KMETSKI LIST
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za Inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon Inter. št 32-59 Račun pri	hranilnici št. 14.194.
Z resnice nci dan?
zdravit. Takšno je torej bogastvo naše Slovenije, gledano brez olepševalnih naočnikov.
Položaj Slovenije je po legi zemlje in socialni strukturi prebivalstva tak, da zahteva čisto svoj način obravnavanja. Ponovno smo že ugotovili na tem mestu, da je govorjenje o primeroma visokem življenjskem standardu (ravni) pri nas bajka, izvirajoča iz nepoznavanja ali samo »paradnega« poznavanja naših razmer. Ta bajka pa nam škoduje, ker otež-koča našim lastnim tovarišem in njih odgovornim činiteljem na jugu pravilno in nepristransko presojo naših razmer.
Bogato Slovenija
je v resnici reva, podobna bajtarju, ki se v navalu bahavosti rad pohvali, da mu »hvala Bogu ničesar ne manjka«, čeprav mu gleda komolec iz rokava in mora hudo zadrgniti pas, da ukroti želodec.
Slovenija je večinoma gorata, deloma kraška pokrajina s primeroma slabo zemljo. V gospodarskem pogledu je še posebej udarjena z okrnitvijo, ki je odtrgala od nje gospodarsko silna važna središča. Izgubili smo enega največjih rudnikov za živo srebro na svetu in najbolj privlačno točko tujskega prometa na evropskem jugu, izgubili smo vodno silo, s pomočjo katere bi bili lahko elektrificirali Slovenijo in še kaj, pa bi nam še ostajalo dovolj električne energije za oddajo drugam.
Vse to povzroča pri nas izredno težaven položaj, zaradi katerega trpi zlasti naše kmetijstvo. Zemlja daje le nezadosten dohodek. Vrhu tega je še celo te zemlje premalo; le redki so pri nas kmetje, ki bi je imeli dovolj za preživljanje in vzdrževanje svoje družine. Agrarna reforma, ta up toliko tisočev pridnih rok, je obtičala in le deloma izpolnila nade. O tem vprašanju smo že dostikrat pisali in bomo brez dvoma primorani še večkrat govoriti o njem. Vse te okolnosti skupaj povzročajo, da naš
gospodarski razvoj
ae pomeni več napredka, ampak nazadovanje. Premajhen donos kmetij je treba nadomestiti z zaslužkom v drugih področjih. Zaradi slabega gospodarskega stanja seveda niti ta zemlja ne more biti do kraja izkoriščana. Revščina ne dovoljuje ljudem, da bi kupovali potrebna umetna gnojila, ne dovoljuje, da bi gi sproti izpopolnjevali v kmetijskem obratu potrebni inventar orodja in strojev. Saj marsikje kmetje ne morejo vzdrževati in sproti popravljati niti poslopij. Strehe kažejo rebra, stavbe se na ta način kvarijo in ne pomenijo dejansko nobene vrednosti več. Melioracija (izboljšanje) zemlje, ki je bila pred tremi, štirimi desetletji zlasti v logaškem okraju ob današnji meji v tako bujnem razmahu, da je kmet marsikje spreminjal pusto
skalovje in z brinjem preraščene gmajne v krasne travnike in plodne njive, je popolnoma prenehala.
Vse to so dejstva, pred katerimi ne smemo zapirati oči, kadar govorimo o gospodarskem položaju svoje ožje domovine. Ti žalostni pojavi vplivajo zlasti v zvezi s silovito in nesorazmerno
gospodarsko obremenitvijo
skoraj kakor smrtna obsodba. Slovenija je z davščinami tako preobremenjena, da nikakor ne more več vzdržati. Zato vse beži od nas. Industrija, ki pomeni tudi za naše odvišne kmetske delovne sile življenjsko vprašanje, se umika iz naših krajev na jug. Naša trgovina hira, ker je kupna moč prebivalstva premajhna, naša domača obrt samo še životari, tujski promet pri nas zaradi slabih prometnih zvez še daleko ni tak, kakršen bi z ozirom na lepoto pokrajine lahko bil.
Kjer hkratu sodeluje toliko uničujočih sil, ni nič čudnega, da pada življenjska srednja višina prebivalstva. Zato vidimo pri nas, da propada narod telesno in duševno. Marsikje na kmetih ni denarja niti za sol niti za najpotrebnejšo obleko. Zato ljudje hirajo, za-padajo v brezbrižnost in obup ter vsestransko propadajo. Spričo tega ni nič čudnega, če se širijo razne bolezni, umljivo pa je tudi, da narašča zločinstvo. Tatvine, vlomi, ropi, uboji, požigi in vlačugarstvo, deloma tudi čezmerno pijančevanje so v veliki meri žalostni sadovi naše strašne bede in gospodarskega propadanja. Človeka strese mraz do mozga, ko sliši, da so po krajih, kjer so bile pred tridesetimi leti še docela neznane, danes spolne bolezni tako razširjene, da v lekarni često zmanjka
Pcmcč je nujna
Z ugotovitvijo tega položaja se seveda ne smemo zadovoljiti in čakati s prekrižanimi rokami, kdaj nas bo vseh skupaj konec. Kasno je sicer, vendar še ne prekasno za pomoč. Če pa naj bo pomoč res izdatna in uspešna, je treba takoj zgrabiti in se temeljito poprijeti dela. Nujno je zato, da se združijo vse pozitivne sile in se postavijo v službo naroda. Naša politika mora opustiti svoja dosedanja pota in doseči vsaj v gospodarskih vprašanjih enotno gledanje in enoten nastop. Notranji in zunanji položaj narekujeta slogo in tak nastop, ki bo zbudil v narodu vero v boljše čase, v odločujočih pa zavest, da je treba Slo-\*eniji pomagati na noge v interesu skupnosti.
Hkratu moramo doma izdelati Čim boljši in natančnejši načrt za gospodarsko ozdravljenje in okrepitev. Treba je preiskati vse možnosti novih dohodkov in novih pridobitnih virov. Tu seveda posameznik ne more uspeti, zgrešena pa bi bila tudi papirnata kopa uredb in predpisov, ki navadno več škoduje kakor koristi ter končno vsako resnično delo zaduši. Treba je prepustiti pobudo in izvedbo zasebnim ustanovam, ki naj jih država in banovina primerno podpirata, da v svojih prizadevanjih ne obnemorejo. Treba je pa zlasti izvesti pomirjenje med narodom in z vzgojo doseči tako stopnjo zrelosti, da bo vsak posameznik znal ločiti korist skupnosti brez ozira na strankarsko pripadnost. Vzbujanje fanatizma in slepe zagrizenosti je zločin, ki se utegne nekoč še bridko maščevati. Slovensko kmetstvo stori in bo storilo vse, da mu ne bo treba za to zlo nikoli nositi odgovornosti,
Kmeisfoi doincvi ira PSB
Podružnice PAB v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu so začele končno veljavno obračunavati, oziroma prevzemati terjatve kmetskih dolgov. Prevzem se vrši po navodilih tehnične organizacije poslov pri likvidaciji kmečkih dolgov najprej v podružnicah, kjer mora pasirati cenzorski odbor, nakar se pošlje z mišljenjem tega cenzorskega odbora izvršilnemu odboru v Beograd zaradi končne odobritve. Cenzorski odbori so sedaj organizirani pri vseh podružnicah. Za predsednika cenzorskega odbora podružnice v Ljubljani je bil imenovan prof. Bogumil Remec.
Privilegirana ograrna banka objavlja obenem podatke o plačevanju začasne anuitete od strani kmetskih dolžnikov. Na račun prve in druge anuitete so kmetski dolžniki do 1. maja t. 1. plačali 173.8 milijona din. Od tega odpade na plačila v prvih štirih mesecih tekoče<?a leta 30.3 milijona dinarjev, in sicer pri centrali v
Beogradu 15'7 milijona din, pri podružnici v Ljubljani 76 milijona din, pri podružnici v Zagrebu 4"6 milijona din in pri podružuci v Sarajevu 2'3 milijona din.
Do konca aprila je Privilegirana agrarna banka izročila denarnim zavodom, ki so iji izročila denarnem zavodom, ki so ji izročili kmetske terjatve za nominalnih 219.9 milijona din 3% državnih obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov, in sicer denarnim zavodom na področju centrale za 94.8 milijona din, denarnim zavodom na področju zagrebške podružnice za 57.5 milijona din, na področju ljubljanske podružnice za 49.4 milijona din in na področju sarajevske podružnice za 18.1 milijona din.
V gotovini pa je Privilegirana agrarna ban-ka izplačala denarnim zavodom na račun prve inuitete (obroka), ki jo imajo dobiti za izročen® kmetske .terjatve, 111.0 milijona dinarjev, med-
tem ko je bila denarnim zavodom začasno priznana vsota 128.8 milijona din. Izplačilo znaša torej 86.3% priznane vsote. Denarnim zavodom na področju centrale je bilo izplačano 52.6 milijona din (86% odobrene vsote), denarnim zavodom na področju zagrebške podružnice 24.5 milijona din (90%), denarnim zavodom na področju ljubljanske podružnice 24.3 milijona din (99.4%) in denarnim zavodom na področju sarajevske podružnice 9.5 milijona din (59.8%).
Kaj pravijo
Mariborska »Delavska politika« piše v uvodnem članku 2. junija t. 1. med drugim tudi tole:
»Človeška družha je živa, duhovna sila, ki hoče in mora živeti ter sama doživljati razvoj. Človeštvo mora o razvoju razpravljati, poznati ga mora ter dajati vedno in povsod svoje nasvete in ga študirati. Z odtegovanjem tega opazovanja in dela se pa človeka trga iz življenja ter ustvarja iz njega mrtvo telo, ki duhovno
ohromi in postaja prazna ničla. Človeška kultura pa sloni le na duhovih, ki ustvarjajo nazore in druge tudi realne vrednosti.
Omejevanje širjenja vesti se uvaja iz strahu pred resnico. Gre za to, da se podpira domači in tuji imperializem: za uveljavljanje nenravnih nazorov, fingiranje moči, ki je ni in v senci katere se lahko godi vse, če je v razvoju in po pameti utemeljeno ali ne.
Višek nekulturnosti je, če se ne sme več govoriti o teh in onih načelih človeške družbe; prav tako je pa tudi neumestno, če se ne sme govoriti in pisati o napakah tega ali onega režima, ampak samo hvaliti, ker je sam rekel, da ga ne smerno grajati.
V tem zlu ima imperializem, ki sega bolj in bolj okoli sebe, čeprav je njegova prava sila jako majhna, največjo oporo. Reklama, zločinska reklama pa napravlja imperializem močan bolj kakor je.
Svoboda tiska in svoboda besede je v današnji dobi prva zahteva kulturnega človeštva^«
<$I©vcaiisfve in v&dtit&listvc
Odkar je v nekaterih državah zmagalo tako zvano voditeljsko načelo, se skušajo nekateri tudi pri nas oprijeti te misli. Iz govorov raznih osebnosti vedno pogosteje odmeva beseda »vodja«, pa tudi tisk, zlasti dnevni, jo prav rad ponavlja. Misel o vodji postaja tako nekaka niodna zadeva male politike.
Nastane vprašanje: Kako je z voditeljstvom pri nas? Ali nam je primerno in potrebno, ali je za našo duševnost sprejemljivo?
Na ta vprašanja moramo koj odgovoriti z odločnim: ne. Vsa slovanska duševnost in vsa slovanska tradicija izžarevata v demokraciji, to se pravi v zamisli, da je človek človeku do neke mere enak, da imajo ljudje zato tudi enake dolžnosti in pravice. Raznolikost nastaja samo naravnim potom zaradi različnih sposobnosti, nikakor pa ne zavestno in kot hotenje posameznika, ki bi si hotel podrediti okolico in postati njen voditelj.
To je dejstvo, s katerim mora računati vsak pameten politik Treba je pomisliti, da smo Slovani tisti, ki poznamo zadrugo kot družinsko in družabno obliko, a prav v.zadrugi je vsakdo voditeljsko načelo izključeno. Zadruga pozna člane z enakimi pravicami in starešinstvo, ki pa si ga izbere članstvo samo. Tu torej volja po oblasti stremečega poedinca nikakor ne prihaja v po-štev. Pa ga lahko dvignejo na odgovorno (nikakor pa ne na voditeljsko mesto) njegove posebne sposobnosti, vendar ostane tudi kot tak članstvu odgovoren, mu ne more vsiliti svoje volje in ee mora umakniti, kadar to volja večine članstva smatra za potrebno.
To demokratično načelo lahko zasledujemo v vsej slovanski zgodovini. Na vsakem koraku ga srečujemo v slovanskih literaturah, še bolj vidno pa bi nam postalo, ako bi nam kdo napisal zgodovino slovanske sociologije.
Hkrati vidimo, da je povsod za Slovane postalo usodno, kjer je demokracija podlegla vo-ciiteljskemu načelu. Svarilen primer nam nudi zlasti poljska zgodovina. Tam je imel vsak šlah-čič (plemič) pravico veta (prepovedi, odklonitve), če se ni strinjal s kakim sklepom večine v zboru. To je bilo nekako voditeljstvo; kajti noben sklep ni bil veljaven iu se ni mogel izvršiti, kakor hitro je tak mali voditelj zavzel odklonilno stališče. Kdor količkaj pozna zgodovino Poljske, ve, da je prav ta usodna plemiška voditelj-ska zabloda tako oslabila državo in jo notranje razmajala ter oslabila, da je končno za dolgo dobo izginila samostojnost Poljske.
Nasprotno vidimo pri Čehih, da jim je vprav demokracija ustvarila svobodo, ki «e je prav v sedanjih dneh resne preskušnje izborno izkazala ter potrdila naše mnenje, da je za Slovane mogoč uspešen razvoj samo v demokraciji.
Po vsem tem se nam zdi pri nas igračkanje z voditelj šivom neprimerna in -spešna igra, ki čisto po nepotrebnem v resnih in pametnih ljudeh vzbuja slabo kri. Nam nis6 čisto nič potrebni diktatorji in diktatorčki, ampak le mnogo, mnogo poštenih, sposobnih in dela voljnih ljudi. Samo taki ljudje, ki jih bo narod spoznal za vredne, lahko pridejo na odgovorna mesta. Kdor pa Jbi hotel brez odgovornosti obuzdati naš narod, bi povzročil neskončno gorja temu narodu samemu, sebi pa bi temeljito polomil zobe.
Nevzdržno v pogube?
Naše učiteljstvo kliče. Po svojem poklicu je tako tesno in neposredno povezano z narodom, da pozna njegove potrebe in bolečine kakor malokdo. Zato pa nam morajo biti klici slovenskega učiteljstva opozorilo, ki ga ne bi smel nihče prezreti. Značilno je, kar piše »Učiteljski tovariš« v letošnji 40. številki z dne 12. t. m, Pod naslovom »O dolžnostih in vesti« razpravlja ta-Lole:
Tožimo o slabih časih. Ne samo z gmotne strani, ampak tudi o propadanju morale v sedanji dobi. Ne mislim tu samo onih splošnih načel, ki so določeua z zakoni in zapovedan lu po katerih lahko grešnika ustrahuješ pred sodnikom, temveč one nepisane zakone vesti, ki urejujejo razmerje človeka do človeka in do družbe ter obratno.
Pri presojanju teh odnosov bi človek sodil, da je sedanji rod izšel iz Nietzsehejeve šole in -si prevzel za življenjsko geslo njegove besede: »Po-gazi vse, kar ti pride nasproti «
Neizprosen boj. ki so ga zanesli v gospodarstvo krivi, nauki liberalizma v polpretekli dobi, je s svojo miselnostjo zašel tudi v duševnost naše dobe. Povsodi vidimo samo tekmo, surovo in nečloveško. Nastalo je pravo prerivanje močnih komolcev, brez ozira na pravo, vest in poštenje.
Dan za dnem opažamo tako nezdrave pojave v naši .družbi, .v gospodarstvu, v politiki in tudi ,v raznih stanovskih gibanjih.
Ni dolgo temu, ko je neki javni delavec nrk/bčeval v ljudskem lista žisujek, kjer se zavzema za to, da bi en stan nndvladal gospodarsko nad drugimi. Tako nezdravo načelo se je v zgodovini že neštetokrat kruto maščevalo in privedlo do katastrof. Navedeni članek ima sicer čisto drugo ozadje in pripravlja le ugodna tla za dosego mehkih sedežev. Vidi se pa, da danes ljudje za svoja sebična nagnjenja žrtvujejo brez oklevanja svoje notranje prepričanje in radikal-
ne nazore, ki so jih zagovarjali še pred nedavnim časom...
Pravica močnejšega se uporablja današnje čase že tako v preobilni meri. Naj spomnim samo na to, da ljudje, ki so prišli kakor koli in kjer koTi do neke moči, sodijo druge največ po barvi, ne pa toliko po njih zmožnostih, poštenosti in značaju.
Prišli smo že tako daleč, da si razni mladi negovane i iaste tudi y službah pravice, ki jih jim nikjer ne dovoljuje zakon. Če le opomniš takega človeka na zakon, ki velja za vse državljane v enaki meri, se ti .odreže: »Imam zaščitnike, ki me bodo branili. Meni se ne more nič zgoditi.«
Takih podjedov roda, avtoritete in vesti bi se morala otresti današnja družba in ne smeli bi jesti kruha, ki se jim reže iz javnih sredstev. Kar enemu ni dovoljeno, ne sme biti drugemu.
Vse to reže nevarne rane tudi našemu šolstvu. Kaj je danes upraviteilj, kaj nadzornik? Listič na drevesu. Odkrita beseda ali celo upravičena graja nepravilnega ravnanja v službi že rodi odpor in zahrbtno rovarjenje ljudi, ki čutijo kjer koli zaščito, ali zavzemajo v javnem življenju kake »položaje«. Maščevanje in posledice tega so hitro tu. Ljudstvo pa ugiba, izprašu-je se in čudi, ker večinoma ne pridejo na dan pravi vzroki.
Dogaja se celo, da podrejeni preko svojih starešin intervenirajo v zadevah, ki spadajo edinole v službeno kompetenco, pa se jim nič ne zgodi, akoravno imamo tako stroge službene predpise glede službene poti. Taki nezdravi in nenormalni pojavi rode odpor, vzbujajo zavist, sovraštvo in zagrenjenost ter vplivajo porazno na moralo posameznika, nevidno pa se zajeda taka nezdrava miselnost v duševnost sodobne generacije. Grehi prihajajo v navado in občutljivost za nravnost in pravo nevede izginja. Človeku se kar zdi, da splošno izgubljamo vest in nimamo nikogar, da bi jo nam dnevno izpraše-val. Včasih smo imeli vsaj Cankarja, ki je sproti bi£al razne vrste rodoljubov, kameleonov in von Šivicev — danes smo brez tako močnih Spovednikov.
S propadanjem odgovornosti in vesti gremo nevzdržno v gotovo .pogubo, ki pomeni propast posameznikov in celotne družbe. —
Z izvajanji učiteljskega glasila se strinjamo brez pridržka. Bolne razmere smo tudi sami že pogosto bičali, zato pa mirnega srca prepuščamo zgodovini, da bo ugotovila, kdo je dušil besedo in moril vest ter tako potiskal voz našega življenja v brezno pogube. In naj zgodovina odloči kogar koli, ne bo nobena kazen za tak zločin prehuda.
Uvoz našega vina
v Tllemčijc
Zastopniki banaškega vinogradništva so v zvezi s trgovinskimi pogajanji z Nemčijo zaprosili kmetijskega ministra, da bi se upošteval uvoz našega vina v Nemčijo v večjem obsegu kakor doslej. Vinogradniki bi radi izposlovali izvozni kontingent 200.000 hI, od tega polovico za konzum, polovico pa za industrijska vina, ki bi se z žganjem okrepila do 21 stopinj alkohola. Naš 'kontingent uvoza kvalitetnih vin iz Nemčije naj bi se vezal na izvoz žita v Nemčijo, kakor ima Nemčija urejeno to z Romunijo.
Kakor je razvidno rz poročila o poteku pogajanj, glede tega vprašanja še ni prišlo do odločitve, ker o višini uvoznih kontingentov še ni dosežen sporazum.
Hngle&hc dicrcževanje
Konec letošnjega leta prično za angleško vojno mornarico graditi dve velikanski bojni ladji po 40.900 ton. Ladje bodo opremljene s topovi po 405 mm premera. ."Stroški za gradnjo teh ladij bodo seveda ogromni, obe ladji pa bo angleška mornarica lahko uporabljala ie 1. 1940.
Doma in drugod
'Bogoljub Jevtič,
ki je bival več tednov na čehoslovaškem, se je te dni vrnil v Beograd.
Jovo Danjanin
je imel v Splitu govor na sestanku JNS. Stranka bo priredila še več sestankov, na katerih bo govoril g. Jovo Banjanin.
V Liliji
se je vršil na binkoštni ponedeljek občni zbor sreske organizacije JNS. Zastopane so bile vse občine. Občnega zbora sta se udeležila tudi banovinski tajnik g. dr. Zaje in nar. poslanec g. Milan Mravlje.
Kulolišhi tednih
-glasilo sarajevskega naškofa, je ostro obsodil poskus ustanavljati med Hrvati politično stranko, ki bi slonela na duhovščini in cerkvi, škofovski list trdi, da bi bila taka klerikalna stranka v največjo škodo cerkvi sami in veri.
"Dobrovoljci gredo naprej
Slovenski dobrovoljci, ki so se borili med svetovno vojno v srbski in drugih zavezniških armadah zoper Avstroogrsko, so priredili pretekli teden v Ljubljani lepo spominsko svečanost za 201etnico osvobojenja in zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v neodvisni narodni državi.
To je prva prireditev te vrste v Sloveniji. Dobrovoljci so šli naprej, kakor 1914. leta, ko je bilo treba s puško v roki dokazati svojo narodno zavednost in ko je bilo treba doprina-šati največje žrtve za narodno svobodo. Ti dobrovoljci so opozorili vse one, ki imajo narodnost večjo na jeziku, kakor pa v dejanjih, na one velike čase, ko se je na kosteh in krvi nacionalnih mučenikov ustvarjala jugoslovanska država.
Naša cesta
žalostno stanje naših cest povzroča nam samim dosti skrbi, nevolje, stroškov in sitnosti, tujce pa, ki bi zaradi prirodnih krasot naše zemlje radi prihajali k nam, pogled na naše slabe ceste seveda plaši. Zato ni čudno, če se že dolgo trudijo gospcfdarski in drugi krogi za odpravo te usodne napake. Saj je cesta tista žila, ki kaže življenjski ritem pokrajine. Lepše ko so kje ceste, hitreje se tam razvija promet, več je gospodarske delavnosti in več vsestranskega razmaha sploh.
Na letošnjem ljubljanskem velesejmu je urejena res vzorna razstava »Cesta«, ki kaže ceste v vsem njihovem razvoju, od neznatne steze pradavnega človeka do najpopolnejše moderne avtomobilske ceste, številni črteži, pokrajinski reliefi, načrti in fotografije kažejo ceste drugod in pri nas. Ko človek gleda krasne ceste v Italiji, Franciji, Švici, Nemčiji in drugod, pač z brikostjo v srcu pomisli na naše kotanjaste poti, ki marsikje ne zaslužijo več imena cesta. Vendar nas to ne sme opla-šiti. S složnimi napori vseh sil bomo tudi mi zgradili ceste, ki nam bodo lahko v ponos in gospodarski blagoslov.
V soboto je bila v dvorani Zbornice za TOI skupščina Osrednjega društva za ceste, ki jo je vodil predsednik g. Milosavljevič. Upajmo, da bo delo za povzdigo in izpopolnitev naših cest kmalu prišlo preko suhih razprav do resničnih dejanj. Vzgledov, kako je treba graditi ceste z vso odločnostjo in vztrajnostjo, imamo pri severnem in zapadnem sosedu dovolj. Tistim, ki radi posnemajo, bi priporočali, naj začno tu, pa bomo vsi pozdravljali njihovo prizadevanje!
Kmetijsha anketa
Te dni se je vršila na banski upravi kmetijska anketa, ki naj bi ugotovila sedanji položaj našega kmetijstva in poiskala smernice za izhod iz nevzdržnega stanja. Anketa v celoti in v posameznostih ni dosegla uspeha, ki smo ga pričakovali od nje. Sploh je bila anketa slabo in nezadostno pripravljena, dasi s tem nočemo zamisli oziroma iniciatorjem odrekati dobre volje. Bilo ije vse preveč natrpano in stisnjeno. Udeleženci so dobili referate šele tik pred vsakodnevnimi posvetovanji in samo za tisti dan. Mnogo, da pretežni del dnevnega reda je izčrpalo čitanje teh referatov, ki bi lahko povsem izostalo, če bi dobili interesenti referate vsaj štirinajst dni pred posvetovanjem. Tako bi bila
DodrodoseZ, junak?
Prejšnji torek je Ljubljana in vsa narodna Slovenija pozdravila novega komandanta dravske divizije, g. generala Djordja S. Lukiča.
Novi komandant je Šumadinec iz Kragujev-ca. Udeležil se je kot mlad častnik balkanske vojne in se je zlasti odlikoval v znamenitih bitkah pri Kumanovem (1912), pri Bitolju (1913) in na Bregalnici. Prestal je vse boje svetovne vojne in se nazadnje boril na solunski fronti do končne zmage in popolnega razbitja sovražne armade.
Novi divizionar, ki je kot vojak vzoren junak, kot človek pa vedno cel mož na svojem mestu, je bil nebrojkrat odlikovan; med drugim krasi njegove prsi tudi najvišje odlikovanje — Karadjordjeva zvezda.
Ko ga v svoji sredi iskreno in toplo pozdravljamo, mu želimo, da bi mu bilo prijetno bivanje med nami. Prepričani smo, da bo kmalu vzljubil zvesto dušo slovenskega človeka in lepoto naše zemlje, ki mu je izročena v varstvo.
anketa res zaslužila svoje ime, zdaj pa je žal bila bolj podobna poučnemu tečaju kakor posvetovanju, ki bi naj bil njen glavni namen. Referati so bili razmnoženi v jako pičlem številu, mnogi predavatelji slabi govorniki in predavalnice slabo akustične. Tako na primer eden glavnih pionirjev našega sadjarstva g. Humek se ni mogel udeležiti debate, ker ni bilo več nobenega izvoda referata zanj, referentovim izvajanjem pa zaradi naglušnosti ni mogel dosledno slediti. Še zanimivejša je okolnost, da so posamezni referentje — da se omejimo na najvažnejši pododsek, poljedelski — sestavili svoje referate o sedanjem stanju po dvomljivih uradnih podatkih in začrtali na tej podlagi že v naprej smernice za bodočnost. Ker ije čitanje referatov trajalo ure, se je pododsekov predsednik naravnost otepal številnih strokovnjakov,
ki so hoteli prinesti svoj, iz dolgoletnih izkušenj izvirajoči obulus za izboljšanje našega kmetijstva. Vsa anketa je sličila na las zasedanjem banskega sveta, kjer se postavijo banski svetniki že pred gotova dejstva.
Tudi vsebinsko referati niso zadovoljili niti po ugotovitvi položaja niti glede predlaganih ukrepov za povzdigo našega kmetijstva. Zato bo anketa po našem mnenju, žal, ostala brez vpliva, globljega odmeva in brez tistih uspehov, ki jih je naše kmetijstvo želelo in pričakovalo od nje.
Torej res tuja pšenica <
Kakor čujeino, bo Prizad v kratkem uvozil dovoljeno količino 1000 vagonov pšenice, ki jo
prodal našim mlinom. Včeraj je izdal komunike, v katerem pravi, da je uprava Prizada glede na izkušnje pri izvozu pšenice v prejšnjih letih sklenila, da družba v novi kampanji ne bo prevzemala druge pšenice, kakor samo pšenico letošnje žetve. To je uprava sklenila zaradi dobrega slovesa izvozu namenjene jugoslovanske pšenice in ker je pričakovati, da pri izvozu v novi kampanji glede na stanje svetovnega trga ne bomo imeli večjih težkoč. — Udruženje mlinske industrije v Novem Sadu je izdalo svojim članom okrožnico, v kateri sporoča, da je gospodarsko-finančni odbor ministrov odobril uvoz 1000 vagonov pšenice iu da bo Prizad to pšenico uvozil najbrž iz Avstralije in Bolgarije ter iz nekaterih drugih držav, prodajal pa jo bo mlinom baje po 160—170 din za metrski stot. — Zanimivo bi bilo vsekakor vedeti, kdo je kriv, da moramo kot izrazito poljedelska država končno sami uvažati žito. Da to ne pomeni posebne gospodarske modrosti, čeprav je v sedanjih razmerah nujnost, je pač vsakomur jasno. Toda, ali res ni bilo nobenega sredstva, s katerim bi bile take razmere onemogočene? Radovedni smo, če bo letošnja šola prizadetim vsaj za bodoče kaj koristila.
Sadjarji pozor !
Kakor poročajo časopisi, ije izšel pretekli mesec v Beogradu nov pravilnik o izvozu sadja, ki temelji na členu 90. finančnega zakona za leto 1937/38. Minister trgovine in industrije je na osnovi tega izdelal načrt uredbe o kontroli sadja, namenjenega za izvoz. Dosedanji predpisi niso zadoščali in je med njimi in novo uredbo, ki jo je trgovinsko ministrstvo izdelalo v soglasju s trgovinskimi zbornicami in intere-siranimi gospodarskimi organizacijami, naslednja bistvena razlika: Pregled sadja na domačem trgu se popolnoma ukinja, uvaja pa se strog in obvezen pregled na železniških postajah pri to-vorjenju sadja na vagone. Poostreni so nadalje predpisi glede kakovosti sadja, ki se izvaža in so predpisane tudi označbe kakovosti in podjetij, ki se morajo nalepiti na zavitkih sadja, česar prejšnji pravilniki niso določali. Po tej uredbi spadajo pod kontrolo tudi maline in orehi. Na podlagi te uredbe bo strokovni odbor za sadje predpisal tipe embalaže za vse vrste sadja, namenjenega za izvoz. Kar se kontrole same tiče, pred- "»va naredba načelo osebne odgovornosti koni. . ja, namestil dosedanje skupne odgovornosti tržnih komisij. Kontrolorje za pregled sadja, namenjenega za izvoz, postavlja trgovinski minister na predlog strokovnega odbora. Ti kontrolorji so strokovnemu odboru tudi odgovorni za svoje delo. Uredba podeljuje strokovnemu odboru tudi pravico, da določi dan izvozne sezone za sveže slive in sadje, česar prej ni bilo mogoče izvesti. Uredba predvideva tudi novo vrsto sankcij. V primeru kršitve dosedanjih pravilnikov so bili odgovorni izvozniki sadja napram oblastvu prve stopnje. Ker pa se vse izrečene kazni proti izvoznikom na podlagi pravilnika zakona o kontroli kmetijskih pridelkov zaradi dolgega postopanja niso izvršile, predvideva sedaj načrt uredbe, da bodo morali izvozniki položiti določen znesek kot kavcijo za izvršitev vseh i redpisov po tej uredbi.
Kaf se godi po svetu
V ospredju vse pozornosti je še vedno srednjeevropsko vprašanje v zvezi s
Češkoslovaško
in zahtevami njenih državljanov nemške narodnosti. Henlein je v Karlovih Varih postavil 14 točk svojih zahtev, pod katerimi bi bili sudetski Nemci pripravljeni skleniti sporazum z • vlado. Te zahteve so seveda močno pretirane in si je težko misliti, da bi bila na podlagi njih mogoča resna in uspešna pogajanja. Saj nekatere izmed njih posegajo tako globoko v sam ustroj države in v pravice republike, da jih pač nobena vlada ne bo mogla sprejeti. Henlein zahteva:
1.	Pravni položaj Nemcev ni v skladu z obljubami, ki so jim bile dane ob ustanavljanju države.
2.	Nemška narodnostna skupina ni sodelovala pri ustanovitvi države in zaradi tega ostanejo njene zahteve neomajne.
3.	Mirovna konferenca je priznala sudet-skim Nemcem pravico do samoopredelitve.
4.	Pravna enakost mora biti zajamčena s priznanjem sudetsko-nemške skupine kot pravne osebe in s priznanjem etnološkega področja.
5.	Progasiti se mora daljnosežna upravna samouprava, istočasno pa tudi državljanske pravice.
6.	Država se mora preosnovati na temelju narodnostnega kalastra. Vsaka narodnostna skupina mora dobiti obliko skupne zajednice.
7.	Sodelovanje teh skupin z enakimi pravicami v državni upravi, kar mora biti zajamčeno z zakonom.
8.	Nemški jezik mora postati državni jezik.
9.	V notranjosti raznih narodnostnih skupin morajo biti manjše zavarovane z manjšinskimi pravicami,
10.	Popolna enakopravnost v trgovinski politiki.
Bivši prometni minister in sedaj predsednik Društva za puteve v Beogradu, Svetislav M i 1 o s a v 1 j e v i č , se je te dni udeležil ljubljanskega kongresa društev za ceste.
11.	Preosnova občinske razdelitve.
12.	Vsaka skupina mora biti za sebe odgovorna glede ohranitve miru in reda v svoji za-jednici.
13.	Vsaka narodnostna zajednica naj bo iipravljana od uradnikov, ki pripadajo isti narodni manjšini.
14.	Državna zunanja politika mora biti taka, da nobeni narodnostni skupini ne bo grozila nevarnost, da pride v spor s celoto svojega naroda.
Nekateri namigujejo, da je vse to samo pritisk, pod katerim naj bi se Češkoslovaška odpovedala zvezi s Francijo in Rusijo, vendar je malo verjetno, da bi ta pritisk rodil uspeh.
Separatizem Hlinkove stranke, ki je hote ali nehote prav za prav nemški zaveznik, je hudo omajan. Kongresa te slovaške stranke se je udeležilo komaj 18.000 ljudi, medtem ko se je ma-nifestacijskega shoda min. predsednika dr. M. Hodže udeležilo 100.000 oseb, ki so se z velikim navdušenjem izrekle za enotnost republike in proti avtonomističnim rovarstvom. Zato je min.
Japonski militarizem se ne ustavi niti pred vrati japonskih cerkva. Na sliki vidimo kip boga Budhe, ki so ga japonski vojaki opremili z vsemi znaki modernega vojaka. Dvomimo pa, če bo Japoncem to kaj pomagalo.
predsednik dr. Hodža s polno pravico smel reči, da odslej pater Hlinka pač še lahko govori v imenu svoje stranke, nikakor pa ne v imenu slovaškega naroda, ki je po svoji ogromni večini v narodnem, avtonomistom nasprotnem taboru.
Tako se ozračje v tem usodno važnem predelu vedno bolj jasni in je upati, da je za nekaj časa odstranjeno gorje, ki je pretilo Evropi in svetu.
Francosko-italijanska pogajanja
se z diplomatskimi razgovori nadaljujejo, čeprav ne oficielno med uradnimi pooblaščenci. Listi v Franciji ugotavljajo, da tudi za popolno obnovo pogajanj ni nobene bistvene ovire več. Tudi v Rimu pričakujejo, da bo francoska vlada svojemu rimskemu pooblaščencu poslala v kratkem nova navodila za pogajanja.
V Španiji
ni bistvenih sprememb. Deloma krožijo vesti, da Anglija skuša doseči med obema španskima taboroma premirje, nakar naj bi se pod vodstvom zainteresiranih velesil pričela mirovna pogajanja. Ako bi se jih Rusija ne udeleževala, bi tudi Nemčija ne smela priti nanje, ampak samo Anglija, Francija in Italija.
Na Kitajskem
so Čangkajškove čete zopet prešle v ofenzivo. Dojharova japonska divizija se nahaja v nevarnem položaju in se kitajski obroč okrog nje vedno bolj zožuje.
Kakor poročajo iz Hankova, se je divizija, ki je spočetka štela 30.000 mož, v zadnjih borbah skrčila že na 23.000. Poleg tega so jo Kitajci razpršili, tako da med posameznimi njenimi oddelki ni več nobene zveze. Ze v prvih borbah, ko se je divizija pojavila pred Langfengom, je bilo ubitih okrog 400 Japoncev. Nato je severno od lunghajske proge v hudih borbah padlo še
nadaljnjih 3000 mož. Kitajska vojska je sedaj obkolila nekatere izmed razpršenih ostankov divizije. Južno od Langfenga je obkoljenih okrog 7000 Japoncev, severovzhodno od mesta okrog 6000, nekaj tisoč jih je obkoljenih na področju med Langfengom in Kajfengom, 2000 pa na levem obrežju Rumene reke. Japonci morajo ostanke divizije preskrbovati z živežem in strelivom s pomočjo letal. Tri japonske divizije, ki so jim bile poslane na pomoč in so obtičale po 100 in več kilometrov daleč od njih, se še vedno niso premaknile. Ponekod so se morali ti japonski oddelki celo umakniti zaradi silnega kitajskega pritiska.
Rusija in Kitajska
Po japonskih vesteh Rusija močno podpira Kitajsko. Baje sta v zunanji Mongoliji pripravljeni dve ruski diviziji kot pomoč osmi kitajski armadi, ki se razdeljena v majhne skupine bori proti Japoncem v ozadju.
Ti dve diviziji sta sectavljeni iz prostovoljcev kakor mednarodne brigade v Španiji. Baje je doslej na Kitajskem že kakih 30.000 ruskih prostovoljcev, ki v raznih delih države delujejo kot vojaški inštruktorji, deloma pa se bore na raznih bojiščih.
59.CCC litvcv vina
»Slovenec«, ki se upravičeno smatra za-najbolj informativen list v Evropi, je poročal iz Budimpešte med slavnostmi evharističnega kongresa, kar je za nas kot sosede Madžarov značilno, tudi tole novotarijo:
»Omembe vredna zanimivost je bila v nedeljo še blagoslovitev 59.000 litrov najboljšega madžarskega vina, ki so ga dale madžarske državne in zasebne kletarne na razpolago duhovnikom vsega sveta za maše ob kongresu. Vseh 59.000 litrov vina je v enem sodu, ki so ga posebej naredili za državno klet v Buda-forških goricah. To je »vino sv. Štefana« v
Ameriški državni podtajnik za zunanje zadeve C. H u 11 je te dni z resnimi izjavami nastopil proti vojni furiji.
spomin na lOOletnico madžarskega kralja' svetnika. Ob tem jubileju se poživlja seveda spomin na nekdanje čase v sto oblikah. Tudi na tem sodu je viden: v njegovo hrastovino je v ogromnih merah vrezan obraz Szent Istvana s krono, za ozadje pa mu je nazoren zemljevid Velike Madžarske in v njej tria-nonska karta okrnjenega svetoštefanskega kraljestva ... V Budimpešti in po vsej državi vise kraljeve zastave s črnim florom in marsikje na pol droga: narod, ki je sposoben za svoje pravične in krivične izgube žaloval dvajset let... Premislimo: vino, ki se pri maši spremeni v Kristusovo kri, je iz soda, na katerem je zemljevid Velike Madžarske. S hiš pa pozdravljajo udeležence (tudi iz naših krajev) žalne zastave za krivične izgube, ki jih je utrpela Velika Madžarska ...«
Kmehka mladina
'Resolucija
glavnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet, sprejeta na II. redni seji v Celju dne 15. maja 1988.
V	prepričanju, da izpoveduje mnenje celotnega članstva, se čuti Glavni odbor Zveze kmetskih fantov in deklet z ozirom na položaj, ki je nastal po nedavnih mednarodnih dogodkih, dolžnega ugotoviti:
1.	da je bil vselej in povsod najvišji namen in smoter vsega kulturno-prosvetnega dela Zveze kmetskih fantov in deklet, vzgojiti novo generacijo slovenske kmetske mladine v svobodo-ljubju ter stanovski, narodni in državljanski zavesti;
2.	da je potrebno krepiti slovensko narodno zavest in pojačati čut pripadnosti k narodnostnemu sklopu Jugoslavije, da vzraste novo po-kolenje slovenskega kmeta neodvisno' od vsakega tujega vpliva, optimistično in zavedajoče se odgovornosti za narodno bodočnost in državno samostojnost;
3.	da je potrebna združitev vseh narodnih sil, ki naj se izraža v čim tesnejšem sodelovanju vseh slovenskih organizacij v narodno obrambne svrhe, ki naj — pridržaje si tudi vnaprej posebnost svojih pogledov — v skupnem delu in manifestacijah prikažejo enotnost narodne volje povsod in v vseh vprašanjih, ki se tičejo narodne in državne eksistence in svobode;
4.	da je za dosego socialnih ciljev slovenskega kmetstva in za zasiguranje svobode kmetskega doma in njegovega napredka, ki je temelj narodne neodvisnosti, pripravljena sodelovati z vsemi odgovarjajočimi stanovskimi ustanovami slovenskega kmeta in tako pojačati zahteve kmetskega ljudstva, ki terjajo z ozirom na tujo podtalno propagando nujne rešitve.
V	trdnem prepričanju, da more le složno delo vseh plasti naroda zasigurati njegov obstoj in napredek, dajemo to resolucijo v javnost.
Glavni odbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani.
Kulturno gibanje v Slovenskih goricah
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah tudi prav pridno deluje. Čeprav se bolj poredkoma oglašamo v našem tisku, vendar naši cilji ne bodo izumrli, kakor žele naši nasprotniki. Zato pripravljamo na binkoštni ponedeljek dne 6. junija prav zanimivo in svojevrstno tekmo v kmetskem delu, in sicer tekmo škropilcev (škropcev) na priljubljeni nam vinski trti.
Spored: Ob 2. uri zbirališče škropilcev in ostalih gostov pred krčmo gospe Urše Ko-renove. — Ob pol 3. uri odhod povorke z godbo na čelu v bližnji vinograd. — Ob 3. uri govori delegatov, za leni pa pričetek tekme škropilcev. — Ob 4. uri izid tekme in razdelitev nagrad. —
Po tekmi se vrši na vrtu, kjer bo novootvor-jena krčma, obenem kmetska veselica z vsakovrstno zabavo in plesom.
V	primeru slabega vremena se celotna prireditev preloži na prihodnjo nedeljo 12. junija.
Tekmo bomo priredili v kraju, ki je daleč naokrog poznan• Grabšinski vrh (breg) — in kjer se nahaja v neposredni bližini hribček, dobro znane Gomile, kot najvišja razgledna točka spodnjih Slovenskih goric. Zato vabimo vsa bližnja tovariška društva in prijateljske organizacije ter prijatelje kmetsko-mladinskega pokreta. da ta dan napravijo izlete bodisi z avtomobili ali kolesi ter tak" skupno z nami proslavijo praznik kmetskega deia.
„ pi^0,
•
\ ti
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
V o jnik
Vojniško Okrožje kmetskih fantov in deklet se pripravlja na veliko kmetsko manifestacijo s tekmo koscev, ki se bo vršila v nedeljo 19. junija v Vojniku. Pri prireditvi sodelujejo vsa društva kmetskih fantov in deklet iz vsega okrožja, ki bodo v ogromni povorki manifestirala za našo kmetsko idejo in za narodno ter državno neodvisnost. Po povorki bo velika tekma koscev. 0 prireditvi bomo obširneje poročali drugič, za danes pa vabimo vse naše organizacije in naše kmetske gospodarje, da se na to našo prireditev z vso pridnostjo pripravljajo. V nedeljo 19. junija vsi v Vojnik!
n*uj
V nedeljo so se v spodnji dvorani Narodnega doma zbrali zastopniki in predstavniki Društev kmetskih fantov in deklet iz našega okraja, kjer so pretehtali storjeno delo v pretekli dobi in napravili načrt in program za todočo poslovno dobo. Razen enega so bila vsa društva prav dobro zastopana.
Iz poročil je bilo razvidno, da je Pododbor priredil prosvetno - organizatorični tečaj, med-društveno tekmo koscev v Vodrancih. kolesarsko dirko ter izlet, društva pa poleg tekem še številna predavanja, igre, izlete, sestanke in druge prireditve. Opaža se tudi, da člani kmetsko-mladinskega gibanja marljivo sodelujejo v zadrugah, kmet. strokovnih, viteških humanitarnih in na-rodno-obrambnih organizacijah, kar je razveseljivo dejstvo in kaže, da smo na zdravi razvojni poti. Pri volitvah v Ptujski Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet so bili soglasno izvoljeni tov.: Joško Tomažič. Vitan, predsednik; Franc Holc, Zagorci, I. podpredsednik; Joško Zelenik, Sv. Urban, II. podpredsednik; Mirko Plepelec, Središče, tajnik; Jurij Cestnik. Haj-dina, namestnik; Ivo Šavora. Središče, blagajnik; Alojz Neubauer. Ptuj, namestnik; odborniki in njih namestniki: Micika Zorjan, Horvat Anton, Kocjan Milka. Fridl Alojz, Frančika Štampar, Ogrizek Martin. Veingartner Janez, Ekart Alojz, Holz Alojzija, Verhovčak Avgust, Gojkovič Trezika in Otorepec Anton
Vidimo, da so pri delu prave, neutrudljive in neustrašne roke, zato upravičeno pričakujemo, da se bo delo za kulturni in gospodarski dvig naše vasi tudi letos nadaljevalo ter pri tem želimo našim fantom in dekletom obilo uspeha. Delo daje pravico!
Šinkov turn
Naše Društvo kmetskih fantov m deklet bo priredilo v nedeljo 12. junija tekmo koscev s sledečim sporedom: 1 Ob 2. uri popoldne zbirališče koscev, grabljic in ostalih skupin pred gostilno Ramovž v Kosezah. 2. Ob pol 3 uri odhod na tekmovališče. 3. Kmetsko-mladinsko zborovanje. 4. Tekma. 5. Po tekmi kmetska veselica z godbo in plesom na vrtu gostilne Ramovž v Kosezah, kjer Lo razglasitev izida tekme •n razdelitev nagrad.
Vabimo vso zaveano kmetsko mladino kakor tudi naše starejše prijatelje, da prihite na naš kmetski praznik!
Bizeljsko
Na praznik Vnebohoda dne 26. maja je priredilo tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet poučni izlet na Cesar grad na Hrvats j. Udeležba je bila zelo velika in so se izleta udeležili člani in članice v velikem številu. Ogledali smo si marsikatero zanimivost iz pretekle tlačanske dobe, ki je na nas močno vplivala in nas podžgala za delovanje v naši mladinski organizaciji. Poleg tega pa je bilo med nami pravo tovariško razpoloženje in smo se vračali v našo lepo Slovenijo izredno zadovoljni. V tem mesecu bo priredilo naše društvo tekmo koscev, na katero se že pridno pripravljamo. Ta prireditev naj pokaže zavednost slovenske kmetske mladine v naših krajih in našo odločnost, da si hočemo sami urejevati naše življenje. Za takrat pa vabimo vse zavedne kmetske može in žene, fante in dek!e!a iz širne okolice Sotelske kotline!
Kmetski praznik na Bregu pri Ptuju
V	nedeljo 12 junija <e bo vršil za vso ptujsko okolico kmetski pnunik, ki bo združen s tekmo koscev in kolesarsko dirko Prireditev organizira Društvo kmetskih fantov iti deklet v Hajdini in bo pravi izraz hotenja in stremljenja našega kmetskega ljudstva, posebno pa naših zavednih kmetskih fantov in deklet.
Kmetskega praznika se bo udeležil tudi zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane in zastopniki ptujskega okražja.
Pohitimo na kmetski praznik vsi in pokažimo tudi ob tej priliki, da smo nova generacija, ki se zaveda in ki hoče biti na slovenski zemlji in v jugoslovanski državi svoj gospod!
Mirna peč
V	nedeljo 19. t. ni. pa priredimo narodno-obrambni .kulturni dan, združen s tekmo koscev m zborovanjem. Podrobnejši spored objavimo v prihodnji številki, za danes pa vabimo vsa tovariška društva kmetskih fantov in deklet, kakor tudi ostale organizacije ter vse napredno občinstvo k obilni udeležbi.
Plačevanje kmeisltih dielgcv
Na račun prve in druge anuitete (obroka) je bilo do 27. maja letos vplačanih v celoti skupaj 180,059.000 din. od tega v Ljubljani 8,215.000 din. 3% obveznic je bilo izdanih za 226,865.000 din ali 81 "02% od skupnega zneska 280,000.000 din in kolikor so dobili denarni zavodi na razpolago. V Ljubljani je bilo izdanih obveznic za 50,142.000 din. Do 27. maja je prejelo na račun prve anuitete v Ljubljani 447 ustanov, ki imaijo terjatve pri Priv. agrarni banki, 24,357.000 din.
Vprnlanje pašnišhih in gozdnih zudvug
Ob priliki razlastitve veleposestniških gozdov se je ustanovilo okrog 200 pašniških zadrug z namenom, da vsaka v svojem kraju prevzame del veleposestniških gozdov. Ker je država dodelila gozdove javnopravnim korporacijam in jih med zasebnike — agrarne interesente — tudi po dokončani likvidaciji agrarne reforme ne namerava razdeliti, nastane vprašanje nadaljnjega obstoja pašniških in gozdnih zadrug. To vprašanje je postalo pereče zlasti v zadnjem času, ko pristojna sodišča z ozirom na novi zadružni zakon pozivajo zadruge, da predlože poročilo o svojem delovanju in o včlanjenju v revizijski zvezi.
Novi zadružni zakon predpisuje mnoge formalnosti, ki so združene s precejšnjim delom in nemalimi stroški (knjigovodstvo, prijave obla-stvom, obvezne revizije itd.). Zaradi tega bodo mogle tem zahtevam ustrezati samo tiste zadruge, ki bodo redno poslovale in vsaj nekaj
stotakov zaslužile tudi za kritje stroškov z navedenimi formalnostmi.
Če torej pašniške in gozdne zadruge nimajo pogojev za drugačno udejstvovanje in zaslužek, tedaj je najbolje, da takoj likvidirajo. V ta namen naj s posebno vlogo, podpisano od vseh članov načelstva, sporoče pristojnemu registrskemu (okrožnemu kot trgovskemu) sodišču, da niso nikoli pričele poslovati, niti nimajo nobenega premoženja, zaradi česar naj jih sodišče izbriše iz zadružnega registra.
V kolikor je agrarnim interesentom potrebno skupno nastopanje v zadevah izvajanja agrarne reforme, zlasti dodeljevanja lesa in stelje iz razlaščenih gozdov, naj se v ia namen poslužujejo Zveze agrarnih interesentov, oziroma njenih podružnic, ali pa naj se organizirajo v posebnih društvih po društvenem zakonu. Tako organizirani agrarni interesenti lahko zastopajo svoje interese, obenem pa si prihranijo gori navedene formalnosti in stroške.
Dopisi
CzdpovZjeii/e našega zadružništva
In vendar je posvetil žarek upanja v kmetske denarne zadruge, da so pričele polagoma zopet poslovati v prid posameznika in skupnosti. Delovanje posojilničarja je težko in vsestransko odgovorno. Usmiljeni Samaritan vrši tako rekoč isto delo. Pomagati treba vrednim in potrebnim. Ravno sedaj v zgodnji spomladi je kmetu potrebna pomoč, da si nadomesti živino, popravi svoj dom, nadomesti orodje, nakupi živila, kjer manjkajo, poplača davke, da mu ostane zarub-ljena živina v hlevu in drugo. Saj so naši kmetje postali skromni. Minula denarna in gospodarska ki iza jih je mnogo naučila, da se zavedajo, da treba izposojeni denar kaj kmalu vrniti zadrugi, kjer so si ga izposodili. Nastopila je vsestranska previdnost, ki je vir božje modrosti. Ni pa gospodarsko in ne zadružno delovanje nekaterih zadrug, ki ne marajo pomagati našemu kmetu v sili. Raje svoj odvišen denar nalagajo pri raznih večjih zavodih na lepe obresti, ker si s tem prihranijo delo, to je pisarijo in povrh odgovornost za dana posojila v bojazni, da se ne bodo več stekala nazaj v zadrugo, od katere so bila dana. To je napačno, to ni dobro. Vprašamo članice posestrime, ne glede na to, pri kateri Zvezi so včlanjene, kake misli imajo o tem, da naj samo nekatere zadruge posojajo denar in izplačujejo hranilne vloge, a druge pa se zavijajo v skrivnostni molk, kadar treba dati posojila ali izplačati vsaj del stare hranilne vloge onim, ki so potrebni? Izgovor, da je kmet že dovolj zadolžen in se mu ne sme dati ponovno prilika k zadolžitvi, ne drži. Tudi ne izgovor, da naj čaka na izplačilo svoje vloge, ki je njegova lastnina. Nastane vprašanje, če je tako postopanje nasproti našemu kmetu, ki tvori hrbtenico države, pravilno, ali ne? Reči moramo, da ne! .Vzemimo primer, da bodo vse kmetske zadruge naložile svoj kmetski odvišen denar v kake večje zavode, kaj potem? Kmetje bodo prisiljeni obračati se na velike zavode za posojila na vknjižbo itd., kar je vezano s čezmernimi stroški za kmeta, kar pa nikakor ne služi povzdigi našega gospodarstva, še manj namenu našega zadružništva. Zato kmetski denar v kmetske zadruge in ta denar se naj zopet porabi v prid kmeta. To je prava kmetska zadružna misel. Kmetje se ne morejo posluževati kredita pri dragih večjih zavodih; to je pokazala dragocena izkušnja iz prejšnjih let.
Kog
Že v zimskih mesecih je občina, kakor prejšnja leta, dobila za podporo revnim in dela-nezmožnim 2000 kg koruze, katere pa še iz neznanih razlogov do danes ni razdelila med po-
trebne, zato vlada med prizadetimi upravičeno razburjenje. Vprašamo, zakaj se razdelitev odlaša? Ali bodo v poznem poletju podpore bolj potrebni kakor pozimi, ko ni zaslužka? Ali čakajo zato, da bo koruza v vlažnih prostorih splesnila ali se drugače pokvarila ali... Pravijo, da se je med Ormožem in Središčem po prevozu koruze videlo drugi dan po cesti mnogo raztrošenega žita, ker je baje vreča preglodaua.
Prosimo pojasnila, kdo je tu dolžan odgovora in koga zadene krivda, da se prebivalstvo po nepotrebnem ne razburja?	g.....
Kadar boš ti vandrat šel...
Tako so zapeli jurjevški fantje premeščenemu kaplanu g. Lampretu Jožetu. Nekateri naši časopisi so poročali, da je bilo slovo cd kaplana Lampreta razburljivo. Kaplanov govor ob slovesu je bil skoro prevod Gregorčičeve »V pepelnični noči«.
Lampret Jože si je kot kaplan pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah v kratkem času osvojil skoro vsa srca faranov. Od hiše do hiše in s prižnice je učil le resnico božjo, prave Kristusove nauke. Bičal je one, ki sovražijo bližnjega in mu pijejo kri.
Ni čudno, da so mu priredili farani pod-oknico in v slovo več ur zvonili, čeprav ne bi smeli. Takega slovesa še nikdo ni bil deležen v tem kraju. Seme, ki ga je sejal g. Lampret, je že vzklilo in gotovo bo obrodilo dober sad. On, ki je prvi pogledal v trpinove koče jurjev-ške, vzljubil njihovo siromaštvo, je tudi razumel njune duše. čast takemu duhovniku!
Občinska trošarina
Na podlagi posebne okrožnice finančnega ministrstva ni več dovoljeno, da bi se v občinah preveč obremenjevala domača proizvodnja, predvsem pa polfabrikati, pogonska in pomožna produkcijska sredstva ter surovine. Prav tako se z občinskimi trošarinami v bodoče ne smejo obremeniti življenjske potrebščine, tranzitno blago in lnonopolski predmeti. Vobče se ne smejo dovoliti nikake nove samoupravne davščine, ki bi škodovale interesom prebivalstva ali državne blagajne.
fMcdič
P/HnistUe
časopisi poročajo iz Banske Bistrice na Slovaškem, da so tam zalotili dva neznana lumpa, ki sta, izrabljajoč ljudsko neumnost, prodajala po vaseh čudotvorno »lurško vodo«, za katero so se ljudje kar trgali. Vodo sta prodajala liter po 30 Kč. Ljudem sta pripovedovala, da za bližnji evharistični kongres v Budimpešti dovažajo vodo iz Lurda kar na va-
gone, zato da jo tudi ona lahko dobavljata v velikih množinah. Ker sta se izkazala s priporočili raznih župnikov, so jim ljudje tem raje verjeli. Orožniki poizvedujejo, koga sta lisjaka opeharila z »lurško vodo«, ki sta jo natakala baje iz kaluž, pa ljudje ničesar ne izdajo, ker je mnoge sram, da so jima tako lahkoverno nasedli, dasi pravijo, da je voda, ki sta jo prodajala, nekaterim bolnikom pa le pomagala.
Pri nas, hvala bogu, se take lumparije še niso dogodile — razen malenkostnih primerov; pa to je bilo še pred vojno.
£f%cdu> stališče <za vse
Generalno glasilo vatikanske države »Os-servatore Romano« je zavzelo svoje (najbrže) končno stališče tudi o Židih, katere zadnja leta usoda po Evropi strašno preganja s kraja v kraj ter ugotavlja sledeče:
»O židovskem vprašanju se more misliti, kakor koli se hoče, vendar mora krščanstvo protestirati vselej, kadar se sramoti človek, pa naj je ta kristjan, pogan, musliman ali Žid. Mi katoličani protestiramo, kadar se v karikaturah sramotijo cerkveni dostojanstveniki in svojega protesta ne dvigamo zgolj zato, ker je osramočen predstavnik cerkve, temveč še bolj zato, ker gre za človeka. Enako stališče moramo zavzeti tudi, kadar gre za katerega koli drugega človeka ... V vsakem napadenem človeku se gazi človeško dostojanstvo vobče.«
No, za to lepo, da ne rečem naravnost plemenito reč sem pa tudi jaz.
»Proboj«, glasilo bojevite nacionalne mladine, se vprašuje, kako da pride prav za prav gospoda do tega, da prispeva 50 din mesečno za »Slovensko vas«, ko že ves svet ve, da je list namenjen izključno samo kmetom in pravi:
»že nekajkrat smo poročali v slovenskem kmečkem delavskem pokretu, katerega vodje potujejo po naši banovini in obiskujejo tiste, za katere mislijo, da bi se pustili preparirati za dr. Mačkovo politiko v slovenski izdaji. Na svojih sestankih dajejo prav zanimive izjave, ki se glase včasih tako, včasih drugače, nikoli enako. Zdi se pa, da so se sedaj vendarle ze-dinili o tem, kdo naj bo v vodstvu, kmetje in delavci aH pa gospod? Odločili so se za kmetsko delavsko vodstvo z edino izjemo dr. Lončarja, ki ima že veliko politično rutino, saj je pokopal že nekaj političnih strank. Tudi v konzorciju »Slovenske vasi« naj bodo sami kmetje, ker kako pride gospoda do tega, da prispeva Din 50— mesečno za list »Slovenska vas«, ko je pa ta list namenjen kmetom?«
in dtonišiiiia
O dobri lelini pišejo časopisi, o cvetočem gospodarstvu in o blagostanju, ki se je vrnilo v deželo.
»Samouprava«, krvna sestra »Slovenca« in »Domoljuba« ter generalno glasilo JRZ, piše o teh rečeh v št. 687 z dne 2. junija tole:
»Sicer pa pozitivnosti že nastopajo:^ brezposelnost pada, zaslužek raste, a dela je za vse pridne roke v državi. Pričakovano zboljšanje nastopa za vse družabne sloje in vse gospodarske panoge delavnosti.«
Cenjeni naročniki!
Da ne bo treba ponovnih opominov, prosimo vse cenjene naročnike, ki so prejeli v Kmetskem listu priložene položnice, da čimpreje poravnajo naročnino za tekoče leto. Kdor pa ima kake zaostanke iz lanskega leta, ga naprošamo, tla te nakaže istočasno po isti položnici.
Domači dogodki
X Na Jesenicah se je pri premikanj« vagonov na tir KID smrtno ponesrečil tovarniški premikač Valentin Polka s Hruške. Kolesje lokomotive ga je zagrabilo in ga tako poškodovalo, ■da je kmalu izdihnil.
X V Ljubljani se je v delavnici ključavničarskega mojstra Julija Steriuenskega smrtno ponesrečil 171etni vaijenec Jože Hočevar. Ubil ga je električni tok. Sodišče je odredilo obdukcijo trupla.
X V Dražencih pri Turnišču je pogorela domačija vdove Marije Krumpakove. Žrtev požara je postal tudi Kruniparkovkin 141etui sin Alojz. Pod ruševinami so našli njegovo zoglenelo truplo. Nesreča je toliko hujša, ker je ženi šele nedavno umrl mož in je sedaj izgubila imetje, moža in sina hkratu.
X Na Rečici ob Paki so vlomilci vrdeli v trgovino trgovca Svetka in odnesli za 5000 din raznega manufakturnega blaga.
X Med našo države in Češkoslovaško se pridno v prvi polovici tega ineeeea v Pragi pogajanja za izpopolnitev sedanje trgovinske pogodbe in zlasti za reorganizacijo našega izvoza v Češkoslovaško.
X V dravski banovini je bilo po stanju proti koncu prejšnjega meseca raznih kužnih živinskih bolezni: svinjska kuga na 51 dvorcih, me-hurčasti izpuščaj na 16, svinjska rdečica na 15, šuštavec na 2, garje na 2 in vranični prisad na 1.
X V Sarajevu si ije za konec šolskega 'leta končala življenje profesorica nemščine na ženski gimnaziji Rad mila Grubič. Kaj jo je pognalo v smrt, ni znano, bržkone pa je bila vzrok obupnega dejanja živčna preutrujenost.
X V Novi PHščici .pri Bjelovaru se je vrnil iz ječe, kamor je bil obsojen pred leti zaradi soudeležbe pri nekem boju, kmet Ivan Ivanovič. Bil je vdovec in se je zagledal v ženo nekega soseda. Zena se je preselila k njemu, zapuščeni mož pa je nahujskal vso vas, da se je ponoči
dvignila in vdrla v Ivanovioevo hišo. Ljudje so ga začeli strahovito pretepati. Potlej so ga zvezali in ga med pretepanjem vlekli v občinsko pisarno, a udarci so bili tako strašni, da je nesrečni človek že spotoma v silnih mukah izdihnil.
X Medmurskih in prekmurskih sezonskih delavcev je leto odšlo 4000 v Nemčijo, 1600 v Francijo, 3000 pa v Vojvodino in Slavonijo. Prvi transporti so bili konec februarja, zadnji pa konec aprila. V prejšnjjih letih so bile težave pri pošiljanju zaslužka v domače kraje. Zdaj so te težave odpravljene in lahko pošiljajo sezonski delavci iz Nemčije mesečno domov po 10 mark po pošti po dnevnem tečaju 17'40 in 35 mark kliringa po dnevnem tečaju 14 din, kar iznaša skupaj 650 din mesečno. Lani so m »d murski in prekmurski sezonski delavci poslali domov okrog 32 milijonov dinarjev.
X V Svibnem sta se pred kratkim dva potepuha priklatila v župnišče in grozila kuharici s samokresi, ko sta zahtevala denar. .Orožniki so enega izmed potepuhov prijeli. Je to Mate Pav-lič iz Siska. njegov pobegli pajdaš pa je baje Stanislav Flegarič, doma iz Maribora. Oba revolverja, ki s.ta jih imela razbojnika, sta nova iu tujega vojaškega izvora. Flegarič si je nekako dobil legitimacijo in priporočila mariborske JRZ in je tudi s tem ugamjal lumparije. Med begom je še svojim zasledovalcem grozit, da jih bo »to še drago stalo,« ker je on vpliven član JRZ.
X Svetovne rimske države hi ne bilo. če bi Rimljani ne bili mojstri v graditvi ce^t. Do kamor je segala mogočna rimska država, do tja so segale rimske ceste- ki so bile najmočnejša vez države ter žile mogočnega državnega organizma. Tudi marsikatere moderne, močne države bi ne bilo brez cest. in sicer brez modernih cest, česar ee dobro zavedajo v naprednejših državah. Upamo, da bo to spoznanje prodrlo tudi pri nas, čemur bo nedvomno pripomogla velika cestna razstava na pomladnem ljubljanskem velesejniu od 4. .do 13. junija.
X Znižane cene na železnici se bodo mogli pošlužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji ponila-
Kneippova
•orno
« takih-le zavitkih I
ed iganim ječmenom fti siadno kavo je bistven razloček. Jedro navadno) Žganega ječmena (zgornja slika) ni izpfemenjeno v ti od, ompak ]• samo malo ožgana moka. Jedro Kneippove siodne kave ja izpremenjeno v korome-liziran sladni sladkor, Jil hrani in krepi ilvce. Zato zohtevojte vselej Kneippovo I
danski velesejem v Ljubljani. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma. bodo imeli s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. V Ljubljano lahko odpotujejo že 30. maja pa do 13. junija, za povratek pa imajo časa od 4. do30. junija.
X Načrtov je že dovolj, zdaj je čas, da jih uresničimo! Pri nas je izdelanih že toliko lepih načrtov za vse potrebe in o njih zelo radi pogosto govorimo. Človek se več ne spozna v tej goščavi iu poplavi načrtov. Toda izmed vseh načrtov je treba nedvomno najprej uresničiti načrt o poglobitvi ljubljanskega kolodvora in načrt jadranske ceste; o tem vsi soglašamo. Brez ureditve ljubljanskega prometa se ne more razvijati 'Ljubljana, brez jadranske ceste pa ne more živeti Slovenija. To spoznanqe bo vcepila obiskovalcem cestna razstava »Naša cesta« na ljubljanskem pomladnem velesejmu, ki bo od 4. do 13. junija.
Skrivnost in zakladi l
(Dalje)
Silno je bogastvo na cveticah. Posebno rde-<čih. Fuksije in kapucinke razpošiljajo ravno <od tukaj po vsem svetu. Skoraj čudno je to, saj v to močvirje skoraj nikdar ne prodre solč-siti žarek. Ob rekah je prevlečen svet po dnevi •in po noči z gosto belo meglo, iz katere vedno »prši. Skozi njo niti solnčni žarki ne morejo prodreti. Para, ki zastira nebo, prepušča samo ■medlo svetlobo, ki ne tvori nobene senee. ;6tena gozda se dviga ob robu štirideset do ■šestdeset metrov, skoraj navpično. Le tu in tam :8toji staro samotno, strohnelo drevo, na katerega razpadlem vrhuncu je kar cel šop rdeoib iin vijoličastih rož, kar ena preko druge. Vse je •kiž-kraž prepredeno z orhidejami, bromeliace-jami in tilandziijami, z gnezdi večjimi in manjšimi, vse se giiete in stiska in -sili kvišku. Cvetlice, ki se v Evropi plačujejo z zlatom, kakor <Cattleya, Odontoglossum, Epidendrum, Masde-•jffillia, Laelia, Cataaetum, istanhopea, so tukaj vsakdanjost.
Cveti, kolibriji in mravlje, metulji, hrošči ,napolnjujejo ozračije. V vodi rek pa živijo velike .nmožine rib z imenom »Pirailho«, ki žiro meso z živega telesa, in v nekaj minutah iapremenijo živul ali tudi človeka v okostnjak. Gorje, če stojiš ali padeš v vodo. V nekaj minutah si žrtev ■teh ostrozobih živali, ki ne prizanašajo nikomur in ničemur.
Nad teboj, med zelenjem se zvijajo ogromne kače. udavi, ki prežijo na plen. Druge, tako-z.vane Anaconda kače lovijo »opiee in se v velikih lokih poganjajo za njimi. Po noči rjovejo »puma« levi, tebe pa spremlja .večna pesem moški tov. Iz grmovja preži strašna, do šest .metkov dolga
kača Boa, ki že s svojimi hipnotičnimi očmi privabi svojo žrtev k sebi. Okrog sebe čuješ glušeče kričanje. Z griuičja se je dvignil oblak ptičev »Urubus«, ki so opazili prisotnost človeka. Gliblje v gozd ne moremo potovati. Ovira nas počez črez vodo ležeče drevo, vejevje, liane in orhideje so tako p rep radie drevo, da je postalo neprehodna ovira. Poleg tega se je nabrala okrog drevesa debela plast Ustja, ki je padlo z dreves. Stopili bi v vodo in bi čoln že kako .spravili preko drevesa, ko bi >ilo tu teh strašnih rib. Pa vrnimo se raje, ker, bliža se noč in z nočjo Oživi pragozd z vso gorostastnostjo in strahovitostjo. Ne bomo počakali ure, ki !bi nam prinesla sigurno smrt, če že ne drugače, bi nam jo podarili Indijanci, ki tu v gozdu stanujejo. iz svojih pihalnikov, s strupeno puščieo. Indijanci, živeči v tem izgubljenem svetu, so res pravi divjaki. So popolnoma nagi in okrašeni z raznim peresjem in neodvisni ter najboljši gozdovniki cele zemlje. Včasih se pegasto pobarvajo, da izgledajo kakor leopardi in so tujcu silno nevarni, ker se znajo neslišno priplaziti v iblržino. Bolj so nevarni, kakor zveri. "Na novinca, ki ni vajen izogibati se vsake vejice, «e vsuije na stotine pijavk, na roke, na vrat, na obraz in se ne odstranijo prej, dokler se niso napile krvi.
Ko smo spet na varnem, si z lahkoto oddahnemo in si ne želimo nikdar več v ta od -Boga psokleti svet.
Gozdovi Indije.
Akoraviio je Indija, vzeto v celoti, pOlna razočaranj, in kar se tiče kulture naroda razveseljiva, .vendar-občudujemo v največji meri samo en njeni del, to je. naravo otoka Ceylona. Ta otok, ki je skoraj tako velik, kot cela Slovenija, ima'nekoliko manj prebivalcev in ti se delijo
spet na šest narodnosti, ima čudovito lepo in slikovito gorovje. Ima tudi z vodami bogate ubrano lepe doline, kojih bujnosti ne prekaša skoraj noben del na zemlji, razen tropskih krajev. Ob robu otoka ob morju, stojijo vitke kokosove palme, nato sledi bogato obdelana cona, kjer pridelutjejo banane, cimet. ,|H>per, kavo, riž, čaj, kakao in kavčuk. Ako krenemo skozi te plantaže, se nam zdi, kot bi šli skozi knežje poljane ali vrtove. Od teh višje se razprostira kraljevstvo gorskih gozdov, prava domovina kave, čaja in kavčuka.Tukaj so tudi pravi pragozdj, ki prehajaijo navzgor .v praprotne goščave in planinske pašnike. Čeravno so ti gozdovi strahovita močvirja vendar se nahaja v njih še ostanek pravljičnega mesta Anuradapura, z najstarejšim figovim »drevesom na svetu, ki ga cenijo na dvatisoč tristo let, in stavbami, ki ne zaostajajo za egiptovskimi piramidami. Tu, v gozdu «še resnično preži tiger na potujočega človeka, tu se krokodili sončijo v mlakužah in drevesa oživljajo kričeče opice. Tu leta na milijone, resnično na milijone najlepših tropskih metuljev po morju cvetic. Tu je prava džungla, polna kač in divjih zveri, neprehodno močvirje malarije in rumene mrzlioe. V njej živijo Vedi, človeško pleme, ki ga vkljub lepe oblike njihovega telesa smatramo za najnižje kulturno izobražen narod na svetu.
Klima v teh nižinah je nepopisno vroča in bogata na dežju. Med nevihto pade tu toliko dežja v enem dnevu, kakor pri nas v četrt leta. Povprečna temperatura je 35 Stopinj Celzija v senci, zato je neznosna, ker tudi v noči ne popusti, ampak se celo zviša proti poldnevu. Ta pravljična dežela je polna čarov, in očarljivih pripovedk, duhteča in pisana, napol kultiviiaua, resnični otok božanstev, kakor ga domačini imenujejo z imenom ;Lankadiva«.
Jz tujine
■	Ognjenik Stromboli (Italija) je začel zopet bruhati, vendar doslej to ni bilo v zvezi s kakim potresom. Tudi človeških žrtev tii.
■	Toki«, japonsko glavno mesto, se sicer počasi, a vztrajno pogreza. Izza potresa 1. 192;:!. so se tam tla znižala sko.- j za cel meter. Učenjaki pravijo, da se bo mesto še nadalje pogrezalo in sicer za 6 in pol centimetra na leto.
■	Sudetskim Nemcem je češkoslovaška vlada za medsebojno pozdravljanje dovolila hitler-jevski pozdrav.
■	Obsojena pesnika. Budimpeštansko kazensko sodišče je obsodilo madžarskega pesnika Josipa Erdoly na dva meseca zapora zaradi neke pesmi, v kateri je sodišče videlo hujskanje proti veleposestnikom. Tudi katoliški pesnik Bela Horvat h je bil obsojen na mesec dni zapora zaradi neke pesmi, v kateri se zavzema za čisto krščanstvo.
■	Turško oboroževanje. Turška vlada je z jamstvom angleške vlade najela v Londonu posojilo 16 milijonov funtov, ki bo služilo za zgraditev turške oboroževalne industrije, za zboljšanje prometnih zvez in za modernizacijo vojnih iu trgovskih luk.
■	V nekem vlak«, ki je brzel proti Londonu,
je ondan iz neznanega vzroka začel goreti voz, s katerim so prevažali 12(10 golobov pisnionoš. Vsi so zgoreli. V drugih vozovih je bilo še 20.000 golobov. Vlak so ustavili in vse ptice izpustili, da so se v rnile ra domačo farmo v Nort-lianiptonu. Golobi so bili namenjeni na neko tekmovanje.
■	Javna dela v Ameriki. Kongres (narodna skupščina) Zedinjenih držav je odobril kredit za javna dela v znesku 3179 milijonov dolarjev (okrog 240 milijard dinarjev!) s 329 glasovi proti 70. To je prvi obrok kredita, ki znaša v celoti 4 in pol milijarde dolarjev.
■	Na Madžarskem je po izjavi socialno demokratičnega poslanca Karla Paverja okrog tri milijone malih kmetov in kmetskega proletaria-ta. V? Iv-
				
		1	ISKO VI N E	
neli vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in poceni!
IISKARNA MERKUR
UUBLJAlA, Gregorčičeva ul. 23
TELEFON ŠTEV. 25-»
rilAliKlll osrednja gospodarska
»rKlllai&M« zadruga v Ljubljani, " LIIUII UITI Kolodvorska ulica 1.
Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago itd.
VELIKA ZALOGA
vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »ILOVAC«, Karlovac. »Bohnc, Vel. Kikinda in Jelov-šek, Vrhnika.
■ Če nočete biti plešasti, pravijo nekateri moderni zdravniki, morate pridno jesti špinačo, ki vsebuje mnogo vitamina »G«. Brez tega vitamina se začne človeški organizem hitro starati. — Poskusite, če vas ije volja.
Hbvebanje
srečk Rdečega križa
Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 15. aprila, so bile amortizirane sledeče serije: 79, 105, 309, 335, 814, 1044, 1370, 1535, 1572, 2104, 2392, 2640, 2984, 4361, 4660, 5055, 5180, 6046, 6394, 6651, 6733, 6790, (>814, 7031, 7621, 9014, 9070, 9100, 9336. 4760.
Večje dobitke so zadele naslednje serije: ser. 8085, št. 93, din 100.0(XV—; ser. 7727, št. 63, din 1.000"—; ser. 4500, št. 28, din 500"—; ser. 9052, št. 63, din 500—; ser. 3493, št. 95, din 200"—; ser. 4219, št. 2, din 200"—; ser. 4439, št. 83, din 200—; ser. 6701, št. 75, din 200'—; ser. 8346. št. 97, din 200"—.
Po din 50'— so zadele naslednje serije: ser. 68, št. 24; ser. 1152, št. 87; ser. 1305, št. 33; ser. 2190. št. 77: ser. 2250, št. 1; ser. 2304, št. 26; ser. 2742, št. 18; ser. 3503, št. 34; ser. 4002, št. 8; ser. 4422, št. 86; ser. 4820, št. 38; ser. 4898, št. 31: ser. 5665. št. 94; ser. 5949, št. 41; ser. 6284, št. 29; ser. 6484, št. 62; ser. 6551, št. 81; ser. 8677, št. 20; ser. 9038, št. 33; ser. 9593, št. 58.
Važnepša radio predavanja
od 12. do 1«. junija 11138.
Nedelja, dne 12. junija: 17.00: Najnevarnejše bolezni in škodljivci na vrtu.
Prodaja večjih količin
oken, pleskanih in zasteklenih, vrat z vsem okoviem in pleskanih. izložbenih oken, traverz, parketov. strešne in zidne ooeke, rajnih peči po zelo nizkih cenab. Ogleda se na stavbi palače BATA v Ljubljani.
CRADBEN0 PODJETJE ING. JOSIP DEDEK,
LJUBLJANA, Žibertova ul. 7. L nad., telefon 22-37.
Ponedeljek^ dne 1B. junija: 18.40: Narodno blago z Gorenjskega.
Sreda, dne 15. junija: 18.40: V letalu pod našim nebom.
Četrtek, dne 16. junija: 17.00: Kako ohranimo zdravje plemenski živini.
Petek, dne 17. junija: 18.40: Žena in narodno delo.
Sobota, dne 18. junija: 18.40: Dolenjska mesta v dobi čitalnic — 20.00: O zunanji politiki.
Vrednost denarja
Finančni minister je določil za mesec junij tujemu denarju naslednje uradne tečaje: 1 na-poleondor 298'50 din, 1 zlata turška lira 339'70, 1 angleški funt 238, 1 ameriški dolar 43'60, 1 kanadski dolar 43'40, 1 nemška marka 14'50, 1 poljski zlot 8'20, 1 belga 7'40, 1 madžarska penga 8'60, 1 brazilski funt 2-55, 1 egiptski funt 240, 1 palestinski funt 237, 1 urugvajski pezos 15, 1 argentinski pezos 1'20, 1 turška papirnata lira 34'50, 1 albanski frank 14'10, 1 francoski frank I'35, 1 švicarski frank 10, 1 italijanska lira 2'28, 1 bolgarski lev 0'44, 1 romunski lej 0'32, 1 danska krona 9'62, 1 švedska krona 11'12, 1 norveška krona 10'90,1 španska pezeta 2'50,1 grška drahma 0-39, 1 češka krona 1'51, 1 finska marka 0'95, 1 letonski lat 8'10, 1 iranski (perzijski) rijal 1 dinar.
Seji
mi
12.	junija: v Gor. Planini na Kalu, Turnišču.
13.	junija: na Vrhniki, v Št. Janžu pri Dravogradu, na Žigarskem vrhu nad Sevnico, v Ži-reh, Vinici, Lescah, Starem trgu pri Črnomlju, Trebnjem, Zdenski vasi, Semiču, Žalcu, Brežicah, Kozjem, Mali Nedelji, Dol. Lendavi.
14.	junija: v Ormožu, Mariboru.
15.	junija: v Lembergu, Celju, Ptuju, Trbovljah, Ljubljani, Dobu pri Kamniku, Kočevju, Šent Vidu pri Stični, Dravogradu, Mozirju, Planini, Šmarju pri Jelšah.
16.	junija: v Šmihelu-Stopičah, Begunjah pri Logatcu, Turnišču, Dol. Lendavi, Prosenjakovcih.
17.	junija: v Mariboru, pri Sv. Vidu pri Grobel-nem.
18.	junija: v Poljčanah, Brežicah, Celju, Trbovljah, Dokležovju.
req. zadr. z neomejeno zavezo v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1
Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom
Račun pri Narodni banki
Eskontuje menice
Daje kratkoročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle
* * e «*>*
o
\
4 e AO^ p
_ AS



Zaupajte denar domačemu zavodu!