♦	FISKALNA RESTRIKCIJA V ČASU RECESIJE
France Križanič
♦	JE PADEC DAVČNIH PRIHODKOV ŽE PRVI REZULTAT NOVE EKONOMSKE POLITIKE?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
♦	STATISTIČNA PRILOGA
tO % □ 5
CD CD
ST. 447 MAJ 2012
EIPF
GOSPODARSKA GIBANJA
447
Ljubljana, maj 2012
UREDNIŠKI ODBOR:
Meta Ahtik, Pravna fakulteta UL, Ljubljana; Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Žan Oplotnik, Univerza v Mariboru, Maribor; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana;
GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano.
© 2012 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI,
Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360
Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov.
Tiskala tiskarna CICERO v 400 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk: Rogač RMV, d.o.o.
KAZALO
FISKALNA RESTRIKCIJA V ČASU RECESIJE
France Križanič
1.	O recesiji
2.	Recesijske tendence v Evropski monetarni uniji in Sloveniji 2011-2012
3.	Slovenska fiskalna restrikcija in njeni učinki
4.	Kako naprej ?
5.	Metodologija, viri podatkov in literatura
6 8 9 15 18
5
6
JE PADEC DAVČNIH PRIHODKOV ŽE PRVI REZULTAT
NOVE EKONOMSKE POLITIKE?	22
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
1.	Kaj je pognalo trošenje prebivalstva?	27
2.	Manj neugodni rezultati blagovne menjave v aprilu	29
3.	Krhek optimizem v Sloveniji, pesimizem v Evropi	30
4.	Industrijska produkcija višja, prav tako zaloge industrijskih produktov	32
5.	Zmerna rast turističnega povpraševanja	33
6.	Število brezposelnih nižje, število zaposlitev pa tudi	33
7.	Dinamika cen se še naprej počasi umirja	35
8.	Stroški dela se (glede na evro območje) še naprej zmanjšujejo,
še zlasti močno v državi	36
9.	Davek na dobiček se je opazno zmanjšal	39
10.	Padanje dinamike depozitov se je zaustavilo	40
11.	Aprilski presežek na tekočem računu izravnava štirimesečno bilanco	42
STATISTIČNA PRILOGA	44
FISKALNA RESTRIKCIJA V ČASU RECESIJE
France Križanič
V letu 2011 je slovenski BDP realno upadel za 0.2%. Zmanjšanje sta spremljala upočasnjena rast izvoza in pospešeno upadanje investicij. Kljub recesiji je rebalans proračuna za leto 2012 javno porabo znižal za 349 milijonov evrov pod doseženo raven v 2011. Recesija bo zaradi fiskalne restrikcije za 0.9 odstotne točke globlja od recesije, kakršno bi imeli ob nevtralni fiskalni politiki. Zaradi zmanjšanih javnofinančnih prilivov bo skupni učinek znižanja javne porabe v 2012 v primerjavi z 2011 na »prihranke« javne blagajne manjši za tretjino. Ker je Slovenija majhno odprto gospodarstvo in del Evropske denarne unije, si trajno gospodarsko rast lahko zagotovi le prek povečevanja izvoza, kar pa omogoča le vzdrževanje in krepitev pridobljenih komparativnih prednosti temelječih na znanju. Ogrožanje družbenih podsistemov, od katerih je odvisen človeški kapital, zmanjšuje potencialni BDP in vodi v večjo gospodarsko krčenje od neposrednega poglabljanja recesije z zmanjšanjem javne porabe po rebalansu proračuna Republike Slovenije za 2012.
6
1. O recesiji
Leta 2011 je začela Slovenija, skupaj z evro skupino drseti v novo recesijo. Povzročila jo je nesposobnost evro skupine oblikovati za našo stopnjo gospodarske razvitosti »normalnega« kreditorja na zadnji ravni. To je tisto institucijo, ki lahko v vsakem primeru zagotovi kredit poslovnim bankam in/ali državi. Običajno to funkcijo opravljajo centralne banke. Drug, za Slovenijo specifičen, vzrok poslabšanja gospodarske dejavnosti je bilo nerazumno zaostrovanje regulacije kreditne aktivnosti v Banki Slovenije.
Recesija je makroekonomsko neravnotežje, pri katerem gospodarske zmogljivosti presegajo povpraševanje. Posledica je brezposelnost, upadanje življenjske ravni, investicij in potencialnega produkta. Do recesije lahko pride iz različnih vzrokov:
•	padec konkurenčnosti domačega gospodarstva vodi v upad izvoza ter rast uvoza;
•	recesija v pomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjih narodnega gospodarstva vpliva na upad izvoza;
•	gospodarski pesimizem ali pa rast obrestnih mer vplivata na upad investicijskega povpraševanja;
•	gospodarski pesimizem, rast obrestnih mer, padec cen delnic in drugih vrednostnih papirjev ali padec cen nepremičnin in seveda zlasti upad prejemkov prebivalstva vplivajo na zniževanje osebne porabe;
•	večje nesreče, nepričakovane spremembe relativnih cen in podobno lahko povzroče negotovost v narodnem gospodarstvu in znižajo tako investicijsko kot osebno porabo;
•	obdobje hitro rastočega povpraševanja se običajno konča z začasno saturacijo trga po dani vrsti dobrin in začasnim upadom povpraševanja ali pa počasnejšo rastjo povpraševanja od rasti potencialnega BDP;
•	nihanja na denarnem trgu lahko vplivajo na povečano likvidnostno povpraševanje po denarju, povečano nagnjenost k prihrankom in znižanje agregatnega povpraševanja,;
•	ipd.
Ne glede na začeten vzrok recesije jo dodatno poglobi upad povpraševanja zaradi zniževanja zaposlenosti ter znižanja induciranih (vezanih na agregatno povpraševanje) investicij. Recesija se lahko spiralno poglablja do gospodarske depresije. To velja še zlasti, če se nosilci ekonomske politike zanašajo na veljavnost Sayevega zakona trga - imenovanega po francoskem ekonomistu (Jean Babtiste Say) iz prve polovice devetnajstega stoletja. Po tem zakonu si vsaka ponudba dobrin, ob ustrezni ceni, lahko zagotovi povpraševanje, zato je ravnotežje na trgu vedno vzpostavljeno. Deflacijska kriza po letu 1929 je pokazala, da ta zakon splošno ne drži. V posamičnih primerih, za mala odprta gospodarstva, ko je v njihovi okolici konjunktura, znižanje plač in ostalih cen domačih produkcijskih faktorjev (rent za različne vrste naravnih virov na primer) lahko vpliva na povečanje izvoznega povpraševanja in povratek gospodarske rasti.
7
V sodobnih narodnih gospodarstvih poznamo celo vrsto regulacij, ki poglabljanje recesije preprečujejo. Pravimo jim avtomatični stabilizatorji. Gre za progresivno obdavčenje (v obdobju upadanja dohodkov se davčne stopnje avtomatično zmanjšujejo), zavarovanje za primer brezposelnosti in druge na zakonu temelječe socialne pomoči, zaradi katerih povpraševanje ob znižanju števila delovnih mest ne upade več tako močno. Dodatno pozitiven učinek na zmanjšanje spiralnega učinka začetne recesije ima tudi velik delež javne porabe v BDP. Javna poraba se namreč v obdobju recesije ne zmanjšuje, pač pa ostaja vsaj stabilna, oziroma se prek povečanih socialnih izdatkov celo okrepi.
Če pride do recesije, mora ekonomska politika ukrepati. V velikih gospodarstvih so ti ukrepi namenjeni zlasti povečanju domačega povpraševanja, v malem odprtem gospodarstvu pa izvoznega povpraševanja.
V velikem gospodarstvu je za odpravljanje recesije smiselna ekspanzivna fiskalna politika (znižanje davčnih stopenj in/ali povečanje j avne porabe) ter prav tako ekspanzivna monetarna politika (znižanje obrestnih mer). V primeru globoke recesije z velikim gospodarskim pesimizmom (tak primer je bil konec 2008 in prve mesece 2009) znižanje davčnih stopenj in zmanjšanje obrestnih mer nista več učinkovita. Ne vplivata več znatneje na rast osebne in investicijske porabe. V tem primeru je treba povečati javno porabo.
V malem odprtem gospodarstvu z lastno valuto je v primeru recesije smiselna devalvacija ali depreciacija domače valute. V kolikor je pri glavnih trgovinskih partnerjih konjunktura že zaradi te narašča povpraševanje po izvozu danega malega odprtega gospodarstva. V monetarni uniji je potrebna koordinirana proti-recesijska ekonomska politika (zlasti fiskalna ekspanzija, pa tudi znižanje obrestnih mer v skupni centralni banki). Evro skupina je takšno politiko dejansko vodila na začetku 2009.
Na koncu se zastavlja še vprašanje, kaj v primeru, ko recesijo povzroči sama ekonomska politika. To se od sredine 2011 dogaja v evro skupini, ki daje svojemu gospodarstvu in svojim gospodarskim partnerjem signale, da ne more vzpostaviti kreditorja na zadnji ravni. Da ima torej neustrezen institucionalni okvir za normalno gospodarjenje na dani stopnji razvoja. Podobno in še bolj se, zaradi zaostrenih pogojev kreditiranja, kot jih je od julija 2010 dalje postavila Banka Slovenije, recesija krepi v Sloveniji. Odgovor je jasen. Prenehati je potrebno s samouničujočim delovanjem in morda uvesti še kakšnega od sicer priporočljivih proti-recesijskih ukrepov (povečanje javne porabe in znižanje obrestnih mer za celotno monetarno unijo, specifični ukrepi za spodbujanje izvoza v posameznih manjših članicah monetarne unije).
8
2. Recesijske tendence v Evropski monetarni uniji in Sloveniji 2011-2012
Med veliko recesijo, ki jo je povzročila finančna kriza (prenehanje kreditnih in kapitalskih tokov) po stečaju banke Lehman Brothers (15. IX. 2008), je BDP v državah evro skupine realno upadel za 4.4%, v Sloveniji pa za 7.7% (povečanje cen se tu dodaja oziroma množi z nominalnim znižanjem BDP). Odziv ekonomskih politik pomembnejših držav sveta na takratno recesijo je bil hiter in učinkovit. Z javnimi sredstvi so zaščitile obstoj bank in z javnofinančnimi primanjkljaji povečale povpraševanje. Pri tem so ravnale usklajeno. Na svetovni ravni povezane v G20 in na evropski ravni povezane v EU. Tako se je BDP že 2010 zopet povečal. V državah evro skupine za 2%, v Sloveniji pa za 1.4%.
V letu 2011 je sledilo poslabšanje. V evro skupini se je celo leto realni BDP še povečal za 1.5%, a je zadnje četrtletje že upadal po 0.3%. V Sloveniji je upadal celo leto; v zadnjem četrtletju 2011 po 0.6%. Lani je bil realno 0.2% pod ravnjo iz 2010. Če je za evro skupino (in z njo Slovenijo) značilno, da se je recesija začela obnavljati ob povečanem gospodarskem pesimizmu zaradi institucionalne nesposobnosti zagotoviti normalen tok kreditov na državni ravni (najprej Grčija, potem ostali; nazadnje bo brez dvoma na vrsti Nemčija), je za samo Slovenijo značilno, da so se gospodarske tendence začele poslabševati zaradi razmer na domačem trgu ter kljub solidni rasti izvoza blaga in storitev (lani se je realno povečal za 7% ter bil 17% višji kot na dnu finančne krize, leta 20091). Ob zaostrenih zahtevah Banke
1 Nominalno, v evrih, se je slovenski izvoz blaga in storitev lani povečal za 11% ter bil kar 25% nad ravnjo 2009.
Slovenije po kapitalski ustreznosti in kratkem roku prilagoditve so začele poslovne banke v Sloveniji krčiti kreditno aktivnost. Najprej so se začele »navzdol« prilagajati poslovne banke v tuji lasti. Nato so sledile še poslovne banke v domači lasti. Posojila bančnega sistema (t.i. »monetarne finančne institucije«) nefinančnim družbam so se od konca 2010 do konca 2011 v Sloveniji znižala za dobre 3%. Rezultat upadanja kreditne aktivnosti je bil upad domače potrošnje. V njenem okviru seveda zlasti investicij. Bruto investicije v osnovna sredstva so lani v celem letu realno upadle za 11% ter bile dobre 36% pod svojo zelo visoko ravnjo pred nastopom finančne krize - leta 20 082.
3. Slovenska fiskalna restrikcija in njeni učinki
Slovenska fiskalna politika se je dejavno vključila v odpravljanje posledic globoke recesije po septembru 2008 in dolžniške krize v našem gospodarstvu, ki je sledila nepremišljenemu uvozu kratkoročnega kapitala 2004 do 2008 (za 24 milijard €, kar približno ustreza celoletni vrednosti slovenskega izvoza blaga in storitev). Obenem se je morala soočati z rezultati prav tako nepremišljene davčne reforme 2007, ki je slovenski strukturni primanjkljaj leta 2008 dvignila na 5% BDP.
9
V tem okviru in upoštevajoč, da smo malo odprto gospodarstvo, lahko strnemo, da je še naprej pomembno zagotoviti pogoje za nadaljevanje rasti izvoza in imeti pred očmi, da je konkurenčnost slovenskega gospodarstva odvisna zlasti od necenovnih faktorjev, torej kakovosti temelječe na znanju oziroma človeškem kapitalu. Tem razmeram se je naše gospodarstvo zadnja leta (ob precenjenem evru in 2007 ter 2008 inflacijsko napihnjenimi prejemki zaposlenih) uspešno prilagodilo. Kadar komparativne prednosti danega narodnega gospodarstva temelje na človeškem kapitalu, so za vzdrževanje in krepitev teh prednosti neizogibni ustrezno razviti družbeni podsistemi kulture, šolstva, znanosti, v nekoliko širši povezavi pa še zdravstva, športa, varnosti in socialne zaščite. Temu primeren pa mora biti tudi visok delež porabe javnega sektorja, kamor ti podsistemi sodijo, v BDP. Krčenje teh podsistemov direktno razgrajuje osnovo za nadaljevanje gospodarske rasti temelječe na izvozu. Podobno in še bolj velja za neposredne razvojne politike spodbujanja uvajanja novih tehnologij, novih podjetij in novih poslovnih pristopov.
Slovenski ekonomski politiki torej ne preostane drugega, kot da vzdržuje in po možnosti krepi družbene podsisteme, na katerih temelji naša zunanjetrgovinska konkurenčnost in s tem gospodarska rast. Z majskim rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2012 naša ekonomska politika ravna obratno. V primerjavi z ustrezno porabo leta 2011 zmanjšuje predvideno porabo za 349 milijonov evrov, če pa upoštevamo povečane izdatke za obresti in večje proračunske rezerve, se sredstva pretežno namenjena delovanju različnih družbenih podsistemov zmanjšujejo kar za 598 milijonov evrov ali 1.7% BDP v letu 2011.
2 Nominalno, v evrih, so slovenske bruto investicije v osnovna sredstva v letu 2011 upadle za 9% in bile 35% nižje kot leta 2008.
Znižanje investicij v človeški kapital bo zmanjšalo potencialni produkt, spremenilo naše komparativne prednosti in poslabšalo našo konkurenčnost. Začeli bomo drseti v »strukturno odvisnost«. Postajali bomo narodno gospodarstvo, ki s svojim izvozom blaga in storitev ne more financirati lastne reprodukcije in se zato najprej zadolžuje v tujini nato pa prevzame položaj trajno manj razvite regije z visoko brezposelnostjo in brez gospodarske perspektive.
Načrtovan upad javne porabe z razgradnjo družbenih podsistemov ne bo vplival le na potencialni BDP in upad konkurenčnosti, ampak bo zelo hitro učinkoval kot dodaten vir recesije in z njo dodaten upad javnofinančnih prihodkov. Ta, kratkoročni, učinek je
analiziran v nadaljevanju članka.
10 J J
V analizi kratkoročnega negativnega učinka upada javne porabe na delovanje slovenskega gospodarstva se vpliv znižanja prihodkov proračunskih porabnikov za omenjenih 598 milijonov evrov porazdeli na 394 milijone evrov zmanjšane prihodke prebivalstva (plače javnih uslužbencev in neposredni ter posredni transferi posameznikom), na 134 milijone evrov zmanjšane investicije ter na 70 milijonov evrov zmanjšane izdatke za državno porabo v ožjem smislu (materialni stroški države). Glede na strukturo direktnega uvoza za kritje osebne, investicijske in državne porabe v 2005 (zadnja objavljena input-output matrika Slovenskega gospodarstva) se bo 165 milijonov evrov ali 28% od 598 milijonov evrov porabilo za direkten uvoz dobrin. Pri vplivu zmanjšanih prihodkov prebivalstva na gospodarsko dejavnost moramo upoštevati tudi za 36 milijonov evrov znižane prihranke prebivalstva3, kar bo zmanjšalo kratkoročno negativen učinek javnega varčevanja na upad naše gospodarske dejavnosti.
Učinek, ki ga bo zaradi rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2012 glede na ustvarjeno porabo 2011 (ob že sicer močnem negativnem učinku na pridobljene komparativne prednosti in slovenski potencialni BDP) imelo znižano povpraševanje na poslabšanje gospodarskih rezultatov je v nadaljevanju ocenjen z input-output analizo na input-output matriki slovenskega gospodarstva za leto 2005 (več v poglavju »5. Metodologija). Po prilagoditvi za prihranke in uvoz bo na znižanje agregatnega povpraševanja po izdelkih in storitvah slovenskega gospodarstva vplivalo zmanjšanje proračunske porabe za 397 milijonov evrov. Posledica bo znižanje proizvodnje, bruto domačega produkta, prejemkov zaposlenih, amortizacije, dobička, javnofinančnih prihodkov, investicij v R&D, angažmaja zaposlenih in izkoristka osnovnih sredstev. Poleg direktnega učinka je vpliv tudi posreden preko dobaviteljev reprodukcijskega materiala in/ali ustreznih storitev po celotni verigi dobaviteljev. Na ta način se poveča tudi vpliv na uvoz (ki ga rabijo dobavitelji repromateriala in/ali ustreznih storitev za svoje delovanje). Za skupen, torej direkten in posreden uvoz, se bo izboljšala pokritost slovenskega uvoza z izvozom (na kratek rok - ob zaostajanju v
3 Predpostavljamo, da bo prebivalstvo znižalo le neto prihranke (neto stopnja varčevanja prebivalstva je 9.1%) in da bi del namenjen vzdrževanju trajnih dobrin porabilo (bruto stopnja varčevanja našega prebivalstva je 15.3%) v kolikor ne bi izgubilo prejemkov zaradi rebalansa proračuna za 2012. Podatki o nagnjenosti prebivalstva k prihrankom so za 2010.
konkurenčnosti se bo zopet poslabšala). Ker je bila po letu 2005 (zadnja objavljena input-output matrika slovenskega gospodarstva) izvedena precejšna davčna reforma, so učinki poslabšane gospodarske dejavnosti zaradi rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2012 ocenjeni posredno preko učinkov tega rebalansa na bruto domači produkt in ob upoštevanju 38.4% deleža davkov in socialnih prispevkov v slovenskem BDP (podatek za 2010).
Rezultati analize so na narodnogospodarski ravni prikazani v Tabeli 1: »Neposredni in posredni vpliv znižanja porabe javnega sektorja na Slovensko gospodarstvo«, po posameznih gospodarskih panogah pa v Tabeli 2: »Neposredni in posredni vpliv znižanja porabe javnega sektorja na gospodarske panoge (proizvodnja, dodana vrednost, prejemki zaposlenih, osnovna sredstva)« in Tabeli 3: »Neposredni in posredni vpliv znižanja porabe javnega sektorja na gospodarske panoge (amortizacija, dobiček, zaposleni, R&D)«.
11
V Tabeli 1 vidimo, da bo letošnje znižanje javne porabe (po rebalansu proračuna Republike Slovenije za 2012) glede na javno porabo v 2011 vplivalo na upad slovenskega BDP za 311 milijonov evrov ali 0.9% globljo recesijo od tiste, ki sta jo povzročila zaostrena regulacija kreditne aktivnosti v Banki Slovenije in nesposobnost evro skupine, da bi vzpostavila normalen institucionalni okvir svojega finančnega trga. Ob upadu BDP se bodo sredstva za zaposlene zmanjšala za 176 milijonov evrov, prilivi iz naslova amortizacije za 51 milijonov evrov, poslovni presežek pa za 69 milijonov evrov. Javnofinančni prihodki bodo upadli za 119 milijonov evrov (deloma zaradi upada povpraševanja in posrednih davkov, deloma zaradi upada gospodarske aktivnosti in zaposlenosti ter znižanja obsega pobranih neposrednih davkov ter prispevkov). Ob omenjenem zmanjšanju skupne proračunske porabe države za 349 milijonov evrov (po rebalansu proračuna Republike Slovenije za 2012 glede na ustrezno porabo v 2011), bo že zaradi izpada prihodkov proračuna ob dodatnem poslabšanju gospodarske dejavnosti javnofinančni učinek 34% manjši. Znašal bo le 229 milijonov evrov ali 0.6% BDP v letu 2011.
Tabela 1
Neposredni in posredni učinek znižanja porabe javnega sektorja na slovensko gospodarstvo
	Makroekonomski vpliv	
	milijoni €	% od agregatne ravni
Proizvodnja	645	0.91
Bruto domači produkt (BDP)	311	0.87
Bruto sredstva za zaposlene (prejemki zaposlenih)	176	0.92
Poraba stalnega kapitala (amortizacija)	51	0.88
Poslovni presežek	69	1.08
Javnofinančni prihodki	119	0.88
Število zaposlenih (delovna mesta)	10160	1.25
Neto vrednost osnovnih sredstev (kapital)	1630	1.41
Izdatki za R&D	1	0.39
Uvoz blaga in storitev	251	0.99
12
Rezultati v Tabeli 2 in Tabeli 3 kažejo, da bo dodana vrednost najbolj upadla pri neindustrijskih gospodarskih panogah: v trgovini (upad dodane vrednosti za 75 mio € od tega 46 mio € upada bruto prejemkov zaposlenih, 7 mio € znižanja obračunane amortizacije in 19 mio € manjši bruto dobiček), poslovnih storitvah (dodana vrednost nižja za 43 mio €, bruto prejemki zaposlenih za 17 mio €, amortizacija za 11 mio € in dobiček za 15 mio €), gradbeništvu (dodana vrednost: -30 mio €, bruto prejemki zaposlenih -17 mio €, amortizacija -2 mio € in poslovni presežek -8 mio €) ter prometu (dodana vrednost: -27 mio €, bruto prejemki zaposlenih -13 mio €, amortizacija -8 mio € in poslovni presežek -5 mio €). Od industrijskih panog bo negativen vpliv fiskalne restrikcije še najmočnejši v energetiki (dodana vrednost: -12 mio €, bruto prejemki zaposlenih -4 mio €, amortizacija -5 mio € in poslovni presežek -2 mio €) in v prehrambeni industriji (dodana vrednost: -11 mio €, bruto prejemki zaposlenih -8 mio €, amortizacija -3 mio €, ob predpostavkah input-output analize pa ta panoga že siceršnje izgube ne bo bistveno povečala).
Tabela 2
Neposredni in posredni učinek znižanja porabe javnega sektorja na gospodarske panoge (proizvodnja, dodana vrednost, prejemki zaposlenih, osnovna sredstva)
		Proizvodnja	Dodana vrednost	Prejemki zaposlenih	Osnovna sredstva
		milijoni €	milijoni €	milijoni €	milijoni €
A	Kmetijstvo	28.674	15.076	3.615	45.764
B	Ribištvo	0.165	0.080	0.046	0197
CA	Dremog	2.090	1.308	1192	3.235
CB	Rude in kamnine	1.917	0.812	0.422	1142
DA	Hrana	43.390	10.972	8.070	37.422
DB	Tekstil	4.091	0.999	0.907	2.082
DC	Jsnje	0.394	0.083	0.076	0.259
DD	_es	2.843	0.891	0.681	2.670
DE	Dapir in tisk	8181	2.462	1.616	7.283
DF	Nafta in koks	0.042	0.004	0.009	0.013
DG	Kemikalije	3.908	1.496	0.731	3.888
DH	Guma	3103	0.848	0.461	2.492
DI	Nekovine	7118	2.732	1.642	7.466
DJ	Kovine	12167	3.646	2156	10.089
DK	Stroji	2.663	0.782	0.545	0.667
DL	Električna oprema	5.029	1.555	1161	4.669
DM	Vozila	1.954	0.280	0178	0.831
DN	Pohištvo, reciklaža	6.037	1.728	1122	4141
E	Elektrika, plin, voda	23.267	11.705	4.039	114.631
F	Gradbeništvo	102.346	30.275	16.885	35.227
G	Trgovina	139.399	74.698	45.509	136.484
H	Turizem	35.631	17.848	11.969	570.717
I	Promet	60.620	27140	12.769	95143
J	Finančno posredništvo	12.302	7.590	3.957	11.829
K	Poslovne storitve	64.061	43.351	16.570	398159
L	Javna uprava	27.545	19.002	13.836	84124
M	Izobraževanje	18.304	15178	13.261	22.587
N	Zdravstveno varstvo	17966	12.419	9.211	17.874
O	Druge storitve	10176	5.864	3.351	8.740
13
Fiskalna restrikcija bo negativno vplivala tudi na angažma produkcijskih faktorjev. V Tabeli 1 vidimo, da bo ogroženih 10 tisoč delovnih mest in slabše izkoriščenih 1.6 milijarde evrov vrednih osnovnih sredstev. Učinek bo presegal 1% angažmaja ustreznega produkcijskega faktorja na narodnogospodarski ravni. Pri izkoristku osnovnih sredstev bo ta delež še nekoliko višji kot pri zaposlenosti dela. Zaradi pretežno storitvene narave gospodarskih panog, ki bodo pod največjim pritiskom upada povpraševanja ob fiskalni restrikciji, je vpliv na angažma raziskovalne in razvojne dejavnosti nekoliko manjši. Skupaj bo znašal slab milijon evrov ali 0.4% svojega skupnega obsega.
Tabela 3
Neposredni in posredni učinek znižanja porabe javnega sektorja na gospodarske panoge (amortizacija, dobiček, zaposleni, R&D)
		Amortizacija	Poslovni presežek	Zaposleni	Izdatki za R&D
		milijoni €	milijoni €	število	milijoni €
A	Kmetijstvo	3.532	9.788	854	0.000
B	Ribištvo	0.016	0.018	6	0.000
CA	Dremog	0.240	-0.007	46	0.000
CB	Rude in kamnine	0.203	0143	16	0.000
DA	Hrana	2.774	-0.270	462	0.068
DB	Tekstil	0.130	-0.039	86	0.000
DC	Jsnje	0.012	-0.007	10	0.000
DD	_es	0.160	0.033	53	0.011
DE	Dapir in tisk	0.517	0197	96	0.007
DF	Nafta in koks	0.001	-0.011	0	0.000
DG	Kemikalije	0.355	0.329	25	0.218
DH	Guma	0166	0197	37	0.019
DI	Nekovine	0.451	0.460	104	0.018
DJ	Kovine	0.597	0.731	150	0.085
DK	Stroji	0128	0.091	29	0.000
DL	Električna oprema	0.248	0112	77	0.000
DM	Vozila	0.044	0.047	11	0.012
DN	Pohištvo, reciklaža	0.235	0.314	69	0.000
E	Elektrika, plin, voda	4.546	1.990	190	0.000
F	Gradbeništvo	2.488	8139	1162	0.000
G	Trgovina	7.244	19.072	2474	0.091
H	Turizem	2.468	3129	878	0.000
I	Promet	7.749	5.083	717	0.000
J	Finančno posredništvo	0.909	2.008	143	0.000
K	Poslovne storitve	10.721	15164	601	0184
L	Javna uprava	3143	-0.074	593	0.000
M	Izobraževanje	0.724	0.091	619	0.000
N	Zdravstveno varstvo	0.830	1.394	473	0.000
O	Druge storitve	0.629	1163	178	0.000
Po prikazanem v Tabelah 2 in 3 bo zaradi upada povpraševanja pod največjim »pritiskom»4 zaposlenost v trgovini (ogroženih bo skoraj 2500 delovnih mest), gradbeništvu (skoraj 1200 delovnih mest), turizmu in kmetijstvu (pri vsakem po blizu 900 delovnih mest).
4 Zmanjšanje potreb po delu ne pomeni nujno izgubo delovnih mest pač pa slabši angažma zaposlenih. Kdaj in kako se ta prenese na trg dela je odvisno od:
-	ocene podjetij ali gre za začasen nihaj ali trajno poslabšanje razmer na trgu dobrin in
-	od institucionalnih značilnosti trga dela.
Največ neizkoriščenih osnovnih sredstev5 bo ostalo v turizmu (preko 570 mio €), poslovnih storitvah (skoraj 400 mio €), trgovini (blizu 140 mio €) in energetiki (115 mio €). Upad povpraševanja in gospodarske dejavnosti bo vplival na zmanjšanje investicij v R&D zlasti v kemijski industriji in pri poslovnih storitvah (pri obeh za po okoli 0.2 mio €). Ta učinek je kolikor toliko opazen še pri trgovini in v kovinski industriji (po 0.1 mio €).
Končno je v Tabeli 1 prikazan skupni učinek upada povpraševanja zaradi fiskalne restrikcije na znižanje direktnega in posrednega uvoza (torej tudi manjšega uvoza dobaviteljev repromateriala in/ali ustreznih storitev za tiste gospodarske subjekte, ki bodo ob fiskalni restrikciji izgubili del povpraševanja po svojih izdelkih in storitvah). Ta učinek predstavlja dobrih 250 milijonov evrov (1% skupnega uvoza blaga in storitev v Slovenijo). Za ta znesek se bo izboljšala tudi pokritost uvoza z izvozom, oziroma se bo povečal presežek v menjavi blaga in storitev s tujino ter zmanjšal naš primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance (negativen je zaradi velikega neto odliva v bilanci dohodkov od kapitala).
15
4. Kako naprej ?
Slovenija ima vzpostavljeno zunanjetrgovinsko ravnotežje in obvladano inflacijo, problema pa sta recesija z visoko brezposelnostjo in javnofinančno neravnotežje. Dva ločena problema terjata dva simultana sklopa ekonomsko-političnih ukrepov za njuno odpravljanje.
4.1. Odpravljanje recesije
Problem recesije izvira iz zapletov na finančnem trgu, ki jih je povzročil neustrezen odziv regulatorjev, zlasti Banke Slovenije, na posledice nerazumno velikega neto uvoza kapitala v obdobju 2004-2008. Osnovni problem je bil v kratkoročni naravi teh plasmajev (večinoma kreditov) in dejstvu, da so se z njimi financirali projekti dolgoročnejše narave. Po začetku finančne krize posojilodajalci niso bili več pripravljeni podaljševati kratkoročnih kreditov in nastopila je dolžniška kriza. Na njo se je regulator odzval z zaostrenimi kapitalskimi zahtevami do poslovnih bank in te so kot odgovor dodatno zmanjšale obseg kreditov in s tem še povečale število dolžnikov, ki niso mogli v roku poravnavati svojih obveznosti, pa tudi število podjetij in gospodinjstev, ki so bila primorana zmanjševati svoje prihranke in s tem depozite v bankah. Državna zakladnica oziroma fiskalna politika je s povečanimi depoziti v poslovnih bankah v prvih dveh letih po finančni krizi (2009 in 2010) še lahko vplivala na vsaj počasno rast kreditne aktivnosti, potem ko je julija 2010 Banka Slovenije zaostrila regulacijo finančnega trga (povečala kapitalske zahteve) pa ne več. Problem je velik a enostavno rešljiv s podaljšanjem obdobja prilagoditve na pet do sedem let.
5 Tudi poslabšana izkoriščenost osnovnih sredstev bo na dezinvestiranje vplivala glede na oceno gospodarskih subjektov o trajnosti znižanja povpraševanja ter tehnične možnosti umika kapitala iz obstoječih investicij.
16
Pri spodbujanju kreditne aktivnosti je treba upoštevati, da Slovenija ustvari dovolj prihrankov za normalno reprodukcijo. Na narodnogospodarski ravni prihranimo dobro petino svojega BDP. Če odštejemo prihranke namenjene obnovitvenim investicijam (t.i. »potrošnja stalnega kapitala), potem neto privarčujemo okoli 6% našega BDP. V letu 2010 (zadnji objavljeni podatki) je imela Slovenija na narodnogospodarski ravni 7.7 milijard evrov bruto ter 2 milijardi evrov neto prihrankov. To so sredstva, ki jih narodno gospodarstvo lahko plasira v sektorje in v projekte kjer je pričakovati stabilen, varen in relativno visok donos. Ob ustreznem institucionalnem okvirju (v tem primeru je pomembna zlasti razmeram prilagojena regulacija poslovnega bančništva pa tudi trga vrednostnih papirjev) mora takšna raven prihrankov več kot zadostovati za rast kreditne aktivnosti, pa tudi za zadržanje poslovne in razvojne samostojnosti podjetij na katerih temelji slovensko gospodarstvo.
Pred Slovenijo je tudi nekaj za naš nadaljnji razvoj neizogibnih infrastrukturnih investicij. So tako na področju modernizacije železniške infrastrukture, cestne povezave nekaterih regionalnih središč z avtocestnim križem in na področju energetike. Sprostitev kreditne aktivnosti bo vzpostavila pogoje za uspešno javno-zasebno partnerstvo na teh področjih. Rast povpraševanja na nemenjalnem sektorju bo imela dodaten in močan protirecesijski učinek.
Slovenija si kot majhno odprto gospodarstvo, ki si je v zadnjih letih ustvarilo konkurenčnost pretežno na t.i. pridobljenih komparativnih prednostih (temelječih na znanju oziroma človeškem kapitalu), ne more privoščiti razgradnje družbenih podsistemov. To nas namreč ne vodi le v kratkoročno recesijo pač pa v dolgoročno gospodarsko zaostajanje, depresijo in emigracijo prebivalstva. V rebalansu proračuna Republike Slovenije za 2012 je ekonomska politika pustila dobrih 138 milijonov evrov rezerv, za 89 milijonov evrov več od porabljenega iz tega naslova v letu 2011. Iz splošne proračunske rezerve in če to ne bo dovolj z manjšim popravljalnim rebalansom v jesenskih mesecih bo treba zagotoviti zadostna sredstva za normalno delovanje slovenskih družbenih podsistemov. Kratkoročno bo tudi to delovalo protirecesijsko, dolgoročno pa ekspanzivno.
Vsako narodno gospodarstvo na sodobni stopnji razvoja potrebuje kreditorja na zadnji ravni; ta mora biti povezan ali kar enak kot institucija odgovorna za emisijo denarja. To je predpogoj vzpostavitve zaupanja na finančnih trgih in ta predpogoj mora izpolnjevati tudi Evropska monetarna unija (EMU). Vsako odlašanje je nesprejemljivo, vzvodi za fiskalno disciplino pa ne sodijo v ta okvir, pač pa v proračunskega. Vzpostavitev normalnega kreditorja na zadnji ravni v EMU bo odpravilo glavni zunanji faktor naše recesije. Na tem morajo naši predstavniki v organih EU in evro skupine še naprej striktno vztrajati.
4.2. Odpravljanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja
Vzeto na splošno bi bilo smiselno javnofinančno ravnotežje v Sloveniji vzpostaviti po koncu recesije. Tudi takrat bomo namreč imeli probleme s primanjkljajem zaradi zgrešene davčne reforme 2007 (poslabšanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja na -5% BDP). Ker ne moremo žrtvovati družbenih podsistemov in imamo omejeno možnost zniževanja javnih izdatkov s povečano učinkovitostjo na različnih področjih, bo dvig davčnih stopenj neizogiben. Če ga bomo začeli izvajati že v obdobju recesije (da izpolnimo pogoj našega članstva v EMU, torej Maastrichtski kriterij po katerem javnofinančni primanjkljaj ne presega 3% BDP), je pomembno da ne poslabšujemo konkurenčnosti (ne dvigamo direktnih davkov) in čim manj vplivamo na znižanje povpraševanja po domačih izdelkih in storitvah. Možne rešitve problema so naslednje:
a.)	Sprijazniti se moramo, da na srednji rok nimamo možnosti zniževanja davčnih stopenj in temu primerno moramo odpraviti znižanje stopenj na davek od dohodka pravnih oseb iz letošnjega aprila (v celoti je strukturni primanjkljaj Slovenskih javnih financ poslabšal za dodatnih 0.7% BDP).
b.)Sedanje	»Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča« lahko zamenjamo z davkom na nepremično premoženje in na tej osnovi izvedemo reformo financiranja lokalne samouprave.
c.)	Sprejeti moramo (približno v enaki ali podobni obliki kot je to že storil parlament v prejšnji sestavi) pokojninsko reformo, zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in zakon o malem delu.
d.)Imamo	možnosti za povečanje davčne discipline: uvedba davčnih blagajn, omejitev gotovinskega poslovanja, povečanje števila davčnih inšpektorjev vezano na dokončanje modernizacije informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije.
e.)	Na strani javnih izdatkov je pred nami deindeksacija plač, to je preoblikovanje prilagajanja plač javnih uslužbencev (pa tudi ostalih zaposlenih) in javnih transferjev inflaciji in produktivnosti brez vnaprej določenih obrazcev. Na osnovi pogajanj, tako kot je to urejeno v najuspešnejših izvozno orientiranih gospodarstvih članicah EMU. Indeksacija v obliki različnih obrazcev ostaja le pri določanju ravni pokojnin.
f.)	Če vse navedeno ne bo zaleglo, je zaradi pritiska na svetovnem finančnem trgu in ob podpori socialnih partnerjev moč uvesti začasen »krizni davek« v obliki dviga stopenj DDV. Prednost »začasnosti« je v manjšem negativnem vplivu na gospodarsko strukturo. Prednost, da izberemo ravno DDV, pa je v dejstvu, da z njim ni obremenjen izvoz in direktno naše konkurenčnosti na mednarodnem trgu ne zmanjšuje.
Problem javnofinančne konsolidacije je tudi problem mednarodnega kreditnega ratinga države. Ta se lahko poslabšuje zaradi javnofinančnega neravnotežja, lahko (in zanesljivo) pa se bo tudi zaradi poglabljanja recesije. Slednja vpliva tudi na javnofinančno neravnotežje. Znižanje pomoči brezposelnim po varčevalnih ukrepih sprejetih maja letos bo ta problem le deloma omililo. Glavnina težav prihaja iz upada prilivov z naslova dohodnine in davka od
17
dohodka pravih oseb. Dveh davkov, kjer so prilivi najbolj elastični na gospodarski ciklus. Kadar imamo opraviti z velikim pesimizmom, znižanje prilivov s tega naslova ne vpliva na rast povpraševanja. Navidezno imamo fiskalno ekspanzijo preko delovanja avtomatičnega stabilizatorja, a je pri spodbujanju rasti povpraševanja povsem neučinkovita. To se je zgodilo 2009 in se ponavlja letos. Brez izrazite spremembe v ekonomski politiki nam dodatno znižanje bonitetnih ocen ne uide.
18
5. Metodologija, viri podatkov in literatura
Metodologija
V analizi učinkov slovenske fiskalne restrikcije po rebalansu proračuna 2012 predpostavljamo, da je struktura zaradi te restrikcije zmanjšanih izdatkov enaka strukturi izdatkov prebivalstva, investicijske porabe in porabe države v ožjem smislu. Direkten in posreden (preko dobaviteljev reprodukcijskega materiala in ustreznih storitev ter preko nadaljnjega reprodukcijskega povpraševanja teh dobaviteljev) vpliv zmanjšanja javne porabe na slovensko produkcijo, dodano vrednost, sredstva za zaposlene (bruto prejemke zaposlenih), porabo stalnega kapitala (amortizacijo), neto poslovni presežek, zaposlenost dela, angažma osnovnih sredstev in izdatke za R&D smo ocenili z input-output analizo na podatkih input-output matrike slovenskega gospodarstva v letu 2005 (30 sektorjev). Vpliv na javnofinančne prihodke smo ocenili na osnovi deleža teh prihodkov v našem bruto domačem produktu 2010. Direkten in posreden vpliv znižanja javne porabe na omenjene ekonomske spremenljivke smo ocenili z:
M = (I-Ad)-1 * Y
H = (diag BDP/X) * (I-Ad)-1 * Y
G = Au * (I-Ad)-1 * Y
Z = (diag F/X) * (I-Ad)-1 * Y
M je globalen vpliv znižanja javne porabe (Y) na produkcijo po panogah, vsota pa kaže vpliv spremembe javne porabe na celotno gospodarstvo; Ad je matrika tehničnih količnikov - stolpec domačega inputa v dan sektor deljen z njegovo produkcijo; I je enotna matrika, (I-Ad)-1 pa je matrični multiplikator.
H je globalen vpliv fiskalne restrikcije (Y) na družbeni produkt kjer je diag BDP/X diagonalizirana matrika direktnih količnikov bruto domačega produkta (BDP) oziroma njegove posamezne komponente (v našem primeru sredstev za zaposlene, amortizacije in poslovnega presežka). X je produkcija panoge.
G je globalen vpliv znižanja j avne porabe (Y) na uvoz. Au je uvozna komponenta tehnološke matrike pridobljene z deljenjem uvoza v panoge z njihovo produkcijo.
Z je globalen vpliv znižanja javne porabe (Y) na angažma produkcijskih faktorjev F (števila zaposlenih, neto vrednosti osnovnih sredstev in razvojne dejavnosti merjene z izdatki za R&D), diag F/X pa je diagonalizirana matrika direktnih količnikov produkcijskega faktorja F v panožni produkciji (X).
Ocena vpliva znižanja javne porabe na dejavnost, dodano vrednost, sredstva za zaposlene, amortizacijo, poslovni presežek, uvoz, zaposlenost dela in kapitala ter izdatke za R&D temelji na Leontijevi proizvodni funkciji in predpostavlja konstantne donose produkcijskih faktorjev, elastičnost substitucije enako 0 in homogenost produkcije znotraj sektorjev. Rezultate input-output analize lahko pojmujemo kot začetne tendence z nakazano smerjo.
19
Viri podatkov
1.	Input-output matrika slovenskega gospodarstva 2005: Statistični urad Republike Slovenije (SURS) / SI-STAT/ Ekonomsko področje /Nacionalni računi: Input-output tabele / Tabeli ponudbe in porabe, input-output tabele, Slovenija 2005 /siot dom. P30, siot imp. p30.
2.	Število zaposlenih: SURS /Publikacije /Statistični letopis /Statistični letopis 2006 /12. Aktivno prebivalstvo /12.4 Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti 2005.
3.	Osnovna sredstva: SURS /SI-STAT/Ekonomsko področje /Nacionalni računi: Stanje zalog osnovnih sredstev / Vrednost zalog osnovnih sredstev po stanju 1.1. (SKD 2008), Slovenija, letno / Skupaj dejavnosti - neto - tekoče cene - 2005 - osnovna sredstva.
4.	Izdatki za R&D: SURS /Publikacije / Statistični letopis / Statistični letopis 2008 / 7. Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija / 7.12 Izdatki za inovacijsko dejavnost po dejavnosti - 2006.
5.	Poraba po rebalansu proračuna Republike Slovenije za leto 2012: Uskladitveni amandma k predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije 2012, Vlada Republike Slovenije, 41003-5/2012/74, 11. maja 2012.
6.	Slovenska proračunska poraba v letu 2011: Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, A. Bilanca prihodkov in odhodkov 2008, 2009, 2010, korigirano 2011.
7.	Slovenki javnofinančni prihodki in odhodki: Banka Slovenije / Bilten, maj 2012 / 4. Javne finance / 4.6. Prihodki in odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja, str, II-86.
8.	Kreditna aktivnost v Sloveniji: Banka Slovenije / Bilten, maj 2012 / 1. Denar in finančne institucije /1.2 Konsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucij.
9.	Letna in četrtletna dinamika Slovenskega BDP do 2011: Banka Slovenije / Bilten, maj 2012 / 6. Nefinančni računi in splošna ekonomska statistika / 6.1 Izdatkovna struktura BDP.
10.	Letna dinamika BDP evroskupine: Eurostat / Statistics database / Tables by themes / Economy and finance /National accounts (including GDP) (t_na) /Annual national accounts (t_nama) / GDP and main components (t_nama_bdp) / Real GDP growth rate - volume (tsieb020).
11.	Četrtletna dinamika BDP evroskupine: Eurostat / Statistics database / Tables by themes / Economy and finance /National accounts (including GDP) (t_na) / Quarterly national accounts (t_namq) / GDP and main components (t_namq_bdp) / Gross domestic product, volumes - pecentage changes.
12.	Proizvodnja, BDP, sredstva za zaposlene, bruto poslovni presežek, potrošnja stalnega kapitala: SURS /Publikacije /Statistični letopis /Statistični letopis 2011 / 26. Nacionalni računi / 26.11 Račun proizvodnje in račun oblikovanja primarnih dohodkov, 2010.
13.	Delež javnofinančnih prihodkov v BDP: SURS /Publikacije / Statistični letopis /Statistični letopis 2011 / 26. Nacionalni računi / 26.18 Obremenitve z davki in prispevki za socialno varnost po vrstah dajatev.
14.	Stopnja varčevanja gospodinjstev: SURS /Publikacije /Statistični letopis /Statistični letopis 2011 / 26. Nacionalni računi / 26.16 Temeljni agregati nacionalnih računov po institucionalnih sektorjih.
15.	Slovenski strukturni javnofinančni primanjkljaj: Economic and Financial Affairs - European Commision / AMECO / Cyclically adjusted net lending (+) or net borrowing (-) of general government: - Adjustment based on potential GDP Excessive deficit procedure.
Literatura
Babic M.: Medunarodna ekonomija, Četvrto izdanje, MATE, Zagreb, 1996.
Bajt A., Štiblar F.: Ekonomija, ekonomska analiza in politika, GV Založba, Ljubljana, 2002.
Bensel T., Elmslie B.T.: Rethinking International Trade Theory: AMetodological Appraisal, Weltwirtschaftliches Archiv, Spring 1992.
Brakman S., Garretsen H, Van Marrewijk C,: An Introduction to Geographical Economics, Cambridge University Press, 2001.
Freeman C., Perez C., 1988: Structural Crises and Adjustment, objavljeno v zborniku Dosi G. in ostali: Technical change and economic theory, Printer Publishers, London and New York.
Fujita M., Krugman P., Venables A.J.: The Spatial Economy - Cities, Regions and International Trade, Second Printing, The MIT Press, Cambridge, Massachusetts, London, England, 2000.
Helpman E.: International Trade in the Presence of Product Differentiation, Economies of Scale, and Monopolistic Competition: A Chamberlain-Heckscher-Ohlin Approach, Journal of International Economics, Vol 11, 1981.
Jovanovoc M.N.: The Economics of European Integration, Limits and Prospects, Edward Elgar Publishing, Inc., Northampton - Massachusetts, 2005.
Križanič F., Volčjak R., 2000: Price and Income Elasticities as Measures of Competitiveness Among Slovenia, EU and Cefta, ACTA OECONOMICA PRAGENSIA, VSE PRAHA, Vysoka škola ekonomicka v Praze, Ročnik 8
Krugman P.: Rethinking International Trade, The MIT Press, Cambridge, Massachusetts, London, England, 1990.
Krugman P.: Currency Crises, mimeo, 2002.
Nelson R., Winter S., 1982: An Evolutionary Theory of Economic Change, Cambridge: Harvard University Press.
Romer P., 1987: Increasing Returns and Long-run Growth, Journal of Political Economy 94, October.
Romer P., 1990: »Endogenous Technological Change«, Journal of Political Economy 98, October.
Obstfeld M., Rogoff K., Foundations of International Macroeconomics, Fifth Printing, The MIT Press, Cambridge, Massachusetts, London, England, 2002.
Van Wijnbergen S.: The »Dutch Disease«: a Disease After All, The Economic Journal, Vol 94, March, 1984.
21
JE PADEC DAVČNIH PRIHODKOV ŽE PRVI REZULTAT NOVE EKONOMSKE POLITIKE?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
22
Skupno domače trošenje je marca sezonsko poraslo, bolj dolgoročna dinamika pa je bila negativna. Trendno se zmanjšujejo trošenje države, investicije in izvoz, pa tudi, kljub nenavadnemu porastu v marcu, trošenje prebivalstva. Pričakovanja kažejo, da lahko v naslednjih nekaj mesecih pričakujemo pešanje trošenja prebivalstva, poslabšanje dinamike izvoza in nadaljevanje padanja investicij. V aprilu se je poslabševanje v blagovni menjavi nekoliko zaustavilo, ugodnejši od predhodnih mesecev so tudi rezultati v primerjavi s celotno EU27. Položaj Slovenije v EUse ni bistveno spremenil. Pogoji menjave v aprilu so bili neugodni. Gospodarska klima se je v maju nekoliko popravila; na to sta vplivala rahlo zvišanje zaupanja v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Vse dejavnosti pa še naprej tarejo šibko povpraševanje, nedostopnost kreditov in konkurenca. VEU27 se je gospodarska klima močno poslabšala; zmanjšanja naročil v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu in trgovini na drobno so povečala poslovni pesimizem.
Industrijska produkcija se je aprila zvišala. Čeprav je bila 10 odstotkov nižja kot marca, je bila večja od lanskoletne; na dvig kaže tudi impulzni trend. V EU27 in EA17 se je aprila industrijska produkcija skrčila v primerjavi z marcem in v primerjavi z lanskim aprilom. Vrednost gradbenih del se še naprej zmanjšuje tako po mesečni kot po medletni dinamiki, tudi impulzni trend kaže navzdol. Padanje števila turističnih prenočitev se je ustavilo, povečale so se tudi nočitve domačih gostov. Cestni promet stagnira, letalski se hitro krči, pomorskemu gre bolje. Stanje na trgu dela se je popravilo, povečalo se je število zaposlenih, ki pa še zaostaja za številom v lanskem letu. Hitro se zmanjšuje registrirana brezposelnost, vendar se mnogi, ki zapustijo Zavod, ne zaposlijo. Stopnja anketne brezposelnosti v EU27 ostaja visoka, v evro območju je še višja; število brezposelnih v EU se približuje 25 milijonom; več kot 17 milijonov jih je v evro območju. V letu dni se je brezposelnost povečala v petnajstih, zmanjšala pa v enajstih članicah EU, najbolj v baltskih državah.
Maja so cene porasle, bolj dolgoročna dinamika pa se je zmanjšala, rast impulznega trenda je padla. Podražilo se je predvsem blago, nadpovprečno obleka in obutev ter brezalkoholne pijače in hrana, pocenili pa so se prevoz, stanovanjska oprema, komunikacije, stanovanja in naftni derivati. Povečanje cen v Sloveniji je spremljalo zmanjšanje cen v evro območju, vendar sta medletni povečanji podobni, osnovna inflacija pa v Sloveniji zaostaja za inflacijo
v evro območju. Pričakovanja kažejo nadaljevanje dosedanje dinamike življenjskih stroškov; dinamika cen storitev bo še pešala, dinamika cen blaga pa ne. Rast cen proizvajalcev se je okrepila, pričakovana dinamika ne; hitrega pešanja ne gre pričakovati. Svetovne cene surovin v evrih so se od sredine maja do sredine junija, razen cen zlata in hrane, zmanjšale. Aprila so se povprečne plače v večini dejavnosti skrčile; skrčile so se tudi v primerjavi z aprilom lani. Stroški dela v Sloveniji naraščajo počasneje kot v evro območju, kjer so se v letu dni zvišali, v Sloveniji pa znižali; v konkurenčno pomembni predelovalni dejavnosti so zaostali za skoraj pet odstotnih točk. Po 2009/II, ko jih je pognala v nebo, je uspelo zaustaviti rušilne posledice plačne reforme iz 2008; stroški dela v slovenskem javnem sektorju rastejo počasneje kot v Nemčiji in Avstriji, ki občasno objavljata ustrezne podatke.
Podatki o javnofinančnih prihodkih so (že sedem mesecev!) nepopolni. Skupni prihodki so se maja zmanjšali za desetino, močno je padla tudi bolj dolgoročna dinamika; skrčili so se prihodki od neposrednih in posrednih davkov. Presenetljiv je močan medletni padec neposrednih davkov, pri katerih ni veliko premikov plačil. Kaže, da je ključen prispevek k padcu prinesla letošnja davčna reforma, ki je oklestila prihodke od davka na dobiček. Padec je še povečalo zmanjšanje prihodkov od dohodnine, kjer pa je težje oceniti učinek popravljanja davčnega sistema, saj je skupen donos dohodnine v aprilu in maju letos praktično enak kot lani. Ker pa so maja padli tudi sicer stabilni prispevki, je hitro pešanje dohodnine lahko že posledica zmanjšanja plač. Tudi prihodki od posrednih dajatev so maja močno padli, vendar je bil padec verjetno posledica premika vplačil, to je visokega aprilskega povečanja. Pri davku na dodano vrednost obračunanem pri uvozu, ki ni pod vplivom premikanja vplačil, se ni dogodilo nič posebnega.
23
Tudi aprila so se skupni krediti podjetjem in prebivalstvu zmanjšali, a manj kot marca, medletna stopnja krčenja pa je dosegla 4.4%. Posegi evropskih regulatorjev imajo pričakovane posledice; tako kot v Sloveniji, kjer se krediti podjetjem zmanjšujejo že vse od sredine 2010, je zahteva EBA v tretjem četrtletju lani sprožila obrat v dinamiki kreditov evro območja. Ker lastniki ne morejo izvesti zahtevane dokapitalizacije, banke izpolnjujejo zahteve regulatorjev s krčenjem naložb, predvsem dobrih, saj le takšne lahko zaprejo v kratkem obdobju, ki ga zahtevajo regulatorji. Praktično izravnana plačilna bilanca je v 2011 največ prispevala k zaustavljanju krčenja depozitov, ki bi ga sicer povzročilo krčenje kreditov. Stopnje rasti skupnih depozitov so se začele počasi povečevati, rast pri prebivalstvu je precej bolj sistematična kot pri podjetjih. Obrestne mere ECB ostajajo nespremenjene, euribor pa navzdol potiskajo triletni krediti ECB. Posojilne obrestne mere se le počasi znižujejo, depozitne obrestne mere stojijo. Dinamika obrestnih mer v evro območju je podobna kot v Sloveniji.
Aprilski presežek na tekočem računu izravnava štirimesečno plačilno bilanco; sestavljajo ga majhen presežek blagovne menjave, tradicionalen presežek storitvene menjave, ter primanjkljaja v dohodkih faktorjev in neto transferjev. Tudi pa štirih mesecih skupaj je saldo tekoče bilance rahlo pozitiven, kar je rezultat manjšega blagovnega primanjkljaja,
nekoliko večjega storitvenega presežka, večjega primanjkljaja v dohodkih faktorjev in primanjkljaja v neto tekočih transferih od lanskih. Finančni račun kaže na nadaljevanje počasnega zadolževanja; oblike zadolževanja se spreminjajo. Kapital prihaja prek računa neposrednih in ostalih naložb, odteka pa prek naložb v vrednostne papirje. Neto zunanji dolg konec marca presega 12 milijard evrov, delež države v bruto zunanjem dolgu se še povečuje in bliža polovici.
24
IS A DROP IN TAX REVENUES THE FIRST RESULT OF NEW ECONOMIC POLICY ?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Total domestic demand increased in March; but its longer run dynamics remained negative. Negative trends prevail in government expenditures, investments in fixed assets and exports, and also in private consumption despite sudden and unusual jump in March. Expectations indicate that in coming months one can expect sluggish private consumption, worsening of exports, and continuing decrease of investments. The worsening offoreign trade ceased slightly in April; better than before were the results also in comparison with EU27. The position of Slovenia has not altered. Terms of trade in April were unfavorable. In May, business climate improved slightly due to increased confidence in construction and services. All economic sectors have been affected by weak demand, inability to get credits, and strong competition. In EU27, business climate worsened badly in May: reduction of new orders in manufacturing, construction, and retail trade might be blamed for enhanced pessimism.
Industrial production increased slightly in April. Though it was 10 percent lower than in March, it exceeded production in April 2011; impulse trend indicated growth, as well. In
EU27 and EA17 industrial production shrank compared both to March 2012 and April 2011. The value of construction works continued to decrease, both measured by monthly or yearly dynamics. The decrease in the number of tourist overnights halted; overnights of domestic guests increased. Road transportation stagnated, air transportation was rapidly decreasing, the state of maritime transportation was better. The situation in the labor market improved; number of employees increased but lagged behind the number in April 2011. Registered unemployment was decreasing rapidly, though many who left Unemployment Office did not get job. Rate of unemployment in EU27 remains high; in euro zone it is even higher; number of unemployed persons in EU27 is approaching 25 millions; more than 17 millions are in the euro zone. In a year, unemployment rate increased in fifteen and decreased in eleven member states; most in three Baltic countries.
25
Prices increased in May; longer run dynamics however decreased and impulse trend dropped. Prices of goods grew; above average for clothing and footwear, non- alcoholic beverages and food while transportation, housing, communication, apartments and automotive fuel became cheaper. The increase of prices in Slovenia was accompanied by a decrease in the euro area. Yearly growth was however similar and core inflation in Slovenia lagged behind core inflation in the Euro area. Expectations point to the continuation of existing trends in the costs of living; the dynamics of prices of services will most likely decrease while the dynamics of prices of goods will remain stable. Growth of producers prices strengthened, price expectations did not, large changes are not likely. World raw material prices in Euros decreased (except for gold andfood prices) between mid May and mid June. In April, average wages in most activities decreased both compared to March 2012 or April 2011. Labor costs in Slovenia grew slower than in the Euro area where they increased. In manufacturing labor costs in Slovenia lagged most. Following 2009/II, when wage reform pushed wages upward, the destroying impact of the reform has been gradually brought to a halt; labor costs in Slovenian public sector has grown slower than in Germany and Austria.
The data on public revenues remain incomplete. Total public revenues in May decreasedfor 10 percent and there was a severe decrease compared to May 2011. Tax revenues of direct and indirect taxes contracted. Very strong yearly drop of direct tax revenues is surprising, as they are not affected by fluctuations in the timing of tax payments. It seems that the key factor for the shrinkage could be looked for in the tax reform, which cut profit tax rates. The drop was enhanced by decreased revenues of income taxes where the impact of tax reform is not yet possible to estimate. Indeed, total tax revenues of income taxes in April and May was practically equal to the revenues in the same period a year ago. However, rather stable contributions for social security decreased in May, as well, which means that the decline of tax revenues might be explained by the decline of wages. The revenues of indirect taxes decreased in May substantially, as well, but this might be a consequence of timing, namely high tax revenues in April. Nothing happened at VAT on imports where there are no problems with fluctuations in the timing ofpayments.
26
Credits to non financial companies and households decreased in April but less than in March. Yearly rate of change reached 4.4 percent. Intervention ofEBA affects credits in the Euro zone; they are similar to the effects of BS intervention two years ago. Namely, credits to non financial companies in Slovenia have been decreasing since the middle of 2010, similar requests of EBA in the third quarter of 2011 launched similar turn in the credit dynamics for non financial companies. As the owners are unable to recapitalize their banks, the banks themselves fulfill the requests of the authorities by reducing credits, particularly for good companies as only these can afford to repay credits in a short run if requested by regulators. Practically balanced current account prevented decrease of deposits which would be otherwise caused by credit crunch. Deposits began to increase very slowly; deposits of households being more systematic than deposits by companies. ECB interest rates remained unaltered, Euribor is being pushed down by the ECB three years credits. Lending interest rates decrease slowly, deposit interest rates remain stable. The dynamics in the Euro area is similar.
Surplus in the current account in April is balancing four months current account; in April it was composed of small surplus in trade balance, traditional surplus in balance of services, and deficits on income and current transfer accounts. After four months, current account balance is slightly positive, which is due to smaller trade deficit, slightly larger surplus on services account, higher deficit on income account and deficit on the account of current transfers. Financial account points to a small increase of foreign indebtedness; the forms of its growth change. Capital flows in the country through FDI and other investments and it flows out through portfolio investments. Net foreign debt exceeds 12 billion €. The share of the public sector in gross foreign debt is increasing.
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Kaj je pognalo trošenje prebivalstva?
Skupno domače trošenje je marca sezonsko sicer opazno poraslo, bolj dolgoročna dinamika pa je bila negativna (rast impulznega trenda je bila -2% na letni ravni).
Trendno se je sistematično zmanjševalo predvsem trošenje države za blago in storitve, saj sta bili tako medletna stopnja rasti kot dinamika impulznega trenda približno -6% letno! Tudi investicije v osnovna sredstva se v letošnjem prvem četrtletju še naprej hitro zmanjšujejo, vendar se je prav marca dinamika zmanjševanja precej umirila, rast impulznega trenda pa je postala celo pozitivna.
27
Dinamika trošenja prebivalstva je bila marca sicer precej višja od dinamike trošenja države in investicij, vendar se je trend njenega umirjanja nadaljeval tudi marca; čeprav je trošenje sezonsko močno poraslo (glede na februar), se je medletna stopnja zmanjšala na eno tretjino. Medletna dinamika se sistematično zmanjšuje že od decembra dalje in je bila marca samo še 1.4% letno (rast impulznega trenda pa je bila že negativna).
Podobno kot pri trošenju prebivalstva se je medletna dinamika do marca zmanjševala tudi pri izvozu, marca je dosegla že samo 1.2% medletno rast. Vendar je aprila prišlo do rahlega izboljšanja bolj dolgoročne dinamike izvoza; verjetno pa gre le za muho enodnevnico, saj so pričakovanja slaba. Dinamika izvoza celotne EU tudi slabi, vendar je bila aprila še naprej precej močnejša kot v Sloveniji.
Dostopni podatki omogočajo primerjavo strukture dinamike končnega trošenja v Sloveniji in v evro območju do 2012/I.
V prvem četrtletju letos je bila dinamika trošenja države in izvoza še naprej podobna kot v evro območju, torej tako kot že vse od konca 2009 dalje. Dinamika investicij in trošenja prebivalstva zelo močno odstopa od dinamike v evro območju; pri investicijah je tako že celotno obdobje po izbruhu krize, trošenje prebivalstva pa je odskočilo v 2012/I.
Investicije v osnovna sredstva v Sloveniji še naprej izredno hitro padajo, dinamika padanja se povečuje že vse od sredine 2010 dalje. Investicije v osnovna sredstva sicer padajo tudi v evro območju, vendar za več kot 10 odstotnih točk na letni ravni počasneje. Gradbeništvo je ključni razlog za tako ogromno razliko.
Pri trošenju prebivalstva v Sloveniji naj bi se, glede na objavljene podatke (glej sliko), dinamika obsega trošenja v prvem četrtletju nenadoma in izredno močno povečala, na preko 3% letno (to povečanje je k skupni stopnji rasti BDP prineslo približno 1.6 točke),
28
tako je močno presegla dinamiko trošenja prebivalstva v evro območju, za katero je doslej (po izbruhu krize) praviloma zaostajala. Drugi objavljeni podatki, ki posredno kažejo dinamiko trošenja prebivalstva (na primer, rast prihodka trgovine na drobno , gostinstva) ne kažejo niti približno tako izrazite pospešitve v prvem četrtletju letos. Še več, po teh podatkih so v 2012/I celo nominalne vrednosti imele negativne medletne stopnje rasti, poleg tega pri njih stopnje rasti od sredine 2011 do prvega četrtletja letos močno padajo (za preko 5 odstotnih točk letne rasti), torej ravno obratno kot pri dejanskih podatkih o trošenju prebivalstva, ki so prikazani na sliki. Zato ni jasno, kakšna struktura povpraševanja prebivalstva (povpraševanje po katerih proizvodih) je povzročilo tako veliko pospešitev trošenja prebivalstva v 2012/I?!
Struktura dinamike povpraševanja
GOSPODINJSTVA
INVESTICIJE
12 3 4 2009
1 2 3 2010
123 2011
41 2012
1234123412341 2009	2010	2011 2012
DRŽAVA
32 1 0 -1. -2. -3.
-1 1 x \	
\	
\ /\ \ / v	Slovenija \ /
evro	
	v v
15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25
1234123412341 2009	2010	2011 2012
1234123412341 2009	2010	2011 2012
Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: medletne stopnje rasti
4
IZVOZ
Kakšno dinamiko končnega pričakovanja si lahko obetamo v bližnji prihodnosti? Pričakovanja kažejo, da bi lahko v naslednjih nekaj mesecih prišlo do pešanja trošenja prebivalstva, saj pričakovane prodaje v trgovini na drobno stagnirajo približno na
dolgoletnem povprečju, medtem ko se pričakovano povpraševanje po storitvah že od drugega polletja lani zmanjšuje. Junija je obseg anketiranih podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje povpraševanja-trošenja (storitev) že presegel obseg anketiranih, ki pričakujejo povečanje trošenja.
Če sodimo po pričakovanjih v predelovalni dejavnosti, potem je bilo rahlo izboljšanje dinamike izvoza v aprilu le začasno, saj se od konca 2011 izvozna pričakovanja opazno in sistematično zmanjšujejo.
Počasno izboljševanje pričakovanj v gradbeništvu, ki je trajalo od sredine 2009, se je zaustavilo, vendar so pričakovanja ostala še vedno opazno pod dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi, tako da obseg anketiranih , ki pričakuje povečanje naročil, še vedno za okoli 15% (vseh anketiranih) zaostaja za obsegom anketiranih , ki pričakujejo zmanjšanje naročil - investicije bodo torej še naprej verjetno padale.
29
2. Manj neugodni rezultati blagovne menjave v aprilu
V	aprilu se je poslabševanje v blagovni menjavi nekoliko zaustavilo, ugodnejši od predhodnih mesecev so tudi rezultati v primerjavi s celotno EU27.
Skupni izvoz Slovenije je bil aprila 1710 milijonov €, kar je 1.6% več kot leto prej, skupni uvoz pa 1765 milijonov €, kar je 1.6% manj kot aprila 2011. Blagovni primanjkljaj je znašal 55 milijonov €, pokritje uvoza z izvozom pa je bilo 96.9%, kar je nadpovprečno za prejšnje mesece letošnjega leta. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1204 milijonov € (padec 1.0% glede na leto prej), prejem blaga iz EU 1366 milijonov € (0.5% več kot leto prej), kar pomeni primanjkljaj 162 milijonov € oziroma le 88% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil aprila izvoz 506 milijonov € (8.2% več kot aprila 2012), uvoz 399 milijonov € (8.1% manj kot leto prej), kar pomeni presežek 107 milijonov € oziroma 127% pokritje uvoza z izvozom.
V	štirih mesecih skupaj znaša skupni izvoz Slovenije 6917 milijonov € (2% več kot v enakem obdobju 2011), skupni uvoz 7298 milijonov € (1.5% več), kar pomeni primanjkljaj 481 milijonov € oziroma 93.4% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v EU 4943 milijonov € (0.4% več kot pred letom), prejem blaga iz EU 5592 milijonov € (1.1% več), kar da primanjkljaj 649 milijonov € oziroma 88.4% pokritje uvoza z izvozom.
V	štirih mesecih skupaj znaša izvoz v nečlanice EU 1874 milijonov € (6.7% več kot v enakem obdobju lani), uvoz iz nečlanic EU je 1707 milijonov € (3.0% več), kar pomeni presežek 167 milijon € oziroma 109.8% pokritje uvoza z izvozom.
V	primerjavi s celotno skupino EU27 je slovenski izvoz v aprilu medletno porasel za 2.03%, izvoz EU27 pa za 7.86%. Medletna rast slovenskega uvoza je v aprilu negativna
(-0.26%), uvoza v EU27 skupaj pa ostaja pozitivna: 3.88%. Slovenska blagovna bilanca bila negativna -55 milijonov € in pokritje uvoza z izvozom 96.9%, blagovna bilanca celotne EU27 pa v istem mesecu tudi negativna -11997 milijonov €, pri čemer je znašalo pokritje uvoza z izvozom 91.6%.
30
Slovenski izvoz pomeni v aprilu 1.30% izvoza EU27, delež uvoza pa je 1.23%; oboje je še naprej več kot znaša delež Slovenije v BDP EU27 (relativno večja odprtost slovenskega gospodarstva od EU kot celote). Pogoji menjave (terms of trade) so bili v aprilu za Slovenijo neugodni, za 14.5% poslabšani, saj je indeks izvoznih cen (120.4%) je zaostajal za indeksom uvoznih cen, ki je bil 140.9%. V EU27 je bil indeks izvoznih cen 122.2%, indeks uvoznih cen 145.1%, tako da so se pogoji menjave kot razmerje med obema poslabšali za 15.8%.
3. Krhek optimizem v Sloveniji, pesimizem v Evropi
Gospodarska klima se je v preteklem mesecu na splošno nekoliko popravila. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi se je njen kazalnik v maju zvišal za dve odstotni točki glede na predhodni mesec, od maja lani pa je nižji za 11 odstotnih točk ter za 13 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Na malenkostno izboljšanje gospodarske klime je vplivalo zvišanje zaupanja v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.
Podatki kažejo, da je bila vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v maju za eno odstotno točko nižja kot predhodni mesec, glede na maj lani je bila njegova vrednost nižja za 14 odstotnih točk in glede na dolgoletno povprečje za 7 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi s prejšnjim mesecem večinoma povišale, znižala se je le vrednost kazalnika proizvodnja. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma zvišala, razen pričakovanih prodajnih cen in pričakovane prodaje.
Optimizem se nekoliko krepi v storitvenih dejavnostih, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v maju za eno odstotno točko višja kot predhodni mesec, hkrati pa še za 24 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z majem lanskega leta pa je bila njegova vrednost nižja za 9 odstotnih točk. Slaba polovica podjetij v storitvenih dejavnostih je kot najpomembnejšo omejitev navedla nezadostno povpraševanje, dobra tretjina pa finančne ovire.
V maju se je krhko zaupanje vrnilo v gradbeništvo, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v primerjavi s predhodnim mesecem višja za eno odstotno točko, v primerjavi z lanskim majem je prav tako višja za odstotno točko, hkrati pa je ostala za 27 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov stanj v gradbeništvu so se v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma zvišale, med kazalniki pričakovanj pa se je glede na prejšnji mesec zvišala le vrednost kazalnika pričakovana skupna naročila.
Ankete SURS-a kažejo, da se je zaupanje v trgovini na drobno v maju zmanjšalo za 6 odstotnih točk glede na predhodni mesec, glede na maj lani pa kar za 18 odstotnih točk. V maju je bil delež podjetij v sektorju, ki jih najbolj tare nizko povpraševanje 49%, prav toliko podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi, za 44% podjetij v trgovini na drobno pa so omejitev visoki stroški dela,
Gospodarska klima v celotni EU27 se je v maju močno poslabšala. Po podatkih Eurostata so se v maju naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec prej znižala za 4,1 odstotne točke, glede na maj lani pa so nižja za skoraj 16 odstotnih točk. Glede na april so se v maju za slabe 4 odstotne točke znižala naročila v gradbeništvu, medtem ko so se pričakovanja v
trgovini na drobno poslabšala za dobrih 6 odstotnih točk in so hkrati slabih 11 točk nižja kot maja lani. Splošni poslovni optimizem se je v maju v celotni sedemindvajseterici znižal in sicer za 3,3 odstotne točke, v primerjavi z lanskim majem pa je nižji za 11,6 odstotne točke.
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija višja, prav tako zaloge industrijskih produktov
32 Industrijska produkcija se je nekoliko zvišala. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila v aprilu za 10% manjša kot mesec prej, hkrati pa 3,6% večja kot v aprilu lani. Impulzni trend kaže, da se je v aprilu industrijska produkcija povečevala po stopnji 1,21%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v aprilu 2012 za pol odstotka večje kot v mesecu prej, v primerjavi z lanskim aprilom so se zvišale za dobrih sedem odstotkov.
Dejavnost rudarstva se je v aprilu zvišala za 24% glede na marec, v primerjavi z aprilom 2011 se je rudarstvo skrčilo za poldrugi odstotek, impulzni trend pa kaže, da se je v aprilu mesecu rudarstvo zmanjševalo po stopnji 1,88%.
Predelovalne dejavnosti okrevajo, saj se je njihova aktivnost glede na mesec prej v aprilu sicer znižala za 11%, glede na april 2011 pa se je povečala za 3,5%. Impulzni trend kaže, da se je v aprilu mesecu produkcija predelovalnih panog povečevala po stopnji 1,3%
V aprilu se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo glede na predhodni mesec skrčila za 9,8%, glede na lanski april pa je bila produkcija tega sektorja večja za 5,4%.
Produkcija v aprilu (desezonirana) v primerjavi s predhodnim mesecem je bila za dober odstotek višja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo, za slabe štiri odstotke višja v proizvodnji proizvodov za investicije in za okrogel odstotek višja v proizvodnji proizvodov za široko porabo.
Podatki Eurostata kažejo, da se je v aprilu glede na marec industrijska produkcija skrčila za 0,4% v EU27, na območju evra (EA17) pa za 0,8%. Glede na april lansko leto pa se je v letošnjem aprilu industrijska produkcija v EU27 zmanjšala za 1,7%, na območju evra pa za 2,3%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v aprilu glede na mesec prej padla v šestih, zrasla pa v šestnajstih državah in sicer največ na Nizozemskem (2,9%) in Poljskem (2,3%). Največji upad industrijske produkcije v aprilu so zabeležili na Portugalskem (-6,5%), in v Nemčiji (-2,0%).
5. Zmerna rast turističnega povpraševanja
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih aprila, za 9,3% nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v marcu. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem aprilu v primerjavi z aprilom lani zmanjšala za dobrih 14%, pa tudi impulzni trend opravljenih gradbenih ur v aprilu kaže navzdol in sicer -1,46%.
Padanje števila turističnih prenočitev se je ustavilo. Marca jih je bilo za 2,4% več kot v enakem mesecu leta 2011, impulzni trend pa kaže, da se je skupno število prenočitev v tretjem mesecu letos zviševalo po mesečni stopnji 0,43%. V marcu se je število turističnih prenočitev tujih gostov glede na marec 2011 povečalo za 1,9%, impulzni trend prenočitev tujih gostov v marcu kaže upad po stopnji -0,13%. Tudi število prenočitev domačih gostov se je v letošnjem marcu povečalo in sicer za slabe tri odstotke glede na enak mesec v lanskem letu.
33
Podatki SURS-a o transportu za april 2012 kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 0,6% več, v zračnem prevozu pa za skoraj 11% manj potnikov kot v aprilu lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za poldrugi odstotek večje, v zračnem prevozu pa za 6,4% manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo aprila prepeljanih za 4,3% manj potnikov kot v istem mesecu 2011. Potniški promet na brniškem letališču se je v letošnjem aprilu glede na april 2011 skrčil za dobrih 12%. V pomorskem prevozu je bilo v aprilu prepeljanega za slabe 4% več blaga in opravljenih za 1,4% več tonskih kilometrov kot aprila lani. Glede na enak mesec lani je bilo v aprilu v register vpisanih slabih 8% manj prvič registriranih cestnih motornih vozil, med njimi za 9,7% manj osebnih avtomobilov.
6. Število brezposelnih nižje, število zaposlitev pa tudi
Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v aprilu povečalo na 926003 oziroma za 645 oseb glede na mesec prej, glede na lanski april pa se je število aktivnih prebivalcev zmanjšalo za 1,3%. V mesecu aprilu je bilo v Sloveniji 816919 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na marec se je število delovno aktivnih povečalo za 2420 oseb ali 0,3%, glede na april lanskega leta pa se je to število zmanjšalo za 1,2%. Število zaposlenih pri pravnih osebah se je od aprila lani zmanjšalo za 0,8%, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa za štiri odstotke. Med samozaposlenimi pa je bilo 58% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v aprilu zmanjšalo za 171, od aprila lani pa za 0,4%.
Po podatkih ZRSZ je bilo v maju 2012 registriranih 106796 brezposelnih, kar je za 2288 oziroma 2,1% manj kot v aprilu ter za 1,7% manj kot maja lani. Največ brezposelnih, slaba polovica, se je maja prijavila zaradi izteka zaposlitev za določen čas, drugi najbolj pogost razlog izgube zaposlitve pa je bil stečaj podjetja in trajno presežni delavci. V maju se je
na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6476 brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z aprilom upad za desetino, v primerjavi z majem 2011 pa je bil priliv višji za 1,7%. Istočasno se je maja z Zavoda odjavilo 8764 brezposelnih oseb, kar je 2,3% manj kot predhodni mesec, glede na lanskoletni maj pa je odliv iz brezposelnosti nižji za 5,7%. Od oseb, ki jih je Zavod v maju odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4671, kar je 14,6% manj kot aprila, v primerjavi z majem 2011 pa je bilo zaposlitev za 25,4% manj.
Registrirani iskalci zaposlitve
34
80,000 70,000 -60,000 -
2008
2009
2010
2011
2012
Vir: SURS, lastni izračuni
Po podatkih Eurostata je bila aprilska stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 11%, kar je glede na mesec prej nespremenjeno ter 1,1 odstotne točke več kot aprila 2011. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v aprilu 10,3% in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,8 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v aprilu 2012 v EU27 24,7 milijona brezposelnih oseb, od tega 17,4 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v aprilu 2012 najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli v Avstriji (3,9), najvišjo pa v Španiji (24,3%). Glede na isti mesec v letu 2011 se je v aprilu brezposelnost povišala v petnajstih državah članicah, od tega največ v Grčiji, zmanjšala pa se je v enajstih državah članicah, od tega največ v Estoniji, Litvi in Latviji.
Stopnja brezposelnosti v ZDA ostaja na relativno visoki stopnji, v aprilu 2012 je znašala 8,1%, kar je za 0,9 odstotne točke manj kot leto poprej.
CENE, PLAČE IN STROŠKI DELA
7. Dinamika cen se še naprej počasi umirja
Maja so cene porasle za 0.6%. Bolj dolgoročna dinamika se je zmanjšala, rast impulznega trenda je padla, s skoraj 3% na 1.6% letno.
Maja se je podražilo predvsem blago. Nadpovprečno so se povečale cene proizvodov iz skupine obleke in obutve (za 5%), brezalkoholnih pijač in hrane (za 2.2%) ter rekreacije in kulture (za 1.1%). Sezona je vplivala le na visoko povečanje cen obleke in obutve. K povečanju celotnih življenjskih stroškov so največ prispevale podražitve hrane ter obleke in obutve (po 0.4 odstotne točke).
35
Kar v nekaj skupinah so se maja cene znižale, najbolj v skupinah prevoza, stanovanjske opreme, komunikacij in stanovanja. Opazen prispevek k znižanju je imela pocenitev naftnih derivatov, saj je znižala skupni indeks življenjskih stroškov za 0.2 odstotne točke.
Inflacija
2007	2008	2009	2010	2011 2012
Vir: Eurostat, harmonizirani življenjski stroški
Povečanje cen, ki je primerljivo med državami EU, se meri običajno z harmoniziranim indeksom. Ta se je maja v Sloveniji povečal za 0.3%, medtem ko se je v evro območju malenkost znižal (za 0.1%). Bolj dolgoročna rast cen je v Slovenji in evro območju podobna (medletna stopnja rasti je bila maja 2.4%).
Osnovna inflacija kaže endogeno povečevanje cen (torej naraščanje cen, ki se »poraja v gospodarstvu«), torej ne zajema cen energentov in zelene tržnice, ki so v veliki meri pod
vplivom eksternih šokov in sezone. Rast osnovne inflacije je v Sloveniji (1.7%) še naprej nižja kot v evro območju (1.9%).
Cene proizvajalcev so se maja povečale za 0.2%, tudi bolj dolgoročna dinamika se je okrepila (medletna stopnja rasti je porasla z 0.7% na 1% medletno).
36
Najbolj so se povečale cene proizvajalcev izdelkov za domači trg (za 0.4%), medtem ko so se najbolj zmanjšale cene izdelkov za, hitro pešajoče, izvozne trge izven evrskega območja (za -0.5%). Zaradi opazne rasti še konec 2011 je, navkljub majskemu tekočemu zmanjšanju, bolj dolgoročna dinamika proizvajalčevih cen proizvodov za izvozne trge izven evrskega območja še naprej najvišja, medletna stopnja rasti je bila maja 1.7%, najnižja je bila rast cen izvoznih izdelkov za evro območje (le 0.7%)!
Kakšna so cenovna pričakovanja za naslednjih nekaj mesecev? Pri življenjskih stroških pričakovanja kažejo podobno dinamiko kot je bila v zadnjih mesecih dejanska. Tako je pričakovati, da bi cene storitev še naprej pešale, medtem ko opaznega pešanja cen blaga na drobno v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Tudi pričakovana dinamika proizvajalčevih cen peša, vendar počasi (čeprav precej bolj kot v evro območju); junija so pričakovanja že malo zaostala za dolgoletnim povprečjem. Hitro pešanje proizvajalčevih cen, če sodimo po pričakovanjih, torej ni na vidiku,.
Svetovne cene surovin so se v zadnjem mesecu (od sredine maja do sredine junija) v evrih zmanjšale za 1.4%. Padle so cene skoraj vseh skupin surovin, razen zlata in hrane; te so porasle za 3.9% oziroma 0.5%. V zadnjem letu so se cene surovin v evrih zmanjšale za 3.3%. Pri tem so se najbolj povečale (v evrih) cene zlata (za 16.5%), zmanjšale pa cene kovin (padle so še cene hrane in nafte).
8. Stroški dela se (glede na evro območje) še naprej zmanjšujejo, še zlasti močno v državi
Aprila so se povprečne plače zmanjšale za 0.1%, bolj dolgoročna dinamika (medletna stopnja rasti) pa se je povečala na 1%. Plače so se zmanjšale v večini sektorjev, najbolj v predelovalni dejavnosti (za 3.4%), porasle pa so le v šestih dejavnostih, najbolj v zdravstvu (za 1.9%).
Tudi v letu dni so se povprečne plače zmanjšale v večini dejavnostih, najbolj v šolstvu, gostinstvu in gradbeništvu (za približno 1.5%), medtem ko so najbolj porastle v istih dejavnostih kot v predhodnih mesecih (v rudarstvu ter še zlasti v oskrbi z električno energijo, plinom in vodno paro). V vseh dejavnostih javnofinančnega sektorja so se plače v letu dni znižale, najbolj v šolstvu , za 1.5%!
Eurostat je objavil stroške dela za prvo četrtletje 2012. Stroški dela v Sloveniji še naprej naraščajo opazno počasneje kot v evro območju. Tako so se v evro območju v letu dni (do 2012/I) stroški dela v gospodarstvu (dejavnosti B-N) povečali za 2%, v Sloveniji pa so se že drugo četrtletje zapored zmanjšali glede na isto obdobje 2011 (v 2012/I za 1.2%). V predelovalni dejavnosti, ki je v sedanjem obdobju stiskanja domačega trošenja, zaradi izvoza, ključna za gospodarsko aktivnost, so stroški dela v 2012/I po dinamiki (medletno) zaostali za evro območjem celo za 4.8 točk (v evro območju so porasli za 2.5%,v Sloveniji pa so padli za 2.3%).
Stroški dela gospodarstva
37
2009	2010	2011	2012
Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: medletne stopnje rasti
Stroški dela predelovalne dejavnosti
38
12 -i 1086420 -2-4
-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-
1234123412341
2009
2010
2011
2012
Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Medletne stopnje rasti
Podatkov o stroških dela za javnofinančni sektor v posameznih državah evro območja sploh ne objavljajo, oziroma močno zamujajo. Eurostat zato ne prikazuje stroškov dela za javnofinančni sektor za celotno evro območje. Zato je primerjava stroškov dela narejena s stroški dela dveh držav osrednjega dela evra (Nemčijo in Avstrijo), ki objavljata (čeprav tudi bolj poredko) te podatke. Očitno je, da po 2009/II, ko je plačna reforma pognala stroške dela v nebo, stroški dela v Sloveniji rastejo sistematično počasneje kot v Nemčiji, v povprečju tudi opazno počasneje kot v Avstriji.
Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: medletne stopnje rasti; podatki za Nemčijo za 2012/I še niso objavljeni; podatki za Avstrijo pred 2010/I niso dostopni.
Stroški dela države so tako v Sloveniji opazno manj porasli v obdobju krize (po 2008/IV kot v Nemčiji (in v večini držav evro območja), še zlasti, če se primerjava naredi z 2009/ II, ko je ekonomska politika že uspela zaustaviti rušilne posledice plačne reforme iz 2008.
FINANČNA GIBANJA
9. Davek na dobiček se je opazno zmanjšal
Podatki o javnofinančnih prihodkih so dostopni do maja. Še naprej (že sedem mesecev!) so, zaradi težav DURS-a z novim informacijskim sistemom, podatki nepopolni.
Skupni javnofinančni prihodki so se maja zmanjšali za 9.8% (za preko 100 milijonov), močno je padla tudi bolj dolgoročna dinamika. Maja so se opazno skrčili javnofinančni prihodki tako od neposrednih davkov in ostalih prihodkov kakor tudi od posrednih davkov.
Presenetljiv je predvsem močan medletni padec neposrednih davkov (medletno so se zmanjšali kar za 25%!), saj so veliki premiki timinga (in zato opazni nihaji prihodkov) običajni predvsem pri posrednih davkih. Podatki za maj potrjujejo (kot smo predpostavili že v predhodni številki GG), da je ključen prispevek k letošnjemu (aprilskemu in majskemu) padcu neposrednih davkov prinesla letošnja davčna reforma. Davek od dobička, ki se zaradi zaključnih računov (obdavčenja dobičkov iz predhodnega leta) prav aprila sezonsko vedno
40
močno poveča, je namreč letos celo močno padel (pri čemer je bil še v prvem četrtletju višji kot lani). Tudi maja, ki je iz istih razlogov sezonsko močan mesec, so ustrezni prihodki opazno zaostali za sezonskim povečanjem. Aprila in maja skupaj je ustrezen izpad prihodkov verjetno dosegel okoli 90 milijonov!
Padec neposrednih dajatev je bil še toliko večji, ker se je maja močno zmanjšala tudi dohodnina (v primerjavi z lanskim letom za skoraj 15%). Zaradi možnega premika timinga doplačil oziroma vračanj dohodnine (glede na lani), je težko oceniti, ali je (in koliko je) majski padec dohodnine posledica letošnjega popravljanja davčnega sistema. Verjetno večjega izpada zaradi spreminjanja dohodnine ni bilo, saj je skupen donos dohodnine v aprilu in maju letos praktično enak kot lani. Ker so maja opazno padli tudi prispevki (v medletnih primerjavah celo za 5%), ki sicer predstavljajo zelo stabilno komponento javnofinančnih prihodkov od neposrednih dajatev, bi lahko bilo hitro pešanje dohodnine tudi posledica potencialnega (opaznega) zmanjšanja plač po aprilu. Za končno oceno vzroka pešanja dohodnine (in prispevkov) bo potrebno počakati še kakšen mesec, ko bodo objavljeni vsi omenjeni podatki.
Tudi javnofinančni prihodki od posrednih dajatev so maja močno padli (za okoli 90 milijonov), vendar je bil v tem primeru padec verjetno posledica predvsem premika timinga vplačil (torej visokega aprilskega povečanja vplačil, na katerega smo opozorili predhodni mesec). Celoten padec prihodkov posrednih dajatev je povzročilo zmanjšanje davka na dodano vrednost za približno 90 milijonov. Vendar je bil povprečen donos davka na dodano vrednost v aprilu in maju večji kot v predhodnem letu in večji kot v povprečju prvega četrtletja. Ker se tudi pri davku na dodano vrednost obračunanem pri uvozu, ki ni pod vplivom premikanja vplačil (vplačuje se zvezno), ni dogodilo nič posebnega (ustrezna vrednost je bila maja praktično enaka kot lani), lahko sklepamo, da je bil padec posrednih dajatev v maju le posledica premika timinga vplačil (nazaj, na mesec april)!
10. Padanje dinamike depozitov se je zaustavilo
Tudi aprila so se skupni krediti podjetjem in prebivalstvu zmanjšali, vendar manj kot marca. Medletna stopnja krčenja je dosegla že 4.4%. Zmanjšali so se tako krediti podjetjem kot prebivalstvu. Krediti prebivalstvu presegajo vrednosti pred enim letom samo še za 76 milijonov (0.8%).
Posegi evropskih regulatorjev imajo pričakovane posledice. Tako kot je bilo v primeru Slovenije, kjer se krediti podjetjem zmanjšujejo že vse od sredine 2010, tako je tudi pri evropskem regulatorju EBA, ki je s podobno zahtevo v tretjem četrtletju lani sprožil prodajanje naložb bank in torej obrat v dinamiki kreditov, še zlasti gospodarstva. Krediti nefinančnim korporacijam so v evro območju dosegli najvišjo dinamiko v septembru, ko je EBA postavila zahtevo in (zelo kratek) rok za dokapitalizacijo. Ker je na trgu veliko
pomanjkanje kapitala, lastniki pa sami ne morejo izvesti dokapitalizacije, banke seveda sistematično rešujejo zahteve regulatorjev s krčenjem naložb, seveda predvsem dobrih, saj le takšne lahko zaprejo v kratkem obdobju, ki ga zahtevajo regulatorji.
Praktično zaprta (tekoča) plačilna bilanca je v 2011 največ prispevala k zaustavljanju padanja stopenj rasti depozitov, ki bi ga v nasprotnem primeru povzročilo krčenje kreditov. Stopnje rasti skupnih depozitov so se namreč začele počasi povečevati, podobno je tudi pri obeh komponentah, le da je rast pri prebivalstvu precej bolj sistematična kot pri podjetjih.
Krediti nefinančnim družbam
2009	2010	2011	2012
Vir: BS; ECB; lastni izračuni Opomba: medletne stopnje rasti po mesecih
Obrestne mere centralne banke ECB ostajajo še naprej nespremenjene. Navkljub temu se Euribor znižuje. Navzdol ga potiska predvsem nov triletni kredit ECB, ki ga je centralna banka prvič ponudila decembra lani. Euribor (trimesečni) je maja že padel pod 0.7 in se tako po decembrski intervenciji ECB že več kot razpolovil.
Posojilne obrestne mere se še naprej počasi spreminjajo - znižujejo, medtem ko depozitne obrestne mere praktično stojijo. Posojilne obrestne mere se znižujejo po desetinko odstotne točke na mesec, razen pri večjih kreditih podjetjem (preko 1 milijona). Dinamika obrestnih mer v evro območju je podobna kot v Sloveniji.
11. Aprilski presežek na tekočem računu izravnava štirimesečno bilanco
V letošnjem aprilu je bil po začasnih podatkih Banke Slovenije saldo tekočega računa pozitiven, 79.2 milijonov €, kar je bolje aprila 2011, ko je znašal 23.3 milijonov €. Sestavljajo ga presežek blagovne menjave 7.2 milijona € (leto prej je bil primanjkljaj -97.3 milijonov €), presežek storitvene menjave 148.6 milijonov € (147.3 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev -56.4 milijonov € (-52.4 milijonov) in primanjkljaj neto transferjev -20.2 milijona € (aprila 2011 je bil presežek 25.8 milijonov €).
42
V štirih mesecih skupaj je saldo tekoče bilance rahlo pozitiven. 2.5 milijona € (v enakem obdobju lani je bil le -67.6 milijonov €), kar je rezultat blagovnega primanjkljaja -229.9 milijonov € (lani -408.2 milijonov €), storitvenega presežka 528.1 milijonov € (lani 464.8 milijonov €), primanjkljaja v dohodkih faktorjev -258.6 milijonov € (lani -196.7 milijonov €) ter primanjkljaja v neto tekočih transferjih -37.1 milijonov € (v enakem obdobju lani presežka 72.4 milijonov €).
Saldo kapitalskega in finančnega računa znaša v prvih štirih mesecih letos 48.3 (še naprej dodatno zadolževanje !), v enakem obdobju lani je bil 135.6 milijonov €. Pri tem je bilo neto tujih neposrednih naložb za 136.5 milijonov € (v prvih štirih mesecih lani 147.1 milijonov €), neto naložb v vrednostne papirje -826.5 milijonov € (lani +2230.1 milijonov €), neto ostalih naložb pa 668.3 milijonov € (-2170.2 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se povečale za 38.4 milijonov €, medtem ko so v enakem obdobju lani porasle za 21.9 milijonov €. Statistična napaka znaša -50.8 milijonov €, v štirih mesecih lani je bila -68.0 milijonov €.
Plačilna bilanca Slovenije v EUR
predhodni podatki, z dne 12.06.2012 tokovi v mio EUR
		janua	- april	april	
		2011	2012	2011	2012
I.	Tekoči račun	-67,6	2,5	23,3	79,2
1.	Blago	-408,2	-229,9	-97,3	7,2
2.	Storitve	464,8	5281	147,3	148,6
21.	Izvoz storitev	1.448,40	1.502,30	3991	399,5
2.2.	Uvoz storitev	-983,6	-9741	-251,8	-250,8
3.	Dohodki	-196,7	-258,6	-52,4	-56,4
	Od dela	51,8	50.9	18.2	17.9
	Od kapitala	-248.6	-306.9	-70.7	-73.4
4.	Tekoči transferi	72,4	-371	25,8	-20,2
II.	Kapitalski in finančni račun	135,6	48,3	23,3	-121,4
A.	Kapitalski račun	-8,9	321	-21	25,7
B.	Finančni račun	144,5	16,2	25,4	-1471
1.	Neposredne naložbe	1471	136,5	94,5	-75,5
2.	Naložbe v vred. papirje	2.23010	-826,5	-361,8	109,9
3.	Finančni derivativi	-84,5	-0,5	-4,9	-1,8
4.	Ostale naložbe	-2170,2	668,3	284,3	-179,5
4.1.	Terjatve	-1.4471	-1.827,9	781	-376
4.2.	Obveznosti	-7231	2.496,2	2061	196,5
5.	Mednarodne denarne rezerve	21,9	38,4	13,3	-0,2
43
Konec marca 2012 je neto zunanji dolg Slovenije znašal 12047 milijonov €, kar je le 119 milijonov € manj kot v marcu 2011. Pri tem je bil bruto dolg 42.787 milijonov € (nov rekord), terjatve do tujine pa 30739 milijonov €. V bruto zunanjem dolgu se delež države povečuje in znaša 19980 milijonov € ali 46.7%. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so bile konec aprila letos 717.5 milijonov €, kar je za 7.6 milijonov € več kot mesec prej.
44
	mesečna rast	s o	iv CO o	rv co o	cn ou 03	co iv	o	co iv o	CD CD O	co o		o CD o	LC3 03 o	CO C^'		CO cn o	co ■šT C^'	co c^'		-.'	CO .'	CO O		c^'	.	2 LC3 .'	iv O	
Skupno	is S 2 le or p	en iv	03	o LC3 03	o iv C0	■št 0U 0U	03	LC3 C0~	cu	CD 03 co	CO 03 o	■šT	■šT CD o	o	CU C^ c^-	CO c^'	CO c^ c^'	c^'		■ŠT	.'	CO LC^'	iv cu -2'	03		LC3 c^'	CO -.'	cn 03 .'
	v o mi	CD CO en m cu	co ■št o cn cu	S 0Ü co	CU co rv cn cu	iv cn cu	o LC3 CO cn cu	CO cu 0U	o o 0Ü	cn iv ■šT cu	cu O iv CD	cn cn co cu	CD LT3 CU	CU CO LC3 CU	co ■ŠT P!	■šT CU LC3 CU	03 ■šT 2	co iv LC3	CO CO LC3 iv	■šT iv LC3	2 CD ■ŠT 2	6 CD LC3	2 o CD iv	LC3 CO cn 2	rv c^	O C^	iv CD ■šT 2	CO co iv 6
	a n čt o> £ CO P er m	o LC3 o	CD	LC3 03	CD LC3 0Ü	cn iv	cn cn LC3	O ■šT 03	iv ■ŠT o	o		■šT C0 o	cn CU o	C^'		CO c^ o	CD 0^ C^'	iv		CO	CO cu -2'	CO		cn c^ LC3	03	cn	2 -.'	
Širša država	t i s s £ le or p	LC3 03	iv cci	CO ■ŠT	rv LC3 o	o o	iv iv 0Ü	O ■šT 03	55 CU	CD LC3 co	CO ni	o cu o	■šT o	CD	O	0^2	L(3		CD 2'	■ŠT 03 03	2 LC^'	c^' -2	cu ^f	iv -2'	2 -.'		■šT LC3	6 LC3
	CD mi	CO iv o cu	cu OU cu	CD CU LC3 CU	cu LC3 CU	cu LC3 CU	CO ■šT ■šT CU	CU O CU	■šT C0	cn cn	LC3 CO LC3	co 0U	co o CU	O O cu	CD CD	co o cu	CD 0Ü	03	■šT o CD	03	■šT o 2	iv co 2	co co 6	co ■šT ■šT 2	2 o	6 CO	CO CO	6 iv LC3
CD S CO d	a n čt OJ tn en p er m	iv CD	cn cn o	rv C0 o	rv LC3 03 0U	cn iv LC3	CD cn o	CD o	C0	co iv o		cu LC3	iv	LC3 03 c^-		■šT LC3	O -2'	cn		■ŠT LC3	6 LC3 2'	2 2'		6 c^ -.'	co ■šT	6	LC3 C^ .'	
r CO C CO o v <u	t is S £ <u o p	■ŠT o	o OU	CO iv 03	0Ü 0U	cn CD 03	CO ou 03	O ■ŠT 0U	co cn c?	CD cu o	CU O	cu 03	CD 03	O 03	CD 03 ^f	CO 03	CD C^ 03	iv LC3	LC3 cn o	ai	■šT 2'	CD ai	co cu LC^'	co c^	. c^'	iv [v LC3	CO 03	iv LC3 C^'
-U CO CD v C	CD mi	en m cn iv	03 CD cn	LC3 O ■šT O	cn CD co co	LC3 CD iv	cn CD	iv C0 ■ŠT	cü LC3	cü CD	cn cu CD	co LC3 LC3	■ŠT	LC3 C0 LC3	C0 LC3 iv	cn cn LC3	CD ■ŠT LC3	2 cn LC3	CO co iv	CO O 6	6 cu 6	LC3 CO LC3	■ŠT 03	cn 6	■šT	■šT ■šT	LC3 cn LC3	iv ■šT
	a n čt oj <n en p er m	m ■šT o	co iv o	O O O	co iv 0Ü	■šT CD 03	cn	O ■št o	cn 03 o	cu o o		CO LC3 O	C^'	CD C^ O		2 C^'	iv CÜ	C^'		CO o	■šT .'	CO O -.'		cn	iv 03	6	03 -.'	
Prebivalstvo	t i s £ 2 le or p	CD cci	co iv	C0 03	o 03 0U	s o	cn 03	iv CU 03	cu LC3 ■šT	iv ■šT o	co cu c\j	cn ■ŠT	CD ■ŠT LC3	■ŠT CÜ	CU c^'	O	2 cn LC3	CO 03 2'	LC3 03 2'	2	2 03 .'	2 ■ŠT -.'	LC3 .'	cn cn	co 03 6'	CO LC3	CO 03	lc3 c^
	V o mi	m m cn m	lc3 O cu rv	co ■šT cu cn	cu lc3 co co	co iv lc3 cn	cd cd cn cn	■ŠT co ■šT	lc3 cn co	cn lc3 cd	co co ■šT ■šT	iv cu cd	cn cn cd	iv Pi	Pi o lc3	iv Fš	cn cu iv	C3 co	iv ■šT cu lc3	■ŠT iv iv	03 cd	lc3 P!	lc3 lt3	6 6 cn cn	co cu lc3	■šT	■ŠT co cd	6 co cd ■ŠT
	o t e	cd o o cu	rv o o cu	co o o cu	cn o o cu	o O cu	o cu	O cu	cu	co		■št	lc3	cd		iv	co	cn		.		2		cu		2	co	
Izvozne cene EU27**	medleta stopnja	CO cd	LCD	CD oi	■šT CO o	7 0U LCD	LCD ■ŠT ■šT	UD 7'	CD iv CD	CD LCD LCD	■šT CD CD	LCD [V ■ŠT	CO CD OD	CD CD	■ŠT CO	CO CD CU	7 r^ OD	CO OD cd	■šT c^ OD	CU C^ LCD	CD ^f	CD C^ LCD	7 CD LCD	LCD ■ŠT	CO U^ OD	CO C^ LCD	CO OD ■ŠT	co ■ŠT ■ŠT	lcd CU ■ŠT
	J2 CD d in	■ŠT cd o	CD ■ŠT CD	CD CO CD	o iv o	IV oi	[v iv	[v	cn cd'	CU iv		CU iv	'7 CD	'7 CD	CD CD	CU r^'		CD [v	'7 r^'	OD	OD 00	CD O CU	cn	'7 r^'	■ŠT C^	cd CU	OD C^' CU	'. C^' .	'. C^' .
Izvozne cene Slovenija**	a n ja t jn -2 a. "a o et E m	co	oi	■šT OD	CU CO	lcd IV oi	7 lcd cid	o CU cid	7 cd 00	lcd ■šT 7'	■šT ■ŠT 7'	CO CD	CO CO CD	7 CD ■ŠT	cd lcd 7'	lcd C^ CD	CO CD cd	O CD CD	CO CD lcd	cd C^ lcd	U^'	CO CU 7'	lcd C^ CD	7 lcd CD	■ŠT lcd	co OD lcd	■ŠT	O OD lcd	lcd cd
	J2 cd ■a in	■ŠT UJ o	[v lcd o	CO CD O	OD iv o	CO CD	cd K	'7 OD	OD lcd	OD [v	lcd lcd	■št od	'7 iv	CD lcd	OD [v		OD [v	OD cn	CU od	m	C^ C^' CU	U^ C^'	0^ od	U^ r^'	■št C^' CU	■ŠT C^	C^ C^' CU	cd C^	C^' CU
* z* ov 7 E	a n ja t jn ® a "a o et E m	o	[v UD	■št lcd	cd co	CO cd oi CU	7 ■št cd	CU OD OD CO	lcd [v lcd CU	■št iv iv	CO cd ■št CU	cd [v ■št	7 CO c\J CU	CO CM	CU CU CU	lcd 0^ OD	o CO cd	7 OD C^'	CO [v od	CU od	OU	O 0^ O	lcd	7 OD	■ŠT C^ ■šT	o o	co 7'	CO lcd C^'	cd CO 7'
	E	co co CD en m	5D CU iv OD CU	O CD CD CO O OD	CD OD CD o CD o	■ŠT O lcd c0 CO CO	o co co o co lcd	CU cd lcd CO O	lcd Fš O CU	7 CO CO cd co	■ŠT cd 5 cd CO	CU ■ŠT CO OU	CO CO cd o co	ud cd ■ŠT CU	OD fv 7 CO	cd lcd OD CU	o CO ■šT CU CU	CU cd lcd OD	CD CU CU co CO co	■šT CU cd OD	CD CU O iv CO	■ŠT ■šT cd lcd CO	7 CD CU ■ŠT O ■ŠT	o CO CO o co lcd	■šT CU O ■šT CU	co 7 CU co co	o o cd iv ■šT	CD CD CO ■ŠT O ■ŠT	CO OD
Izvoz Slovenije izven EU27**	a n ja t jn ■S a. "a o et E m	[v OD	CO lcd	O CD CD	7 CD oi ou	cd CD	7 CO cd	O OD CU	■ŠT OD od CU	o ■ŠT	■ŠT ■šT CU CU	CO OD OU	7 ■šT C\J	lcd cd lcd	CO ■ŠT CD	r-^ lcd	co	■ŠT OD U^'	■šT CM	0^ C^'	lcd cd O	CO [v CU	CO lcd 7'	7 CO cd	CO r^ OD	CO ■šT	cd CD	CD r^ 7'	O CD O
	E	OD ■ŠT co m	CD S cd	7 O S	OD iv iv lcd	cd lcd CO cd	lcd lcd CU 7	7 ■ŠT ■ŠT	CU ■ŠT lcd	■šT ■šT cd	CO CO cd	CU cd lcd	CO o cd	cd lcd cd	cd lcd CO	O CO cd	lcd iv lcd	CU iv cd	cd iv CO	■šT CU cd	O lcd cd	cd cd	O CD CO	lcd lcd CU 7	CO o lcd	cd cd lcd	cd CO cd	o cd iv	5D cd
Izvoz Slovenije*	a n >U -U <D m en p CD m	m co	lcd CO CD	CO cd O	CD CO OU	cd CD cd	CU CU OD	CO OU	■ŠT	iv 0^2		CO ■ŠT CD~	7 ■šT	7 CD O		CD CU	CO CM	7 r^ c^'		o c^ CV	O OD O	7 0^ C^'		CU CU OD	CO CM	cd [v O	■šT CU C^'		O
	t i s ■E £ <D o p	en iv	[v lcd	■ŠT iv	lcd c0 od	CU CD ■šT	O ou	CU OD ■šT CU	CO lcd cn	co CD cd	S od	7 ■ŠT lcd	co ■šT CD	lcd CO 7'	CO CD cd	O lcd U^'	7 OD lcd	o lcd cn	o	co c^ 7'	cü C^'	cd C^ lcd	lcd CU 7'	O CU	CO CU cd	■ŠT ■ŠT	O c^.	7 [v .'	CO C^ .'
	E	o CD iv CD	7 CO OD cd	■šT CU iv CD	cd O O cd	5D CU C0	CO lcd ■ŠT O CU	CD lid	cd iv lcd	7 cd CO	5 CD ■št	cd iv cd	cd od	CO CD iv	cd CO CU lcd	■št cd cd	CO CD ■št	CO	cd o lcd	lcd lcd iv	o ■št CO	CU lcd lcd	7 ■št lcd	CO lcd ■št o CU	cd cd lcd	cd	CD CO CO	cd cd o lcd	o
	o t e	CD o o cu	iv O O CU	CO o o CU	CD O O CU	O CD CU	CD CU	\ CD CU	CU	co		■ŠT	lcd	cd		7	CO	CD		O		CU		CU	CD CU	CU	CO		■šT
45
46
CD C (D * O * CD r^ C CU N -J g ÜJ u	medletna stopnja	UD OD	CD o	r-v CO	OD UD CD	LTD CD OD	o CO o	CO CD OD	CD K	7 CD K	■ŠT CO K	OD ■ŠT CU	CU CD"	K	LtD OÍ	CO CD LTD	o OD 7'	o OD 7'	CD r^ CD	O OD O	o ■šT C^'	CD CD OD	CD r^ C^'	O c^'	O CD 7'	■šT LTD 00"	u^ CD	CO OD 7'	CU LTD LTD
	J2 CD d in	O		op CU	CD CO o	CO OD CU	CU K OD	LTD ■šT OD	OD ■šT OD	OD K OD	■ŠT LTD OD	LTD K OD	■šT LTD OD	C^ K OD	'7 CID OD	UD OD	'7 r^' OD	LTD CD OD	0^ UD OD	OD C^' OD	C^ C^' OD	op	CD en OD	C^ K OD	CD OD ■ŠT	0^ LTD ■šT	UD ■šT	OD LTD ■ŠT	LTD ■ŠT
Uvozne cene Slovenija**	a n ja t jn °¡ a. TJ O et E m	o OD	CD OD	CO CD	CD cn	LTD CD CO	OD OD OD	■ŠT CO ■ŠT	O CU LTD	CO CO OD	■ŠT CD ■šT	OD CU OD	OD CO CD	CO LTD	OD r^ CD	LTD OD LTD	LTD	CU LTD 7'	CD CD LTD	OD CO LTD	■šT LTD OD	CU LTD	CD CD	OD OD OD	7	LTD CD LTD	OD OD	LTD OD ■ŠT	CO CU
	J2 CD ■a in	r-v UD	CU o cu	CD CO CU	CO r^	CD CO CU	r^ OD OD	■šT LTD OD	LTD OD OD	OD OD OD	■ŠT K OD	CD K OD	LTD CD OD	0^ K OD	■ŠT r^' OD	LC^ r^' OD	LTD OÍ OD	CD	■ŠT C^' OD		OD	LTD OD OD	LTD C^' ■ŠT	'7 OD OD	C^ C^' ■ŠT	LC^ LTD ■šT	U^ C^' ■ŠT	■ŠT OD ■ŠT	CD O ■ŠT
* * cu U LU z o v u	a n ja t jn ® a. TJ O et E m	CD ■šT	CU UD	CU CO	o r-v CU cu	O OD CU	o	CU CD CU OD	CD ■ŠT CID CU	LTD K	OD ■šT CU	CD r^ UD	O UD	CD C^ C^'	CU LTD	CU CU LTD	CD	CU C^ LTD	CD K	LTD LTD C^'	CD LTD OD	CD C^'	LTD CU ■ŠT	O	CD	7 C^'	7 ■šT	OD 7'	CO 0^ OD
	E	CD cn CO 5D OD	0Ü CU CU ■ŠT	CD 7 CU o LTD LTD	OD OD CO cn	7 ■ŠT cn cu CO ■šT	o LTD OD CD	7 CD CO cn OD	7 CD CO O OD	CD CD ■šT	LTD CU ■ŠT CO	■šT CD O CO OD	CO OD CD OD ■ŠT	7 LtD r^ OD	CD CU CD	CU OD OD CO OD	7 LTD CU O ■ŠT	OD OD CU	OD CU r^ O CU ■šT	O CO ■ŠT OD ■ŠT	CU O O LTD ■ŠT	CD OD ■ŠT OD	CU CO r^ CU CU ■šT	O LTD CO CD	CD CU LTD CO ■ŠT	OD U^ LTD ■ŠT	CO CO CO ■ŠT LTD	O OD O CD ■ŠT ■ŠT	LTD OD ■ŠT
Uvoz Slovenije izven EU27**	a n ja t jn ■S a. TJ O et E	o CU	■šT	I-v OD	LTD CD OD CU	■šT op OD	CD CD OD	CD CD OD OD	■ŠT CU OD CU	o OD	OD CU OD	CO CD CID CU	CD CD OD	LTD C^ CD	CU CD LTD	O ■ŠT CU	CD C^ C^' CU	CU LTD	OD CD ■ŠT	CD U^ C^'	CO OD CD	CD OD LC^'	OD c^ op	CD C^ OD	LTD	LTD C^ C^'	7 LTD CU	CD C^ C^'	OD ■ŠT
	E	r-v OD r^ CU ■šT	CD CD LTD O CD	CD CD ■ŠT CU 7	7 CU LTD LTD	CU cn cu 7	o LTD CU CO	OD LTD CD	CD LTD CD	CU LTD 7	■ŠT CD O CU	CD O 7	■ŠT CO CD	CO LTD CD	LtD O CU	CD	CU CD CD	CU OD 7	LTD OD O CU	O rv	U^ 7	CD CU CD	o o C^	O LTD CU CO	CD Fv	CD LTD CD	OD OD 7	O CU	7 LTD CD
Uvoz Slovenije*	a n >0 -U CD cn cn p CD m	cn CU	7 CO CD	LTD CD CD	7 I-v OD CU	■šT ■šT	o ■ŠT ■ŠT	■ŠT LTD CU	LTD OD CU	rv CU		CD ■ŠT O	Ltp	CD ■ŠT		CU OD CU	LTD CU O	C^ CD		LTD C^'	CO C^ C^'	CD ■ŠT O		O ■ŠT	OD C^ C^'	"i	LTD C^'		LtD CD
	t i s £ £ <D o p	OD OD	CD CD	LTD CD CD	■šT cn UD CU	cn CU CID	CD LTD CU	CU CD CD CU	LTD CD CU CU	LTD CO OD	CU CU	O CD OD	CD C^ ^f	OD	CD CU	■šT ■ŠT LTD	CO CD K	CU C^ ^f	CO CU CU	OD C^ OD	LTD LTD LTD	7	CU LTD ^f	CD LTD CU	CU r^ C^'	7 C^'		CO C^ OD	CD C^ C^'
	E	OD OD CO	CD OD CU CU	CO ■ŠT CD CU CU	OD 7 r^ CD	■šT o LTD cn	■ŠT LTD cn CU	O CD LTD	CD Fv	■ŠT CU O CU	CU OD OD LTD	CD CD	7 CD CD	LTD CU CO	U^ LTD LTD	7 CU r^	O r^ CD	OD OD O CU	O OD ■ŠT LTD	^ CO	LTD r^ CD	CU CO r^	OD CD LTD	■ŠT LTD CD C^	■šT PÍ	CD LTD r^	OD O O CU	7 O LTD LTD	LTD CD
	o t e	CD o o CU	r^ o o CU	CO O O CU	cn o o CU	o o CU	CD CU	\ CD CU	CU	OD		■ŠT	LTD	CD		7	CO	CD		o	'	CU	>	CU	\ CU CD CU	CU	OD		■ŠT
Anketna stopnja brezposelnosti	Slovenija	cn ud	cn ■šf	■št ■št	o CD	cu n	cn o od	lo od	CD od	lid od	lid od	o od	k	lid k	k	0^ r-c	0^ r-c	o od	cn k	od	od	cn od		od c^'	c^ c^'	cn 0d	cn	0d
	m z) E	r<	■št	cu r<	o od	lo od	CD CD cn	od 03	cn cn	r^ cn	co cn	■št 03~	od od	od 03	od t^'	■št t^'	lid c^'	c^'	lid c^'	cn cn		o	o o	o	r^ c^'	CD o	c^'	■št c^'
	cu z) E	ou od	F<	o	cn co	CD cn	■št CD cn	03 cn	cn cri	co cn	cn cn	■št 03~	■št od	od cn	t^'	od t^'	■šT c^'	cn	c^'	c^'	o o		c^ c^'	c^'	c^'	o	o	od c^'
Trgovina na drobno EU27	a n ja t jn -2 a. "a o et E m	■št	m od	od	o od	ou	o od	o od	lid cu	o'	op	CD od	cp'	r^ c^'	■št	o	c^'	c^'	r^ c^'	■št	c^'	op	op	r-v	c^'	od	c^ c^'	o
	ks cd ■a in	cd o ■št o	od r^ n o	CD cp	CD r^ n o	■št od o	lo op	lo o od o	Fv K cn	od K o	cn CD cu o	cn cu	o ■št od o	od o	ltd c^'	od	CD cn od o	c^' o	od co o	cu lid	co od	co o	od ■št od cu	od od lid o	cn c^' cn		co r^ lid o	od op
Gradbena aktivnost EU27	a n ja t jn ■S a. "a o et E m	■št	r-N od	F<	CD op	■št	r^ o o'	CD o'	co ■št	j;	op	■št o	o c\j	lid ci^'		c^ od	CD	op	c^ c^'		op	c^'	r^ o	lid o	r^	lid	o lip-	li^'
	ks CD ■a in	co cu n o	c\j	od od od o	lo od od cn	lo co co co	cn co cri co	cu o CD	o cu co	od od cn	co od co	lo ■ŠT od cn	od O CD cn	CD t^' cn	c^ CD cn	co cn CD cn	co cu od co	od c^ c^' o	od ■šT od cn	CD ■šT c^' o	ltd c^' cn	■šT o c^	o c^ cn	co lid r^	o cu od	CD cu c^' cn	lo r^ c^' r^	0^ od co
Predelovalna dejavnost EU27	a n ja t jn ® a. "a o et E m	CD ■šT	cn od	■šT	ou ud	od N	o co ■ŠT	od	CD cn	od CD'	co'	CD CD	od CD'	cu od	od lid	■šT	0^ lid	o od		c^ cu	lid	c^ c^'	lid	c^ o	c^ CV	r^ o	c^ c^'	c^'
	ks cd ■a in	co r-v OD O	■šT o od	lo o co o	op od	od cn r< cn	■šT od o	o lo lo~ cn	co o cn cn	03 cn o	o lip cd	cn lid cu o	cn CD lid o	lo lid K o	co cu lid c^	cn ^f o	o c^' cn	lo c^' o	cu op cd	cu c^ c^' o	■št od o	■št cn lid cn	■šf o	od c^ lid cn	cu r^ c^' cn	od 0^ 0d c^	cn o o	■št cn cn cn
Industrijska produkcija EU27	a n ja t jn ® s. "a o et E <°	o ■št	od od	ou ou	ou cd	lo CD	o ■št od	cn cd	lid K	■št	od cd~	cn ■št	od ■šf	c^ c^'	od	lid od		cu	od od	cn o	o	cM	o o	lip	lid		lid	c^'
	ks cd in	o o od o	Sp	od od o	co od	co od n cn	lo cd	o lo K cn	lo cn od cn	od cu od o	cd lid cd	o o' o	cu c\J o	cn od od c^	op cd	cu op cd	cu r-C co	o	cd cn K cn	lo r^ c^' o	cd c^' c^	lo cd cn	cu c^ od o	lid cn	co cn	cn ^^ c^' o	co r^ c^' cn	c^ K cn
Leto		cd o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	o o cu	cd cu	\ cd cu	cu	od		■št	lo	cd			co	cn		o		cu	>	^ cd cu	cu	od		■št
47
48
Poslovni optimizem EU27	Slovenija	co od	cd	co cu	-16.44	o ■št cu	cu cd cu	,6 ■št	.7 od	03	.4 od	■št ai	cd	■št cd'	od [v	cu	p	lc^.	lcd	cd iv	03 r^.	.3	[v co	a?	c^ co	otn,-	lcd		.6
	7 cu z) E	cd	iv co	en o o	3 lc3 cd cu	3 lo	3 03 cu	cu	od	03 ■ŠT	co'	od ■št	03 cu	lcd	03 cu	cu cu	■št cu	a^ lo	p?	r^ a?	lc^ cu	lcd od	.'	lcd co		lc^.	lcd ap'	03 lc^.	0^.
Trgovina na drobno pričakovanja EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	7 lo OG	cu	03 cd [v	4 lc3 od	cu 03	lo co -6,	o cd'	cd od	■št ■št	lo ■št	cd f'	■št	od o'	cp'	en od	.3 ■št	.' od	.'	.' ai	.6 od	co od	r^.	.4 ci^.	.7 CU	c^.	.7 od	c^ lcd'	0^ cd'
	a a n jn S o +j os	o cu	■št	co lo co	cu 03	cu cd 6.	4 cd o	o cu	od ■št	.3 cd'	cu ■šf	ai	cd od	■št cu	iv cd	o f'	cu iv	a?	co lcd'	[v op	■št	.' c^.	iv iv	.4 od	co		lcd	c^ 03	cu cu
Naročila, gradbeništvo EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	cd o iv	3 ■št	7 03	03 cd od cu	co cd cu	cu ■št	o'	iv lcd	03 03	cu od	03 03	cu K		cu cd'	cu 03'	co cu	op		od c^.	lc^ ■št	co cu	lcd c^.	lcd	c^.	co cd	03 ■št	c^ 03	
	ks čil oj p 1 E	■št cd cd	7 o	■št cu iv	3 03 lo -4	lo cu 03 -4	od o' -4	,7 od -4	03 ■št -4	.4 lcd -4	.3 cd' -4	co cd' f	.4 K op	cu od op	co od op	.7 03 op	.4 iv op	.7 r^. op	.3 ci^. '3	.7 od '3	.' r^. '3	.' od '4	.' c^. '3	.6 od '4	c^ c^. '4	.6 od '3	lcd	r^. '3	lcd
Naročila, predelovalna dejavnost EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	■št cd lo	cd cd lo	7 ■št co	03 ■št iv -3	lo cd co cu	o iv cu	lcd cd' 3	03 od cu	lcd eri cu	cd o' 3	co ■št cu	.' cd	.7 iv	lcd 03'	cu	cd cd	■št	c^ ci^.	od c^.	c^.	.6 c^.	co	od en	co	.6 c^.	.'	.4 03	.' lcd
	aa n jn os	iv cu	cd od ai	lo lo	o o 03 lcd	6 03 ■št cu	co cd.	cu	lcd o	iv cd	co ep	lcd lo	k	lcd lcd'	cd cd	co	c^ c^.	.7	.'	lcd r^.	c^. cu	c^ cu c^	.' c^.	.4 c^	.6 od	.3 c^.	co ai	.' od	.' oi c^
Poslovna klima EU13	a ab S E te e =a E ee E k. s	-	■št cu o	7 ap	7 cu	cu 03 cu	cd		03	lcd	03	03 o'	cd o'	lcd cd'	iv cd'	cu cd	.6 c^.	c^.	lcd c^.				op			iv			
	a ja s ® o 4j os	m o	en cu	co co o	lo lo cu	lo ■št cd	o cd cd~	lcd	lcd	■št	lcd	03	o	03 cd'	p	■št cd'	o	o'		cu cp'	■št c^.	od c^.	od c^.	c^ o	c^ c^.	od c^.	c^ c^.	lcd o	co o
	o t e	cd o o cu	iv o o cu	co o o cu	03 o o cu	o cd cu	cd cu	\ cd cu	cu	3		4	lo	6		7	co	'		'		cu		cd cu	cu	3		4	lo
Poslovni optimizem	medletna sprememba	CO o	03	03 U3	CD 03	o ou cu	cp~	o	■ŠT o'	■ŠT LT3	CD 03		Li^ c^'	c^ c^'	c^ cu	03	c^'	03 03	0^'	c^'	■šT up			0^ up	c^ 03	'8 c^'	03 00	-15,□	'8 03
	a ja fš ra O 4J os	CO 03	CO)	CO	03 ou ou	03 o	03 o		03 K	CO LT3	r^ LT3	03	LT3	j;		C^ C^'	j;	r^'	0^ CD	r^ K	C^ cu	c^'		LT3 c^'	0^8	c^	0^'	c^	C^ a5
Trgovina na drobno pričakovanja	a a b S E te e =5 E ee E k. s	?	CO ■šf	■šT o	m o op	CO ■ŠT cu		CO CD~	o cu	03 o'	CO cu	r^ 03	r^ 03	03 c^'	up	C^	LT3 C^		a5	c^ 03	03 03		03	CD CU C^		■šT c^'		03 LT3	03
	a a n jn S O +J os	CD co	03 CD ■ŠT	m o co	o o	03 ■šT cu	■ŠT cu	o K	LT3 ■ŠT cu	CD CD~	■ŠT 03	c^ c^' cu	03 LT3 co	c^ CD cu	c^ 03 cu	c^ 03 CU	C^ c^'	LT3 03 CU	Ol c^	c^ co	C^ C^' ■ŠT	0^ K	Li^ c^' co		03	c^ r^'	c^ 03	'5 r^' co	'8 K co
Naročila, gradbeništvo	a a b S E te e =a E ee E k. s	r-v 03	■ŠT 03	U3 03	CU U3 up	r<	03	CU	■ŠT cu	0^8	CD 03	CI^'	0^ 03	LT3 03	03		LT3	r^ C^'	cu		C^ ^f	c^	co K	CD cu	0^ LT3	c^ ■šT	c^ 03	03	^^ c^'
	ks čil CD P I 1	■šT CD	CD 03	m CD	CD	CO 03 CD	03 03 up	CO 03 rv	cu LT3 rv	CD LT3 rv	CD	03 03 03	Li^ r^'	LT3 K	^^ 03 up	O	LT3 03	5p	c^ c^'	03 c^' up	C^' up	'8	c^ 03 up	'8 "p	0^ C^'	"P	c^ o	'5 "p	LT3 -5
Naročila, predelovalna dejavnost	a a b S E te e ^ E ee E k. s	CO 03	CO 03	CD N CU	■ŠT ou f	r< co	CD K	CD U3 cu	03 LT3 cu	LT3 o cu	CD 03 cu	c^ CI^'	c^ CI^'	c^'	'8	Ol		0^'	co CD	'8 c^'		c^	0^ 0^'	03 0^'	C^ CO	c^ 03 cu	'8	'8	'□ C^' -8
	aa n jn os	m ■šT	CO CO	CO 03	r-v 5?	CD ■ŠT CU	LT3 U3	CU	o 03	CD	LT3 CD~	c^'	0^ K	03 o	c^	03	CU 03	c^	c^ r^'	c^ 0^'	•G ai OJ	c^ r^' c^	■šT 03 cu	03 ■ŠT C^	C^ 0^' c^	'8 03 up	03 03 -8	'8 03 -8	'8 r^' -8
Gospodarska klima	a ab S E te e =a E ee E k. s	N	03	CU	m U3 CU	03 ou	o ou	co	■šT	cn	03 LT3	co	CD	-	c^ LT3	O	O	-	03 o		c^	cu	c^'			op	03	cu	
	a ja tš ra O 4J os	CO o	■ŠT 03	CU cu	CO ou CU	CO CO	r^ CD	rv	03	CD	03 up	03	c^		03 0^'	03			03 in	o	cu	■šT	c^ c^'	cu		cu	r^8	LT3	co
	o t e	CD o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	o o cu	CD cu	\ CD cu	cu	co		■šT	LO	CD			8	03		o	'	CU	>	\ cu CD cu	cu	co		■ŠT	5
49
50
Oskrba (el., plin, voda)	mesečna rast	CD O O	CD en o	0.00	■šT CD cp	CD o cp	en o 0,	CD o~	■šT 0'	rv 0'		cu -0'	LO CU 0'	cu		03 Li3	LO C^ 0'	CO ■ŠT 0'		cu c^ 0'	cn LI3	0'		cn 0'	■šT c^ c^'	0'		co cu 0'
	t is S £ le or p	03 O	j;	en o	m N	co o	CD ■ŠT	o	03 CD'	CD 03	en cd'	Lii	CU 03	■šT c^'	0^ 03	■ŠT ■šf	op	C^'	Lii	^f	03	c^	c^	c^'	CD	Lii	0^ r^'	LID
	ks CD ■a C	CD OD CU	cu ni	cu cei	m r< o	co r< o	on co	on en	■ŠT 03 en	CD 0Ü 03	'0 LTD 03	CO OD co	CO CÜ CO	LO r^' r^	03	C^' CO	c^ ■ŠT co	CO	'0 03 co	cn o cn	c^ c^' 0	Lii 0	LI3 03 03	CD	^^ OD 0	03 r^' cn	^^ c^' 0	OD OD co
Predelovalna industrija	a n čt a> £ to P er m	CO m o	m CD o	co o o	r^	■šT C0 0.	m ■šT cp-	m ■ŠT 0'	co o	CD to		■ŠT CD -0'	0 CO 0'	cu c^ -0'		cv	.	03 CM		LO CM	LTD -0'	r^ c^ 0'		co	5p	LO		0 op
	t i s S £ le or p	m CD	m n	r^	r^ r<	CD n	0U	cn ■šT	K	LTD K	LTD OD	CD OD	LO Lii	c^			C^'	c^ c^'	OD cp-	r^ c^'	CO cp-	OD a?	0^ 0^'	o	c^ CÜ	co CM		LID oi
	ks CD ■a in	cu cd cu	■št cvi co	cu o co	o	C0 ni	Lii O	■ŠT K en	r^ CD en	CD OD	'. ■šT O	LTD O O	r^ OD	■šT	LiD OD O	0'	'0 OD CO	03 Lii	CD	LI3 CI^' C^		OD OD cn	r^ 03 0	'0 OD cn	c^' cn	Lli	c^ ■šT 0	■šT oi 0
Rudarstvo	a n čt CD w CO <p er m	cu m o	en CD o	cu co cp	en cu cp	0 o	co -0,	co	LTD K	LO O -.'		CU CU	cu 03	cu c^ 0'		03 c^ c^'	0 OD ^f	■šT 03 Lii		LO r^ 03	C^'	cu 03 CÜ		-0'	03 LI3	cu c^ r^'		co
	t is 5 £ <U O p	m o	CD cd	CD	CO	CVi	K	CD LO	r^ o	■šT m	CU LO	OD	■ŠT cü CM	c^'	CU	Li^ a5	OD K		OD C^'	c^ cd	LID CM	03 ci^'	c^	K	c^ c^'	r^ c^' c^	c^ a?	LID
	ks CD d in	o ni	cu on	co r<	r^ cd	m N cu	r^ 03	'0 0Ü en	r^ 0D en	'0 CD'	CU CÜ O	03 CD	■šT 03 0	0' cü	OD	'0 Lii CU	C^ C^'	c^ ci^' co	'0 K cu	LID LID CO	c^' ■ŠT	c^ c^'	op OD	03 cn	c^ 03 co	c\J cn	c^' cn	'. ■ŠT
Skupno	a n čt CD W co P er m	cu m o	cd m o	cd o o	■šT CD	co r^ 0.	■ŠT cp-	0 m 0'	cu 03 -0'	r^		LTD -0'	0 0'	LO 03 -0'		03	0	r^ 03 -0'		r^	LO OD -0'	cn o		CD	LO Lip	co r^ 0'		c^'
	t is le or p	cd	cu cei		r^ cei		CD 0Ü	'0 ■šT	03 cd	r^ CD'	O OD	OD		03	C^ ■ŠT			CD CÜ	c^ c^'	c^'	C^'	m	op	c^ o	c^ ^f	c^ CM	r^ c^'	OD
	s k cd in	r^ cd cu	m	on cu	cd o	C0 Lii	■ŠT ■ŠT o	m 03 en	03 K 03	■ŠT K	■šT ■šT O	CO OD 03	03 o		OD r^' o	03 03 03	C^ OD CO	c^ OD	r^ c^' 0	ci^' o	op	LID cn	'. 0	c^ c^' 03	co o 0	■šf	0	0^ CÜ C^
	o t e	cd o o cu	r^ o o cu	co o 0 cu	en o 0 cu	o O cu	o cu	\ CD CU	cu	co		■ŠT	LO	.			CO	03		0		cu		o cu	cu	co		■ŠT
		mesečna rast	cd CD	cu CD o	CD	lcd O 0U o	CO CD		co IV	cd CD o	cd cu		CO CD cü	■ŠT od	cd ■ŠT		co c^ CD'	IV CD CD'	lcd CM		lcd a	CO C^ CD	O		O CU c^4	O 02	co ■šT		
	2 >CJ O C CD D cn	-U ._ CO S 2 Ol CD	cd	CD CD	j:	CD 0U	hd	co hd	cd ■sf	cd	iv cd		CD od	CU f'	cd cd'	CD	■sf	CD [V	ai	ai	cn	C^	Gl	ci	c^ c^4	od CD	cü	c^4	
																													
		O O O >	iv rv iv	03 cu co	cu ltd co co	co o co co	CU IV IV co	O ■šT CU cd	cd IV lcd	co ■šT lcd	lcd	o cd cd	cd co cd	■ŠT co cd	03	■t co oü	8 co co	cd lcd	cd 8	■št co co	co cd	cd ■šT ■šT	•t IV ■šT	h3 h3 h3	IV IV h3	h3	co h3 h3	IV cd	
	> o -U CO o CT sz ŽT -U CD S >CJ o Z	a n čt o> £ 10 p er m	■šT OU o	S o	CO CD CD	cu ■št o	CO CD CD		lcd co	■šT m	co CD cd'		IV [V cü	lcd CD CU	lcd od		cd cd	cd cd	cd	■	co c^4	o	. c^4		■šT c^4	co CU c^4	co CD		
		t ■ = en 5 £ <n o Ci	cu	■šT C0	0U	o iv	IV CD	CD	CD OD	iv	CD	lcd CD	CU [V	CD hd	oü	od	r^ ai	C^ c^4	Gl	4. c^4	lcd HD	C^ HD	h3	h^ h3	c^4	h3	c^.	cd CÜ	
																													
E CD		O O O >	CD CO ■šT ■šT	iv CD CO ■šT	CD O CO ■ŠT	CD cu lcd ■šT	CO cu CD ■ŠT	CO IV CO lcd	lcd CO CO	IV o cu	rv .	CO OD	O cd co	CO CO	O cd lcd	CD CO	lcd 8	■šT CD	cd lcd	8 CU ■šT .	lcd IV CO	cd oü	.	03 8	IV CO co	cd oü	IV IV .	o co 8	
																													
-U		a n čt m tn tn p er m																											
_ C o iS >CD 'c CD	> o -U CO o		cn o o	cd ■ŠT CD	CD CO cd	cu CD	lcd CO cd		lcd IV	IV CD'	CD 0^8		CD co'	CO CD	■ŠT		CO	lcd C^.	IV CD		■ŠT CD CD	CD 02	8 CD CD		co C^4	IV c^4	IV ■ŠT		
■a CD £_ CD	_c >o CD E o ■a CD s >o o Z	t ■ — tn 5 £ <u o Ci	on	CD ■šf	■ŠT ■sf	CO ■sf	0u	HD CD	o	CD ou	[V cü	O	od CD'	CD C?		c^4	r^ oi		od [V	c^4	C^ c^4	C^ OD	od CO	■šT o'	03 c^4	03 c?	c^4	h3 C^4	
		O O O >	03 cu co	■šT CD co co	CO ■šT lcd CO	iv IV IV CO	co ■ŠT co co	IV CD CO CO	CU	CD CO CO	CD CD .	cd ■šT 8	CD IV .	CO lcd .	55 CO	CO CO 8	cd co lcd	IV lcd	O O CO	■šT	IV lcd .	CO CO .	•t CO .	■šT CU IV	o ■šT .	h3 CU CO	IV IV .	■šT 8	
		a n čt m <n cn p er m	cn iv o	O co CD	CD CO CD	cu CD CD	CD		CD CU ou	o ■šT	CO cn		O od CU	8 O	O C^ CD		CO cu	lcd	od CD'		CD CD	CU	CO CU c^4		. c^4	CD	cd CM'		cd ■ŠT
	3 >co 'c CD _Q ■a CD £_ CD	t ■ — tn 5 £ <D CD Ci	cu iv	CD CD	iv CD	o od	CD OÜ	CD od	CD iv	od cd'	OD ou	lcd ai	CO CD	IV	C^ od	c^	lcd		CD	lcd c^4	C^	r^ CD'	hd CD'	CD		h^4	h3	h3	C^
																													
		r D >o O Cn ■U	cu cu m m co	CO CO co CD co	03 lcd CO ■ŠT	CD CU CD	CD CD CD CO	lcd cd IV od	CO CD CD	o o cu cu	lcd co cd .	co lcd co cd	co cd lcd .	■šT CD IV .	CD CO .	o lcd CU 8	CD CO IV .	CD CD CD .	CD CD CD .	C^ IV 8	CU CD .	hd CD CO .	■šT h3 ■šT .	CD IV	h3 CO CO	CD IV O .	O CO ■ŠT .	co CD	■ŠT .
																									^				
		O t e	CD o o cu	IV o o cu	co O o cu	CD O O CU	O CD CU	CD CU	CD cu	cu	CO		■ŠT	lcd	CD		IV	8	CD		O	-	.		\ CU CD .	.	CO		■ŠT
51
52
Luški	mesečna rast	■šT 03	o ou o	m ■ŠT o	o	CD CD o	OU	CD Ln o'	cn 03 C?	cn Lip		CD CD 03	■šT 03 CD	LI3 03		CD CD	co r^ C^4	CO cn		CD	LI3 K	5442		2 CD C?	5	c^ 24		o c^4
	t is S £ le or Ü	m 0Ü cu	m 0Ü	m ■šT	OD cn	cu on	o ■ŠT	CD	CO	o 03 co	o CD~	CD CU		c^4	C^4	03 ou	c^	03	03 03	03	03 c^	LI3 cu		03 LI3	CÜ		C^ 03	03
	i— č o is ti	co CD ■šT m	CD ■šT co m	■šT m m CD	CD m co co	on m ■ŠT	CD CU CD	co CD CO	co CD CD	■šT co co	LI3 CD r^ co	CO CO ■ŠT	LI3 CD ■ŠT	o cu cu	co cu	■šT co cu	cn ■šT CD	Pi	CD o	o 5		LI3 ■ŠT	CO O CU 4	■šT	cn	cn cu	r^ CD o 4	o cn co
Pomorski	a 1 » co P e r m	cp	CO cp	cu CO	o LTD cp	CD	CD CD~	m CD	r^ cu	co		CD 03	LI3 CU CO	cu	'	co r^ ou	LI3 LI3	o co 03		r^ c^ 03	cu CTJ	O CU c^4		4 03 C^4	2 LI3	co c?		2
	t i s s £ le or Ü	■ŠT CD	ou Lip	■šT N	Ln up	cn o	CO OU	CD co	o LO	LI3 03	■šT	03 OU	CO ■ŠT	03	03	c^ LI3	C^		r-v	rs	■šT ■šf	r^ 03		ai	r^ o 2	r^ c^4	03	LI3
	E ° Ž E	m m on ■šT	r^ co m CD ■šT	m rv ■šT m	r^ o r^ 55	o cu co r^ m	CD CO cn r^ m	co ■šT co ■šT	LI3 co co co	cn 03 ■šT	■šT 03	CO r^ co ■šT	CO cn ■šT	■ŠT CO co ■ŠT	■šT co cu ■šT	■šT LI3 cu LI3	CD O ■ŠT LI3	CD LI3 CD ■ŠT	CD 03 LI3	cu co cn ■šT	O CO 55	CD cu cu 5	CO co cu 5	4 cn 55	o cn CD 4	2 cn co 4	CD r^ cu 4	CD co ■šT 4
Cestni	a n čt cd co co <P er m	o CD o	cn o	o Lip	co cp	■	■	■šT Lip	cu o ou	CD cu ou		ou	03	CD LI3		cn co CD~	O c^4	O C^4		cn c^ c^4	co CD	4 03 c^4		■	■	■		
	t is s 2 a 5 CL	CD on	■šT co	■ŠT oj	cu 03	■	■	cu co	cu op	cu	cu	Lip	LI3	LI3	Lip	LI3 03	CD 03	03	03	03		rs		■	■	■		
	E t	r^ en o cu	■št co r^ co	cu CD cu CD	cu CD ■št	■	■	03 cu	r^ 03	cu co ■šT	o co cn co	■šT CD ■šT	CD ■šT ■šT	CO ■šT	co co co ■šT	r^ r^ co	CD	03 co	s co co	cu cn ■šT	o ■šT	cu	co o cu 4	■	■	■		
Letalski	a n čt cd co co P er m	o OU o	co co CD	cn ■št	CD	cn o	cn cd	co ■št	cn co o'	■št CD~	■	cu CD CD	rv cd	LI3 ■št		cu c^4		cn cu c^4		co r^ c^4	cn co p?	2 c^ -54		5 03 -44	cn -24	o c^ CD		2 LI3 03
	t i s S £ le or	co r<	r-v co	co co	Lip	LTD 0Ü	CU CD~	co o'	03	cu ■ŠT	CD CD	LI3 K cu	co c^4		cn CD	cu c^4		c^ c^4	LI3	f'	c^ ctJ	c^4 -2		CD 03 -2	LI3	45		a?
	^ CD ^ F Pm	cn CD	m co	cn ■šT co	■šT cn	■ŠT CU CU	cn ou	cu r^	CD CD	LI3	CO CU	co co	cu o	cu	co 03	LI3	O CD	CD co	■šT	CD	co CD	■šT LI3	co c^	LI3 LI3	CD LI3	CD CD		co co
	O t e L	CD o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	O CD CU	CD cu	\ CD cu	cu	co		■šT	LI3	CD			CO	cn		o		2		\ CU CD 2	2	CO		4
Skupaj	letni porast	CD o	up	op	OU o	o	0.0	o o'	CU CD'	CD-	o o'	o o'	CD	03 CD~	03 c^-	03 c^-		03 CD	03 cp~	o	cn cp~	j;	nj	op	
	o vno alsotv > g kt bi ae r p	m CD o □G	■šT 03 03 LO cu 03	03 ■šT cu ■šT 03	■šT cu LiD ■šT ■šT 03	03 ■šT LiD LiD OD cn	CO LiD CD ■ŠT 03 cn	co cn cn LiD OD cn	r^ CU r^ 03 cn	CU LiD O r^ OD cn	■šT co 03 cn	co CD CD r^ 03 cn	03 cu CD 03 cn	■šT cu OD cn	03 03 o o 03 cn	0 ■šT LiD OD cn		cu cu OD LiD OD cn	co co ■šT ■šT 03 cn	LiD CD o o 03 cn	OD OD LiD r^ cu cn	■šT LiD o CU cn	co LiD OD LiD cu cn	03 o CD cu cn	
Iskalci zaposlitve	t i s £ £ le or p	CD CD	OD CD	■ŠT	r< 03	■ŠT CD	.0 o	CD LiD	cn LiD	cu LiD	03 cu	■šT o'	03	03 eri	CD OD	03 cn		CD OD	CD K	LiD cu	r^ c^-	LiD cp~	r^ c^-	c^ cv	
	lo CD t >c0	CD co co m co	CD 03 03 Fv	CD OU 03 CD	03 LiD OD CD co	■ŠT O LiD O O	cu cn CD o	cu OD 55	co 0 CD LiD	co ■šT cn 03	55 LiD	■šT 03 CD co o	CO o r^ 0	cu CD LiD r^ 0	CD cn cn CD 0	cn ■šT o r^ 0		LiD 0 cn CD	cn CD o	■šT LiD cu	LiD CD cn LiD	CD 03 o LiD	cn LiD co CD	■šT co o cn	CD cn CD c^
Samozaposlene osebe	t i s le or p	r-v ou	LiD 03	O ■ŠT	LiD LiD	OU OU	o OU	LiD	OU	co cu	cn OD	■ŠT	CO ■šf	LiD OD	■šT cu	j;		LiD CD'	CD o'	p	op	co o'	CU c^-	u^ c^-	
	iki ici S ž cd o a. . E	en 55 55	03 O 03 03 LO	CU ■ŠT ■ŠT LO LiD	r^ O LiD co LiD	■ŠT cu co cn LiD	co LiD cu 55	■ŠT cn CD 0 CD	LiD ■ŠT cn 0 CD	0 OU 55	LiD ■šT LiD UD	CD 03 r^ ud	■šT cu r^ ud	OD r^ OD 5	■šT LiD cu UD	03 co o UD		■šT CD UD	LiD OD cu UD	LiD OD u^	OD ■šT u^	o ■šT ■šT UD	r^ LiD OD u^	55 u^	
Zaposlene osebe	t is le or p	I-v	LiD	■šT OD	O CD	LiD Op	0 N	CD o	'0 o'	Op	r^ K	■ŠT up	OD up	OD up	ti	0^ Li^-		OD LiD~		u^ n	op	c^	r^ op	c^	
	n O _C ma S ° s s ri o p	r^ cu m CD CD	OD OD 03 03 CD	O O OD CU r^	r^ OD cn CD	5 ■šT UD	co OD cu LiD	■šT 03 CD CD LiD	cu LiD LiD CD LiD	LiD OD cn CD LiD	CD cu CD r^ LiD	LiD 0 cu co LiD	CD cn co LiD	cu r^ co r^ LiD	OD ■šT LiD r^ LiD	0 ■šT ■šT LiD		OD CD 03 r^ LiD	CD o o r^ LiD	cu co ■šT LiD LiD	■šT LiD ■šT ■šT LiD	' LiD	■šT co ■šT LiD	LiD OD LiD LiD	
	t i s s 2 le or p	op	03	OD	LiD OU	CD OU	o OU	OD OU	OD cv	■šT cv	OD cu	cu	cu	c^ cv	c^ c^-	c^-		CD cv	03	co cp~	c^-	co cp~	u^ c^-	co cp~	
	.!= ^ £ O tj a cd n TD 'C oa n ot > ¡5	o CD o m r^ CD	CD UD 03 CD	■št CD LiD r^ Fš	LiD OD ■št cn cn CD	03 03 r^ LiD CO CD	cu OD Fš CD	cn 0 r^ o r^ CD	OD cu CD	cu CD o cu r^ CD	cu co co cu r^ CD	cn co cu s CD	0 0 ■šT s CD	CD ■šT CD	^f 55 o r^ CD	LiD OD cu cu r^ CD		OD CU r^ CU r^ CD	LiD ■šT cn CD	o CD LiD r^ CD CD	LiD cn 55 CD CD	cu cn o CD CD CD	CD 03 r^ CD CD	' ' r^ CD CD	
	o t e	CD o o cu	r^ O O cu	co o o cu	cn o o cu	O O CU	CD CU	\ CD CU	cu	03	■šT	LiD	CD		co	cn		0		cu	\ cu CD CU	cu	03	■šT	LiD
53
54
Goriva	letni porast	lo m	■št cd	lo od	cu cd	o ■šf	■št co od	0^2	o'oi.	cd od	lcd cd	■št od	cd lcd	lcd iv	iv iv	od cd	lcd od	od	c^ c^'	cd od	0^ c^'	lcd od	lcd cn	od od	L'01.	co [v
	s k cd ■a in	m ■št od o	o cvi	■št cd cvi cu	co	cd ■št co co	od o lcd ■št	cd od ■št	o cd lcd ■št	cd co lcd ■št	■št cd od ■št	co co ■št ■št	iv cd od ■št	■št co lcd ■št	cd '2 lcd ■št	2 od ■šf ■št	cd [v	co cn [v	iv '2 od ■št	cn co [v ■št	co CD ltd	2 od lcd lo	' r^' lo	co cn ■šT lo	cd '2 cd' cd	cd '2 r^' lo
Storitve	t i s s 2 le or p	lo cd	co ■šT	co lcd	■šT ou od	co	co o o	[v cd	■šT o	od O	cd o	■ŠT o	■ŠT cd	lcd O	lcd	cu o'	C^'	cu	c^'	j;	r^'	[v cu	cu	op	■št	o
	s k cd ■a in	cu lo cd o	lo ■št od cd	cd cu ■št	cd od iv	■št co od	iv co od	lo od iv	cu co od	co od od	cu [v cn	co cn	lo cn o cu	cd op ou	iv ■št cd' 2	co od cd'	c^'	od c^'	lo cn	cn c^ cn	co '' c^' 2	co '2 O	2 2	c^' 2	co ■šT c^' 2	iv lc^ c^' 2
Blago	t i s S £ le or p	cu	cu od	[v lcd	iv co o	o cd ou	cu co	co od	cu od	od od	iv cu	od od	op	cu	cd cu	cu	co od	a^ od	c^'	od	lcd cu	c^ c^'	od	c^'	od	ci
	ks cd ■a in	cd o cu o	od cu lo cd	co cvi	lo co cd	co [v co	od cu [v	cd lcd	iv cd od	iv cu od	■št cn iv	co ■št od	o ■št lcd	iv cd lcd	co [v	co '' cd	' cn	■št c^'	2 od	lo c^ cn	co a^ r^'	lo lcd od	lo c^' 2	co co od	■št ■št c^' 2	od c^' 2
Osnovna inflacija	a n čt cd 10 to <p er E	iv o	iv co cd	iv co cd	lo o o	cu o cd	cu cd		od cu O	cu cd'	■šT o'		cd	lo cd O	■šT cu o'		■šT c^ ''	c^ ''	' cd ''	■	cn cd ''	cd c^ ''	''		lo c^ ''	' c^ ''
	t is s £ <d k p	[v	lo od	lo	o od	lo cd	od iv cd	cu o'	cu O	iv o'	■ŠT o	■ŠT o'	lcd O	od cd'	lcd	cd'	op	c^ cu	cd	op	op	op	op	r^'	op	r^'
	ks cd ■a in	lo lcd cd	iv cd lcd cd	od cd	o ■št ou	co lo ou	iv ■št od	cd [v	cd lcd od	cd ■št	lo ■št	cd cn od	o cd od	cd co'	o ^	2 ■št od	2	co c^ lcd	co		c^ od	co c^ od	■št ■št	co cd od	cn lcd lcd	cd cd cd
Življenjske potrebščine	a n čt cd w to p er E	cu cd	co ■št cd	co cu o	cd o o	iv cd	od o		cu od o	■št od cd'	co o o		co cd o	o o'	o cu cd'		''	co od ''	co o'		iv cu ''	co cd'	cu		co cu ''	■št
	t i s le or p	lo cu	cd od	iv lcd	cu iv o	o co	op	iv	[v	cu cu	op	iv	od cd'	cn o'	cu	op	cu	[v cu	cd cu	lcd C^'	od cu	cn cu	od c^'	lcd cu	cd cu	■šT cu
	s k cd in	lo lcd cd	cn co cd o	co co ou	cu co	o cu lcd	od cu [v	iv ■št lcd	5 k	co lcd od	cn cn k	cd cd od	lo cd cd'	cd cn cd	rv k	[v	■št lcd od	lo 0^ od	lo 00'	lcd od	■št lcd iv	' c^ od	iv od cn	iv od od	2 [v cd' 2	lo ■šT c^
	o t e	cd O O cu	iv o o cu	co o o cu	od o o cu	o o cu	cd cu	\ cd cu	■šT	lo	CD		iv	co	cn		'		2	>	cu cd 2	2	co		■šT	lo
Energija	letna rast	m co	m ■šT co	CD CO od	o ■šT OD	CO CO	13.94	CO CO OD	CD LCD oü	9 CU oü	9 OD	CO CD 9.	OD CO	CO ■ŠT CD	LCD LCD LCD	CU LCD iv	rv iv	IV ■šT CO	4 CD CO	LCD CO CD	3 CO CD	4 LCD OD	CU LCD 9.	IV CD CD	CU CO r^
	ks CD d in	o o o o	m ■šT co o	o 0Ü	■šT CD 0Ü CU	CO r<	CD ■ŠT cd 3	9 LCD 4	cu oü 4	o cd 4	CO CD ■šT 41	o CD LCD 41	CD CO LCD 41	4 CD cd 4	IV CD cd 41	4 CO LCD 4	CD CU LCD 41	CD 4 iv 4	3 9 iv 4	IV CU CO 4	3 CO LCD	CU .3 LCD LCD	o CO IV LCD	CD CU CD CD	CD CU r^ LCD
Osnovna inflacija	t s a r CD n t le	CD	m LCD	IV ■šT od	cn od ■šT	CO CO	CD CD	9 IV CD	4 o CD	CO CD CD	LCD LCD cd	LCD CU CD	CO CD CD	o ■šT o	IV ■ŠT CD	IV CU CD	CU OD	9 CD	LCD CO	CD OD	O CD	CO CO	OD	9 [V	CD CD
	s k CD ■a in	o o o o	m LCD o	iv o LCd o	CU CO o	o ■šT oü	CO LCD OÜ	IV .4 OD	CO	4	CD .9 oü	CD LCD cd	CD ■ŠT	LCD ■šT	O CD cd	CD cd	O ■šT	CU [V ■šT	CO CD LCD	3 .4 ■šT	CO iv oü	3 CU OD	4 .4 ■šf	9 LCD LCD	CD c^ OD
Storitve	t s a r CD n t le	CD ou cd	CU LCD cd	iv co ■šT	m ou LCd	CO 0U od	CD	O CD CD	3 ■šT o	cu ■šT	CU CU o	9 OD CD	3 CO CD	OD o	4 ■šT o	LCD LCD CD	IV CD	3 CU	oü	CO [V CD	rv	O iv oü	CO	O	o c^
	ks CD d in	o o o o	CU m cd o	CD LCD oj O	CD 0U ■ŠT	CD cn [V	3 .3 cri	IV .3 OD	5 CO	cu	CU iv OD	cu CO OD	CO .3 cn	CU iv cri	LCD .9 CD CU	CD OD CU	IV .4 cd CU	1.4 cri	1.3 cri	LCD cri	3 o cd CU	CO CU cd CU	CU CD CU	CO .4 CD CU	IV LCD C^ CU
Blago	t s a r CD n t le	iv o 0Ü	CD o cvi	cn CO	CD CD ud	o ■šT o	o CD oü	CO cd	CD iv 3.	3 CO 3.	CU iv 3.	3 cu 3.	CD CO 3.	IV CD oü	O CO	CO CD OÜ	CD LCD OÜ	IV [V 3.	CO LCD 3.	CO [V oü	CU LCD oü	CD CO oü	o CO	O r^ 3.	LCD C^ 3.
	s k CD d in	o o o o	CD o cvi o	CO ud o	CO ou	LCD CO CD	3 [V cd	9 cu iv	s ■šT	LCD cu LCD	3 CO CD	IV CD OD	IV CU cri	4 9 [V	O .4 LCD	IV CD LCD	CO r<	o cri	4 .4 cri	CU CD CO	3 CD [V	LCD LCD CO	LCD .4 CD CU	4 .4 oü CU	1.9 OÜ CU
Skupni indeks	t s a r CD n t le	iv ■ŠT 0Ü	■šT m cvi	CD IV od	CO LCD ud	CD CO CD	9 CD oü	9 o oü	3 OD oü	3 o oü	CO OD oü	o o oü	3 ■šT CTÜ	CD LCD	CD CD	0 01	CD CU oü	OD oü	IV [V oü	o cvi	LCD CU oü	od OÜ	4 ■št CTÜ	C^ oü	LCD OD OÜ
	ks CD d in	o o o o	■šT LCD cvi o	cn co cd o	CO ou oü	LCD OU cd	cu CD LCD	3 cd OD	CO CO LCD	cu .9 LCD	LCD [V	IV .3 OD	LCD .3 OD	CO LCD CO	OD [V	CU CD iv	3 .3 od	LCD CU cri	4 .4 cri	4 CO od	9 .4 CO	CO cri	CO .3 CD CU	CU CO C^	CD OÜ CU
	o t e	m o o cu	CD O O CU	IV o o CU	CO o o CU	cn o o cu	o CD CU	CD cu	\ CD CU	CU	3	4	LCD	CD	IV	CO	9	o	1	CU	\ CU CD CU	CU \	3 \	4 \	LCD \
55
56
Energija	letna rast	O	CD rv	cd cvi	cd	rv co	cu rv	od	co cd	13.08	13.04	lcd ■št 0Ü	0	4 od cd	cu co	rv rv	0Ü	4 ■št 0Ü	8 cu 0Ü	8 cd od	3 cu od	4 lcd od	4 lcd 8.	■št	cu co r^
	ks CD d in	o o o	co rv o	lcd o	cd 0Ü cu	cu cvi	co cd cu	■št ■št co	■št 0u od cu	■št co o co	cu cd cd 3	cd lcd lcd 3	od cd ■št 3	8 cd cd 3	lcd 3	cd .8 ■št 3	4 .0 cd 3	cd .8 cd 3	lcd rv rv 3	4 cd rv 3	rv	8 rv 0ü 41	3 .0 lcd 41	0 41	lcd lcd ■št 4
Osnovna inflacija	t s a r cd n t le	lcd	lcd	o 0ü	lcd cvi	■št	cd o	r-v	od	■št	8 ■št	od	cd r-v	od	lcd lcd	rv lcd	rv od	0 o 0ü	od od	od od	od co	rv od	0 c^ 0ü	3 cn	0 cn
	s k CD ■a in	o o o	cd cd	cd cd o	cd o	cd rv o	cd co o	lcd o	cd co od o	rv od 0	rv .0 o	0 cd cd	8 cd o	0 .8 cd	0 .0 o	rv .3 cd	cu 0u	lcd lcd	3 lcd	4 od	lcd cu o	lcd .8 o	rv c^ 0ü	s 0ü	rv rv 0ü
e ri o ■u UD	t s a r cd n t le	co cvi	O cvi	lcd 0ü	lcd 0ü	cd cvi	cd	od	o lcd	3 cd	4 aD.	4 o 0ü	cu co	od cn	od cn	lcd od	4 od	3 c0	cd c0	3 cn	od co	cu co	Pi	cu r^	8 r^
	ks CD d c	o o o	o cvi o	lcd ■ŠT O	cu rv o	■št □d O	c0 o	c0 0ü	■št cd	od	4 cvi	4 lcd 0ü	4 .4 0ü	4 .8 0ü	1.8 cd	8 .0 ■št	cu cu co	3 cd	rv .8 0ü	4 .8 cd	cu .4 co	lcd od co	od .0 ■št	8 .4	cu .4
Blago	t s a r cd n t le	0ü	cd cvi	od	o ■št	cd o	cd	■št cd	co cn 0ü	cu o 3.	cu ■št 3.	0 ■št 3.	8 cd 3.	3 cu 3.	4 od 0ü	cd od cvi	3 rv 3.	od co 3.	rv c0 3.	3 cd 3.	co cd	rv cd 3.	3 cd 3.	rv cd	0 od 0ü
	s k CD d in	o o o	cd cvi o	ou ■št O	ou □d o	co rv O	cd o	c0 0ü	■št cn od o	1.3 o	cu rv 0ü	ltd cd	0 cd co	0 .3 co	lcd ■št	cu cid	8 cd cd	1.4 ■št	od rv ■št	3 rv ■šT	4 .4 cd	3 .0 ■št	rv .4		od .8 cd
Skupni indeks	t s a r cd n t le	0u cvi	ou cvi	0ü	■št cd	cd	lcd	rv 0ü	cu co 0ü	3 ■št 0ü	8 cd 0ü	4 co 0ü	3 rv 0ü	cu rv 0ü	4 lcd 0ü	cu lcd clj	od od 0ü	3 o 3.	3 o 3.	lcd rv 0ü	4 cd 0ü	3 r^ 0ü	cd cd 0ü	rv lcd 0ü	3 0Ü
	ks cd d in	o o o	ou cvi o	■št ■št o	co rv o	c0 cd	c0 00 o	co 0Ü	o lcd cd	cd od cd	rv .4 0Ü	0 co	cd	0 cd	1.4 0Ü	cu cd clj	8 .4 co	rv .8 cd	8 cd cd	lcd .3 ■št	cu .4 cd	od c^ co	rv .4 lcd	1.0 cd	lcd .8 lcd
	o t e	m o o cu	cd o o cu	rv o o cu	co o o cu	cn o o cu	o cd cu	cd cu	\ cd cu	cu	3	4	lcd	cd	rv	8	od	0	1	cu	oi 10 cu	cu	3	4	lcd
Življenjske potrebščine	mesečna rast	CD o o	OD OD CD	OD OD CD	LID cp	co o CD	OD o		CD OD o"	CD CU o"	CU o"		O"		LID CU c^'		CU c^ c^'	c^ c^'	CO c^ "'		LID c^ "'	■šT c^ "'	CU o "'		■šT c^ "'
	t is S £ le or p	CD	C1U OD	CD UD	■ŠT cp	o	LID 0Ü	OU	cu OD	0^3	CD cü	OD	c\J	OD c^'	CÜ	LID c^'	o CÜ	OD CÜ	LID CÜ	OD c^'	OD CÜ	C^'	CO o"	C^'	CD o"
	s k cd U in	r^ up CD	CO ■šf CD	r^ CD CD	LID OU CD	CD op	cu ■ŠT	o OD	OU ■ŠT	■šT CU ■šT	LID CO ■šT	OD ■ŠT	CD CU ■šT	CU	CD	o ■šT	o OD		r^ en	CO LID ■šT	" C^ LID	" ■šT	LID LID ■šf	LID ■šT	CD
Repromaterial	a n čt cd S cn P er m	■šT ■ŠT CD	LTD CD CD	cu OD o	r^ cp	LID OU CD	OD OU CD		co ■ŠT o"	■šT OD o"	OD OD o"		■šT CU o"	CO	OD o cp-		LID o cp-	CO cp"	CU c^ -"'		OD cp"	LID c^'	CU c^ -"'		OD cp"
	t i s 5 £ le or p	CD CD	CD	co LID	j:	CD 0Ü	o OU LID	CD CD	CD cd"	■šT	LID	CD LID	OD ■šT	OD LID	C^ ^f	c^ LID	C^	OD	c^ OD	OD	o CÜ	C^ c^'	c^'	c^'	LID o"
	ks CD ■a in	LTD cd CD O	LTD LTD	co OD N	co CD cci	r^ o CD cu	o OD CD cu	CD LID cu	OD r^ CD cu	OD OD cd" CU	OD en cd CU	CD CD CD CU	r^ c^' CU	OD K CU	C^ cd CU	■šT en cd CU	o CO cd CU	c^' CU	cd '" CD CU	OD ■šT c^' CU	OD '" c^' CU	LID en LID CU	" cd CD CU	cd CD CU	CU ^^ K CU
Oprema	a n čt CD w CO p er m	OD O CD	O CD	o LID CD	OD ■šT cp	OD o cp	LID o CD		o O	OD o o"	CU o cp		c^'	CU c^'	CO c^ c^'		r^ o	OD c^ c^'	OD "'		cd c^ "'	OD "'	■šT "'		r^ C^ "'
	t is s £ <d o p	OU CD	cd CD	CD OD	op	■ŠT cp	OD LID o	CD o"	op	LID cp	LID CD	O"	LID o	LID c^'	■šT c^'	LID o	C^ c^'	o"	op	cd o"	c^'	cd o"	rs	C^'	C^'
	ks cd ■a in	r^ o o	OD O O	cu r-v ■ŠT o	cd CD 0Ü o	co LID 0Ü o	OD OD o	r^ CO CÜ o	o cu OD o	■šT o OD o	LID en CÜ o	cd o OD o	OD C^ OD o	OD OD OD o	CO C^ OD o	o OD OD o	LID OD o	OD OD o	CO LID OD c^	LtD OD c^	CO OD OD ""	■šT OD	■šT ■šf	cd CO OD	cd ■šT ""
Skupaj	a n čt cd w CO P er m	cd OU CD	OD LID CD	co OD CD	cd cp	r^ o	■šT OU o		co ■šT o"	o OD o"	OD o"		C^ c^'	C^ c^'	■šT	'	CU c^ c^'	OD cp"	CO c^ -"'		" C^ -"'	OD CU -"'	c^'		c^ -"'
	t i s s £ le or p	■ŠT 0Ü	LID LTD	CD LID	■ŠT cp	o 0Ü	co i-v OD	LID ■ŠT	o LID	cd OD	r^ OD		r^ OD	OD	OD	OD	OD	cd CÜ	cd CÜ	c^ c^'	op	c^'	c^'	j;	c^'
	s k cd in	cu ■ŠT 0Ü o	O CD CO O	OD o ■šT	CO LID OD	o en LID	co OU CD cu	cu OD	■št LID o" cu	CU OD o" CU	OD CO o" CU	cd LID o" CU	CO LI^ c^' CU	CU c^' CU	o CO o CU	OD r^ o CU	CO c^' CU	o" CU	" LID c^' CU	LID LID o" CU	cd ■šT c^' CU	cd OD o" CU	c^' CU	cd LID o" CU	LID op C^
	o t e	cd o o cu	r^ o o cu	co o o cu	OD o o cu	o CD cu	CD cu	\ CD cu	■št	LID	cd			CO	OD		o		CU		"" CU	CU	OD		■št
57
58
O £_ D O r	mesečna rast	CD O	■šT LÍD o	CD LID o	cn m o	CD o	cu o o	m cp"	CD CU	CO "'		5D "9	LÍD CD	■šT "9		-	co o	CO O	■	9 cp"	CD o	LÍD OD cp"		" CU ""9	""9	CD o "9	
IU >o CO CO N CO >CJ m	t ._ CO S 2 o> o p	CU co	r-v líd	LID CO	CD ■ŠT	LÍD co	C0 oü	m co"	LÍD ■sf	■šT		■sf	CD cp"		CU	od ■šf	co o	LÍD		LÍD LÍD	■šT		OD CU	CU		■šT ■šT	LÍD o"
o 1— m	W	■šT	m m	cn CO	co LÍD C0	r^ CO CO	co o 0G	■šT	■ŠT	CO CD OD	o oí	LÍD 0^9	CD OD	CO C^ OD	" c^ 99	cu od	CD 0D	CD CO OD	co 0D	cn	CO 99	CU cn	LÍD OD 99	co c^ 99	cu OD 99	CD c^ 99	■šT 0^9
£_ D	a n čt o> S 10 P er m	m o o	CU o o	o o	CU	o cd								'													
C CO >CJ co _o > CD	t ._ CO £ 2 CD O p	o	o	o o	CU	C0 o	Í-V cp	o o"	o o"	CD o"	cu O"	LÍD cp"	o OD	c^	C^ c^9	lí^ oi	LÍD OD	c^ c^9	c^ c^9	c^ c^9	o o"	c^ a?	CV	o co"	cu co"	c^ f"	o"
	_o > CD t >C0	o	o	o r^	CO CD	CO CD	r^ CD	■šT CD	CO LÍD	CD r^	CD CD	■t CD	o r^	"	CO CD	■t CD	CD	"	"	■šT CD	"		LÍD CD	9 CD	" CD	9 CD	r^ CD
	a n čt CD W co P er m	■šT ■ŠT o	■šT CD o	co CD o	CU O	CO CO o	o o	CU O O	CO CU "'	CU "'		o"	CO CD O"	LÍD CU "9		CO O "9	" CU "9	" c^9	■	CO cp"	"" c^9	" CU ""9		CU CU "9	"9	""9	
Skupaj neto	t - cn 5 £ <n ¡5 p	LÍD	cn	CO	■ŠT C0	CD 00	CU oü	co"	OD ■sf	o cu	■ŠT OD	rs	CO CU	CU	C^ C^9	LÍD	LÍD CU	LÍD	op	cd	C^.	o	op	CU CU		c^9	
		cn co r^ r^	■ŠT co co	m CD CD cn CO	CD o co cn	cn CD CID CD cn	■šT CO co cn	co co Fš cn	CU CD ai CD cd	co o K co cn	CD CU ai CD	CO 99 LÍD 9	9 99 CU CO 9	LÍD 99 LÍD CO 9	■ŠT OD 9	od Pí 9	LÍD ^^ OD CO 9	" C^ OD 9	cu LÍD c^9 co 9	CO LÍD ai 9	CD 99 OD LÍD	co OD cri 9 9	■šT 99 c^" ""	" LÍD co" 9 9	OD CO	" CU LÍD 9 9	" ■šT C^9 9 9
	a n čt rn tn cn p er m	CO CO o	CO LID O	r^ CD o	o	co o	cn o o	CD o o"	"'	co cu "9		■šT o"	co OD o"	CO CU "9		■šT c^ "9	co C^ "9	co c^ c^9		" C^ c^9	CO cp"	cu cu ""9		cn o	CU LÍD "9	o ""9	
-U u																											
_Q "ta p	- (H 5 £ <n o p	co ■ŠT	cd LCD	c0 CO	LÍD CO	CD co	o oü	OD Co"	OD ■ŠT	rs		■ŠT	co cu	o CU	c^ CU	op	LÍD CU			LÍD	P	co o"		cu cu	o CU	c^9	
uk S																											
		oú 0Ü	O OU ■šT co CU	■šT cd co	CD CU CD CO ■ŠT	cn c0 ■šT cn ■šT	CD m ■šT CU m	líd OD cd cn ■ŠT	■ŠT LÍD OD cd ■ŠT	co CD OD cu LÍD	CU CD ■sf o LÍD	LÍD CD ■šT o LÍD	co CD LÍD 5D	CU 99 o" CU LÍD	co r^ OD 5D	CD c^9 O LÍD	LÍD CU LÍD	ai o LÍD	9 OD c^9 LtD	■šT c^9 LtD	CO CD LtD CD	9 9" CD" ■šT LÍD	■šT c^9 CD LÍD	■šT 9" c^9 cu LÍD	OD CU LÍD	LÍD co LÍD	9 9" c^9 CU LÍD
	o t e	CD o o CU	r^ o o CU	co o o cu	cn o o CU	o o cu	o CU	\ cd CU	CU	co		■šT	LÍD	CD			CO	9		"	"	CU		"" cu	CU	"	
Carine	mesečna rast	o co cu	m en iv	od o	■št ■št	ud cu	o cd-		iv cu cu	□'60		-3'65	10'80	cu cd cu		-□'66	-5'71	co cu -□'		-6'46	£ cu-	□'69		cd c^o	8 c^'	cu co		□ od -8'	-4'51
	t is S £ le or p	iv co cu	od co cu	iv iv oü	cd ■št cu	ud ud	cd [v	o [v co		co ■šf co	cd k cu	'□ o	co cu co		'□ ud co	co od	ud u^'	'□ cu	ud	'6 c^' c^	co c^	c^ od	od	'7 od		od o	c^ cií	c^	[v u^
	o mi	cd o 55	en co cid	en o o cu	o ud cd en	co cd o on	■št cd' o	cn iv iv	cn cd [v	■št cu od	cu [v od cu	cu	□ od ud	ud o od	6 ■št od co	ud c^ od	6'	cn m	ud 0^ od cu	□ od 7'	□ od	c^ od	ud cu	cu r^ 6'	4 od 7'	6 c^ 8'	od c^' 8	ud [v 8'	6 ud 6'
DDV in trošarine	a n čt <u S tn P er m	o cd o	en o	en op	o o	ud cd	od o	■št ■št	od cu cu	cn cd ■šf		od cu-	cu ■št 6'	□ cp		6 od	■št c^o	□ c^'		co c^'	cu od c^'	6	'	od c^'	up-	6 6'		4 op	□ ud -□'
	t is 5 £ le or p	cu ni	^	co cd	co cu	co ■št	cu ud	o od cu	od cu	cd 55	ud [v	co cu	cd cu co	cd od	od od	'6		ud od		od	c^o	c^	op	■št	c^'	c^ c^'	c^'	'4 c^' 8	ud k -8
	o mi	co 0ü co co co	cd oü od ■št	cd ■št o cd ■št	o cn od ■št ■št ■št	ud ud iv ud ■št	o cu iv ■št	cu [v od ■št	cn o cu iv cu	ud '6 od □ ■št	ud ■št od	cn üd co	cu cu cd co ■št	ud r^ r^' co co	6 0^ ud co cu	c^ o co co	■št '□ ud □ ■št	■št ud od	cn od o c^	ud r^' cu 4	□ ud ud 7 4	ud '7 od 6 co	□ c^' iv cu	co '6 ud cu 4	7 od 6 cu	ud '8 r^'	ud '8 r^' cd	8 '□ od 4 4	co ud cu ud co
Neposredni davki in ostali prihodki	a n čt m <n en p er m	m ■št o	co co cd	co [v cd	■št cd cd	o cd	o	cn cd	cu cd	6	'	-	cu ud			cu	cn -□'	ud c^'		co od od	co	co 9'		ud co	4 c^ c^'	c^'	'	4 c^ 8'	ud od -□'
	t is 5 £ <u o p	cd od	co cid	iv cd	cd cd	cu cu	od ud		o	■šT od	up	co od cu	ud cu co	■šT ■šf	op c^	c^'	cd	cu ■šT	cd	ud od up	od cu-	'□ 4	od op-	■šT	od	o	c^ c^'	od	ud -8
	o mi	O cd ■šT co	iv o CTÜ od od co	cu ud od hd en en	o cn ■št en on	iv [v cd co cn co	ud o on ■št on	co od s	■št o ■šf cu iv	■št co od s	□ '□ cd 0ü cu	■št od cd cu co	ud [v cu cd	ud '6 ud ud co	■št cn 6 cu	iv '□ ud 6	cu od ud 7 7	co od co 7	co ud r^' c^ cu	□ '4 c^' ud co	co '7 od ud 7	□ '7 cu ud cu	eo 0^8 co cu	ud '7 od ud 7	□ ■št 55 7	ud ud 7	ud '8 o 6 8 8	9 '7 ud 7	6 '6 od ud 7
Skupaj	a n čt m m tn p er m	co ■št cd	cn od cd	■št ud cd	ud ■št o	cu cd	ud co o	o ■št	cu cd o	6 od cu	'	iv cd -□'	■št cd ud	ud ud □'		co cu	co ud -□'	co cu		7 c^ op	4 c^ -□'	6 c^ ud		4 cd cu	□ od -□'	co od		4 c^ 8'	o
	t is S £ le or p	co iv	co co	■št od	cd	■št cp	c0 ■šf	cd od	■št	'6 cd'	iv ud	ud cu	'□ od co	cd cd	c^ K	od cd	cd cu	up		'□	cm	'6 cd cu	c^.	c^'	c^'	Gl	Gl	od	'8 cd -8
	cd mi	en o ud en co cu	cu cu ■št co	o o oü co cd ■št	o co ■št co iv co	o cd cu ud cd co	on o od od ■št	co cd cu co	cu co od o cd	co iv cd' 6	co od ud co co	ud od [v od	6 cu 55	ud ■št cu ud cu	6 '□ ■št cd en co	co ud od ■št c^	7 '7 c^' co	5p	0^8 co co	4 ud ud co 7	co c^' 4 cu	6 '6 c^' co 6	4 '□ c^' ud 6 co	c^ cd 8	□ od cu □	cu od	8 '4 c^' 9 co co	6 ud r^' co 8	ud '7 r^'
	o t e	cd o o cu	iv o o cu	co o o cu	cn o o cu	o cd cu	cd cu	\ cd cu	cu	co		■št	ud	6		iv	co	cn		□		cu	>	cu ^ cu	cu	co		4	ud
59
60
Zaposlovanje	mesečna rast	CO ou o	LO cn o	co	cu ■šT	CD	CD o'	cn o	rv o	o cn o'		LO OD C^'	OD o	LO		CD ■šT CD	CD op	cu Cl^'		03 cu UD	03 CD CD	c^'							
	t is S £ le or p	OD CD	o 03	CD o	co r-v ■šT	o OU	03	o OD	cn ■ŠT	03 03	LO op	0^ LTD cu	r^ c^'	c^ o	cu UD	r^ OD	op	u^ o	c^'	c^ UD LO	r^ 03 03	op	03	c^ ■šT ■šT c^	0^ r^'	CD c\J	OD OD c^		u^ CD
	o mi	CO ■šT 0Ü cu	LO ■šT ■šT cu	r< cu	o 03 03 cu	o r^ r-^ cu	r^ CD K cu	cu OD ou	o OD CÜ	cn cu cü	CD CD	03 C^ C^'	■šT LO CÜ	■šT LO c^'	OD	o ■šT c\J	03 03 c^'	OD c^'	■šT c^ r^'	CD c^ c^'	co c^ 03	cu u^ c^'	o UD	LO 03 op	o CM	CD LC^ c^'	c^'	o c^ c^'	cu
Pokojninsko zavarovanje	a n čt <U S tn P er m	■šT o	OD o	r^ r-v o	OU o	OD CD	cu o	CD cp'	CD o o	r^ 03 o'		CU C^o	CO	LO o		CD c^ c^'	CD o	■šT c^'		CD CD LC3	CD	o CD ■šT		CD	CU C^ OD	CD 03 c\j		cu c^ c^'	cn C^o
	t is 5 £ le or p	CD	CD 03	CO o	co LO	LC3	cn o'	LO 03	cn CÜ	■šT	U^ c^'	C^ c^'	r^ 03		CD OD	03 CD	C^'	CM	CD	LO 03 op	LO LC^'	c^ r^' LO	c^'	r^'	cu OD	■šf	LC3	03 c^'	CO LO
	o mi	CD r-v oj S cu	03 r^ cn cu	03 cn o o 03 03	o CD ■šT 03 03	■šT C1U 03 cn 03 03	cu o LO ■šT 03	LO LC3 ■šT co cu	CD cn UD r^ cu	cn o UD co cu	o CD K ■šT co	CU r^ LC3 CO CU	■šT LO 03 o 03	OD 0^ LTD CO cu	CD c^ c^' co co	cu ■šT co cu	o OD cu	o c^ ^f co cu	CU c^' ■šT CO	o 03 o	CD co K CD cu	cu c^ c^' o LO	CD 03 r^ co	CD LTD o 03	■šT LTD CO CU	CO CO 03 CD cu	c^ co	LO LO CD co cu	CO LO c^' cn cu
Zdravstveno zavarovanje	a n čt m m en p er m	CD LO o	CD I-v o	cu co o	■šT ou o	03 o	o o'	cu cu CD~	o o	cn OD o'		CD CU c^'		03 c^ c^'		LO c^ CD	o C^o	03 c^ c^'			LtD c^'	o co CÜ		CD ■šT c^'	■šT u^ c^'	LO 03 c\J		CD LO o	r^ 03 c^'
	t is 5 £ <U O p	CD ■ŠT	o 03	OU o	co LO 0Ü	03	03	CD OU	OD cü	LID	c^ c^'	c^'	LO 03	cu	OD	c^'	j;	c^ c^'	j;	CD cn	LO c^'	^^ CÜ LO	CD cv	UD	CD 03	c^ ■šf	c^ 03	c^'	cu
	o mi	cu r-v 0Ü cu co	cu CD 03 CD cn	CD co 03 CD OU	o co ou cu cu	co CD 03 CD cu cu	LO ■šT ou o 03 cu	O ■šT CD~ cn	LO co LCD co	o cn	LO OD CD CD LO	OD LO o CD	03 CD 03 o cu	■šT c^' CD	o CD ■šT co LO	LO 03 CO	r^ OD K CO	co r^ c^' co	o 0^ CD CD LO	o LC3 CD	■št rv	CD 03	03 03 ^f CO LO	LO ■št OD CD	o 03 CD	03 r^' CD	co c^ ■št co LO	OD OD o cn	o 03 lc3 cn
Skupno	a n čt m m tn p er m	LO o	cn I-v o	co I-v o	CD OU cp	03 O	cp'	■šT o o'	CD CD o	r^ OD o'		■šT C^o	03 CO	■šT c^ c^'		03 c^ o	CO c^ c^'	CD CD CD		lc3 03	CD	co 03		LO ■šT 03	cu c^ c^'	CD CD c\J		o o	r^ c^ c^'
	t is S £ le or p	m lo	■ŠT 03	LO o	o 0Ü	r-N	p	cu 03	r^ cü	op	CÜ	LO o	r^ 03	UD	c^ OD		C^'		C^'	r^ r^' lc^	c^ Cl^'	LO lc3 lo	c^'	0^ 03	c^ 03	lc^ ■šf	c^ 03	C^o	c^ lo
	CD mi	o CD 03 CO lo ■šT	cn 0Ü cn ■šT	03 ou CD cn ■šT lo	o r^ cn lo lo	03 CD o cn CD lo	■šT ■šT 03 r^ lo	r^ cu K ■šT	o lo' CD ■šT	co ■ŠT OD ■šT	CD 0^ C^' cu ■ŠT	CO od ■šT	^ lc3 LO	0^ od ■šT	o od CÜ	co ltd ■šT	o op ■šT	o CD	r^ C^ 03 cu ■šT	CD c^' CD	c^' ■šT ■šT	o r^ c^' cu co	^ ltd cd	CD lo LC3 CD ■šT	lo o CO ■šT	o o lo	c^ lc3	CO c^ c^' ■šT	03 c^ r^' co ■šT
		CD O O CU	o o cu	co o o cu	cn o o cu	o o cu	CD CU	\ CD CU	CU	od		■šT	lo	CD			co	CD		o	.	cu		oi o CU	CU	od		■šT	lo
		-u co cd																												
	cd >	£_	_		cd	lcd	od		o	cd	co	cn	iv	od	o	■št	■št	lcd		o	cu	cu	cn	lcd	cd			co	cn	o
		i	■	■	d	lcd	iv	iv	■št	od	cu	co	iv	iv	od	o	iv	cd		■št	cn	lcd	■št	cd	cu	i-v		cn	cu	cd
	co		cd	cn		■št	od		■šf	■št	■ŠT	od	od	od	od	od	ou	cu	c^'	cu	cu	c^'	c^'	cu	cu				cu	cu
	ca >	.5 _cd																												
	JD cu																													
																														
																														
	■P																													
	'N																													
	O	V	O	co	iv	cu	iv		cu	lcd	co	CD	cn	iv	co	■šT	o	co	o	lcd	co	co	cd	cd	cu		o		cu	
	cu Q		■šT	o	co	cd	cn	lcd	iv	cn	iv	o	od	cn	cn	od	■šT	cu	cu		o	cd		cn	rv	lcd	■šT	co	co	
		O	cn	o	cu	od	co		iv	iv	iv	iv	iv	co	cn	O	cn	cn			cu			o	o		cu	co	cu	co
		E	o	cu	od	■ŠT	■šT	lcd	■šT	■ŠT	■šT	■ŠT	■ŠT	■šT	■šT	lcd	■šT	■šT	lcd	5d	lcd	5d	5d	lcd	lcd	lcd	lcd	lcd	lcd	lcd
																														
		-U co cd £_	od	lcd		cn	o	■ŠT	cn	od	CD	o	lcd	o	od	cn	o	cd	rv	■šT	co	■šT	o	rv	rv	cu	lcd	co	cn	cd
		n		o	^št	iv	■št	lcd	cn	cn	lcd	od	co	■št	cu	lcd	co	cd	c^	od	od	od	od	od	c^	lcd	o	cu	cd	lcd
	+3	c	cd		cvi	^	■št	o	od	cvi	^	od	co	■št	od	lcd	o	o	op	c^'	cu	od	lcd		p?	o		o	o	o
	cu	-U																												
	TD O	_cd																												
																														
	■P																													
	'N O																													
	cu Q																													
		W	cn	iv	lcd	co	co	cd	co	cu	cn	cu	o	co	■šT	cn	cu	o	o	co	co	o	cu	lcd	•¡t	IV	lcd	o	cn	cu
		•	cn	■šT	od	cd	od		lcd	od	cu	co	o	od	o	o	cu		cu	■ŠT	■šT	cd	co	co	IV		■šT	o	■šT	co
		.2	cu	CD	iv	co	o	O	co	co	co	co		o	cn	cn	cn	od	co	co	cn	cn	o	cn	cn	o	cn	cn	cn	cn
		E	co	co	od	od	■šT	■šT	od	od	od	od		■šT	od	od	co	co	co	co	co	co	■šT	co	co	■šT	co	co	co	co
-U N O		-U																												
		CO cd £_																												
cu ■a			co	CD	■šT	cn	od co	lcd	cd cd	o	cn	o od	lcd lcd	od od	cd	co	lcd	o	■šT	co	lcd	cu	co	co	cu	lcd			IV	cu
c	D	n	lcd	lcd	cu	■šT		co			iv					co	co	cd	co	c^	cd	rv	co	cd	cd			I-v	■šT	
'.P	CO	'ČŽ	cu	cu	cu	iv	o		cd	rz	d	d	d	d	0d~	od	iv	iv	K	lcd	cd	^f	od	od	cu		cu			c^'
TD	lo	-U cd																												
cu	>																													
£_	JD cu																													
	£_																													
																														
	■p																													
	TD	V																												
	cu			rv	od	od	cu	■šT	■šT	cu	cn	cn	lcd	cu	CD	co	CD	■šT	co	lcd	rv	o	co		IV	■šT			cu	o
			iv				co	lcd		cd			cu	co	cu	co	iv	o	co	cu	o	cn	cd	co	cd	lcd	cu	cn		co
			co		■šT		cu	■ŠT	□d	o			cu	cu	cu	cu	cu	co	co	■ŠT	lcd	■šT	■šT	■šT	■šT	■šT	■šT	co		co
		E	■šT	cd	iv	co	cn	cn	co	cn	cn	od	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn	cn
		-U co cd £_	co	co	o	od	iv	od	lcd	cn	CD	iv		iv	iv	cn	o	cu	cn	co	cd	o	lcd	lcd	co	co	co	co	lcd	
		n	cu	cn	co	cn	o	lcd	cd	cn	od	■ŠT	o	o	lcd	o	CD	cn	■šT	lcd			lcd		lcd	lcd	co	cn		
	E cd	'ČŽ -U	cu	cu	cu	o	o	op	cvi	o	^		^	o	o	o	o	c^'		^^	cu	^^	cu	cu	^^					
	-U cd	_cd																												
	TD O																													
																														
	■P																													
	TD																													
	cd	V		cu	co	o	iv			o	cn		o	iv	lcd	od	od	■šT	cd	cd	od	cu	od	co	co	cu		■šT		o
			co	cn	od	cn	cu	cn	O	o	od	od	co	cu	cn	iv	cu	cd	O		■šT	■šT	cn	co	■šT	cn	od	■šT	cd	■šT
		O	rv	cu		iv	co	o	od			O	cn	co	cn	cn	cn	cn	cn	od	co	rv	lcd	cd	cd	o			o	o
		E		lcd	cn	o	o	o					o	o	o	o	o	o	o	O	o	o	o	o	o	o	o	cd	o	o
						cu	cu	cu	cu	cu	cu	ou	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu
									iv																					
			cd	iv	co	cn	o		C0						\												\ cu			
		o	o	o	o	o																								
		cd	o	o	o	o	cd	o	o			o		cu	o									o		cu	cd			
			cu	cu	cu	cu	cu	cu	cu	co	cn				cu	cu	co	■šT	lcd	cd	rv	co	cn				cu	cu	co	■šT
61