumljivem mu tujem jeziku, in da bilo konečno pač vse eno, ako bi bil mesto njega sedel kak slamnat mož na zatožni klopi (da, da, tako je! na desni); vse to je zadosti znano in mi pač ni treba nadrobneje razkladati. (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. malo. častnem sprevodu neslo se je presv. Rešnje Telo od cerkve memo rojstne hiše preč. gosp. jubilanta v šotor, kjer se je imela opravljati sv. maša. Belo oblečenih družic ni bilo za prešteti, ki so šle tikoma pred duhovstvom. Zadej sledili so nekateri izmed odličnih gostov, naroda pa brez števila. Ko je dospel sprevod do šotora, stopil je najprej sorodnik prečastnega gosp. inon- . o. Oton Einspieler, na priredjeno signora frančiškan prižnico ter z vneto besedo razlagal nestevilnim vdele-ževalcem pomen slavnosti iu dneva. Govoru sledila je slovesna sv. maša. Prečastui gosp. monsignor zlatomaš- nik opravljali so, rekli, sv. obred z mladeniško gibč nostjo; njihovi krepki glas nikakor u i svedočil o zlato-mašniški visoki starosti, marveč o letih najkrepkejše dobe človeškega življenja. Pevski zbor ljubljauske čital- nice skazal se je med obredom vnovič kot moj ste V svoji stroki, in izvrševal je svoj častni posel izvrstno. Po 8končauem duhovskem opravilu spregovoril je pre-častni gosp. monsignor še sam spred altarja zbranemu občinstvu in besedami, katere je pokladal ne dolgo pred svojo smrtjo . duhovnikom na srce neumrljivi knezoškof Slomšek, častilcem ginljive besede, in skončal z sv. vera naj skrbijo, da se med našim narodom oh in domoljubje. Strel med vsem duhovnim opravilom odmeval je raz bližnjega griča gromovito. Konečni govor do zbranega občinstva imel je gosp. profesor pl. Klein-majer. zbrane častilce in goste prečastnega gostiln( Ko je bilo vse to skončano, pospremila je godba . zlatomašnika v Zavniku, kjer je bil slavnostni banket Nav dušenje, čestitanja (120 telegramov), napitnice, govori niso za prešteti; prečastni monsignor zlatomašnik vi- deti je bil med nami čisto pomlajen, in kako ne, ko je videl krog sebe zastopnike iz domačije, in vseh sloven-skih pokrajin, celo iz Hrvatske iu Ceske; vsi so slavili dolgoletno neumorno delovanje njegovo. e bližajoči se večer nagnil je goste, raziti se zopet, a vsak nesel je gotovo v srcu s saboj neizbrisljivi spomin na slavnost neumrljivega preč. gospoda monsiguora in zlatomašnika Andreja Einspielerja, ki naj živi mnogaja leta, slovenskemu narodu naslednikov. pa naj Bog obudi mnogo mnogo tacih ivijo monsignor zlatomašnik Andrej Ein- spieler! Živijo rodoljubje slovensko! L. Z brkinskih hribov Vatovske kaplanije 12. avg. Žalostno je taval te dni naš kmet po svojem polju, vidoč, da mu bode neznosljiva suša skoraj da ves pridelek vni čila. Misliti si more vsakteri, kako to našega kmeta skrbi, ko ga zraven še druge reve in nadloge tarejo, dasi ne ve, kako pomagati, ko ima polno davkov in druzih vsakdanjih potreb čez glavo, ter mu neusmiljena suša pobere živež; kako mu bode skrbeti za vsakdanji Sveč 21. avg. (Namesto telegrama.) Monsignor Ein- potrebni živež, in od kje in od kodi se bode dobival. spielerjeva slavnost vršila se je vkljub silno neprijaz- Molil je naš kmet te dni, prosil Boga pomoči, da nam Prelepa Rožna dolina ni javaljne dal toliko potrebnega dežja; tudi so bile skoraj pri vsaki enacega še videla ne doživela. Vkljub protečega cerkvici pobožne molitve s procesijami po polju na okrog. nega vremena sijajno. kaj dežja opravljal se je cerkveni obred na prostem. se tudi v mali cerkvici dobil prostor za tolike Kje ne- Bog se nas je usmilil ter nam je dal rositi na žej Palj zemljo nekoliko kapljic rahlega dežja, tako da broj množice zbranega ljudstva saj ga bilo celo se nam je zrak sčistil pa zemlj nekoliko napojila za odlične častilce slavljenega gospoda monsiguora pre- Precej po tem dežju jela je pihati »botra burja", ter nam je koj mokro vlažnost posrkala in posušila Sadj nas sprotniki hočejo pri vsaki priliki žive dejati v grob. Brkin letos ne bode imel v toliki meri kot lansko jesen, Slavnost minule nedelje je toraj glasen klic nasprotni samo nekoliko hrušek iu češpelj Jabelk malo teh kom našim, pa tudi našemu naučnemu ministru. Glas, je kaj več, kar je boljšega plemena. Prav lepo nado je ki bolj razumljivo iu bolj neovrgljivo kliče v širni svet; imel naš kmet letošnjo spomlad, ko mu je sploh vse sa- koroški Slovenci živimo in zahtevamo svoje ustavno nam dunosno drevje prav veselo in lepo cvelo, a ved ževj mrzlo vreme potem, odpadlo mu je cvetj de Ko zagotovljene pravice. Nasprotna druhal hotela je sicer zadušiti ta glas, s tem, da je starčeku Einspielerju v jiko da so naši brkinski gospodarji lansko jesen skupili sredi emškega Celovca pobila okna za jabelka, to svet uže dobro ve, ko se je vagon za strahu ne pozna, in toliko glasneje čuj Toda Slovenec sedaj glas se gonom odpeljaval z Nemško ka bližnjih postaj nam bode živo v spomin po železnici na slovenskega roda na Koroškem Ta glas pa ne bodo Letošnjo jesen čuli samo nasprotniki naši, čuli ga bodo tudi pravični ne bode tega, ker naš krnet bode imel večemu po nam Nemci, čuli ga bodo malomarni ali boječi rojaki do cente jabolK je lanska j j ko je imel en slovenski. Pravični Nemci razumeli bodo klic po pra- sam kmet 100 kvintalov jabolk. Po nekaterih brkinskih vici in se mu ne bodo več protivili; oni slovenski ro-vasicah se gospodarji še prav malo ukvarjajo s sadjerejo jaki pa, ki so do sedaj bojazljivi ali malomarni služili in za nje povzdigo nič ne storijo. Ubogo drevesce se našim in svojim političnim nasprotnikom, zdramili se vsadi, potem se ga pusti svoji osodi brez postrežbe, še bodo in ne bodo dalje še n podlaga ptujčevi peti U mah in suhih vej se ga ne otrebi Iu ta naš kraj, Ker je tedaj po predolgem prestanku to prvi glasni klic lega in zemlja je kakor navlašč za sadjerejo, tako da Slovencev v dolgo pozabljeni Koroški, zato še srčneje drevesca takoj dobro rastejo in rode v enaki meri kakor kličemo zlatomašoiku, rodoljubu Einspielerju: Bog na vrtu, tako po gmajni, tako rekoč v vsaki grapici V. Žita je srednje, sena manj. Iz Ljubljane. — 0 gimnaziji kranjski se nam poroča: Delovanje, mestu in deželi potreben zavod rešiti, pričelo se je. Vsi po sklepu volilnega shoda imenoma pozvani poslanci storili so svoje korake pri vladi, posla- ohrani ga vsaj še toliko let, da tudi koroškim Slovencem posije z arija boljših dni! slavnosti Einspielerjevi v Svečah poroča se nam, da se je vdeležilo nad 10.000 ljudi. Zastopniki občin, duhovništva, društev z vseh slovenskih delov de- Slavnostno pridigo imel je strič- nec kranjsk mesta bil je minuli teden osebno na Du- žele bili so navzoči, nik jubilantov P. Oton Einspieler z Gorice. Velika maša Odločilen korak pa je storil mestni zastop kranj- pela se je pod milim nebom, naji. skega mesta sam s tem, da med mašo prepevali so je dne 12. t. m. sklenil » z a pevci ljubljanske čitalnice. Slavnostni govor govoril je šolsko leto 1887/8 prvi gimnazijski razred prof. pl. Kleinmayer. vseh slovenskih pokrajin došlo ustanoviti na lastne stroške." Ta korak mestnega zastop Kaže ako živo mu ki ga uže sedaj stane pri srcu ta zavod, ker žrtuje za-nj, nad sedmino vseh svojih dohodkov, še hodnje šolsko leto vse stroške prvega razreda. vrh tega za pri- Ako tedaj naučnega ministra ne bodo prepričali vsi drugi dokazi za obstanek tega zavoda, dokazali pa bodo je jubilantu veliko častnih diplom in daril. Slavnostnega obeda vdeležilo se je 200 oseb. Blizo 150 telegrafičnih A . - jm ^ j • £l - ^ j| I g| pozdravov, med njimi vladike Strossmajerja, došlo je tje, 130 prečitalo se jih je še med obedom. Slavnost vršila se je v najlepšem redu. Deželni predsednik baron Winkler odp se mm petek v službenih zadevah ua Dunaj in se meščani kranjski na lastne stroške, da ima nižja gim- ima danes vrniti nazaj v Ljubljano. nazija ta več učencev, kaaor marsikatera neodpravljena Dvorni svetovalee višja gimnazija z nemškim učnim jezikom. Upamo, ? prof vitez Miklošič da se vsaj po tej poti reši Slovencem namenjen učni zavod za prihodnje šolsko leto. Do druzega leta pa upamo ? bode državnozborska večina vedela kaj storiti, je novo ustanovljeno „zuamenje za umetnost iu vedo". Za vino- in sadjerejsko in kmetijsko šolo v Grmu pri Novem mestu razpisanih je do 20. septembra da se oprosti takih udarcev. Pa ostanimo pri kranjski gimnaziji: za sedaj vsaj toliko sodimo, da moremo izreči v tolažilo vsem priza- 1887 leta 5 deželnih usta do katerih majo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev iu vinogradnikov, kateri detim nado, da tudi v prihodnjem šolskem pa morajo biti naj čvrstega zdravja. nj 16 let stari, krepkega telesa in Učenci z deželnimi ustauovami dobe letu gimnazija kranjska ostane, ker mislimo, da tudi moč ministrova ne sega tako daleč, da bi smel z ab raniti šolo na lastne stroške prizadetih. Einspieler jeva slavnost, ki se je vršila minulo nedeljo v Svečah, je gotovo najvažnejša dogodba mi-nulega tedna za nas Slovence. Ako je uže zlatomašni-štvo odličnega rodoljuba slovenskega smatrati za blago- v tej šoli stanovauje hrano iu poduk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti. Zahvala. Povodom praznovanja rojstnega dne Njega ces. i kr. Apostoliškega Veličanstva presvitlega cesarja mi je slov z nebes, ki ojačeva vse boritelje za enakopravnost visokorodni gospod c. kr. deželni predsednik Andrej Slovencev, je pa gotovo slavnost sama dokaz zavednosti baron Winkler izročiti dal dvesto goldinarjev, od in politične moči koroških Slovencev, ki nam jih na- katerih je 100 gld. namenjenih ljubljanskim ubožčekom, 272 po 25 gold. pa tukajšnji cesarice Elizabete bolnici za otroke, varovalnici malih otrok, deškemu in pod vod- kandidata v držav stvom gospe grofice Sofije Auerspergove stoječemu de- Cesko konservativno veliko posestvo zbralo si je za kliškemu sirotišču. rika C lam a Viljema grofa Wolkenst I izpraznjenih sed Izročuje ob enem te zneske njihovemu blagemu na- sestvo zbralo za kaudidate zbor na mesto umrlega grofe Hen- e i n a. Za pet bor pa si je veliko po- v dežel menu, smatram se dolžnim, da potom javnosti najtop- Avg. Kinsk gg grofa Bo uquoy grofa lejšo zahvalo izrekam za velikodušno stolnega našega rola Zedtwitza in kanonik barona Ad. L e o u h a r d i - a, grofa Ka T r s c h mesta ubožčekom naKlonjeno darilo. Ljubljani 17. dan avgusta 1887. Y Zupan G-rasselli. Zahvala. Visokorodni gospod deželni glavar na Kranjskem, Gustav grof Tlmrn-Valsassina, podaril je povodom rojstnega dne Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja iu kralja petdeset goldinarjev za tukajšnje uboge. Usojam se ta patrijotični čin blagotvoriteljnosti javno oznanjati z izrazom najtoplejše zahvale. Ljubljani 17. dan avgusta 1887. Zupan: Grasselli. Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja Ta ponedeljek vrnil se je cesar z Išla za nekaj časa na Dunaj. Gotovo vrnejo se tudi vsi ministri semkaj ker treba določiti skupni in državni proračun in spored delovanja za zborovanje državnega zbora in delegacij. Izrekoma o sKupnem proračunu bilo je čuti, da se vrše razprave med vojnim ministrom in obestranskimi ministerstvi posebno glede dobe, v kateri bode zvršiti puške repetirke. Za te se je neki odločila >v goldinarjev. v razgovor vladi Taaffejevi brez vsakega umev svota 3'/2 milijon« Gotovo pride nega ministra, ki tudi znana naredba nauč nega opravičenja, potrebe in dela toliko pregl Nekako soglasj s to ministrovo odredbo se nahaj z drugim uovejim činom naučnega ministra Cesar spremenil je dosedanjo odlikovanje za umetnike v „častno znamenje umetnost iu ved u Ob enem bilo naravno po predlogih ubestranskih naučuih nekoliko veljakov odlikovanih s tem znamenjem stranski odlikovanci so: slikar nega arhiva vit. Arueth, 1 kakor ministrov ? To dvor . Angeli, vo predsednik statističnega arhiva baron Czornig, profesor Hvrtl biv minister Krem » slikar Matej ko, profesor Miklošič fesor vitez Sickel, profesor vitez S t nister dr. Unger. , pro in bivši mi Češka Nevolj češkimi politik zoper naredbo naučnega ministra je med posebno zavolj tega toliko, ker se v nji uvideva pokroviteljstvo šol nemškega „Schulvei Bolgarska minulem tednu zabeležiti nam prestolnem je dve pomenljivi dogodbi v Bolgarskem vprašanji. Glede nezakonitosti nas danja princa Coburškega izrekle so vse velevlasti top vi svoje soglasje s tem, da so se v tem protestu Ruske, v katerem oziru pridružile ki je bil naznanjen v pisanji Turške, ta velevlasti vpraša za njihovo menenje. Drugo postalo je dalje gotovo, da Euska sedaj ne bode segla s silo v Bolgarske homatije. Knez sam končal je svoje potovanje po Izhodni Rumeliji 9 ker je bil tam povsod slovesno sprejet ponedeljek večer ob 6. uri vrnil s posebnim vlakom Pi je knez v Sofij slavoloku na kraju mesta po dal mu je župan kruha in soli in je prečital adreso Prihod slavil se je z 21 streli in godba Na pozdrav županov od dobrodošlico grala je narodno himno govoril je knez: Ostal sem mož beseda glede obljube svoje dane v Ebenthalu vdanosti svoje za Bolgarsko. Tukaj sem f Svetuj Vam držati se modrosti zmernosti in sloge. Ako bodete modri in složni, storil bolem z Bol- garske idealno in zelo močno državo niti dobre razmere s Turško kot podlagi lojalitete svoje nadejam suver Bistveno je ohra ■eno oblastjo. Ijenj na turški strani nam nasproti spravljivega miš Glede zanesljivosti vojne Bolgarske se čuje j da je v obče vdana novemu knezu, samo o topničarstvu, ka ter je bilo tudi prejšujemu kuem nasproti, se trii da tudi sedaj ni zanesljivo in tukaj bode knez takoj priliko imel pokazati svojo vladarsko spretnost. obče vpraša se sedaj, ali se bode Turška dala pregovoriti, da vmes seže s silo, ali pa ostane očigled različnosti menenja velevlast — kakor dosedaj vedno pasivna. Angleška Boj sedanje vlade zoper Irsko pri Boj za zgublj nemške, deželno-zbor- proglasiti se namer čenja se z vso silo, Irska liga, stara zveza Ircev v oproščenje svoje domovine od sile Angležev, katero je prejšnji minister znal spraviti v tir stroge postavnosti, za hudodelsko zvezo, da za ske mandate se pričenj in gotovo nemška stranka zgubi tare Da členi stare lig U m pa fe več sedežev. Pa bolj pomenlj vprašanje o vstopu olj kot volitve same, je Česko- Kri v deželni zbor konservativna in pa nemško-narodna stranka ste še zmiraj enako ojstro nasprotne. Na nemški strani smatra An£lija bode še boli pešala odgovora ne bodo dolžni ostali je sedaj že gotovo, bode zopet tekla iz te stare rane „Velike Britanije44, strup nezadovoljnosti in narodnega nasprotstva se bode pomnožil in nekdaj po vseh delih sveta zapovedujoča se vprašanje vedno še za vprašanje gospodstva nad drugo stranko in ne za vprašanje sprave in m Laška pripravlja novo odpošiljatev vojakov v Ma- Kolera preseluje se polagoma v druge kraje Zato razprave tudi ne smejo imeti vspeha sauho južne Laške je osebno nekatere okužene kraje Ministerski predsednik Crispi obiskal Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.