Fe br ua r 20 21 , 6 /8 3. le tn ik ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje 246 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 247Vsebina Table of Contents 247 Table of Contents 248 Uvodnik Tomaž Sajovic 250 Nobelove nagrade za leto 2020 Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Andreja Gomboc 257 Botanika Botanična novost s Slavnika V spomin Ernestu Mayerju, Darinki Soban in Tonetu Wraberju Igor Dakskobler, Valerija Babij 264 Zgodovina slovenskega naravoslovja Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Matija Križnar 271 Molekularna biologija in biotehnologija Bakterije, zelene tovarne antioksidantov Marina Klemenčič, Aleš Ručigaj 277 Mineralogija Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Mirijam Vrabec 286 Drobna botanična vest Senecio scottsbergii Luka Pintar 287 Naše nebo Vztrajnost na Marsu Mirko Kokole 250 257 287 Contents Editorial Tomaž Sajovic Nobel Prizes 2020 Black Holes – From the First Idea to the Nobel Prize Andreja Gomboc The Nobel Prize in Physics 2020 went to three scien- tists who made an important contribution to our un- derstanding of the most mysterious bodies in the uni- verse – black holes. One half of the prize was awarded to Roger Penrose for proving with mathematics that Einstein’s general theory of relativity leads to the for- mation of black holes. The other half was divided be- tween Andrea Ghez and Reinhard Genzel, who each with their research team observed the motion of stars in the centre of our galaxy and proved that it hides a massive body, which is so compact that it can only be explained as a supermassive black hole. Botany Botanical Novelty from Slavnik A tribute to Ernest Mayer, Darinka Soban and Tone Wraber Igor Dakskobler, Valerija Babij On the shady (northern) slopes of Mt. Slavnik (Slavnik Hills, Čičarija) we observed a montane- Mediterranean plant species Physospermum verticil- latum from the carrot family (Apiaceae), a novelty in the Slovenian f lora. Up until now, its northernmost localities were in the Croatian part of Čičarija near the border with Slovenia (Žbevnica near Dane). On Mt. Slavnik it grows mainly in beech stands from the association Seslerio autumnalis-Fagetum, often in small gaps, on forest edge and road banks at altitudes span- ning 800 to 1000 metres. Slovenian names for the ge- nus and species are vretenčasti dolinec or čičarski dolinec. History of Slovenian natural sciences Fran Dobovšek (1876-1915), an Overlooked Naturalist Matija Križnar As a peasant boy from Boštanj Fran Dobovšek (1876- 1915) was used to hard work and this served him well also in his work as a preparator (taxidermist) at the Carniolan Provincial Museum – Rudolfinum. Beside his regular work at the museum Dobovšek also went on field trips and between 1910 and 1914 he travelled a large part of Carniola on foot. He collected insects, reptiles, amphibians and birds for the museum col- lections. His main interest went to butterf lies and moths, which he collected for the museum as well as for his private collection (which was sold to the mu- seum after his death). The museum also entrusted him with photographing objects, including natural science specimens. He took his camera to the f ield as well and was one of the first naturalists to photograph live animals in nature as a natural science photographer. His tragic death in 1915 interrupted his very prolific entomological, herpetological, photographical and mu- seological work. Molecular biology and biotechnology Bacteria, Green Antioxidant Factories Marina Klemenčič, Aleš Ručigaj What is your first thought when somebody mentions bacteria? A painful inf lammation between your teeth? Milk that went sour in the latte you left behind in your mug? Both associations make sense as they relate to something we often deal with in our daily lives. At the same time they show that bacteria are omnipres- ent organisms that can quickly grow in diverse media. Although we often see bacteria as menacing organisms their capacity for rapid growth and reproduction can be used for myriad purposes that benefit us. Did you know that bacteria can become cell factories? That they can be used for the synthesis of different mol- ecules, from drugs to construction materials? In this article we will describe how we genetically manipu- lated bacteria to produce yellow and orange pigments for us and explain why these molecules can be worth one hundred times more than pure gold. Mineralogy Mineralogical Heritage of Sitarjevec Mine (Part III) Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Mirijam Vrabec In Parts I and II we talked about the Sitarjevec mine in Litija, where ores were extracted for more than four centuries, with several interruptions. Sitarjevec is a polymetallic ore deposit with a distinct oxidation zone shaped like an iron cap, with lower lying, more or less oxidised ore veins and ore bodies. Mineral paragen- esis of this ore deposit consists of primary ores, vein minerals and secondary minerals resulting from the oxidation of primary minerals. Fifty different minerals have been identified so far, most of them only in mi- croscopic form. In this article we therefore focus only on the most common minerals and those appearing in macroscopic crystals. Botany in brief Senecio scottsbergii Luka Pintar Our sky Perseverance on Mars Mirko Kokole 246 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 247Vsebina Table of Contents 247 Table of Contents 248 Uvodnik Tomaž Sajovic 250 Nobelove nagrade za leto 2020 Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Andreja Gomboc 257 Botanika Botanična novost s Slavnika V spomin Ernestu Mayerju, Darinki Soban in Tonetu Wraberju Igor Dakskobler, Valerija Babij 264 Zgodovina slovenskega naravoslovja Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Matija Križnar 271 Molekularna biologija in biotehnologija Bakterije, zelene tovarne antioksidantov Marina Klemenčič, Aleš Ručigaj 277 Mineralogija Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Mirijam Vrabec 286 Drobna botanična vest Senecio scottsbergii Luka Pintar 287 Naše nebo Vztrajnost na Marsu Mirko Kokole 250 257 287 Contents Editorial Tomaž Sajovic Nobel Prizes 2020 Black Holes – From the First Idea to the Nobel Prize Andreja Gomboc The Nobel Prize in Physics 2020 went to three scien- tists who made an important contribution to our un- derstanding of the most mysterious bodies in the uni- verse – black holes. One half of the prize was awarded to Roger Penrose for proving with mathematics that Einstein’s general theory of relativity leads to the for- mation of black holes. The other half was divided be- tween Andrea Ghez and Reinhard Genzel, who each with their research team observed the motion of stars in the centre of our galaxy and proved that it hides a massive body, which is so compact that it can only be explained as a supermassive black hole. Botany Botanical Novelty from Slavnik A tribute to Ernest Mayer, Darinka Soban and Tone Wraber Igor Dakskobler, Valerija Babij On the shady (northern) slopes of Mt. Slavnik (Slavnik Hills, Čičarija) we observed a montane- Mediterranean plant species Physospermum verticil- latum from the carrot family (Apiaceae), a novelty in the Slovenian f lora. Up until now, its northernmost localities were in the Croatian part of Čičarija near the border with Slovenia (Žbevnica near Dane). On Mt. Slavnik it grows mainly in beech stands from the association Seslerio autumnalis-Fagetum, often in small gaps, on forest edge and road banks at altitudes span- ning 800 to 1000 metres. Slovenian names for the ge- nus and species are vretenčasti dolinec or čičarski dolinec. History of Slovenian natural sciences Fran Dobovšek (1876-1915), an Overlooked Naturalist Matija Križnar As a peasant boy from Boštanj Fran Dobovšek (1876- 1915) was used to hard work and this served him well also in his work as a preparator (taxidermist) at the Carniolan Provincial Museum – Rudolfinum. Beside his regular work at the museum Dobovšek also went on field trips and between 1910 and 1914 he travelled a large part of Carniola on foot. He collected insects, reptiles, amphibians and birds for the museum col- lections. His main interest went to butterf lies and moths, which he collected for the museum as well as for his private collection (which was sold to the mu- seum after his death). The museum also entrusted him with photographing objects, including natural science specimens. He took his camera to the f ield as well and was one of the first naturalists to photograph live animals in nature as a natural science photographer. His tragic death in 1915 interrupted his very prolific entomological, herpetological, photographical and mu- seological work. Molecular biology and biotechnology Bacteria, Green Antioxidant Factories Marina Klemenčič, Aleš Ručigaj What is your first thought when somebody mentions bacteria? A painful inf lammation between your teeth? Milk that went sour in the latte you left behind in your mug? Both associations make sense as they relate to something we often deal with in our daily lives. At the same time they show that bacteria are omnipres- ent organisms that can quickly grow in diverse media. Although we often see bacteria as menacing organisms their capacity for rapid growth and reproduction can be used for myriad purposes that benefit us. Did you know that bacteria can become cell factories? That they can be used for the synthesis of different mol- ecules, from drugs to construction materials? In this article we will describe how we genetically manipu- lated bacteria to produce yellow and orange pigments for us and explain why these molecules can be worth one hundred times more than pure gold. Mineralogy Mineralogical Heritage of Sitarjevec Mine (Part III) Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Mirijam Vrabec In Parts I and II we talked about the Sitarjevec mine in Litija, where ores were extracted for more than four centuries, with several interruptions. Sitarjevec is a polymetallic ore deposit with a distinct oxidation zone shaped like an iron cap, with lower lying, more or less oxidised ore veins and ore bodies. Mineral paragen- esis of this ore deposit consists of primary ores, vein minerals and secondary minerals resulting from the oxidation of primary minerals. Fifty different minerals have been identified so far, most of them only in mi- croscopic form. In this article we therefore focus only on the most common minerals and those appearing in macroscopic crystals. Botany in brief Senecio scottsbergii Luka Pintar Our sky Perseverance on Mars Mirko Kokole 248 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 249UvodnikKolofon Uvodnik Naslovnica: Primer metuljev iz zbirke naravoslovca Frana Dobovška, ki jo danes hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (Kustodiat za nevretenčarje). Foto: Matjaž Križnar. Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Polona Sušnik prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.600 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna naročnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 6100 0001 3352 882, davčna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2020. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805 Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 Fe br ua r 20 21 , 6 /8 3. le tn ik ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje predavanju z naslovom Gradnja prebivanje mišljenje, ki ga je imel leta 1951 nemški filozof Martin Heidegger (1889-1976) (v slovenskem prevodu ga lahko preberete v knjigi Heideggerjevih Predavanj in sestavkov, 2003). Pomenljiv je že sam naslov, v katerem posamezne be- sede gradnja prebivanje mišljenje niso ločene z vejicama – kar pomeni, da gradnje, prebivanja in mišljenja po Heideggerju ni mogoče ločiti med seboj. Kaj nam ho- če povedati Heidegger? Pozorno prisluhnimo odlomku o schwarzwaldski domačiji: »Gradimo lahko le, če zmoremo prebivanje. Pomislimo za trenutek na schwarzwaldsko domačijo. Pred dvema stoletjema jo je zgradilo kmečko prebivanje. Tu je pri- stojnost zmožnosti ubrano pripustila zemljo in nebo, bogove in smrtnike v stvari, uredila hišo. Domačijo je v južni smeri postavila na pobočje, zaščiteno pred vet- rom, med košenice, v bližino izvira. Dala ji je široko, s skodlami prekrito streho, ki v ustreznem nagibu nosi breme snega in, ko sega globoko, pred viharji varuje sobe v dolgih zimskih nočeh. Ni pozabila bogkovega kota, zadaj za skupno mizo, v sobe je uprostorila po- svečene prostore za otroško posteljo in drevo mrtvih, Totenbaum, tako se tu imenuje krsta, in tako različnim obdobjem življenja pod eno streho začrtala izoblikova- nost njihovih poti skozi čas. Rokodelstvo, ki je sámo izšlo iz prebivanja, ki sámo še rabi svoje priprave in ogrodja kot stvari, je zgradilo domačijo. Le če zmoremo prebivanje, znamo graditi. Z opozori- lom na schwarzwaldsko domačijo nikakor ne menimo, da bi se morali in da bi se lahko vrnili h gradnji teh domačij, temveč na bivšem prebivanju ponazarja, kako je to zmoglo graditi.« Ključna misel se s spremenjenim besednim redom po- novi dvakrat, in to na posebej pomensko izpostavlje- nih mestih - na začetku prvega in drugega odstavka: Gradimo lahko le, če zmoremo prebivanje in Le če zmo- remo prebivanje, znamo graditi. Konkretno zapisano: schwarzwaldsko domačijo je lahko zgradilo in znalo zgraditi le kmečko prebivanje. Heidegger je s tem obrnil (in tudi kritiziral) običajni način razmišljanja, po katerem je najprej zgrajena stavba, potem pa v njej šele sledi »prebivanje«. V neoliberalizmu temu pravi- jo gradnja za trg, stavbe in stanovanja v njih so tako tržno blago, v skrajnem primeru le še predmeti tržnih dobičkonosnih kupoprodajnih »transakcij«. V Londo- nu na primer je vrsta praznih novih stavb v lasti bo- gatašev, v katerih ne prebiva nihče. Kapital je izničil prebivanje. Toda ne le kapital. V prvih letih po drugi svetovni vojni je veliki nemški modernistični arhitekt Mies van der Rohe (1886-1969) v Ameriki zgradil znamenito Hišo Farnsworth, stekleni kvader, v kate- rem je bila naročnica na milost in nemilost prepuščena pogledu vsakogar, ki je prišel mimo. Izobražena gospa je hišo – ki je bila bolj arhitekturni »razstavni pred- met« -, prodala in se izselila … Avstralski arhitekt Glenn Murcutt (1936-), kot Lacatonova in Vassal tudi Pritzkerjev nagrajenec (nagrado je prejel leta 2002), je pravo nasprotje nemškega arhitekta. Je eden tistih ar- hitektov, ki »gradijo iz prebivanja in mislijo za prebi- vanje« (citirane besede so iz zaključka Heideggerjevega predavanja). Leta 2012 je Murcutt v intervjuju, ki je bil objavljen v Delu, o svojem življenju z arhitekturo pripovedoval pogosto na poetični način (Heidegger je leta 1951 svoje predavanje pomenljivo naslovil z bese- dami nemškega romantičnega pesnika Hölderlina … pesniško domuje človek …): »Naročniku predlagam, naj mi pove čim več o svojem načinu življenja. Šele po- tem mu sporočim, da bova sodelovala, ali pa, da nisem pravi arhitekt zanj. To ni posledica arogance, temveč spoznanja, da bi moral narediti stvari, ki jih nočem. […] Na začetku sem obiskal lokacijo in ostal ves dan, pogosto sem tam taboril več dni. […] Prostor je zame vse. Poznati prostor je najpomembnejše za razumevan- je arhitekture. Razumeti morate zgodovino prostora, klimatske pogoje, višino in geografsko širino, tedaj začenjate razumeti padavine, vlažnost, vetrove, smer sonca, ko razumete vse to, razumete talne vode, po- vršinske vode, terenske pogoje, rastlinstvo, ki uspeva v takem prostoru, insekte, življenje ptic in drugih živali. Vse je v popolni soodvisnosti. In vse to je pomembno za naš odnos do prostora. Posebnosti prostora so ve- lika priložnost. Povejo nam, kako graditi v skladu s klimatskimi pogoji in z ustreznimi materiali, ki so na voljo. […] Rad imam stavbe, bodisi na deželi ali v mestu, ki dajejo občutek zračnosti, v katerih čuti- mo vonj dežja, trave, stavbe, ki se odzivajo na zunan- je pogoje, uokvirjajo pogled, ki z vetrovi v notranjost prinašajo dišave rastlin … Poslušanje dežja, ki pada na streho po dolgi suši, je dar, ki je nad vsem, kar je sploh mogoče razumeti, in potem zbrati to vodo, jo uporabiti za pitje, umivanje. Vse to je oblikovanje prostora. Zame je izjemno lepo tako delati arhitekturo …« Murcutt je popolnoma ponotranjil modrost Aboridži- nov: »Dotakni se zemlje nežno,« nekaj hiš je celo do- besedno zgradil na pilotih. Ekološka etika mu je na- rekovala tudi uporabo recikliranega gradbenega mate- riala. Lacatonova in Vassal sta šla še dlje, nočeta gra- diti novih stavb, ampak samo prenavljata, »reciklirata« stare, prikupnega trga v Bordeauxu pa se še dotaknila nista, saj se ljudje prav na takem počutijo najbolje. Heidegger je razumel, da je prebivanje temeljno bistvo človeka, gradnja pa odlikovano dopuščanje prebivanja. Ali še natančneje: prebivanje človeka kot smrtnika na svetu je varovanje sveta v njegovem bivanju. Vprašanje je, če se človek tega danes zaveda … Tomaž Sajovic Gradimo lahko le, če zmoremo prebivanje (Martin Heidegger) Letos sta Pritzkerjevo nagrado za arhitekturo, najvišje mednarodno priznanje na tem področju - primerjajo jo z Nobelovo nagrado -, dobila francoska arhitektka in profesorica Anne Lacaton (1955-) ter francoski ar- hitekt in profesor Jean-Philippe Vassal (1954-). Njuno razmišljanje je za običajne predstave o arhitekturi tako presenetljivo, da je najbolje, da arhitektka in arhitekt sama povesta, kako sta se lotila projekta »urejanja« Tr- ga Léona Aucoca v Bordeauxu: »Projekt je del načrta ‚olepševanja‘ mnogih mestnih tr- gov, ki ga je zasnoval mestni svet Bordeauxa leta 1996. Trg je trikotne oblike, omejujejo ga drevesa in klopi, na sredi je prostor za balinanje. Taki so vaški trgi. / Okoli njega hiše s svojimi preprostimi, a vendarle premišljeno zasnovanimi pročelji oblikujejo odličen primer reprezentančne lastniške arhitekture in  skup- nostnih javnih stanovanjskih stavb. Pri najinem pr- vem obisku sva dobila občutek, da je trg že lep zaradi svoje avtentičnosti in neizumetničenosti. Zrcali lepoto tistega, kar je očitno, potrebno, pravilno. Njegov po- men je jasen na prvi pogled. Zdi se, da so ljudje tu doma v ozračju harmonije in spokojnosti, ki obstaja, se zdi, že od nekdaj. / Nekaj časa sva opazovala, kaj se je na trgu dogajalo. Pogovarjala sva se ljudmi, ki so tu prebivali. / Potem sva se vprašala o projektu na tem trgu z vidika njegovega olepšanja. / Kaj ‚olepšanje‘ sploh pomeni? / Ali to pomeni, da je treba zamenjati talno podlago z drugo? Lesene klopi z modernejšimi iz kamna? Ali luči z bolj modnimi? Nič ne kliče po večjih spremembah. / Olepšanja trg ne potrebuje. / Kakovost, očarljivost in življenje že obstajajo. Trg sam je že lep. / V projektu nisva predlagala ničesar druge- ga kot le nekaj preprostih in hitrih vzdrževalnih del – zamenjanje peska, bolj redno čiščenje trga, skrb za lipe, malenkostno spremembo prometa –, s čimer sva skušala le izboljšati rabo trga in zadovoljiti okoliške prebivalce.« Najbolj presenetljivo je, da sta arhitekta trg pustila ne- dotaknjenega. Prav s tem, da nista storila nič, pa sta »opravila« svojo arhitekturno nalogo: ljudje so lahko na tem trgu ostali »doma v ozračju harmonije in spo- kojnosti, ki obstaja, se zdi, že od nekdaj«. Paradoksno »ravnanje« - pravzaprav »neravnanje« - obeh arhitektov poraja temeljno vprašanje: Kaj sploh je »arhitektu- ra«? Sledeč namigu Anne Lacaton in Jeana-Philippa Vassala – »ljudje so lahko na tem trgu ostali doma v ozračju harmonije in spokojnosti, ki obstaja, se zdi, že od nekdaj« – bomo odgovor na vprašanje poiskali v 248 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 249UvodnikKolofon Uvodnik Naslovnica: Primer metuljev iz zbirke naravoslovca Frana Dobovška, ki jo danes hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (Kustodiat za nevretenčarje). Foto: Matjaž Križnar. Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Polona Sušnik prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.600 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna naročnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 6100 0001 3352 882, davčna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2020. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805 Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 Fe br ua r 20 21 , 6 /8 3. le tn ik ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje predavanju z naslovom Gradnja prebivanje mišljenje, ki ga je imel leta 1951 nemški filozof Martin Heidegger (1889-1976) (v slovenskem prevodu ga lahko preberete v knjigi Heideggerjevih Predavanj in sestavkov, 2003). Pomenljiv je že sam naslov, v katerem posamezne be- sede gradnja prebivanje mišljenje niso ločene z vejicama – kar pomeni, da gradnje, prebivanja in mišljenja po Heideggerju ni mogoče ločiti med seboj. Kaj nam ho- če povedati Heidegger? Pozorno prisluhnimo odlomku o schwarzwaldski domačiji: »Gradimo lahko le, če zmoremo prebivanje. Pomislimo za trenutek na schwarzwaldsko domačijo. Pred dvema stoletjema jo je zgradilo kmečko prebivanje. Tu je pri- stojnost zmožnosti ubrano pripustila zemljo in nebo, bogove in smrtnike v stvari, uredila hišo. Domačijo je v južni smeri postavila na pobočje, zaščiteno pred vet- rom, med košenice, v bližino izvira. Dala ji je široko, s skodlami prekrito streho, ki v ustreznem nagibu nosi breme snega in, ko sega globoko, pred viharji varuje sobe v dolgih zimskih nočeh. Ni pozabila bogkovega kota, zadaj za skupno mizo, v sobe je uprostorila po- svečene prostore za otroško posteljo in drevo mrtvih, Totenbaum, tako se tu imenuje krsta, in tako različnim obdobjem življenja pod eno streho začrtala izoblikova- nost njihovih poti skozi čas. Rokodelstvo, ki je sámo izšlo iz prebivanja, ki sámo še rabi svoje priprave in ogrodja kot stvari, je zgradilo domačijo. Le če zmoremo prebivanje, znamo graditi. Z opozori- lom na schwarzwaldsko domačijo nikakor ne menimo, da bi se morali in da bi se lahko vrnili h gradnji teh domačij, temveč na bivšem prebivanju ponazarja, kako je to zmoglo graditi.« Ključna misel se s spremenjenim besednim redom po- novi dvakrat, in to na posebej pomensko izpostavlje- nih mestih - na začetku prvega in drugega odstavka: Gradimo lahko le, če zmoremo prebivanje in Le če zmo- remo prebivanje, znamo graditi. Konkretno zapisano: schwarzwaldsko domačijo je lahko zgradilo in znalo zgraditi le kmečko prebivanje. Heidegger je s tem obrnil (in tudi kritiziral) običajni način razmišljanja, po katerem je najprej zgrajena stavba, potem pa v njej šele sledi »prebivanje«. V neoliberalizmu temu pravi- jo gradnja za trg, stavbe in stanovanja v njih so tako tržno blago, v skrajnem primeru le še predmeti tržnih dobičkonosnih kupoprodajnih »transakcij«. V Londo- nu na primer je vrsta praznih novih stavb v lasti bo- gatašev, v katerih ne prebiva nihče. Kapital je izničil prebivanje. Toda ne le kapital. V prvih letih po drugi svetovni vojni je veliki nemški modernistični arhitekt Mies van der Rohe (1886-1969) v Ameriki zgradil znamenito Hišo Farnsworth, stekleni kvader, v kate- rem je bila naročnica na milost in nemilost prepuščena pogledu vsakogar, ki je prišel mimo. Izobražena gospa je hišo – ki je bila bolj arhitekturni »razstavni pred- met« -, prodala in se izselila … Avstralski arhitekt Glenn Murcutt (1936-), kot Lacatonova in Vassal tudi Pritzkerjev nagrajenec (nagrado je prejel leta 2002), je pravo nasprotje nemškega arhitekta. Je eden tistih ar- hitektov, ki »gradijo iz prebivanja in mislijo za prebi- vanje« (citirane besede so iz zaključka Heideggerjevega predavanja). Leta 2012 je Murcutt v intervjuju, ki je bil objavljen v Delu, o svojem življenju z arhitekturo pripovedoval pogosto na poetični način (Heidegger je leta 1951 svoje predavanje pomenljivo naslovil z bese- dami nemškega romantičnega pesnika Hölderlina … pesniško domuje človek …): »Naročniku predlagam, naj mi pove čim več o svojem načinu življenja. Šele po- tem mu sporočim, da bova sodelovala, ali pa, da nisem pravi arhitekt zanj. To ni posledica arogance, temveč spoznanja, da bi moral narediti stvari, ki jih nočem. […] Na začetku sem obiskal lokacijo in ostal ves dan, pogosto sem tam taboril več dni. […] Prostor je zame vse. Poznati prostor je najpomembnejše za razumevan- je arhitekture. Razumeti morate zgodovino prostora, klimatske pogoje, višino in geografsko širino, tedaj začenjate razumeti padavine, vlažnost, vetrove, smer sonca, ko razumete vse to, razumete talne vode, po- vršinske vode, terenske pogoje, rastlinstvo, ki uspeva v takem prostoru, insekte, življenje ptic in drugih živali. Vse je v popolni soodvisnosti. In vse to je pomembno za naš odnos do prostora. Posebnosti prostora so ve- lika priložnost. Povejo nam, kako graditi v skladu s klimatskimi pogoji in z ustreznimi materiali, ki so na voljo. […] Rad imam stavbe, bodisi na deželi ali v mestu, ki dajejo občutek zračnosti, v katerih čuti- mo vonj dežja, trave, stavbe, ki se odzivajo na zunan- je pogoje, uokvirjajo pogled, ki z vetrovi v notranjost prinašajo dišave rastlin … Poslušanje dežja, ki pada na streho po dolgi suši, je dar, ki je nad vsem, kar je sploh mogoče razumeti, in potem zbrati to vodo, jo uporabiti za pitje, umivanje. Vse to je oblikovanje prostora. Zame je izjemno lepo tako delati arhitekturo …« Murcutt je popolnoma ponotranjil modrost Aboridži- nov: »Dotakni se zemlje nežno,« nekaj hiš je celo do- besedno zgradil na pilotih. Ekološka etika mu je na- rekovala tudi uporabo recikliranega gradbenega mate- riala. Lacatonova in Vassal sta šla še dlje, nočeta gra- diti novih stavb, ampak samo prenavljata, »reciklirata« stare, prikupnega trga v Bordeauxu pa se še dotaknila nista, saj se ljudje prav na takem počutijo najbolje. Heidegger je razumel, da je prebivanje temeljno bistvo človeka, gradnja pa odlikovano dopuščanje prebivanja. Ali še natančneje: prebivanje človeka kot smrtnika na svetu je varovanje sveta v njegovem bivanju. Vprašanje je, če se človek tega danes zaveda … Tomaž Sajovic Gradimo lahko le, če zmoremo prebivanje (Martin Heidegger) Letos sta Pritzkerjevo nagrado za arhitekturo, najvišje mednarodno priznanje na tem področju - primerjajo jo z Nobelovo nagrado -, dobila francoska arhitektka in profesorica Anne Lacaton (1955-) ter francoski ar- hitekt in profesor Jean-Philippe Vassal (1954-). Njuno razmišljanje je za običajne predstave o arhitekturi tako presenetljivo, da je najbolje, da arhitektka in arhitekt sama povesta, kako sta se lotila projekta »urejanja« Tr- ga Léona Aucoca v Bordeauxu: »Projekt je del načrta ‚olepševanja‘ mnogih mestnih tr- gov, ki ga je zasnoval mestni svet Bordeauxa leta 1996. Trg je trikotne oblike, omejujejo ga drevesa in klopi, na sredi je prostor za balinanje. Taki so vaški trgi. / Okoli njega hiše s svojimi preprostimi, a vendarle premišljeno zasnovanimi pročelji oblikujejo odličen primer reprezentančne lastniške arhitekture in  skup- nostnih javnih stanovanjskih stavb. Pri najinem pr- vem obisku sva dobila občutek, da je trg že lep zaradi svoje avtentičnosti in neizumetničenosti. Zrcali lepoto tistega, kar je očitno, potrebno, pravilno. Njegov po- men je jasen na prvi pogled. Zdi se, da so ljudje tu doma v ozračju harmonije in spokojnosti, ki obstaja, se zdi, že od nekdaj. / Nekaj časa sva opazovala, kaj se je na trgu dogajalo. Pogovarjala sva se ljudmi, ki so tu prebivali. / Potem sva se vprašala o projektu na tem trgu z vidika njegovega olepšanja. / Kaj ‚olepšanje‘ sploh pomeni? / Ali to pomeni, da je treba zamenjati talno podlago z drugo? Lesene klopi z modernejšimi iz kamna? Ali luči z bolj modnimi? Nič ne kliče po večjih spremembah. / Olepšanja trg ne potrebuje. / Kakovost, očarljivost in življenje že obstajajo. Trg sam je že lep. / V projektu nisva predlagala ničesar druge- ga kot le nekaj preprostih in hitrih vzdrževalnih del – zamenjanje peska, bolj redno čiščenje trga, skrb za lipe, malenkostno spremembo prometa –, s čimer sva skušala le izboljšati rabo trga in zadovoljiti okoliške prebivalce.« Najbolj presenetljivo je, da sta arhitekta trg pustila ne- dotaknjenega. Prav s tem, da nista storila nič, pa sta »opravila« svojo arhitekturno nalogo: ljudje so lahko na tem trgu ostali »doma v ozračju harmonije in spo- kojnosti, ki obstaja, se zdi, že od nekdaj«. Paradoksno »ravnanje« - pravzaprav »neravnanje« - obeh arhitektov poraja temeljno vprašanje: Kaj sploh je »arhitektu- ra«? Sledeč namigu Anne Lacaton in Jeana-Philippa Vassala – »ljudje so lahko na tem trgu ostali doma v ozračju harmonije in spokojnosti, ki obstaja, se zdi, že od nekdaj« – bomo odgovor na vprašanje poiskali v 250 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 251Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade • Nobelove nagrade za leto 2020Nobelove nagrade za leto 2020 • Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Nobelovo nagrado za fiziko za leto 2020 so dobili trije znanstveniki, ki so pomembno prispevali k razumevanju najbolj skrivno- stnih teles v vesolju – črnih lukenj. Polo- vico nagrade je prejel Roger Penrose, ki je teoretično pokazal, da so črne luknje nepo- sredna posledica Einsteinove splošne teorije relativnosti. Drugo polovico sta si razdelila Andrea Ghez in Reinhard Genzel, ki sta s svojima raziskovalnima skupinama opazova- la gibanje zvezd v neposredni bližini sredi- šča naše Galaksije in dokazala, da se v njem skriva masivno telo, ki je tako kompaktno oziroma majhno, da je po današnjem razu- mevanju lahko le supermasivna črna luknja. Črne luknje so deli vesolja, v katerih je gra- vitacijski privlak tako močan, da iz njega ne more pobegniti nič, niti svetloba ne. Ome- juje jih tako imenovano obzorje dogodkov, znotraj katerega bi bila ubežna hitrost višja od svetlobne hitrosti v praznem prostoru, ki znaša približno 300.000 kilometrov na se- kundo. Ker nič ne more potovati hitreje od svetlobe, to pomeni, da iz tega območja ne moreta priti ne snov in ne svetloba. Iz njega tako ne moremo dobiti nobene informacije o tem, kaj se dogaja v notranjosti (kakšna je snov, temperatura in podobno). Črne luknje svoje skrivnosti res zelo dobro čuvajo. Od zunaj lahko iz lastnosti prostor-časa v bli- žini črne luknje ugotovimo le njeno maso, vrtilno količino in naboj. Od prve zamisli ... Prava teorija za opis črnih lukenj je Einste- inova splošna teorija relativnosti, ki je bila objavljena novembra leta 1915. Prve zabele- žene zamisli o telesih, ki bi bila tako ma- sivna, da bi postala nevidna, saj svetloba ne bi mogla zapustiti njihovega površja, pa so dobro stoletje starejše. Angleški astronom in duhovnik John Mi- chell je v Philosophical Transactions of the Royal Society (Filozofskih poročilih Kraljeve družbe) leta 1783 pisal, da bi zvezde, ki bi imele enako gostoto kot Sonce, a petstokrat večji polmer, imele tako močan gravitacijski privlak, da jim svetloba ne bi mogla uiti. Francoski učenjak Pierre Simon de Laplace je leta 1796 v Exposition du Système du Mon- de (Razlagi sistema sveta) neodvisno od Mi- chella prišel do podobnega zaključka in leta 1799 v Allgemeine Geographische Ephemeride (Splošnih geografskih efemeridah) matematično pokazal, da bi se to zgodilo z zvezdo s tako povprečno gostoto, kot jo ima Zemlja (štiri- krat višjo od Sonca) in s polmerom, ki bi bil dvestopetdesetkratnik Sončevega polmera. Torej, sta sklepala, bi lahko bile najmasiv- nejše zvezde pravzaprav »nevidne« ali »te- mne zvezde«. Danes vemo, da take zvezde (z maso več deset milijonov ali celo čez sto milijonov mas Sonca) ne obstajajo (zgornja meja za obstoj zvezd je okrog stopetdeset mas Sonca), obstajajo pa črne luknje s toli- kšno maso, ki jih uvrščamo med superma- sivne črne luknje. Michell in Laplace sta pri svojih izračunih uporabila Newtonovo mehaniko. Z njo lah- ko hitro izračunamo razdaljo od mase M, s katere telo z maso m potrebuje svetlobno hitrost c, da uide gravitacijskemu privlaku mase M: telo m postavimo na parabolično tirnico oziroma izenačimo velikost njegove kinetične in gravitacijske energije, poraču- namo in ugotovimo, da je ta razdalja dana z izrazom r = 2GM/c2 (kjer je G gravitacij- ska konstanta). Danes vemo, da ta postopek izračuna ni pravilen, saj bi morali namesto Newtonove mehanike uporabiti splošno teorijo relativnosti in upoštevati, da delci svetlobe (fotoni) nimajo mase. A rezultat, ki smo ga dobili, je pravilen in enak kot v splošni teoriji relativnosti. Tej razdalji, ki določa obzorje dogodkov črne luknje, pra- vimo Schwarzschildov polmer (in ga bomo v nadaljevanju označili z RSch). Ime je do- bil po Karlu Schwarzschildu, ki je januarja leta 1916, le dva meseca po objavi splošne teorije relativnosti, našel rešitev Einsteino- vih enačb polja, ki je opisovala ukrivljenost prostor-časa v okolici krogelno simetrične, nevrteče se mase. Ta rešitev je imela dve posebni, zagonetni točki: r = 0 in r = RSch, v katerih je del rešitve postal nič ali pa ne- skončno velik. Pomen teh dveh točk je vrsto let begal znanstvenike, dokler niso ugotovi- li, da je tako imenovana Schwarzschildova singularnost pri r = RSch odvisna od izbire koordinatnega sistema in ni prava singular- nost, v kateri bi se zgodilo kaj čudnega, kar bi postavljalo pod vprašaj veljavnost znanih fizikalnih zakonov. Nasprotno so za točko r = 0 ugotovili, da je prava singularnost, v kateri opis z znanimi zakoni odpove. Da ima takšna matematična rešitev tudi fi- zikalni pomen – da bi takšna telesa lahko zares obstajala –, sta prva predlagala Robert Oppenheimer in Hartland Snyder leta 1939. Preučevala sta končna stanja masivnih zvezd in ugotovila, da se sredica masivne zvezde, ki je porabila svoje jedrsko gorivo, prične zaradi lastne gravitacije krčiti. Ko se skr- či pod Schwarzschildov polmer, se odreže od preostalega dela vesolja in nastane črna luknja. Ker krčenja nič ne more ustaviti, se nadaljuje še naprej, vse dokler ni vsa snov zbrana v točki r = 0 - v točki s prostorni- no nič in posledično z neskončno gostoto –, točki singularnosti. Ključni privzetek, ki je poenostavil njune izračune, je bila krogelna simetrija. A zvez- de niso povsem krogelno simetrične, saj se vrtijo okoli svoje osi, njihovo simetrijo pa lahko pokvari še kaj drugega. Zato so bi- li mnogi fiziki mnenja, da je končno stanje kolapsa realnih zvezd drugačno. Morda se v nesimetričnem primeru snov ne sesede v eno samo točko in ne ustvari singularnosti v središču. Vse do šestdesetih let dvajsetega stoletja so zato mislili, da so te matematične rešitve zgolj teoretični opis idealnega, kro- gelno simetričnega primera, kakršen v veso- lju ne obstaja. Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Andreja Gomboc Sir Roger Penrose (1931-), britanski matematični fizik, matematik in filozof znanosti. Reinhard Genzel (1952-), nemški astrofizik. Andrea Mia Ghez (1965-), ameriška astrofizičarka. Vir: https://physicsworld.com/a/roger-penrose-reinhard-genzel-and-andrea-ghez-bag-the-nobel-prize-for-physics. Foto: IOP Publishing. Tushna Commissariat; CC-BY-SA H Garching; UCLA. Christopher Dibble. 250 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 251Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade • Nobelove nagrade za leto 2020Nobelove nagrade za leto 2020 • Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Nobelovo nagrado za fiziko za leto 2020 so dobili trije znanstveniki, ki so pomembno prispevali k razumevanju najbolj skrivno- stnih teles v vesolju – črnih lukenj. Polo- vico nagrade je prejel Roger Penrose, ki je teoretično pokazal, da so črne luknje nepo- sredna posledica Einsteinove splošne teorije relativnosti. Drugo polovico sta si razdelila Andrea Ghez in Reinhard Genzel, ki sta s svojima raziskovalnima skupinama opazova- la gibanje zvezd v neposredni bližini sredi- šča naše Galaksije in dokazala, da se v njem skriva masivno telo, ki je tako kompaktno oziroma majhno, da je po današnjem razu- mevanju lahko le supermasivna črna luknja. Črne luknje so deli vesolja, v katerih je gra- vitacijski privlak tako močan, da iz njega ne more pobegniti nič, niti svetloba ne. Ome- juje jih tako imenovano obzorje dogodkov, znotraj katerega bi bila ubežna hitrost višja od svetlobne hitrosti v praznem prostoru, ki znaša približno 300.000 kilometrov na se- kundo. Ker nič ne more potovati hitreje od svetlobe, to pomeni, da iz tega območja ne moreta priti ne snov in ne svetloba. Iz njega tako ne moremo dobiti nobene informacije o tem, kaj se dogaja v notranjosti (kakšna je snov, temperatura in podobno). Črne luknje svoje skrivnosti res zelo dobro čuvajo. Od zunaj lahko iz lastnosti prostor-časa v bli- žini črne luknje ugotovimo le njeno maso, vrtilno količino in naboj. Od prve zamisli ... Prava teorija za opis črnih lukenj je Einste- inova splošna teorija relativnosti, ki je bila objavljena novembra leta 1915. Prve zabele- žene zamisli o telesih, ki bi bila tako ma- sivna, da bi postala nevidna, saj svetloba ne bi mogla zapustiti njihovega površja, pa so dobro stoletje starejše. Angleški astronom in duhovnik John Mi- chell je v Philosophical Transactions of the Royal Society (Filozofskih poročilih Kraljeve družbe) leta 1783 pisal, da bi zvezde, ki bi imele enako gostoto kot Sonce, a petstokrat večji polmer, imele tako močan gravitacijski privlak, da jim svetloba ne bi mogla uiti. Francoski učenjak Pierre Simon de Laplace je leta 1796 v Exposition du Système du Mon- de (Razlagi sistema sveta) neodvisno od Mi- chella prišel do podobnega zaključka in leta 1799 v Allgemeine Geographische Ephemeride (Splošnih geografskih efemeridah) matematično pokazal, da bi se to zgodilo z zvezdo s tako povprečno gostoto, kot jo ima Zemlja (štiri- krat višjo od Sonca) in s polmerom, ki bi bil dvestopetdesetkratnik Sončevega polmera. Torej, sta sklepala, bi lahko bile najmasiv- nejše zvezde pravzaprav »nevidne« ali »te- mne zvezde«. Danes vemo, da take zvezde (z maso več deset milijonov ali celo čez sto milijonov mas Sonca) ne obstajajo (zgornja meja za obstoj zvezd je okrog stopetdeset mas Sonca), obstajajo pa črne luknje s toli- kšno maso, ki jih uvrščamo med superma- sivne črne luknje. Michell in Laplace sta pri svojih izračunih uporabila Newtonovo mehaniko. Z njo lah- ko hitro izračunamo razdaljo od mase M, s katere telo z maso m potrebuje svetlobno hitrost c, da uide gravitacijskemu privlaku mase M: telo m postavimo na parabolično tirnico oziroma izenačimo velikost njegove kinetične in gravitacijske energije, poraču- namo in ugotovimo, da je ta razdalja dana z izrazom r = 2GM/c2 (kjer je G gravitacij- ska konstanta). Danes vemo, da ta postopek izračuna ni pravilen, saj bi morali namesto Newtonove mehanike uporabiti splošno teorijo relativnosti in upoštevati, da delci svetlobe (fotoni) nimajo mase. A rezultat, ki smo ga dobili, je pravilen in enak kot v splošni teoriji relativnosti. Tej razdalji, ki določa obzorje dogodkov črne luknje, pra- vimo Schwarzschildov polmer (in ga bomo v nadaljevanju označili z RSch). Ime je do- bil po Karlu Schwarzschildu, ki je januarja leta 1916, le dva meseca po objavi splošne teorije relativnosti, našel rešitev Einsteino- vih enačb polja, ki je opisovala ukrivljenost prostor-časa v okolici krogelno simetrične, nevrteče se mase. Ta rešitev je imela dve posebni, zagonetni točki: r = 0 in r = RSch, v katerih je del rešitve postal nič ali pa ne- skončno velik. Pomen teh dveh točk je vrsto let begal znanstvenike, dokler niso ugotovi- li, da je tako imenovana Schwarzschildova singularnost pri r = RSch odvisna od izbire koordinatnega sistema in ni prava singular- nost, v kateri bi se zgodilo kaj čudnega, kar bi postavljalo pod vprašaj veljavnost znanih fizikalnih zakonov. Nasprotno so za točko r = 0 ugotovili, da je prava singularnost, v kateri opis z znanimi zakoni odpove. Da ima takšna matematična rešitev tudi fi- zikalni pomen – da bi takšna telesa lahko zares obstajala –, sta prva predlagala Robert Oppenheimer in Hartland Snyder leta 1939. Preučevala sta končna stanja masivnih zvezd in ugotovila, da se sredica masivne zvezde, ki je porabila svoje jedrsko gorivo, prične zaradi lastne gravitacije krčiti. Ko se skr- či pod Schwarzschildov polmer, se odreže od preostalega dela vesolja in nastane črna luknja. Ker krčenja nič ne more ustaviti, se nadaljuje še naprej, vse dokler ni vsa snov zbrana v točki r = 0 - v točki s prostorni- no nič in posledično z neskončno gostoto –, točki singularnosti. Ključni privzetek, ki je poenostavil njune izračune, je bila krogelna simetrija. A zvez- de niso povsem krogelno simetrične, saj se vrtijo okoli svoje osi, njihovo simetrijo pa lahko pokvari še kaj drugega. Zato so bi- li mnogi fiziki mnenja, da je končno stanje kolapsa realnih zvezd drugačno. Morda se v nesimetričnem primeru snov ne sesede v eno samo točko in ne ustvari singularnosti v središču. Vse do šestdesetih let dvajsetega stoletja so zato mislili, da so te matematične rešitve zgolj teoretični opis idealnega, kro- gelno simetričnega primera, kakršen v veso- lju ne obstaja. Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Andreja Gomboc Sir Roger Penrose (1931-), britanski matematični fizik, matematik in filozof znanosti. Reinhard Genzel (1952-), nemški astrofizik. Andrea Mia Ghez (1965-), ameriška astrofizičarka. Vir: https://physicsworld.com/a/roger-penrose-reinhard-genzel-and-andrea-ghez-bag-the-nobel-prize-for-physics. Foto: IOP Publishing. Tushna Commissariat; CC-BY-SA H Garching; UCLA. Christopher Dibble. 252 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 253Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade • Nobelove nagrade za leto 2020Nobelove nagrade za leto 2020 • Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Črne luknje so robustna napoved splošne teorije relativnosti Pomemben korak na poti odkrivanja črnih lukenj je bila določitev oddaljenosti kvazar- jev – izvorov radijske svetlobe, ki so bili vi- deti točkasti, njihova oddaljenost in narava pa sta bili velika uganka. Leta 1963 je Maarten Schmidt s pomočjo kozmološkega rdečega premika spektralnih črt 1 kvazarja z oznako 3C 273 izmeril nje- govo oddaljenost – nekaj milijard svetlobnih let od nas. Podobno velike razdalje so kma- lu zatem izmerili tudi za druge kvazarje. Iz njihovega navideznega sija na našem nebu in znane oddaljenosti so lahko izračunali nji- hov izsev. Ugotovili so, da iz zelo majhnega območja kvazarja (v nekaterih kvazarjih ve- likega le nekaj svetlobnih ur ali dni) lahko prihaja izsev, ki je primerljiv z izsevom vseh zvezd v več sto običajnih galaksijah skupaj (vsaka od njih sestavljena iz več sto milijard zvezd). Kot možen vir te ogromne energi- je so predlagali gravitacijsko energijo, ki se sprosti ob sesedanju telesa na velikost Sch- warzschildovega polmera. (Današnji model kvazarjev in drugih vrst aktivnih galaktič- nih jeder opiše njihove opazovane lastnosti s supermasivno črno luknjo, ki požira snov – ogromna količina energije prihaja od sno- vi, ki pada proti črni luknji, se zbira v disk okoli nje in izgublja gravitacijsko energijo, ta pa se pretvori v toploto in svetlobo.) Schmidtova določitev oddaljenosti kvazar- jev je spodbudila Rogerja Penrosa, da je razmišljal o tem, ali lahko črne luknje na- stanejo tudi v realističnih, nesimetričnih primerih. V tem času je bilo že sprejeto, da dovolj velika in krogelno simetrična masa ob kolapsu ne doseže ravnovesnega stanja in se krči vse do fizikalne singularnosti pri r = 0. Prav tako so vedeli, da ko se telo se- 1 Zaradi širjenja vesolja se valovna dolžina svetlobe v času potovanja od izvora do opazovalca raztegne za enak faktor, kot se v tem času razširi vesolje. Valovna dolžina svetlobe se poveča ali se, kot pogosto rečemo, premakne pro- ti rdečemu delu spektra. Dlje ko je izvor od opazovalca, dlje časa potuje svetloba in večji je premik. seda skozi svoj Schwarzschildov polmer, lo- kalni opazovalec, ki se giblje skupaj s površ- jem telesa, ne opazi nič posebnega. To niti ni presenetljivo, saj se za dovolj velike mase to zgodi pri gostotah, ki niso zelo visoke (če se spomnimo »temnih zvezd« Michella in Laplacea, so imele gostoti enaki gostoti Sonca oziroma Zemlje). Drugače je za zu- nanjega opazovalca, za katerega je videti, kot da sesedanje telesa proti Schwarzschil- dovemu polmeru traja neskončno dolgo (in nikoli ne vidi, da bi se telo skrčilo pod ta polmer, saj ne more videti v črno luknjo). V notranjosti črne luknje pa nastane težava s singularnostjo pri r = 0 in z njenim fizi- kalnim opisom. Ali je ta singularnost le po- sledica privzete simetrije ali nastane tudi v primerih, ki nimajo nikakršne simetrije? Odgovor oziroma orodje na poti do njega se je Rogerju Penroseu utrnil jeseni leta 1964 med sprehodom. Razvil je posebno matema- tično metodo, imenovano »ujeta površina« – to je zaprta dvodimenzionalna površina, ki ima lastnost, da vsi svetlobni žarki, ki so pravokotni nanjo, konvergirajo/se stikajo v prihodnosti. Za primerjavo, površje krogle v ravnem prostoru ni takšno: žarki, ki gredo vanj, konvergirajo, žarki, ki prihajajo iz nje- ga, pa divergirajo/se razhajajo. Od ujete po- vršine pa vsi žarki (v vse smeri) konvergira- jo. Takšne ujete površine so posledica močne gravitacije in so v primeru krogelno sime- trične mase površja krogel, ki imajo polmer, manjši od Schwarzschildovega. Vsi svetlobni žarki skozi nje kažejo proti središču. Posledica ujete površine je, da tok časa neiz- ogibno prinese opazovalca, ki je prečkal ob- zorje dogodkov, v končnem času v središče r = 0, kjer se čas konča. Iz Schwarzschildo- ve rešitve namreč sledi, da se ob prečkanju obzorja dogodkov vlogi časovne in radialne koordinate zamenjata – smer proti središču postane smer toka časa (slika 2). Zato je ta- ko težko oziroma nemogoče priti iz notra- njosti črne luknje, kot je nemogoče potovati nazaj v času. Roger Penrose je pokazal, da je ujete po- vršine mogoče najti tudi v splošnem, nesi- metričnem primeru in da njihov obstoj ni odvisen od predpostavke, da obstaja neka vrsta simetrije. Pokazal je tudi, da ko en- krat nastane ujeta površina, v njej neizogib- no nastane tudi točka singularnosti. Njen nastanek je robustna in neizogibna posledica oziroma napoved splošne teorije relativnosti. Supermasivna črna luknja v središču naše Galaksije Drugi del Nobelove nagrade sta dobila An- drea Ghez in Reinhard Genzel za odkritje masivnega, kompaktnega telesa v središču naše Galaksije. Supermasivne črne luknje, z masami od sto tisoč do deset milijard mas Sonca, se ne na- hajajo samo v središčih kvazarjev in drugih vrst aktivnih galaksij, v katerih požirajo snov. V mnogih, če ne celo v vseh velikih galaksijah se v središču skrivajo superma- sivne črne luknje, ki v veliki večini galaksij okoli sebe nimajo diska snovi, ki bi močno svetil. Tem pravimo, da so »lačne« ali »spe- če« črne luknje, in njihovim galaksijam, da so normalne ali neaktivne. Prisotnost velike mase v njihovih središčih izdaja gibanje pli- na in zvezd v njihovi bližini. A kako lahko dokažemo, da je ta masa v središču črna luknja in ne kaj drugega? Čr- ne luknje, tudi supermasivne, so v astro- nomskem merilu zelo majčkeni objekti: na primer, črna luknja z maso milijon Sončevih mas ima polmer, ki je le štirikrat večji od polmera Sonca oziroma je le dva odstotka Zemljine oddaljenosti od Sonca; črna luknja z milijardo mas Sonca ima polmer, ki je enak oddaljenosti Urana od Sonca. Najve- čje znane supermasivne črne luknje so torej primerljive z velikostjo Osončja (nekaj sve- tlobnih ur), kar je majčkeno v primerjavi z velikostjo galaksij (naša Galaksija ima pre- mer sto tisoč svetlobnih let) in razdaljami med njimi. Za neposredni dokaz, da je masa v središču neke druge galaksije črna luknja in ne, na primer, zelo gosta kopica zvezd, bi potre- bovali instrumente z zelo dobro kotno lo- čljivostjo, s katerimi bi na oddaljenosti več milijonov ali celo milijard svetlobnih let razločili podrobnosti na razdaljah veliko- stnega reda Schwarzschildovega polmera. Edini primer doslej, ko so uspeli posneti sliko diska snovi v neposredni okolici črne luknje, je radijski posnetek središča aktivne galaksije M 87, ki je aprila leta 2019 obšel svet. Dosežena kotna ločljivost v tem pri- meru je podobna tisti, ki bi jo morali imeti, da bi, sedeč v Evropi, brali časopis v New Yorku. Oči radovednih znanstvenikov so se obrni- le proti najbližjemu galaktičnemu centru – središču naše Galaksije. To je »samo« okrog petindvajset tisoč svetlobnih let daleč od nas. V središču je radijski izvor z oznako Sgr A* in okrog njega nekaj svetlobnih let velika kopica zvezd in plina. Njihovo giba- Slika 2: Shematski diagram notranjosti črne luknje. Znotraj obzorja dogodkov se spremeni pomen radialne koordinate. Čas se konča v točki singularnosti. Vir: The Nobel Committee for Physics: Scientific Background on the Nobel Prize in Physics 2020. Theoretical foundation for black holes and the supermassive compact object at the Galactic centre. 252 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 253Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade • Nobelove nagrade za leto 2020Nobelove nagrade za leto 2020 • Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Črne luknje so robustna napoved splošne teorije relativnosti Pomemben korak na poti odkrivanja črnih lukenj je bila določitev oddaljenosti kvazar- jev – izvorov radijske svetlobe, ki so bili vi- deti točkasti, njihova oddaljenost in narava pa sta bili velika uganka. Leta 1963 je Maarten Schmidt s pomočjo kozmološkega rdečega premika spektralnih črt 1 kvazarja z oznako 3C 273 izmeril nje- govo oddaljenost – nekaj milijard svetlobnih let od nas. Podobno velike razdalje so kma- lu zatem izmerili tudi za druge kvazarje. Iz njihovega navideznega sija na našem nebu in znane oddaljenosti so lahko izračunali nji- hov izsev. Ugotovili so, da iz zelo majhnega območja kvazarja (v nekaterih kvazarjih ve- likega le nekaj svetlobnih ur ali dni) lahko prihaja izsev, ki je primerljiv z izsevom vseh zvezd v več sto običajnih galaksijah skupaj (vsaka od njih sestavljena iz več sto milijard zvezd). Kot možen vir te ogromne energi- je so predlagali gravitacijsko energijo, ki se sprosti ob sesedanju telesa na velikost Sch- warzschildovega polmera. (Današnji model kvazarjev in drugih vrst aktivnih galaktič- nih jeder opiše njihove opazovane lastnosti s supermasivno črno luknjo, ki požira snov – ogromna količina energije prihaja od sno- vi, ki pada proti črni luknji, se zbira v disk okoli nje in izgublja gravitacijsko energijo, ta pa se pretvori v toploto in svetlobo.) Schmidtova določitev oddaljenosti kvazar- jev je spodbudila Rogerja Penrosa, da je razmišljal o tem, ali lahko črne luknje na- stanejo tudi v realističnih, nesimetričnih primerih. V tem času je bilo že sprejeto, da dovolj velika in krogelno simetrična masa ob kolapsu ne doseže ravnovesnega stanja in se krči vse do fizikalne singularnosti pri r = 0. Prav tako so vedeli, da ko se telo se- 1 Zaradi širjenja vesolja se valovna dolžina svetlobe v času potovanja od izvora do opazovalca raztegne za enak faktor, kot se v tem času razširi vesolje. Valovna dolžina svetlobe se poveča ali se, kot pogosto rečemo, premakne pro- ti rdečemu delu spektra. Dlje ko je izvor od opazovalca, dlje časa potuje svetloba in večji je premik. seda skozi svoj Schwarzschildov polmer, lo- kalni opazovalec, ki se giblje skupaj s površ- jem telesa, ne opazi nič posebnega. To niti ni presenetljivo, saj se za dovolj velike mase to zgodi pri gostotah, ki niso zelo visoke (če se spomnimo »temnih zvezd« Michella in Laplacea, so imele gostoti enaki gostoti Sonca oziroma Zemlje). Drugače je za zu- nanjega opazovalca, za katerega je videti, kot da sesedanje telesa proti Schwarzschil- dovemu polmeru traja neskončno dolgo (in nikoli ne vidi, da bi se telo skrčilo pod ta polmer, saj ne more videti v črno luknjo). V notranjosti črne luknje pa nastane težava s singularnostjo pri r = 0 in z njenim fizi- kalnim opisom. Ali je ta singularnost le po- sledica privzete simetrije ali nastane tudi v primerih, ki nimajo nikakršne simetrije? Odgovor oziroma orodje na poti do njega se je Rogerju Penroseu utrnil jeseni leta 1964 med sprehodom. Razvil je posebno matema- tično metodo, imenovano »ujeta površina« – to je zaprta dvodimenzionalna površina, ki ima lastnost, da vsi svetlobni žarki, ki so pravokotni nanjo, konvergirajo/se stikajo v prihodnosti. Za primerjavo, površje krogle v ravnem prostoru ni takšno: žarki, ki gredo vanj, konvergirajo, žarki, ki prihajajo iz nje- ga, pa divergirajo/se razhajajo. Od ujete po- vršine pa vsi žarki (v vse smeri) konvergira- jo. Takšne ujete površine so posledica močne gravitacije in so v primeru krogelno sime- trične mase površja krogel, ki imajo polmer, manjši od Schwarzschildovega. Vsi svetlobni žarki skozi nje kažejo proti središču. Posledica ujete površine je, da tok časa neiz- ogibno prinese opazovalca, ki je prečkal ob- zorje dogodkov, v končnem času v središče r = 0, kjer se čas konča. Iz Schwarzschildo- ve rešitve namreč sledi, da se ob prečkanju obzorja dogodkov vlogi časovne in radialne koordinate zamenjata – smer proti središču postane smer toka časa (slika 2). Zato je ta- ko težko oziroma nemogoče priti iz notra- njosti črne luknje, kot je nemogoče potovati nazaj v času. Roger Penrose je pokazal, da je ujete po- vršine mogoče najti tudi v splošnem, nesi- metričnem primeru in da njihov obstoj ni odvisen od predpostavke, da obstaja neka vrsta simetrije. Pokazal je tudi, da ko en- krat nastane ujeta površina, v njej neizogib- no nastane tudi točka singularnosti. Njen nastanek je robustna in neizogibna posledica oziroma napoved splošne teorije relativnosti. Supermasivna črna luknja v središču naše Galaksije Drugi del Nobelove nagrade sta dobila An- drea Ghez in Reinhard Genzel za odkritje masivnega, kompaktnega telesa v središču naše Galaksije. Supermasivne črne luknje, z masami od sto tisoč do deset milijard mas Sonca, se ne na- hajajo samo v središčih kvazarjev in drugih vrst aktivnih galaksij, v katerih požirajo snov. V mnogih, če ne celo v vseh velikih galaksijah se v središču skrivajo superma- sivne črne luknje, ki v veliki večini galaksij okoli sebe nimajo diska snovi, ki bi močno svetil. Tem pravimo, da so »lačne« ali »spe- če« črne luknje, in njihovim galaksijam, da so normalne ali neaktivne. Prisotnost velike mase v njihovih središčih izdaja gibanje pli- na in zvezd v njihovi bližini. A kako lahko dokažemo, da je ta masa v središču črna luknja in ne kaj drugega? Čr- ne luknje, tudi supermasivne, so v astro- nomskem merilu zelo majčkeni objekti: na primer, črna luknja z maso milijon Sončevih mas ima polmer, ki je le štirikrat večji od polmera Sonca oziroma je le dva odstotka Zemljine oddaljenosti od Sonca; črna luknja z milijardo mas Sonca ima polmer, ki je enak oddaljenosti Urana od Sonca. Najve- čje znane supermasivne črne luknje so torej primerljive z velikostjo Osončja (nekaj sve- tlobnih ur), kar je majčkeno v primerjavi z velikostjo galaksij (naša Galaksija ima pre- mer sto tisoč svetlobnih let) in razdaljami med njimi. Za neposredni dokaz, da je masa v središču neke druge galaksije črna luknja in ne, na primer, zelo gosta kopica zvezd, bi potre- bovali instrumente z zelo dobro kotno lo- čljivostjo, s katerimi bi na oddaljenosti več milijonov ali celo milijard svetlobnih let razločili podrobnosti na razdaljah veliko- stnega reda Schwarzschildovega polmera. Edini primer doslej, ko so uspeli posneti sliko diska snovi v neposredni okolici črne luknje, je radijski posnetek središča aktivne galaksije M 87, ki je aprila leta 2019 obšel svet. Dosežena kotna ločljivost v tem pri- meru je podobna tisti, ki bi jo morali imeti, da bi, sedeč v Evropi, brali časopis v New Yorku. Oči radovednih znanstvenikov so se obrni- le proti najbližjemu galaktičnemu centru – središču naše Galaksije. To je »samo« okrog petindvajset tisoč svetlobnih let daleč od nas. V središču je radijski izvor z oznako Sgr A* in okrog njega nekaj svetlobnih let velika kopica zvezd in plina. Njihovo giba- Slika 2: Shematski diagram notranjosti črne luknje. Znotraj obzorja dogodkov se spremeni pomen radialne koordinate. Čas se konča v točki singularnosti. Vir: The Nobel Committee for Physics: Scientific Background on the Nobel Prize in Physics 2020. Theoretical foundation for black holes and the supermassive compact object at the Galactic centre. 254 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 255Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade • Nobelove nagrade za leto 2020Nobelove nagrade za leto 2020 • Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade nje razkriva gravitacijski potencial v sredi- šču in s tem porazdelitev mase v njem. Če je masa zbrana v enem samem, majhnem objektu – črni luknji -, potem so hitrosti zvezd, ki se nahajajo na različnih razdaljah r od središča, obratno sorazmerne s kva- dratnim korenom razdalje r, podobno kot se, na primer, spreminjajo obhodne hitrosti planetov z razdaljo od Sonca. Če pa je masa porazdeljena po širšem delu prostora, potem hitrosti zvezd z razdaljo r padajo počasneje ali celo naraščajo. Da bi razvozlala skrivnost središča Gala- ksije, sta se v devetdesetih letih dvajsetega stoletja Andrea Ghez in Reinhard Genzel s svojima raziskovalnima skupinama lotila opazovanja gibanja zvezd v njem. Skupina Andree Ghez je uporabila teleskope na ob- servatoriju na Havajih, skupina Reinharda Genzela teleskope Evropskega južnega ob- servatorija v Čilu. Ker je zaradi ekstinkcije (oslabitve) vidne svetlobe v plinu in prahu, ki se nahajata v disku Galaksije, njeno sre- dišče v vidni svetlobi »zakrito« pred našim pogledom, so se odločili za opazovanja v in- frardeči svetlobi, ki lahko prodre tudi skozi snov v galaktičnem disku. Glavni izziv je bilo doseči dovolj dobro ko- tno ločljivost oziroma dovolj »oster pogled«, da so lahko kar se da natančno določili položaje posameznih zvezd ter nato, s po- navljanjem opazovanj čez vrsto let, izmerili spremembe njihovih položajev in s tem gi- banje. Da so lahko odpravili vpliv turbulenc v Zemljinem ozračju, ki povzročijo navide- zno migotanje zvezd in poslabšajo ločljivost posnetkov, so v zgodnjih opazovanjih upo- rabili posebno tehniko, s katero posnamejo zelo kratke posnetke (s časom osvetlitve de- setinko sekunde), jih med seboj poravnajo, tako da se vzorci zvezd »ujamejo«, jih sešte- jejo in tako dobijo ostrejše slike. Ugotovili so, da so izmerjene hitrosti zvezd obratno sorazmerne s kvadratnim korenom razdalje zvezd od središča Galaksije, točno tako, kot bi pričakovali, če se v njem skriva le eno sa- mo, majhno telo. S to tehniko so se središču Galaksije uspeli približati na približno dva- najst svetlobnih dni. V novem tisočletju so pričeli na obeh ob- servatorijih uporabljati prilagodljivo optiko. Pri tej tehniki z laserjem visoko v ozračju ustvarijo na nebu, v bližini objekta opazo- vanja, umetno zvezdo. Nato opazujejo oba – umetno zvezdo in objekt opazovanja - ter Slika 3: Tirnice zvezd v bližini središča naše Galaksije v obdobju 1995 do 2016, kot jih je izmerila skupina Andree Ghez. Rdeča črta označuje tirnico zvezde S0-2 oziroma S2. Vir: Keck/UCLA Galactic Center Group. črna luknja 5000 RSch = 400 a.e. Projicirana oddaljenost od Sgr A* v smeri rektascenzije (ločne sekunde) Pr oj ic ira na o dd al je no st o d Sg r A* v sm er i d ek lin ac ije (l oč ne s ek un de ) NTT/SHARP VLT/NACO VLT/GRAVITY leto Slika 4: Tirnica zvezde S2 okoli središča naše Galaksije, kot so jo določili na podlagi petindvajset let opazovanj s teleskopi Evropskega južnega observatorija v Čilu. Oznake (trikotniki, krogi, kvadrati) označujejo položaj zvezde izmerjen z različnimi instrumenti (SHARP na teleskopu New Technology Telescope - NTT, NACO in GRAVITY na Zelo velikem teleskopu (Very Large Telescope -VLT)). Barva oznake označuje leto meritve položaja. Daljica v notranjosti tirnice prikazuje razdaljo 5.000 RSch oziroma 400 razdalj Zemlja-Sonce. (Velikosti zvezde in črne luknje nista v pravilnem razmerju z razdaljami). Vir: ESO/MPE/ GRAVITY Collaboration. 254 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 255Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade • Nobelove nagrade za leto 2020Nobelove nagrade za leto 2020 • Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade nje razkriva gravitacijski potencial v sredi- šču in s tem porazdelitev mase v njem. Če je masa zbrana v enem samem, majhnem objektu – črni luknji -, potem so hitrosti zvezd, ki se nahajajo na različnih razdaljah r od središča, obratno sorazmerne s kva- dratnim korenom razdalje r, podobno kot se, na primer, spreminjajo obhodne hitrosti planetov z razdaljo od Sonca. Če pa je masa porazdeljena po širšem delu prostora, potem hitrosti zvezd z razdaljo r padajo počasneje ali celo naraščajo. Da bi razvozlala skrivnost središča Gala- ksije, sta se v devetdesetih letih dvajsetega stoletja Andrea Ghez in Reinhard Genzel s svojima raziskovalnima skupinama lotila opazovanja gibanja zvezd v njem. Skupina Andree Ghez je uporabila teleskope na ob- servatoriju na Havajih, skupina Reinharda Genzela teleskope Evropskega južnega ob- servatorija v Čilu. Ker je zaradi ekstinkcije (oslabitve) vidne svetlobe v plinu in prahu, ki se nahajata v disku Galaksije, njeno sre- dišče v vidni svetlobi »zakrito« pred našim pogledom, so se odločili za opazovanja v in- frardeči svetlobi, ki lahko prodre tudi skozi snov v galaktičnem disku. Glavni izziv je bilo doseči dovolj dobro ko- tno ločljivost oziroma dovolj »oster pogled«, da so lahko kar se da natančno določili položaje posameznih zvezd ter nato, s po- navljanjem opazovanj čez vrsto let, izmerili spremembe njihovih položajev in s tem gi- banje. Da so lahko odpravili vpliv turbulenc v Zemljinem ozračju, ki povzročijo navide- zno migotanje zvezd in poslabšajo ločljivost posnetkov, so v zgodnjih opazovanjih upo- rabili posebno tehniko, s katero posnamejo zelo kratke posnetke (s časom osvetlitve de- setinko sekunde), jih med seboj poravnajo, tako da se vzorci zvezd »ujamejo«, jih sešte- jejo in tako dobijo ostrejše slike. Ugotovili so, da so izmerjene hitrosti zvezd obratno sorazmerne s kvadratnim korenom razdalje zvezd od središča Galaksije, točno tako, kot bi pričakovali, če se v njem skriva le eno sa- mo, majhno telo. S to tehniko so se središču Galaksije uspeli približati na približno dva- najst svetlobnih dni. V novem tisočletju so pričeli na obeh ob- servatorijih uporabljati prilagodljivo optiko. Pri tej tehniki z laserjem visoko v ozračju ustvarijo na nebu, v bližini objekta opazo- vanja, umetno zvezdo. Nato opazujejo oba – umetno zvezdo in objekt opazovanja - ter Slika 3: Tirnice zvezd v bližini središča naše Galaksije v obdobju 1995 do 2016, kot jih je izmerila skupina Andree Ghez. Rdeča črta označuje tirnico zvezde S0-2 oziroma S2. Vir: Keck/UCLA Galactic Center Group. črna luknja 5000 RSch = 400 a.e. Projicirana oddaljenost od Sgr A* v smeri rektascenzije (ločne sekunde) Pr oj ic ira na o dd al je no st o d Sg r A* v sm er i d ek lin ac ije (l oč ne s ek un de ) NTT/SHARP VLT/NACO VLT/GRAVITY leto Slika 4: Tirnica zvezde S2 okoli središča naše Galaksije, kot so jo določili na podlagi petindvajset let opazovanj s teleskopi Evropskega južnega observatorija v Čilu. Oznake (trikotniki, krogi, kvadrati) označujejo položaj zvezde izmerjen z različnimi instrumenti (SHARP na teleskopu New Technology Telescope - NTT, NACO in GRAVITY na Zelo velikem teleskopu (Very Large Telescope -VLT)). Barva oznake označuje leto meritve položaja. Daljica v notranjosti tirnice prikazuje razdaljo 5.000 RSch oziroma 400 razdalj Zemlja-Sonce. (Velikosti zvezde in črne luknje nista v pravilnem razmerju z razdaljami). Vir: ESO/MPE/ GRAVITY Collaboration. 256 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 257Nobelove nagrade za leto 2020 • Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Botanična novost s Slavnika • Botanika s hitrim spreminjanjem oblike zrcala v te- leskopu v realnem času kompenzirajo popa- čitve slike, ki nastanejo zaradi turbulenc v ozračju, in poskušajo doseči čim ostrejšo sli- ko umetne zvezde. S tem izostrijo oziroma odpravijo migotanje zaradi ozračja tudi pri sliki opazovanega objekta. Ta tehnika omo- goča ostrejšo sliko in tudi daljše čase osve- tlitve ter s tem opazovanje šibkejših zvezd. Uporaba prilagodljive optike je obe skupini pripeljala še bližje središču Galaksije. Slika 3 prikazuje gibanje zvezd v območju pribli- žno en svetlobni mesec okoli središča. Med njimi je posebej zanimiva zvezda z oznako S2 oziroma S0-2: središče Galaksije obkroži v samo šestnajstih letih (za primerjavo, Son- ce potrebuje več kot dvesto milijonov let za en obhod), giblje se po zelo sploščeni elip- tični tirnici in se Sgr A* približa na zgolj sedemnajst svetlobnih ur. Rezultati obeh raziskovalnih skupin so se odlično ujemali. Pokazali so, da se v sredi- šču Galaksije nahaja masa za približno štiri milijone mas Sonca. Ta masa je zelo zgošče- na, saj se nahaja znotraj tirnice zvezde S2 – znotraj območja s polmerom, ki je le pri- bližno stopetindvajsetkratnik Zemljine raz- dalje od Sonca. Prispevek zvezd in ostankov zvezd k tej masi je zanemarljiv, torej gre za zelo kompaktno telo. Nabolj znanstveno smiselna in trdna razlaga je, da je ta kom- pakten objekt v središču Galaksije superma- sivna črna luknja. Obe raziskovalni skupini še naprej budno spremljata dogajanje v središču Galaksije. Posebej natančno so spremljali zvezdo S2, ko je maja leta 2018 potovala skozi pericen- ter - točko na svoji tirnici, v kateri se naj- bolj približa Sgr A* (slika 4). Ob tem »mimoletu« jim je uspelo izmeriti precesijo njenega pericentra oziroma sukanje eliptične tirnice zvezde okoli črne luknje in gravitacijski rdeči premik, ki sta bila pov- sem v skladu z napovedmi Einsteinove splo- šne teorije relativnosti – teorije, ki je v sto letih obstoja uspešno prestala številne pre- izkuse. Še ena njena napoved – gravitacijski valovi – nam od prve neposredne detekcije leta 2015 (nagrajene z Nobelovo nagrado za fiziko za leto 2017) odpira novo okno v vesolje in nam pomaga razkrivati skrivnosti črnih lukenj na povsem nov način. Več kot 1.000 metrov visoko goro na za- hodnem robu Čičarije med Matarskim po- doljem in Podgorskim krasom sem do leta 2020 obiskal enkrat samkrat, in to davno, na začetku svojega zanimanja za rastlinstvo. Spomladanski izlet je vodil Mitja Kaligarič, čeprav mlajši od mene že takrat uveljavljeni botanik. O tem izletu imam malo spomi- nov, zagotovo pa nam je pokazal endemič- nega bledorumenega ušivca (Pedicularis fri- derici-augusti). Desetletje pozneje, ko smo z družino dopustovali ob morju v Strunjanu, sem to goro pogosto opazoval od daleč in si ponavljal, da jo moram vsaj še enkrat obi- skati. Po zaslugi gozdarskega kolega Lada Ku- tnarja sem pred leti navezal stik s kraškimi gozdarji. Ti me navadno vsako leto pova- bijo na strokovni dan, kjer pričakujejo od mene, da jim razlagam oziroma pomagam določiti gozdne združbe. Veliko mlajši ko- lega Matej Reščič, vodja tamkajšnje službe za gozdnogospodarsko načrtovanje, si zelo resno prizadeva, da bi izboljšal vegetacijsko karto njihovega območja. Kolegi so kar zah- tevni, v enem dnevu veliko prevozimo, tudi prehodimo, moji odgovori morajo biti čim prejšnji. V starih časih, ko je bila fitoceno- logija še cenjena veda, si je recimo eden od mojih zelo spoštovanih predhodnikov Maks Botanična novost s Slavnika V spomin Ernestu Mayerju, Darinki Soban in Tonetu Wraberju Igor Dakskobler, Valerija Babij Čičarski gozdovi pod Slavnikom in njegovimi vzhodnimi sosedi. Foto: Igor Dakskobler. 256 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 257Nobelove nagrade za leto 2020 • Črne luknje – od prve zamisli do Nobelove nagrade Botanična novost s Slavnika • Botanika s hitrim spreminjanjem oblike zrcala v te- leskopu v realnem času kompenzirajo popa- čitve slike, ki nastanejo zaradi turbulenc v ozračju, in poskušajo doseči čim ostrejšo sli- ko umetne zvezde. S tem izostrijo oziroma odpravijo migotanje zaradi ozračja tudi pri sliki opazovanega objekta. Ta tehnika omo- goča ostrejšo sliko in tudi daljše čase osve- tlitve ter s tem opazovanje šibkejših zvezd. Uporaba prilagodljive optike je obe skupini pripeljala še bližje središču Galaksije. Slika 3 prikazuje gibanje zvezd v območju pribli- žno en svetlobni mesec okoli središča. Med njimi je posebej zanimiva zvezda z oznako S2 oziroma S0-2: središče Galaksije obkroži v samo šestnajstih letih (za primerjavo, Son- ce potrebuje več kot dvesto milijonov let za en obhod), giblje se po zelo sploščeni elip- tični tirnici in se Sgr A* približa na zgolj sedemnajst svetlobnih ur. Rezultati obeh raziskovalnih skupin so se odlično ujemali. Pokazali so, da se v sredi- šču Galaksije nahaja masa za približno štiri milijone mas Sonca. Ta masa je zelo zgošče- na, saj se nahaja znotraj tirnice zvezde S2 – znotraj območja s polmerom, ki je le pri- bližno stopetindvajsetkratnik Zemljine raz- dalje od Sonca. Prispevek zvezd in ostankov zvezd k tej masi je zanemarljiv, torej gre za zelo kompaktno telo. Nabolj znanstveno smiselna in trdna razlaga je, da je ta kom- pakten objekt v središču Galaksije superma- sivna črna luknja. Obe raziskovalni skupini še naprej budno spremljata dogajanje v središču Galaksije. Posebej natančno so spremljali zvezdo S2, ko je maja leta 2018 potovala skozi pericen- ter - točko na svoji tirnici, v kateri se naj- bolj približa Sgr A* (slika 4). Ob tem »mimoletu« jim je uspelo izmeriti precesijo njenega pericentra oziroma sukanje eliptične tirnice zvezde okoli črne luknje in gravitacijski rdeči premik, ki sta bila pov- sem v skladu z napovedmi Einsteinove splo- šne teorije relativnosti – teorije, ki je v sto letih obstoja uspešno prestala številne pre- izkuse. Še ena njena napoved – gravitacijski valovi – nam od prve neposredne detekcije leta 2015 (nagrajene z Nobelovo nagrado za fiziko za leto 2017) odpira novo okno v vesolje in nam pomaga razkrivati skrivnosti črnih lukenj na povsem nov način. Več kot 1.000 metrov visoko goro na za- hodnem robu Čičarije med Matarskim po- doljem in Podgorskim krasom sem do leta 2020 obiskal enkrat samkrat, in to davno, na začetku svojega zanimanja za rastlinstvo. Spomladanski izlet je vodil Mitja Kaligarič, čeprav mlajši od mene že takrat uveljavljeni botanik. O tem izletu imam malo spomi- nov, zagotovo pa nam je pokazal endemič- nega bledorumenega ušivca (Pedicularis fri- derici-augusti). Desetletje pozneje, ko smo z družino dopustovali ob morju v Strunjanu, sem to goro pogosto opazoval od daleč in si ponavljal, da jo moram vsaj še enkrat obi- skati. Po zaslugi gozdarskega kolega Lada Ku- tnarja sem pred leti navezal stik s kraškimi gozdarji. Ti me navadno vsako leto pova- bijo na strokovni dan, kjer pričakujejo od mene, da jim razlagam oziroma pomagam določiti gozdne združbe. Veliko mlajši ko- lega Matej Reščič, vodja tamkajšnje službe za gozdnogospodarsko načrtovanje, si zelo resno prizadeva, da bi izboljšal vegetacijsko karto njihovega območja. Kolegi so kar zah- tevni, v enem dnevu veliko prevozimo, tudi prehodimo, moji odgovori morajo biti čim prejšnji. V starih časih, ko je bila fitoceno- logija še cenjena veda, si je recimo eden od mojih zelo spoštovanih predhodnikov Maks Botanična novost s Slavnika V spomin Ernestu Mayerju, Darinki Soban in Tonetu Wraberju Igor Dakskobler, Valerija Babij Čičarski gozdovi pod Slavnikom in njegovimi vzhodnimi sosedi. Foto: Igor Dakskobler. 258 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 259Botanična novost s Slavnika • BotanikaBotanika • Botanična novost s Slavnika Wraber za tako delo lahko vzel cel teden. Imel je spremljevalca, s katerim sta hodila po terenu, delal je popise in na koncu mo- ral napisati ustrezno poročilo. V prvih letih našega druženja sem včasih pri sebi pomislil nanj in mu kar malo zavidal, saj sem sam imel čas za popise le, ko so imeli kolegi ma- lico. A velika prednost teh srečanj je, da me kraški gozdarji popeljejo na kraje, kamor sam zagotovo ali zelo verjetno nikoli ne bi šel, in mi vedno pokažejo tudi kakšno za- nimivost za mojo botanično dušo. Brez njih tudi tega članka ne bi bilo. Poleg tega se stvari spreminjajo na boljše. Na Zavodu za gozdove so po dolgih letih le zaposlili nekoga, ki se lahko večino služ- benega časa ukvarja s fitocenologijo, in to v osebi biologinje in moje nekdanje sodelavke na Biološkem inštitutu ZRC SAZU Valerije Babij. Tako zdaj tudi ona hodi na te vsako- letne kraške fitocenološke dneve in ker sva zdaj že dva, si lahko privoščiva kak popis več, poleg tistega med malico. Zgodaj poleti leta 2020 se mi je spet oglasil Matej in napovedal celo dva terenska dneva. Na enem od njih nas je njegov sodelavec, revirni gozdar Damijan Vatovec, peljal pod Slavnik. Ogledali smo si gorske bukove in lipove gozdove na precej skalnatem svetu vzhodno od te gore. Ob vračanju nazaj k avtomobilom mi je v bukovem gozdu pogled obstal na listih, ki so očitno pripadali neki kobulnici. Utrnil se mi je že precej daljni spomin, ko mi je sodelavec Andraž Čarni pokazal vrsto iz te družine (Apiaceae), ki jo je nabral v Istri pod Učko. Nisem je poznal in dotlej še nikoli videl. Andraž jo je potem določil in mi povedal latinsko ime. Napisal je celo članek, kjer je opisal novo združbo gozdnih robov, ki se imenuje po njej. Pred leti, bilo je na Kočevskem, sem že mislil, da sem jo tudi sam prvič zagledal v naravi, a sem se zmotil – bil je le navadni jelenovec (Laserpitium arhangelica). Tokrat sem Vale- riji povedal, da bi listi pod nama, glede na to, da smo v Istri, lahko pripadali Andra- ževi kobulnici. Latinskega imena se nisem več spomnil, a bom to pogledal v knjigah in bova kmalu vedela, pri čem sva. Ker so najini vodniki ravno malicali, sva na mestu najdbe hitro naredila še fitocenološki popis. Doma sva vsak v svojem kotu, jaz v Tolmi- nu, ona v Ljubljani, poiskala ustrezne knjige in si bila enotna, da vsaj po listih ustrezajo Andraževi kobulnici, ki jo zdaj lahko na- piševa tudi z latinskim imenom, Physosper- mum verticillatum. V slovenskih botaničnih knjigah je o njej zelo malo podatkov. Izjema je pred skoraj 70 leti izdani znameniti Ma- yerjev seznam praprotnic in semenk sloven- skega etničnega ozemlja. Tam piše Danaa (Physospermum) verticillatum, zelo redko in posamič: Istra (Čičarija). Kolikor sva potem uspela poizvedovati in pregledati vire in herbarij (pomagali so tudi Boštjan Surina, Nejc Jogan, Walter Rottensteiner in Joso Vukelić), so vsa do zdaj znana nahajališča te kobulnice v hrvaškem delu Čičarije, čeprav nekatera zelo blizu meje s Slovenijo. Tisti dan, ko sva jo našla, smo se potem po Slavniku le peljali z avtom, na vrh ni bilo časa iti, združbe je bilo treba določiti še kje drugje. A zdaj sem poznal smer, po kateri lahko razmeroma hitro pridem na goro, in kmalu sem izlet ponovil, s tem da sem hodil peš po cesti, ki smo jo mi takrat prevozili. Ob njej in v gozdu nad njo, vse na osojnih pobočjih Slavnika, sem našel kar precej kra- jev, kjer je bila ta kobulnica, ne samo listi, temveč cvetoče rastline, visoke tudi skoraj toliko, kot sem sam, vsaj 180 centimetrov. Najina domneva je bila potrjena! Rastline potrebujejo nekoliko svetlobe, zato so po- nekod na gozdnem robu, na brežini ceste, v majhnih vrzelih, redkeje v povsem skle- njenih sestojih. Gozd, ki tukaj prevladuje, je bukov in navadno z gostimi šopi jesenske vilovine (Sesleria autumnalis) v podrasti (la- tinsko ime te združbe je zato Seslerio au- tumnalis-Fagetum). Naredil sem precej popi- sov, a sva skupaj z Valerijo čez teden dni našla še nekaj novih nahajališč z dodatnimi popisi, vsi pa so bili na nadmorski višini med 800 in 1.000 metrov. Valerija je precej boljša fotografinja, poleg tega pa šolana botaničarka, kar bo še po- sebej prišlo prav, ko bova morala to rastli- no tudi opisati in jo umestiti v sistem naše Male f lore. Vrsta je sicer gorsko-sredozem- ska, razširjena v severovzhodni Alžiriji, Si- ciliji, južni Italiji in vzdolž Jadranske obale predvsem na Hrvaškem (najbližje Sloveniji Pritlični listi Andraževe kobulnice (čičarskega dolinca), ki so nama padli v oči na gozdarskem strokovnem izletu pod Slavnikom v drugi polovici junija leta 2020. Foto: Valerija Babij. Združba bukve in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Fagetum) pod Slavnikom. Foto: Igor Dakskobler. 258 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 259Botanična novost s Slavnika • BotanikaBotanika • Botanična novost s Slavnika Wraber za tako delo lahko vzel cel teden. Imel je spremljevalca, s katerim sta hodila po terenu, delal je popise in na koncu mo- ral napisati ustrezno poročilo. V prvih letih našega druženja sem včasih pri sebi pomislil nanj in mu kar malo zavidal, saj sem sam imel čas za popise le, ko so imeli kolegi ma- lico. A velika prednost teh srečanj je, da me kraški gozdarji popeljejo na kraje, kamor sam zagotovo ali zelo verjetno nikoli ne bi šel, in mi vedno pokažejo tudi kakšno za- nimivost za mojo botanično dušo. Brez njih tudi tega članka ne bi bilo. Poleg tega se stvari spreminjajo na boljše. Na Zavodu za gozdove so po dolgih letih le zaposlili nekoga, ki se lahko večino služ- benega časa ukvarja s fitocenologijo, in to v osebi biologinje in moje nekdanje sodelavke na Biološkem inštitutu ZRC SAZU Valerije Babij. Tako zdaj tudi ona hodi na te vsako- letne kraške fitocenološke dneve in ker sva zdaj že dva, si lahko privoščiva kak popis več, poleg tistega med malico. Zgodaj poleti leta 2020 se mi je spet oglasil Matej in napovedal celo dva terenska dneva. Na enem od njih nas je njegov sodelavec, revirni gozdar Damijan Vatovec, peljal pod Slavnik. Ogledali smo si gorske bukove in lipove gozdove na precej skalnatem svetu vzhodno od te gore. Ob vračanju nazaj k avtomobilom mi je v bukovem gozdu pogled obstal na listih, ki so očitno pripadali neki kobulnici. Utrnil se mi je že precej daljni spomin, ko mi je sodelavec Andraž Čarni pokazal vrsto iz te družine (Apiaceae), ki jo je nabral v Istri pod Učko. Nisem je poznal in dotlej še nikoli videl. Andraž jo je potem določil in mi povedal latinsko ime. Napisal je celo članek, kjer je opisal novo združbo gozdnih robov, ki se imenuje po njej. Pred leti, bilo je na Kočevskem, sem že mislil, da sem jo tudi sam prvič zagledal v naravi, a sem se zmotil – bil je le navadni jelenovec (Laserpitium arhangelica). Tokrat sem Vale- riji povedal, da bi listi pod nama, glede na to, da smo v Istri, lahko pripadali Andra- ževi kobulnici. Latinskega imena se nisem več spomnil, a bom to pogledal v knjigah in bova kmalu vedela, pri čem sva. Ker so najini vodniki ravno malicali, sva na mestu najdbe hitro naredila še fitocenološki popis. Doma sva vsak v svojem kotu, jaz v Tolmi- nu, ona v Ljubljani, poiskala ustrezne knjige in si bila enotna, da vsaj po listih ustrezajo Andraževi kobulnici, ki jo zdaj lahko na- piševa tudi z latinskim imenom, Physosper- mum verticillatum. V slovenskih botaničnih knjigah je o njej zelo malo podatkov. Izjema je pred skoraj 70 leti izdani znameniti Ma- yerjev seznam praprotnic in semenk sloven- skega etničnega ozemlja. Tam piše Danaa (Physospermum) verticillatum, zelo redko in posamič: Istra (Čičarija). Kolikor sva potem uspela poizvedovati in pregledati vire in herbarij (pomagali so tudi Boštjan Surina, Nejc Jogan, Walter Rottensteiner in Joso Vukelić), so vsa do zdaj znana nahajališča te kobulnice v hrvaškem delu Čičarije, čeprav nekatera zelo blizu meje s Slovenijo. Tisti dan, ko sva jo našla, smo se potem po Slavniku le peljali z avtom, na vrh ni bilo časa iti, združbe je bilo treba določiti še kje drugje. A zdaj sem poznal smer, po kateri lahko razmeroma hitro pridem na goro, in kmalu sem izlet ponovil, s tem da sem hodil peš po cesti, ki smo jo mi takrat prevozili. Ob njej in v gozdu nad njo, vse na osojnih pobočjih Slavnika, sem našel kar precej kra- jev, kjer je bila ta kobulnica, ne samo listi, temveč cvetoče rastline, visoke tudi skoraj toliko, kot sem sam, vsaj 180 centimetrov. Najina domneva je bila potrjena! Rastline potrebujejo nekoliko svetlobe, zato so po- nekod na gozdnem robu, na brežini ceste, v majhnih vrzelih, redkeje v povsem skle- njenih sestojih. Gozd, ki tukaj prevladuje, je bukov in navadno z gostimi šopi jesenske vilovine (Sesleria autumnalis) v podrasti (la- tinsko ime te združbe je zato Seslerio au- tumnalis-Fagetum). Naredil sem precej popi- sov, a sva skupaj z Valerijo čez teden dni našla še nekaj novih nahajališč z dodatnimi popisi, vsi pa so bili na nadmorski višini med 800 in 1.000 metrov. Valerija je precej boljša fotografinja, poleg tega pa šolana botaničarka, kar bo še po- sebej prišlo prav, ko bova morala to rastli- no tudi opisati in jo umestiti v sistem naše Male f lore. Vrsta je sicer gorsko-sredozem- ska, razširjena v severovzhodni Alžiriji, Si- ciliji, južni Italiji in vzdolž Jadranske obale predvsem na Hrvaškem (najbližje Sloveniji Pritlični listi Andraževe kobulnice (čičarskega dolinca), ki so nama padli v oči na gozdarskem strokovnem izletu pod Slavnikom v drugi polovici junija leta 2020. Foto: Valerija Babij. Združba bukve in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Fagetum) pod Slavnikom. Foto: Igor Dakskobler. 260 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 261Botanika • Botanična novost s Slavnika Botanična novost s Slavnika • Botanika v njihovem delu Čičarije in v Gorskem ko- tarju, tudi na Učki, najprej pa so jo našli oziroma opisali na Velebitu, kjer ima klasič- no nahajališče) in v Bosni in Hercegovini. Slavnik je torej najbolj severna točka v nje- nem celotnem območju razširjenosti. Zdaj ji pač moramo dati tudi slovensko ime, najprej rodu, ki je nov za našo f loro, in tudi vrsti. Kako naj si pomagava? V herbariju sva imela vse dele rastline, jeseni sva nabrala tudi plodove in seme. Ob slovenskih imenih rastlin v povezavi z latinščino ne moreš mi- mo pokojnega Toneta Wraberja – kako te- meljito je v Proteusu pred okoli petindvajse- timi leti razlagal latinska imena rodov v na- ši f lori, v svoji nadaljevanki Latinska imena v naravoslovju. Pri črki P imena rodu Physo- spermum ni bilo, a se je dalo iz opisov dru- gih rodov razložiti: fysa (physa) = mehur in sperma = seme. To je tudi podlaga za nem- ško in angleško ime naše rastline. Hrvati jo imenujejo drugače. Rodu pravijo doljan in vrsti pršljenasti doljan. Kaj pomeni besedica pršljenasti, ni težko ugotoviti, je prevod la- tinskega verticillatum (vretenčasti – taka je namreč razvejenost stebla v zgornjem delu), a kaj pomeni besedica doljan? Moj rojak, imenoslovec in slavist Silvo Torkar, mi je lahko pomagal v toliko, da je ugotovil, da je občno ime doljan poimenovanje rastline Al- schingera verticillata (sinonim Physospermum verticillatum), ki jo veliki akademijski slovar hrvaškega ali srbskega jezika razlaga: neka trava, divji komorač. Zagrebški profesor bo- tanike Antun Alegro nama je pojasnil, da ime doljan izvira iz Dalmacije (Dalmatinske zagore). Tam ga je od domačinov slišal in prvi zapisal italijanski botanik Roberto de Visiani (1852), povezujemo pa jo z imenom dol v pomenu dolina. Torej bi po slovensko, tako meni Silvo, našo kubulnico lahko ime- novali vretenčasti dolinec ali velebitski ali čičarski dolinec. Če pa za podlago vzamemo njene nekoli- ko nabrekle (napihnjene) oziroma zaobljene plodiče, bi rodu lahko rekli zaobljenoplo- dni kobul, vrsti pa vretenčasti (ali visoki ali velebitski ali celo čičarski) zaobljenoplodni kobul. Sam bi to kobulnico najraje imenoval velebitski (čičarski) jelenovec, kajti prvo la- tinsko ime, ki so ga zapisali (bazionim), je bilo Laserpitium verticillatum. Po zgradbi socvetja je Physospermum verticil- latum tipična kobulnica; od podobnih vrst te družine pa se razlikuje predvsem po steblu, ki se v zgornjem delu vretenčasto razveji, in napihnjenih plodovih, ki niso nikoli krilati. Po listih podobne vrste, na primer iz rodov Laserpitium (jelenovec) in Angelica (gozdni koren), imajo plodove s krilci. Kobulnice niso ravno ugledne in iskane ra- stline, a zelo rada jih je imela pokojna Da- rinka Soban in o njih sva se včasih na dolgo pogovarjala. Nova med njimi v f lori naše države kljub precejšnji velikosti nima ka- kšnih posebnih lastnosti. Gozdarjem je bi- la najbrž nekoliko skrita zaradi razmeroma poznega cvetenja v drugi polovici junija in prvi polovici julija, botanikom pa morda za- to, ker v gozdu prav veliko novih vrst samo- Novost v flori Slavnika, portret čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. Vretenčasta razvejenost čičarskega dolinca (Physopsermum verticillatum). Foto: Valerija Babij. Kobulček čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. Plodovi čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. 260 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 261Botanika • Botanična novost s Slavnika Botanična novost s Slavnika • Botanika v njihovem delu Čičarije in v Gorskem ko- tarju, tudi na Učki, najprej pa so jo našli oziroma opisali na Velebitu, kjer ima klasič- no nahajališče) in v Bosni in Hercegovini. Slavnik je torej najbolj severna točka v nje- nem celotnem območju razširjenosti. Zdaj ji pač moramo dati tudi slovensko ime, najprej rodu, ki je nov za našo f loro, in tudi vrsti. Kako naj si pomagava? V herbariju sva imela vse dele rastline, jeseni sva nabrala tudi plodove in seme. Ob slovenskih imenih rastlin v povezavi z latinščino ne moreš mi- mo pokojnega Toneta Wraberja – kako te- meljito je v Proteusu pred okoli petindvajse- timi leti razlagal latinska imena rodov v na- ši f lori, v svoji nadaljevanki Latinska imena v naravoslovju. Pri črki P imena rodu Physo- spermum ni bilo, a se je dalo iz opisov dru- gih rodov razložiti: fysa (physa) = mehur in sperma = seme. To je tudi podlaga za nem- ško in angleško ime naše rastline. Hrvati jo imenujejo drugače. Rodu pravijo doljan in vrsti pršljenasti doljan. Kaj pomeni besedica pršljenasti, ni težko ugotoviti, je prevod la- tinskega verticillatum (vretenčasti – taka je namreč razvejenost stebla v zgornjem delu), a kaj pomeni besedica doljan? Moj rojak, imenoslovec in slavist Silvo Torkar, mi je lahko pomagal v toliko, da je ugotovil, da je občno ime doljan poimenovanje rastline Al- schingera verticillata (sinonim Physospermum verticillatum), ki jo veliki akademijski slovar hrvaškega ali srbskega jezika razlaga: neka trava, divji komorač. Zagrebški profesor bo- tanike Antun Alegro nama je pojasnil, da ime doljan izvira iz Dalmacije (Dalmatinske zagore). Tam ga je od domačinov slišal in prvi zapisal italijanski botanik Roberto de Visiani (1852), povezujemo pa jo z imenom dol v pomenu dolina. Torej bi po slovensko, tako meni Silvo, našo kubulnico lahko ime- novali vretenčasti dolinec ali velebitski ali čičarski dolinec. Če pa za podlago vzamemo njene nekoli- ko nabrekle (napihnjene) oziroma zaobljene plodiče, bi rodu lahko rekli zaobljenoplo- dni kobul, vrsti pa vretenčasti (ali visoki ali velebitski ali celo čičarski) zaobljenoplodni kobul. Sam bi to kobulnico najraje imenoval velebitski (čičarski) jelenovec, kajti prvo la- tinsko ime, ki so ga zapisali (bazionim), je bilo Laserpitium verticillatum. Po zgradbi socvetja je Physospermum verticil- latum tipična kobulnica; od podobnih vrst te družine pa se razlikuje predvsem po steblu, ki se v zgornjem delu vretenčasto razveji, in napihnjenih plodovih, ki niso nikoli krilati. Po listih podobne vrste, na primer iz rodov Laserpitium (jelenovec) in Angelica (gozdni koren), imajo plodove s krilci. Kobulnice niso ravno ugledne in iskane ra- stline, a zelo rada jih je imela pokojna Da- rinka Soban in o njih sva se včasih na dolgo pogovarjala. Nova med njimi v f lori naše države kljub precejšnji velikosti nima ka- kšnih posebnih lastnosti. Gozdarjem je bi- la najbrž nekoliko skrita zaradi razmeroma poznega cvetenja v drugi polovici junija in prvi polovici julija, botanikom pa morda za- to, ker v gozdu prav veliko novih vrst samo- Novost v flori Slavnika, portret čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. Vretenčasta razvejenost čičarskega dolinca (Physopsermum verticillatum). Foto: Valerija Babij. Kobulček čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. Plodovi čičarskega dolinca. Foto: Valerija Babij. 262 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 263Botanika • Botanična novost s Slavnika Botanična novost s Slavnika • Botanika niklih cvetnic ne pričakujemo več. Vendar je vsaj na Slavniku njena številčnost zadovoljiva in rastlina za zdaj ni ogrožena, a vseeno je precej redka. Raste v gozdnatem okolju, ponekod tudi blizu pla- ninskih poti, a najbrž ne vzbu- ja pozornosti. Na tej botanično znameniti gori ima namreč hudo konkurenco. Ko prideš iz gozda, si namah v bujnem travniškem rastlinstvu, ki ti jemlje sapo od zgodnje pomladi do jeseni. Tu- di nama jo je vzelo, ko sva si po dopoldanskem iskanju čičarske- ga dolinca popoldne vzela čas za travnike – popisovanje in fotogra- firanje njihove pisane cvetane. O njej tokrat ne bova nič napisala, to je že področje naji- nega spoštovanega kolege Mitje Kaligariča. Pri Proteusu bi bili zelo veseli, če bi se nam spet kaj oglasil. Zahvala Dr. Silvu Torkarju se iskreno zahvaljujeva za koristne in nujne jezikovne izboljšave na- jinega besedila. Literatura: Čarni, A., 1999: Natural »saum« vegetation in Čićarija and on the Učka mountain range (NE Istria, Croatia). Natura Croatica (Zagreb), 8: 385–398. Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela IV. razreda SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3). Ljubljana, 427 str. Visiani, R., 1852: Flora dalmatica: sive enumeratio stirpium vascularium quas hactenus in Dalmatia lectas et sibi digessit. Lipsia (Leipzig): Hofmeister, 390 str. Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (15): Abecedni seznam rodovnih imen (Phacelia-Polygala). Proteus (Ljubljana), 59: 275–277. Plodeči zaobljenoplodni kobul v jeseni. Foto: Igor Dakskobler. Ni ravno vpadljiv, a je postaven, čičarski dolinec ob bukvi, v kateri združbi pogosto raste. Foto: Valerija Babij. Združba gozdnega roba, v kateri prevladuje čičarski dolinec. Foto: Igor Dakskobler. 262 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 263Botanika • Botanična novost s Slavnika Botanična novost s Slavnika • Botanika niklih cvetnic ne pričakujemo več. Vendar je vsaj na Slavniku njena številčnost zadovoljiva in rastlina za zdaj ni ogrožena, a vseeno je precej redka. Raste v gozdnatem okolju, ponekod tudi blizu pla- ninskih poti, a najbrž ne vzbu- ja pozornosti. Na tej botanično znameniti gori ima namreč hudo konkurenco. Ko prideš iz gozda, si namah v bujnem travniškem rastlinstvu, ki ti jemlje sapo od zgodnje pomladi do jeseni. Tu- di nama jo je vzelo, ko sva si po dopoldanskem iskanju čičarske- ga dolinca popoldne vzela čas za travnike – popisovanje in fotogra- firanje njihove pisane cvetane. O njej tokrat ne bova nič napisala, to je že področje naji- nega spoštovanega kolege Mitje Kaligariča. Pri Proteusu bi bili zelo veseli, če bi se nam spet kaj oglasil. Zahvala Dr. Silvu Torkarju se iskreno zahvaljujeva za koristne in nujne jezikovne izboljšave na- jinega besedila. Literatura: Čarni, A., 1999: Natural »saum« vegetation in Čićarija and on the Učka mountain range (NE Istria, Croatia). Natura Croatica (Zagreb), 8: 385–398. Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela IV. razreda SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3). Ljubljana, 427 str. Visiani, R., 1852: Flora dalmatica: sive enumeratio stirpium vascularium quas hactenus in Dalmatia lectas et sibi digessit. Lipsia (Leipzig): Hofmeister, 390 str. Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (15): Abecedni seznam rodovnih imen (Phacelia-Polygala). Proteus (Ljubljana), 59: 275–277. Plodeči zaobljenoplodni kobul v jeseni. Foto: Igor Dakskobler. Ni ravno vpadljiv, a je postaven, čičarski dolinec ob bukvi, v kateri združbi pogosto raste. Foto: Valerija Babij. Združba gozdnega roba, v kateri prevladuje čičarski dolinec. Foto: Igor Dakskobler. 264 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 265Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec • Zgodovina slovenskega naravoslovjaZgodovina slovenskega naravoslovja • Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Zgodovino slovenskega naravoslovja so krojile mnoge osebnosti. Ti so naravo pre- učevali poklicno ali pa popolnoma laično. Vsem pa je bila narava zelo pri srcu in so izkoristili vsak trenutek za njeno občudova- nje in raziskovanje. Med njih sodi tudi manj znani, toda nič manj pomembni entomolog, herpetolog, preparator in fotograf Fran Do- bovšek. Fran (Frančišek) Dobovšek se je rodil 14. aprila leta 1876 v Boštanju na Dolenjskem na kmetiji očetu Janezu in materi Hele- ni Dobovšek. Osnovno šolo je dokončal v domačem kraju, nato pa opravil dve leti šolanja v Novem mestu, ki pa ga je zaradi pomanjkanja f inančnih sredstev moral za- pustiti in se vrniti domov. Z dvajsetimi leti je oblekel vojaško suknjo, v kateri je bil do svoje zaposlitve v muzeju. Že kot vojak je izkoristil polletni dopust in na Dunaju leta 1908 v tamkajšnjem muzeju opravil prakso (praktikum) in izpit za preparatorsko služ- bo (Mantuani, Sajovic, 1915; Staut Turk, 1974). Fran Dobovšek je nastopil službo v Dežel- nem muzeju za Kranjsko – Rudolf inumu - v maju leta 1909, ko se je upokojil Fer- dinand Schulz. Nastopil je kot »provizorni« preparator in se s časom izpopolnil v izde- lavi zahtevnih dermoplastičnih preparatov in celo izdelovanju odlitkov in kalupov iz mavca. Že kmalu se je izkazal za marljivega in veščega delavca, ki je opravljal tudi mno- ge terenske ekskurzije. Za potrebe zbiranja zoološkega gradiva mu je leta 1910 Deželni odbor vojvodine Kranjske dodelil tudi oro- žni list in lovsko karto. Tako je za muzej lahko na celotnem ozemlju Kranjske lovil ptice »v znanstvene namene«. Zanimanje za entomologijo, predvsem me- tulje, je bilo pri Franu Dobovšku že dol- goletno. S tem priljubljenim konjičkom naj bi se ukvarjal od leta 1890, kar sklepamo na podlagi ohranjenih primerkov. V reviji Entomologische Zeitschrift iz leta 1908 smo odkrili tudi njegovo kratko poročilo o red- kih aberacijah robidovega livadarja (Brenthis daphne), ki jih je našel poleti leta 1907 na Golovcu. Takratnemu Deželnem muzeju – Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Matija Križnar Avtoportret naravoslovca Frana Dobovška (1876-1915), ki je v Deželnem muzeju za Kranjsko – Rudolfinumu - služboval le skromnih šest let. Fotografijo hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. N 19210. Kratki Dobovškov zapis o metuljih v entomološki reviji Entomologische Zeitschrift, ki jih je opazoval in ulovil na Golovcu leta 1907. Vir: www.zobodat.at. Seznam žuželk, ki jih je Fran Dobovšek nabral na eni izmed svojih ekskurzij na Begunjščico in okolico Svetega Petra nad Begunjami. Pod seznam se je po pregledu podpisal tudi takratni muzejski kustos za naravoslovje Gvidon Sajovic. Zanimivo je, da imajo vsi podobni seznami pri primerkih napisane tudi cene v kronah. Foto: Matija Križnar, Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, št. akta 1910/193. 264 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 265Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec • Zgodovina slovenskega naravoslovjaZgodovina slovenskega naravoslovja • Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Zgodovino slovenskega naravoslovja so krojile mnoge osebnosti. Ti so naravo pre- učevali poklicno ali pa popolnoma laično. Vsem pa je bila narava zelo pri srcu in so izkoristili vsak trenutek za njeno občudova- nje in raziskovanje. Med njih sodi tudi manj znani, toda nič manj pomembni entomolog, herpetolog, preparator in fotograf Fran Do- bovšek. Fran (Frančišek) Dobovšek se je rodil 14. aprila leta 1876 v Boštanju na Dolenjskem na kmetiji očetu Janezu in materi Hele- ni Dobovšek. Osnovno šolo je dokončal v domačem kraju, nato pa opravil dve leti šolanja v Novem mestu, ki pa ga je zaradi pomanjkanja f inančnih sredstev moral za- pustiti in se vrniti domov. Z dvajsetimi leti je oblekel vojaško suknjo, v kateri je bil do svoje zaposlitve v muzeju. Že kot vojak je izkoristil polletni dopust in na Dunaju leta 1908 v tamkajšnjem muzeju opravil prakso (praktikum) in izpit za preparatorsko služ- bo (Mantuani, Sajovic, 1915; Staut Turk, 1974). Fran Dobovšek je nastopil službo v Dežel- nem muzeju za Kranjsko – Rudolf inumu - v maju leta 1909, ko se je upokojil Fer- dinand Schulz. Nastopil je kot »provizorni« preparator in se s časom izpopolnil v izde- lavi zahtevnih dermoplastičnih preparatov in celo izdelovanju odlitkov in kalupov iz mavca. Že kmalu se je izkazal za marljivega in veščega delavca, ki je opravljal tudi mno- ge terenske ekskurzije. Za potrebe zbiranja zoološkega gradiva mu je leta 1910 Deželni odbor vojvodine Kranjske dodelil tudi oro- žni list in lovsko karto. Tako je za muzej lahko na celotnem ozemlju Kranjske lovil ptice »v znanstvene namene«. Zanimanje za entomologijo, predvsem me- tulje, je bilo pri Franu Dobovšku že dol- goletno. S tem priljubljenim konjičkom naj bi se ukvarjal od leta 1890, kar sklepamo na podlagi ohranjenih primerkov. V reviji Entomologische Zeitschrift iz leta 1908 smo odkrili tudi njegovo kratko poročilo o red- kih aberacijah robidovega livadarja (Brenthis daphne), ki jih je našel poleti leta 1907 na Golovcu. Takratnemu Deželnem muzeju – Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Matija Križnar Avtoportret naravoslovca Frana Dobovška (1876-1915), ki je v Deželnem muzeju za Kranjsko – Rudolfinumu - služboval le skromnih šest let. Fotografijo hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. N 19210. Kratki Dobovškov zapis o metuljih v entomološki reviji Entomologische Zeitschrift, ki jih je opazoval in ulovil na Golovcu leta 1907. Vir: www.zobodat.at. Seznam žuželk, ki jih je Fran Dobovšek nabral na eni izmed svojih ekskurzij na Begunjščico in okolico Svetega Petra nad Begunjami. Pod seznam se je po pregledu podpisal tudi takratni muzejski kustos za naravoslovje Gvidon Sajovic. Zanimivo je, da imajo vsi podobni seznami pri primerkih napisane tudi cene v kronah. Foto: Matija Križnar, Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, št. akta 1910/193. 266 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 267Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec • Zgodovina slovenskega naravoslovjaZgodovina slovenskega naravoslovja • Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Rudolfinumu - je Dobovšek leta 1907 za sto kron prodal svojo zbirko kranjskih metuljev. Ta je vsebovala 366 vrst z 852 primerki (Sajovic, 1909). Kot piše Gvidon Sajovic (1909), takratni kustos za naravoslovje, je Fran Dobovšek, verjetno malo pred zaposli- tvijo, muzeju podaril tudi zbirko eksotičnih metuljev (34 vrst z 61 primerki), ki jih je sam vzgojil. V letnem poročilu za leto 1911 Gvidon Sajovic omenja tudi najbolj zanimi- ve vrste iz te zbirke: Ornithoptera hephaestus (=Troides helena hephaestus), Papilio blumei, Papilio paris, Antheraea yamamai, Actias sele- ne, Attacus atlas in Kallima inachus. Tudi po zaposlitvi v muzeju je Dobovšek izvajal zbiranje različnih žuželk po Kranj- skem. Tako je leta 1910 opravil ekskurzije v Vipavsko in Bohinjsko dolino in Trigla- vsko pogorje, na Begunjščico in k cerkvi Sv. Petra nad Begunjami na Gorenjskem, Črno prst ter ponovno v okolico Vipave. O Do- bovškovi poletni ekskurziji (12. in 13. julija leta 1910) poroča tudi entomolog Hans Re- bel, ki dodaja, da je Dobovšek prehodil pot med Bohinjsko Belo, Gorjušami v Bohinju vse do planine Konjščica (Rebel, 1911). Po- dobno pa je metulje zbiral tudi na rednih obhodih v okolici Ljubljane, predvsem na Golovcu in Sveti Kata- rini. Po letnem muzej- skem poročilu je v letu 1910 Dobovšek zbral okoli 39 pogostih in 57 novih vrst za mu- zej, skupaj pa 184 pri- merkov. Istega leta je pregledal in ocenil tudi zbirko metuljev Mateja Hafnerja ter jo ovredno- til na približno 3.231 kron. O Dobovškovem izjemnem poznavanju metu ljev zapiše tudi ravnatelj Josip Mantu- ani: »… Na polju lepi- dopterologije je priznan strokovnjak.« Tudi v kasnejših letih je Fran Dobovšek opravil vrsto ekskurzij v Vipavsko dolino pod Nanosom (leta 1911). Za leto 1912 pa sta skupaj z Gvidonom Sajovicem predvidela tudi pomladne in po- letne ekskurzije na Šmarjetno goro, dolino Kokre, Sv. Jošt in Podnart, Grmado, To- pol in Polhov Gradec, Kamniško Bistrico, Belopeška jezera in Mangart ter Nanos. V enem od poročil Fran Dobovšek navaja, kaj vse je zbral na ekskurziji po Vipavski dolini: »Ob 2. uri sem se napotil nad Gradišče in na vznožje Nanosa. Iskal sem žuželke, ka- terih je bilo mogoče le malo najti. Dobro so mi došle bogomolke, katerih sem 7 shranil. Ob 5. uri sem se pripravil za nočni lov me- tuljev ter sem ujel do 8. ure zvečer 32 sovk v 14 vrstah. … Od ujetih sovk so zanimive dve vrsti, in sicer: Ammoconia senese H.-G., katera do sedaj še ni bila na Kranjskem uje- ta, in Plusia chalcites Esp., katera je znana le po Rebel-nevem katalogu za Kranjsko.« Dobovšek je o redkih in novih vrstah pogo- sto zapisal tudi pri seznamu nabranih vrst. Tako za vrsto vrečkarja Phalacropterix pra- ecellens (sam jo zapiše kot Ph. praecellens) v zaznamku pravi: »Tako redka vrsta, da sedaj v Avstriji samo v Vipavi najdena, katero sem zmogel po navodilih g. Hafner-ja najti.« Nekatere odkrite vrste (podvrste in abera- cije) metuljev mu je pomagal določiti tudi dunajski lepidopterolog Hans Rebel in jih je Dobovšek shranjeval v svoji zasebni zbirki. Na muzejskih ekskurzijah pa Fran Dobov- šek ni zbiral in opazoval zgolj žuželk ozi- roma nevretenčarjev, ampak tudi plazilce, dvoživke, sesalce in ptice. Tako v poroči- lu za ekskurzijo v Vipavski dolini zapiše: »Opazil sem eno malo črnico v približni dolžini 60 cm, katera se je hitro skrila v skalno razpoklino. Tudi mladega nabrežne- ga martinčka sem opazil parkrat.« Tako je tudi prvi našel črnopikčasto kuščarico (Al- gyroides nigropunctatus) v Vipavski dolini ter nekatere druge plazilske vrste (Mantuani, Opis predvidenih ekskurzij Frana Dobovška za leto 1912, toda tisto leto je skupaj z Gvidonom Sajovicem izvedel le tridnevno ekskurzijo v dolino Kokre in širšo okolico Kranja. Foto: Matija Križnar, Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, št. akta 1912/63. V današnji zbirki Frana Dobovška, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (Kustodiat za nevretenčarje), so shranjeni mnogi nočni metulji (levo) in nekaj eksotičnih vrst (desno). Foto: Matija Križnar. 266 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 267Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec • Zgodovina slovenskega naravoslovjaZgodovina slovenskega naravoslovja • Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Rudolfinumu - je Dobovšek leta 1907 za sto kron prodal svojo zbirko kranjskih metuljev. Ta je vsebovala 366 vrst z 852 primerki (Sajovic, 1909). Kot piše Gvidon Sajovic (1909), takratni kustos za naravoslovje, je Fran Dobovšek, verjetno malo pred zaposli- tvijo, muzeju podaril tudi zbirko eksotičnih metuljev (34 vrst z 61 primerki), ki jih je sam vzgojil. V letnem poročilu za leto 1911 Gvidon Sajovic omenja tudi najbolj zanimi- ve vrste iz te zbirke: Ornithoptera hephaestus (=Troides helena hephaestus), Papilio blumei, Papilio paris, Antheraea yamamai, Actias sele- ne, Attacus atlas in Kallima inachus. Tudi po zaposlitvi v muzeju je Dobovšek izvajal zbiranje različnih žuželk po Kranj- skem. Tako je leta 1910 opravil ekskurzije v Vipavsko in Bohinjsko dolino in Trigla- vsko pogorje, na Begunjščico in k cerkvi Sv. Petra nad Begunjami na Gorenjskem, Črno prst ter ponovno v okolico Vipave. O Do- bovškovi poletni ekskurziji (12. in 13. julija leta 1910) poroča tudi entomolog Hans Re- bel, ki dodaja, da je Dobovšek prehodil pot med Bohinjsko Belo, Gorjušami v Bohinju vse do planine Konjščica (Rebel, 1911). Po- dobno pa je metulje zbiral tudi na rednih obhodih v okolici Ljubljane, predvsem na Golovcu in Sveti Kata- rini. Po letnem muzej- skem poročilu je v letu 1910 Dobovšek zbral okoli 39 pogostih in 57 novih vrst za mu- zej, skupaj pa 184 pri- merkov. Istega leta je pregledal in ocenil tudi zbirko metuljev Mateja Hafnerja ter jo ovredno- til na približno 3.231 kron. O Dobovškovem izjemnem poznavanju metu ljev zapiše tudi ravnatelj Josip Mantu- ani: »… Na polju lepi- dopterologije je priznan strokovnjak.« Tudi v kasnejših letih je Fran Dobovšek opravil vrsto ekskurzij v Vipavsko dolino pod Nanosom (leta 1911). Za leto 1912 pa sta skupaj z Gvidonom Sajovicem predvidela tudi pomladne in po- letne ekskurzije na Šmarjetno goro, dolino Kokre, Sv. Jošt in Podnart, Grmado, To- pol in Polhov Gradec, Kamniško Bistrico, Belopeška jezera in Mangart ter Nanos. V enem od poročil Fran Dobovšek navaja, kaj vse je zbral na ekskurziji po Vipavski dolini: »Ob 2. uri sem se napotil nad Gradišče in na vznožje Nanosa. Iskal sem žuželke, ka- terih je bilo mogoče le malo najti. Dobro so mi došle bogomolke, katerih sem 7 shranil. Ob 5. uri sem se pripravil za nočni lov me- tuljev ter sem ujel do 8. ure zvečer 32 sovk v 14 vrstah. … Od ujetih sovk so zanimive dve vrsti, in sicer: Ammoconia senese H.-G., katera do sedaj še ni bila na Kranjskem uje- ta, in Plusia chalcites Esp., katera je znana le po Rebel-nevem katalogu za Kranjsko.« Dobovšek je o redkih in novih vrstah pogo- sto zapisal tudi pri seznamu nabranih vrst. Tako za vrsto vrečkarja Phalacropterix pra- ecellens (sam jo zapiše kot Ph. praecellens) v zaznamku pravi: »Tako redka vrsta, da sedaj v Avstriji samo v Vipavi najdena, katero sem zmogel po navodilih g. Hafner-ja najti.« Nekatere odkrite vrste (podvrste in abera- cije) metuljev mu je pomagal določiti tudi dunajski lepidopterolog Hans Rebel in jih je Dobovšek shranjeval v svoji zasebni zbirki. Na muzejskih ekskurzijah pa Fran Dobov- šek ni zbiral in opazoval zgolj žuželk ozi- roma nevretenčarjev, ampak tudi plazilce, dvoživke, sesalce in ptice. Tako v poroči- lu za ekskurzijo v Vipavski dolini zapiše: »Opazil sem eno malo črnico v približni dolžini 60 cm, katera se je hitro skrila v skalno razpoklino. Tudi mladega nabrežne- ga martinčka sem opazil parkrat.« Tako je tudi prvi našel črnopikčasto kuščarico (Al- gyroides nigropunctatus) v Vipavski dolini ter nekatere druge plazilske vrste (Mantuani, Opis predvidenih ekskurzij Frana Dobovška za leto 1912, toda tisto leto je skupaj z Gvidonom Sajovicem izvedel le tridnevno ekskurzijo v dolino Kokre in širšo okolico Kranja. Foto: Matija Križnar, Arhiv Narodnega muzeja Slovenije, št. akta 1912/63. V današnji zbirki Frana Dobovška, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (Kustodiat za nevretenčarje), so shranjeni mnogi nočni metulji (levo) in nekaj eksotičnih vrst (desno). Foto: Matija Križnar. 268 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 269Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec • Zgodovina slovenskega naravoslovjaZgodovina slovenskega naravoslovja • Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Sajovic 1915). V takratnih letnih poročilih zasledimo, da je Dobovšek lovil tudi ptice skupaj z ornitologom Jankom Ponebškom na Ve- liki planini. V muzeju pa Dobovšek ni bil zgolj preparator in en- tomolog, pač pa mu je bilo zaupano tudi fotografiranje. Očitno navdušen nad foto- graf ijo je rad eksperimen- tiral tudi s tem medijem. Predvsem je za službene potrebe fotografiral mnoge muzejske predmete, na te- renu pokrajino Bele Krajine ali etnografske motive na Gorenjskem in nekatera ar- heološka izkopavanja (Kos, 2014). Od naravoslovnega gradiva je Dobovšek foto- grafiral dermoplastike ptic, metuljev in plazilcev, pred- vsem kač oziroma kačjih glav. Kot vešč terenski fo- tograf je med svojimi potepi fotograf iral tudi žive kače in kuščarice ter verjetno tudi druge živali v naravi. Njegove naravoslovne foto- graf ije so bile objavljene v muzejski reviji Carniola v letih 1911 in 1914 (Sajovic, 1913; Seidl, 1911). Ohranje- na je tudi ena redka Dobov- škova fotografija (verjetno avtoportret), ki ga prikazuje, kako lovi metulje. S fotogra- fijami nekaterih plazilcev v naravi si lahko dovolimo, da Dobovška uvrstimo tudi med prve naravoslovne fotografe na Slovenskem. Zadnjo muzejsko naravoslovno ekskurzijo je Fran Dobovšek z dovoljenjem Deželnega odbora vojvodine Kranjske opravil v Bohinj- ski dolini in Triglavskem pogorju v poletnih mesecih leta 1914. Kot zapiše v enem od pisem: »Ko je bila razglašena mobilizacija, sem moral takoj po prihodu iz ekskurzije prestopiti v vojaško službo. Ni mi bilo mo- goče podati poročila glede pohoda v Julij- ske Alpe, ker sem imel le prav malo časa na razpolago in pa tudi vse je bilo v onih dnevih razburjeno.« Kot je razvidno iz ar- hivskih dokumentov, je bil Fran Dobovšek 13. avgusta leta 1914 že v vojski v Trstu in marca leta 1915 v Rogatici v Bosni. Toda tudi med vojno je zbiral metulje v Bosni in jih pošiljal ljubljanskemu lepidopterologu Ivanu Hafnerju (Mantuani, Sajovic, 1915). Maja in junija leta 1915 je Dobovšek zbiral metulje v okolici Višegrada v južni Bosni (Schawerda, 1922). Nesrečna usoda je ho- tela, da se je 2. oktobra leta 1915 smrtno ponesrečil po padcu s konja, star le 39 let (Kos, 2014). Fran Dobovšek je za seboj pustil tudi veliko lastno zbirko metuljev, ki jo je muzeju ko- nec leta 1917 v odkup ponudila njegova vdo- va Josipina (Jožefa) Dobovšek. V želji, da bi se zbirka ocenila, je muzej za to prosil sicer ljubiteljskega entomologa Antona Bulovca. Bulovec je že 30. novembra leta 1917 pre- gledal in opravil natančni popis zbirke, ki je bila očitno shranjena v eni omari. Omara, že prepeljana in stoječa na hodniku v muze- ju, je bila po Bulovcu »strokovno« izdelana iz trde orehovine in je imela 48 predalov. Skupaj naj bi zbirka vsebovala 5.189 pri- merkov metuljev ter ocenjena na okoli 1.938 kron. V to je všteta tudi nekatera literatura, Martinček ali evropska siva kuščarica (Lacerta agilis) iz Gruberjevega kanala pod Golovcem, ki jo je ulovil in v muzej prinesel Fran Dobovšek. Foto: David Kunc, Zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije, inv. št. 6092 (mokra zbirka Kustodiata za vretenčarje). Fran Dobovšek med lovljenjem metuljev, verjetno nekje v okolici Ljubljane. Fotografijo hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. N 29291. 268 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 269Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec • Zgodovina slovenskega naravoslovjaZgodovina slovenskega naravoslovja • Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Sajovic 1915). V takratnih letnih poročilih zasledimo, da je Dobovšek lovil tudi ptice skupaj z ornitologom Jankom Ponebškom na Ve- liki planini. V muzeju pa Dobovšek ni bil zgolj preparator in en- tomolog, pač pa mu je bilo zaupano tudi fotografiranje. Očitno navdušen nad foto- graf ijo je rad eksperimen- tiral tudi s tem medijem. Predvsem je za službene potrebe fotografiral mnoge muzejske predmete, na te- renu pokrajino Bele Krajine ali etnografske motive na Gorenjskem in nekatera ar- heološka izkopavanja (Kos, 2014). Od naravoslovnega gradiva je Dobovšek foto- grafiral dermoplastike ptic, metuljev in plazilcev, pred- vsem kač oziroma kačjih glav. Kot vešč terenski fo- tograf je med svojimi potepi fotograf iral tudi žive kače in kuščarice ter verjetno tudi druge živali v naravi. Njegove naravoslovne foto- graf ije so bile objavljene v muzejski reviji Carniola v letih 1911 in 1914 (Sajovic, 1913; Seidl, 1911). Ohranje- na je tudi ena redka Dobov- škova fotografija (verjetno avtoportret), ki ga prikazuje, kako lovi metulje. S fotogra- fijami nekaterih plazilcev v naravi si lahko dovolimo, da Dobovška uvrstimo tudi med prve naravoslovne fotografe na Slovenskem. Zadnjo muzejsko naravoslovno ekskurzijo je Fran Dobovšek z dovoljenjem Deželnega odbora vojvodine Kranjske opravil v Bohinj- ski dolini in Triglavskem pogorju v poletnih mesecih leta 1914. Kot zapiše v enem od pisem: »Ko je bila razglašena mobilizacija, sem moral takoj po prihodu iz ekskurzije prestopiti v vojaško službo. Ni mi bilo mo- goče podati poročila glede pohoda v Julij- ske Alpe, ker sem imel le prav malo časa na razpolago in pa tudi vse je bilo v onih dnevih razburjeno.« Kot je razvidno iz ar- hivskih dokumentov, je bil Fran Dobovšek 13. avgusta leta 1914 že v vojski v Trstu in marca leta 1915 v Rogatici v Bosni. Toda tudi med vojno je zbiral metulje v Bosni in jih pošiljal ljubljanskemu lepidopterologu Ivanu Hafnerju (Mantuani, Sajovic, 1915). Maja in junija leta 1915 je Dobovšek zbiral metulje v okolici Višegrada v južni Bosni (Schawerda, 1922). Nesrečna usoda je ho- tela, da se je 2. oktobra leta 1915 smrtno ponesrečil po padcu s konja, star le 39 let (Kos, 2014). Fran Dobovšek je za seboj pustil tudi veliko lastno zbirko metuljev, ki jo je muzeju ko- nec leta 1917 v odkup ponudila njegova vdo- va Josipina (Jožefa) Dobovšek. V želji, da bi se zbirka ocenila, je muzej za to prosil sicer ljubiteljskega entomologa Antona Bulovca. Bulovec je že 30. novembra leta 1917 pre- gledal in opravil natančni popis zbirke, ki je bila očitno shranjena v eni omari. Omara, že prepeljana in stoječa na hodniku v muze- ju, je bila po Bulovcu »strokovno« izdelana iz trde orehovine in je imela 48 predalov. Skupaj naj bi zbirka vsebovala 5.189 pri- merkov metuljev ter ocenjena na okoli 1.938 kron. V to je všteta tudi nekatera literatura, Martinček ali evropska siva kuščarica (Lacerta agilis) iz Gruberjevega kanala pod Golovcem, ki jo je ulovil in v muzej prinesel Fran Dobovšek. Foto: David Kunc, Zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije, inv. št. 6092 (mokra zbirka Kustodiata za vretenčarje). Fran Dobovšek med lovljenjem metuljev, verjetno nekje v okolici Ljubljane. Fotografijo hrani Narodni muzej Slovenije, inv. št. N 29291. 270 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 271Zgodovina slovenskega naravoslovja • Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Bakterije, zelene tovarne antioksidantov • Molekularna biologija in biotehnologija prazne škatle in entomološki pribor. Nekaj tednov kasneje je Deželni odbor vojvodine Kranjske odobril odkup entomološke zbirke Frana Dobovška za 2.000 kron. Zbirka, če- prav nekoliko »osiromašena«, se tako še da- nes nahaja v Prirodoslovnem muzeju Slove- nije (Černila, 2003). Ohranjena Dobovškova zbirka metuljev šteje več tisoč primerkov v 35 škatlah (www.pms-lj.si). Kratkotrajno naravoslovno delovanje Frana Dobovška je bilo kljub tragični smrti izje- mno plodno. Z nekaterimi novimi spoznanji iz arhivskih dokumentov in fotografijami ga želimo postaviti na pravo in zasluženo me- sto v slovenskem naravoslovju, muzealstvu in navsezadnje v družbi. Literatura in viri: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije (arhivski dokumenti od leta 1907 do 1917 in fotografije), digitalne verzije hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Černila, M., 2003: Urejanje zbirk metuljev (red Lepidoptera) Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Argo, 46 (1): 36-39. Kos, M., 2014: Deželni muzej in prva svetovna vojna. Argo, 57 (1): 34-45. Mantuani, J., Sajovic, G., 1915: Fran Dobovšek (Nekrolog). Carniola (nova izdaja), 6: 241-244. Rebel, H., 1911: Lepidopteren aus dem Gebiete des Triglav und der Crna Prst in Krain. III. Nachtrag. Jahresberichte Wiener entomologischer Verein, 21: 111- 147. Sajovic, G., 1909: Bericht über die naturhistorische Abteilung. Bericht für das Jahr 1908. Landesmuseum Rudolfinum in Laibach, 17-20. Sajovic, G., 1913: Herpetologični zapiski za Kranjsko. Carniola, 1-2: 22-52. Schawerda, K., 1922: Zwölfter Nachtrag zur Lepidopterenfauna Bosniens und der Herzegowina. Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien. Frueher: Verhandlungen des Zoologisch- Botanischen Vereins in Wien, 71: 145-170. Seidl, F., 1912: Širokočelni los (Alces latifrons) v starejši diluvijalni naplavini Ljubljanskega barja. Carniola, 4: 261-274. Staut Turk, T., 1974: Zoologi osrednje Slovenije (bivše Vojvodine Kranjske) do l. 1918. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Biološki oddelek, 89 str. www.pms-lj.si/si/raziskovanje- in-zbirke/zbirke/zbirke-nevretencarjev. Nekatere objavljene Dobovškove fotografije naravoslovnih primerkov, med katerimi je tudi na terenu posneta črnica (levo). V sredini je tabla z nočnimi metulji, ki jih je večinoma zbral sam, na desni pa spodnja čeljust ledenodobnega losa z Viča. Fran Dobovšek je med svojimi ekskurzijami fotografiral tudi živali v naravi, kar je bilo v tistem času velika redkost na Kranjskem. Vir: Muzejski časopis Carniola. Na kaj najprej pomislite, ko vam kdo ome- ni bakterije? Na moteče vnetje med lični- kom in kočnikom zgoraj desno? Na skisano mleko, ki je nastalo v šalici pozabljene bele kave? Obe asociaciji sta razumljivi, saj sta pogost pojav v našem vsakdanjem življenju. Hkrati pa nam ponazorita, da so bakteri- je vsenavzoči organizmi, ki se uspejo hitro razrasti v raznovrstnih gojiščih. Čeprav na bakterije ponavadi gledamo kot na zlovešče organizme, pa lahko prav lastnost njihovega uspešnega razraščanja s pridom uporabimo v različne človeku koristne namene. Ali ve- ste, da bakterije lahko spremenimo v celič- ne tovarne? In jih tako uporabimo za sin- tezo različnih molekul, od zdravil pa celo do gradbenega materiala? V tem prispevku bova opisala, kako smo genetsko spremenili bakterije, da so za nas proizvajale rumene in oranžne pigmente, ter zakaj te molekule lahko dosegajo stokratno vrednost čistega zlata. Klorofil, najbolj razširjeni pigment Večina ljudi naravo povezuje z zeleno bar- vo. A kaj barva sploh je? Z besedo »barva« označujemo lastnost snovi, ki jo zaznajo na- še oči, ko na njih posveti svetloba. V slo- venščini s to besedo opisujemo tudi snov, ki jo uporabljamo za nanos barvne snovi (»barva za les«). To, da je barva obarvana, pa je posledica vsebnosti pigmentov, pri če- mer različni pigmenti določajo različno bar- vo neke snovi. Če je barva le lastnost snovi, pa so pigmenti molekule. Te molekule so takšne, da odbijajo svetlobo točno določenih valovnih dolžin v vidnem delu spektra, kar zaznamo v različni obarvanosti snovi. Izmed vseh organizmov, ki poseljujejo planet, lah- ko največ zaslug za barvitost pripišemo rast- linam, ki vsebujejo velik nabor pigmentnih molekul. Izmed vseh naravnih pigmentov, ki obstajajo, je največ klorofila. Ta moleku- la ne absorbira v zelenem delu spektra, kar pomeni, da ga naše oči zaznajo kot zelene- ga, kar daje rastlinam značilno barvo, ki jo povezujemo z naravo. Klorofil je molekula, ki jo rastline potrebu- jejo za izvedbo fotosinteze – procesa, kjer iz vode in ogljikovega dioksida ustvarjajo sladkorje. Pri tem kot stranski produkt na- staja kisik, ki ga ostali organizmi tega pla- neta (glive in živali) porabljamo za dihanje. Fotosinteza je energetsko precej potraten proces, kar pomeni, da rastline potrebuje- jo precej energije za njeno izvedbo. In prav »lovljenje« svetlobe oziroma natančneje fo- tonov je glavna naloga klorofila, ki z veza- vo fotonov omogoči delovanje fotosintetskih središč. Zato se zdi razumljivo, da so rastli- ne tako zelene, saj jim le zadostna količina klorofila lahko omogoči ustrezno izvedbo fotosinteze in posledično zadostne količine ustvarjenega sladkorja za preživetje. Vendar pa tudi klorof il ni tako magična molekula, kot se zdi. Če pogledamo celotni spekter vidne svetlobe (to je med valovnimi dolžinami približno 380 nanometrov in 740 nanometrov), lahko ugotovimo, da kloro- fil ne uspe ujeti fotonov celotnega spektra, temveč le tiste, ki imajo valovno dolžino okrog 430 oziroma 660 nanometrov, zato večina ostalega dela vidnega spektra osta- ne neizkoriščena. Da rastline lahko ujamejo tudi fotone nepokritih valovnih dolžin, naj- demo v listih tudi dodatne pigmente, ki jim glede na njihov namen rečemo tudi pomož- ni pigmenti. Njihova naloga je, da ujamejo fotone tistih valovnih dolžin, ki jih klorofil ne more, in jih preusmerijo v fotosintetska središča. Pomožne pigmente kopenskih rastlin raz- delimo v dve večji skupini, ki jih enostavno ločimo po barvi: rumeni pigmenti spadajo v družino ksantofilov (ksanto pomeni v grščini rumen), oranžni pa v družino karotenov (kar Bakterije, zelene tovarne antioksidantov Marina Klemenčič, Aleš Ručigaj 270 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 271Zgodovina slovenskega naravoslovja • Fran Dobovšek (1876-1915), spregledani naravoslovec Bakterije, zelene tovarne antioksidantov • Molekularna biologija in biotehnologija prazne škatle in entomološki pribor. Nekaj tednov kasneje je Deželni odbor vojvodine Kranjske odobril odkup entomološke zbirke Frana Dobovška za 2.000 kron. Zbirka, če- prav nekoliko »osiromašena«, se tako še da- nes nahaja v Prirodoslovnem muzeju Slove- nije (Černila, 2003). Ohranjena Dobovškova zbirka metuljev šteje več tisoč primerkov v 35 škatlah (www.pms-lj.si). Kratkotrajno naravoslovno delovanje Frana Dobovška je bilo kljub tragični smrti izje- mno plodno. Z nekaterimi novimi spoznanji iz arhivskih dokumentov in fotografijami ga želimo postaviti na pravo in zasluženo me- sto v slovenskem naravoslovju, muzealstvu in navsezadnje v družbi. Literatura in viri: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije (arhivski dokumenti od leta 1907 do 1917 in fotografije), digitalne verzije hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Černila, M., 2003: Urejanje zbirk metuljev (red Lepidoptera) Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Argo, 46 (1): 36-39. Kos, M., 2014: Deželni muzej in prva svetovna vojna. Argo, 57 (1): 34-45. Mantuani, J., Sajovic, G., 1915: Fran Dobovšek (Nekrolog). Carniola (nova izdaja), 6: 241-244. Rebel, H., 1911: Lepidopteren aus dem Gebiete des Triglav und der Crna Prst in Krain. III. Nachtrag. Jahresberichte Wiener entomologischer Verein, 21: 111- 147. Sajovic, G., 1909: Bericht über die naturhistorische Abteilung. Bericht für das Jahr 1908. Landesmuseum Rudolfinum in Laibach, 17-20. Sajovic, G., 1913: Herpetologični zapiski za Kranjsko. Carniola, 1-2: 22-52. Schawerda, K., 1922: Zwölfter Nachtrag zur Lepidopterenfauna Bosniens und der Herzegowina. Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien. Frueher: Verhandlungen des Zoologisch- Botanischen Vereins in Wien, 71: 145-170. Seidl, F., 1912: Širokočelni los (Alces latifrons) v starejši diluvijalni naplavini Ljubljanskega barja. Carniola, 4: 261-274. Staut Turk, T., 1974: Zoologi osrednje Slovenije (bivše Vojvodine Kranjske) do l. 1918. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Biološki oddelek, 89 str. www.pms-lj.si/si/raziskovanje- in-zbirke/zbirke/zbirke-nevretencarjev. Nekatere objavljene Dobovškove fotografije naravoslovnih primerkov, med katerimi je tudi na terenu posneta črnica (levo). V sredini je tabla z nočnimi metulji, ki jih je večinoma zbral sam, na desni pa spodnja čeljust ledenodobnega losa z Viča. Fran Dobovšek je med svojimi ekskurzijami fotografiral tudi živali v naravi, kar je bilo v tistem času velika redkost na Kranjskem. Vir: Muzejski časopis Carniola. Na kaj najprej pomislite, ko vam kdo ome- ni bakterije? Na moteče vnetje med lični- kom in kočnikom zgoraj desno? Na skisano mleko, ki je nastalo v šalici pozabljene bele kave? Obe asociaciji sta razumljivi, saj sta pogost pojav v našem vsakdanjem življenju. Hkrati pa nam ponazorita, da so bakteri- je vsenavzoči organizmi, ki se uspejo hitro razrasti v raznovrstnih gojiščih. Čeprav na bakterije ponavadi gledamo kot na zlovešče organizme, pa lahko prav lastnost njihovega uspešnega razraščanja s pridom uporabimo v različne človeku koristne namene. Ali ve- ste, da bakterije lahko spremenimo v celič- ne tovarne? In jih tako uporabimo za sin- tezo različnih molekul, od zdravil pa celo do gradbenega materiala? V tem prispevku bova opisala, kako smo genetsko spremenili bakterije, da so za nas proizvajale rumene in oranžne pigmente, ter zakaj te molekule lahko dosegajo stokratno vrednost čistega zlata. Klorofil, najbolj razširjeni pigment Večina ljudi naravo povezuje z zeleno bar- vo. A kaj barva sploh je? Z besedo »barva« označujemo lastnost snovi, ki jo zaznajo na- še oči, ko na njih posveti svetloba. V slo- venščini s to besedo opisujemo tudi snov, ki jo uporabljamo za nanos barvne snovi (»barva za les«). To, da je barva obarvana, pa je posledica vsebnosti pigmentov, pri če- mer različni pigmenti določajo različno bar- vo neke snovi. Če je barva le lastnost snovi, pa so pigmenti molekule. Te molekule so takšne, da odbijajo svetlobo točno določenih valovnih dolžin v vidnem delu spektra, kar zaznamo v različni obarvanosti snovi. Izmed vseh organizmov, ki poseljujejo planet, lah- ko največ zaslug za barvitost pripišemo rast- linam, ki vsebujejo velik nabor pigmentnih molekul. Izmed vseh naravnih pigmentov, ki obstajajo, je največ klorofila. Ta moleku- la ne absorbira v zelenem delu spektra, kar pomeni, da ga naše oči zaznajo kot zelene- ga, kar daje rastlinam značilno barvo, ki jo povezujemo z naravo. Klorofil je molekula, ki jo rastline potrebu- jejo za izvedbo fotosinteze – procesa, kjer iz vode in ogljikovega dioksida ustvarjajo sladkorje. Pri tem kot stranski produkt na- staja kisik, ki ga ostali organizmi tega pla- neta (glive in živali) porabljamo za dihanje. Fotosinteza je energetsko precej potraten proces, kar pomeni, da rastline potrebuje- jo precej energije za njeno izvedbo. In prav »lovljenje« svetlobe oziroma natančneje fo- tonov je glavna naloga klorofila, ki z veza- vo fotonov omogoči delovanje fotosintetskih središč. Zato se zdi razumljivo, da so rastli- ne tako zelene, saj jim le zadostna količina klorofila lahko omogoči ustrezno izvedbo fotosinteze in posledično zadostne količine ustvarjenega sladkorja za preživetje. Vendar pa tudi klorof il ni tako magična molekula, kot se zdi. Če pogledamo celotni spekter vidne svetlobe (to je med valovnimi dolžinami približno 380 nanometrov in 740 nanometrov), lahko ugotovimo, da kloro- fil ne uspe ujeti fotonov celotnega spektra, temveč le tiste, ki imajo valovno dolžino okrog 430 oziroma 660 nanometrov, zato večina ostalega dela vidnega spektra osta- ne neizkoriščena. Da rastline lahko ujamejo tudi fotone nepokritih valovnih dolžin, naj- demo v listih tudi dodatne pigmente, ki jim glede na njihov namen rečemo tudi pomož- ni pigmenti. Njihova naloga je, da ujamejo fotone tistih valovnih dolžin, ki jih klorofil ne more, in jih preusmerijo v fotosintetska središča. Pomožne pigmente kopenskih rastlin raz- delimo v dve večji skupini, ki jih enostavno ločimo po barvi: rumeni pigmenti spadajo v družino ksantofilov (ksanto pomeni v grščini rumen), oranžni pa v družino karotenov (kar Bakterije, zelene tovarne antioksidantov Marina Klemenčič, Aleš Ručigaj 272 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 273Bakterije, zelene tovarne antioksidantov • Molekularna biologija in biotehnologijaMolekularna biologija in biotehnologija • Bakterije, zelene tovarne antioksidantov izvira iz latinskega izraza za korenje carota). Ksantofili so odgovorni za rumeno barvo paprik, koruze in buč, karoteni pa dajejo značilno barvo korenju, sladkemu krompirju in papaji. Čeprav so vsi ti našteti plodovi, pa je treba vedeti, da so ravno ksantofili in karoteni v listih odgovorni za pisano jesen v gozdu. Od kod barvitost jesenskih gozdov? Listi večine listopadnih dreves so zaradi prevladujočega pigmenta klorof ila zeleni. Najdemo ga v rastlinski celici v organelu, ki mu rečemo kloroplast. Vendar pa rastlina za uspešno lovljenje fotonov vidne svetlobe poleg klorofila vsebuje še rumene (ksanto- file) in oranžne pigmente (karotene). Teh je v listu precej manj kot klorofila, zaradi če- sar njegova barva pomladi in poleti prevla- da nad ostalimi. Ko pa se približuje jesen, mora rastlina poskrbeti, da ima zadostne zaloge hranil za zimske čase, ko je svetlo- be precej manj in je zato sinteza sladkorjev s fotosintezo omejena. Posledično pride do razgradnje klorofila in fotosintetskih središč, ne pa tudi do razgradnje oranžnih in rume- nih pomožnih barvil. Ti so torej v listih prisotni ves čas, a se njihova barva razkrije šele jeseni in ostane na listih, dokler ti ne padejo z drevesa. Izjema teh barvnih spek- trov so rdeči listi, ki so posledica prisotnos- ti barvila antocianina, ki med drugim daje značilno vijolično barvo vijolicam in modro barvo borovnicam. Tega pigmenta listi ne ustvarjajo vse leto, temveč samo jeseni, ko naj bi imel zaščitno vlogo proti mrazu in se z njegovo sintezo rastlina pripravi na zimo (Hughes in sod., 2010). Pigmenti, človeku koristne molekule Pigmenti niso le lovilci svetlobe pri rastli- nah. Te molekule namreč opravljajo podob- no vlogo tudi pri človeku. Omenjeni karo- ten je molekula, iz katere nastane vitamin A. Gre za vitamin, ki si ga naše telo ne more ustvariti sámo in prav pomanjkanje vitamina A je v nerazvitih državah glavni razlog za slepoto. Zadostne količine te- ga vitamina lahko pridobimo le z ustrezno prehrano. Vitamin A se v mrežnici (retini) očesa nahaja v obliki retinala in se povezuje s proteinom opsinom. Kompleksu retinala in opsina rečemo rodopsin, njegova vloga pa je absorbiranje svetlobe. Poleg dobro znanega vitamina A pa človeku niso koristni le karoteni, temveč tudi ksan- tofili. Eden izmed najbolj znanih ksantofi- lov je molekula zeaksantin. Povpraševanje po tej rumeno obarvani molekuli se strmo povečuje, saj vse več raziskav potrjuje njego- vo pomembno antioksidativno vlogo. Upo- rabljajo ga kot aditiv v živilski industriji in kot aditiv živalski krmi (na primer kot oja- čevalec barve ribjega mesa ali pigmentacije jajčnega rumenjaka), pa tudi v kozmetiki in farmacevtski industriji. Zeaksantin po- staja tudi popularni prehrambeni dodatek, zelo veliko ga je v jagodah »goji« (navadna kustovnica, Lycium barbarum). Vrednost trga zeaksantina v letu 2020 naj bi znašala več deset milijonov ameriških dolarjev. Za pri- merjavo: en gram zelo čistega karotena ima ceno okrog sto evrov, medtem ko bi morali za enako čisti gram zeaksantina odšteti več tisoč evrov. Zeaksatin sicer lahko izoliramo iz zelenjave, a so izkoristki s tehnološkega vidika prenizki, organska sinteza pa zahte- va uporabo topil in procesov, ki so okolju in končnemu potrošniku neprijazni. Vprašanje torej je, kako pridobiti velike količine zeak- santina? Prenos genov iz paprik v bakterije Do odgovora na zastavljeno vprašanje lahko pridemo z uporabo metod in znanj moleku- larne biologije in tehnologije rekombinantne DNA. Najprej moramo sicer vedeti, kako pride do »priprave« zeaksantina v paprikah ali pa jagodah »goji«. Za sintezo molekul so v celici največkrat odgovorne specializirane beljakovine (proteini), ki jim rečemo encimi. Ti delujejo kot katalizatorji kemijskih reak- Spekter vidne svetlobe ter absorpcijski spektri obeh klorofilov in karotenoidov, iz katerih je razvidno, da klorofila ne absorbirata pri valovni dolžini okrog 550 nanometrov. Ta valovna dolžina ustreza zeleni barvi, ki se od listov torej odbije, kar rastlinam daje prevladujočo zeleno barvo. Da bi dokazali, da se v rastlinah kljub prevladujoči zeleni barvi nahajajo tudi drugi pigmenti, pa lahko izvedemo tekočinsko kromatografijo, ki bi razkrila še prisotnost pomožnih pigmentov, kot so rumeni ksantofili in organžni karoteni. Barve jesenskih listov in prevladujoče pigmentne molekule. 272 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 273Bakterije, zelene tovarne antioksidantov • Molekularna biologija in biotehnologijaMolekularna biologija in biotehnologija • Bakterije, zelene tovarne antioksidantov izvira iz latinskega izraza za korenje carota). Ksantofili so odgovorni za rumeno barvo paprik, koruze in buč, karoteni pa dajejo značilno barvo korenju, sladkemu krompirju in papaji. Čeprav so vsi ti našteti plodovi, pa je treba vedeti, da so ravno ksantofili in karoteni v listih odgovorni za pisano jesen v gozdu. Od kod barvitost jesenskih gozdov? Listi večine listopadnih dreves so zaradi prevladujočega pigmenta klorof ila zeleni. Najdemo ga v rastlinski celici v organelu, ki mu rečemo kloroplast. Vendar pa rastlina za uspešno lovljenje fotonov vidne svetlobe poleg klorofila vsebuje še rumene (ksanto- file) in oranžne pigmente (karotene). Teh je v listu precej manj kot klorofila, zaradi če- sar njegova barva pomladi in poleti prevla- da nad ostalimi. Ko pa se približuje jesen, mora rastlina poskrbeti, da ima zadostne zaloge hranil za zimske čase, ko je svetlo- be precej manj in je zato sinteza sladkorjev s fotosintezo omejena. Posledično pride do razgradnje klorofila in fotosintetskih središč, ne pa tudi do razgradnje oranžnih in rume- nih pomožnih barvil. Ti so torej v listih prisotni ves čas, a se njihova barva razkrije šele jeseni in ostane na listih, dokler ti ne padejo z drevesa. Izjema teh barvnih spek- trov so rdeči listi, ki so posledica prisotnos- ti barvila antocianina, ki med drugim daje značilno vijolično barvo vijolicam in modro barvo borovnicam. Tega pigmenta listi ne ustvarjajo vse leto, temveč samo jeseni, ko naj bi imel zaščitno vlogo proti mrazu in se z njegovo sintezo rastlina pripravi na zimo (Hughes in sod., 2010). Pigmenti, človeku koristne molekule Pigmenti niso le lovilci svetlobe pri rastli- nah. Te molekule namreč opravljajo podob- no vlogo tudi pri človeku. Omenjeni karo- ten je molekula, iz katere nastane vitamin A. Gre za vitamin, ki si ga naše telo ne more ustvariti sámo in prav pomanjkanje vitamina A je v nerazvitih državah glavni razlog za slepoto. Zadostne količine te- ga vitamina lahko pridobimo le z ustrezno prehrano. Vitamin A se v mrežnici (retini) očesa nahaja v obliki retinala in se povezuje s proteinom opsinom. Kompleksu retinala in opsina rečemo rodopsin, njegova vloga pa je absorbiranje svetlobe. Poleg dobro znanega vitamina A pa človeku niso koristni le karoteni, temveč tudi ksan- tofili. Eden izmed najbolj znanih ksantofi- lov je molekula zeaksantin. Povpraševanje po tej rumeno obarvani molekuli se strmo povečuje, saj vse več raziskav potrjuje njego- vo pomembno antioksidativno vlogo. Upo- rabljajo ga kot aditiv v živilski industriji in kot aditiv živalski krmi (na primer kot oja- čevalec barve ribjega mesa ali pigmentacije jajčnega rumenjaka), pa tudi v kozmetiki in farmacevtski industriji. Zeaksantin po- staja tudi popularni prehrambeni dodatek, zelo veliko ga je v jagodah »goji« (navadna kustovnica, Lycium barbarum). Vrednost trga zeaksantina v letu 2020 naj bi znašala več deset milijonov ameriških dolarjev. Za pri- merjavo: en gram zelo čistega karotena ima ceno okrog sto evrov, medtem ko bi morali za enako čisti gram zeaksantina odšteti več tisoč evrov. Zeaksatin sicer lahko izoliramo iz zelenjave, a so izkoristki s tehnološkega vidika prenizki, organska sinteza pa zahte- va uporabo topil in procesov, ki so okolju in končnemu potrošniku neprijazni. Vprašanje torej je, kako pridobiti velike količine zeak- santina? Prenos genov iz paprik v bakterije Do odgovora na zastavljeno vprašanje lahko pridemo z uporabo metod in znanj moleku- larne biologije in tehnologije rekombinantne DNA. Najprej moramo sicer vedeti, kako pride do »priprave« zeaksantina v paprikah ali pa jagodah »goji«. Za sintezo molekul so v celici največkrat odgovorne specializirane beljakovine (proteini), ki jim rečemo encimi. Ti delujejo kot katalizatorji kemijskih reak- Spekter vidne svetlobe ter absorpcijski spektri obeh klorofilov in karotenoidov, iz katerih je razvidno, da klorofila ne absorbirata pri valovni dolžini okrog 550 nanometrov. Ta valovna dolžina ustreza zeleni barvi, ki se od listov torej odbije, kar rastlinam daje prevladujočo zeleno barvo. Da bi dokazali, da se v rastlinah kljub prevladujoči zeleni barvi nahajajo tudi drugi pigmenti, pa lahko izvedemo tekočinsko kromatografijo, ki bi razkrila še prisotnost pomožnih pigmentov, kot so rumeni ksantofili in organžni karoteni. Barve jesenskih listov in prevladujoče pigmentne molekule. 274 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 275Molekularna biologija in biotehnologija • Bakterije, zelene tovarne antioksidantov Bakterije, zelene tovarne antioksidantov • Molekularna biologija in biotehnologija cij in iz začetnih snovi (reaktantov) pripravl- jajo končne molekule (produkte). Bakterije, kot je na primer najpogosteje uporabljeni laboratorijski sev Escherichia coli, same ne znajo proizvesti zeaksantina, vsebujejo pa že nekaj reaktantov, ki se porabljajo pri drugih metabolnih poteh. Bakterijo moramo torej reprogramirati tako, da ji dodamo encime, ki bodo v celici naravno prisotne reaktante spreminjale v želeni produkt (v našem pri- meru zeaksantin). Tega sicer ne naredimo tako, da dodamo celicam kar encime v obliki proteinov, am- pak jim v celice vrinemo zapis za te encime na ravni DNA, torej gene. To naredimo ta- ko, da zapise za encime vključimo v krožno DNA, ki ji rečemo vektor, saj omogoča pre- nos želene dedne informacije v gostiteljsko celico. Bakterije, ki imajo sedaj poleg svoje kromosomske DNA še našo, vektorsko, so gensko spremenjene. Ko bakterije rastejo in se delijo, prepisujejo tako svojo DNA kot tudi našo, na kateri je zapis za gene za sintezo zeaksantina. Na ta način se v veli- kih količinah v celicah ustvarjajo encimi, ki omogočajo nastanek tega produkta. Kako spremljati koncentracije nastalega pro- dukta, optimizirati rast bakterij ter še do- datno gensko spremeniti bakterije za dose- go večjih izkoristkov, je bil cilj projekta, ki smo ga to pomlad in poletje v partnerstvu s podjetjem AciesBio iz Ljubljane izvajali na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Pet genov in milijarda oranžnih bakterij Seveda nismo bili prvi, ki smo si želeli ustvariti bakterije, ki bi proizvajale zeaksan- tin. Zato smo lahko vektor, ki je vseboval gene za gene, ki sintetizirajo zeaksantin, kar naročili. Vektor je vseboval pet genov, ki so potrebni za sintezo zeaksantina: gen za pirofosfat sintazo (crtE), likopen ciklazo (crtY ), f itoen dehidrogenazo (crtI ), f itoen sintazo (crtB) in beta karoten hidroksilazo (crtZ) (Sun in sod., 1996). Poleg tega vek- torja smo uporabili tudi vektor brez zapisa za zadnji encim: ta v E. coli omogoča sinte- zo in kopičenje beta karotena. Oba vektorja smo s postopkom transformacije vnesli v ce- lice E. coli, ki smo jih nato gojili na agarnih ploščah pri sobni temperaturi. Da je bil prenos genov uspešen in da so bakterijske celice sintetizirale beta karoten in zeaksantin v velikih količinah, je bilo vidno že po nekaj dneh. Namesto bledo ru- menih kolonij gensko nespremenjenih E. coli so bile na ploščah vidne oranžne kolonije tistih celic, ki so sintetizirale beta karoten, in intenzivno rumene kolonije tistih, ki so sintetizirale zeaksantin. Tako kot vsi ostali pigmenti sta tudi beta karoten in zeaksantin molekuli, ki sta sla- bo topni v vodi in se zato v celici kopičita predvsem v membranah, ki jih tvori lipidni dvosloj. In prav to je eden izmed bistve- nih omejujočih dejavnikov takih molekul v bakterijah. Obe molekuli se kopičita v membranah, vgradnja zeaksantina v lipidni dvosloj pa poleg tega povečuje rigidnost ce- lične membrane. To pomeni, da je njegovo kopičenje omejeno, ko membrana doseže maksimalno rigidnost. Da bi zaobšli to te- žavo, smo si zamislili sistem, v katerem se zeaksantin ne kopiči le v membrani, temveč tudi v citoplazmi, ki je vodotopno okolje. Da bi to dosegli, smo morali v bakterijske celice, v katere smo vnesli biosintezno pot do zeksantina, dodati še gen za človeški protein glutation S-transferazo Pi (GSTP1), ki se pri človeku nahaja v rumeni pegi in veže dve molekuli zeaksantina (Bhosale in sod., 2004) Na ta način smo želeli doseči, da se del sintetiziranega zeaksantina z veza- vo na ta protein prenese tudi v citoplazmo, s čimer se poveča celična kapaciteta za ko- pičenje tega pigmenta in posledično njegova celokupna koncentracija v celici. Povečanje vsebnosti zeaksantina smo v ce- licah poskušali doseči tudi z naključno mu- tagenezo z ultravijolično svetlobo in dodat- nimi zapisi za beta karoten hidroksilazo. Vzporedno pa smo razvijali in optimizirali metodo za ekstrakcijo ter kvantif ikacijo koncentracije obeh pigmentov z uporabo različnih topil. Naravni gensko spremenjeni organizmi in biotehnologija Če dobro pomislimo, sta zeaksantin in beta karoten nadvse posebni molekuli in pigmen- ta za človeka. Oba imata namreč pomembno vlogo v vidu in nam tako pravzaprav omo- gočata, da ju vidimo. Kljub njuni pomembni vlogi tudi pri ostalih živalih pa je zanimivo, da teh molekul tudi živali ne znajo sinteti- zirati same, temveč jih lahko pridobimo le s hrano. Kot povsod pa tudi tu obstajajo po- sebne izjeme: žuželke, ki so gene za sintezo beta karotena uspele »prekopirati« od gliv s tako imenovanim procesom horizontalnega prenosa genov (Altincicek in sod., 2012). Nismo torej samo ljudje tisti, ki vidimo do- dano vrednost v teh molekulah! Ker pa nam horizontalni prenos genov (zaenkrat) še ni uspel, ostaja tako biotehnologija mikroorga- nizmov ključno področje nadaljnjega razvo- ja za pridobivanje teh pomembnih barvnih molekul. Literatura: Altincicek, B., Kovacs, J. L., Gerardo, N. M., 2012: Horizontally transferred fungal carotenoid genes in the two-spotted spider mite Tetranychus urticae. Biology Letters,  8 (2): 253–257. https://doi.org/10.1098/ rsbl.2011.0704. Bhosale, P., Larson, A. J., Frederick, J. M., Southwick, K., Thulin, C. D., Bernstein, P. S., 2004: Identification and characterization of a Pi isoform of glutathione S-transferase (GSTP1) as a zeaxanthin-binding protein in the macula of the human eye. Journal of Biological Chemistry, 279 (47): 49447–49454. https://doi. org/10.1074/jbc.M405334200. Hughes, N. M., Reinhardt, K., Field, T. S., Gerardi, A. R., Smith, W. K., 2010: Association between winter anthocyanin production and drought stress in angiosperm evergreen species. Journal of Experimental Botany, 61 (6): 1699–1709. https://doi.org/10.1093/jxb/erq042. Sun, Z., Gantt, E., Cunningham, F. X., 1996: Cloning and functional analysis of the beta-carotene hydroxylase of Arabidopsis thaliana. Journal of Biological Chemistry, 271 (40): 24349–24352. https://doi.org/10.1074/ jbc.271.40.24349. Bakterije naravno vsebujejo molekulo dimetilpirofosfat, ki pa jo z dodatkom treh genov (crtE, crtB in crtI) lahko pretvorimo v rdeče obarvani likopen. Tega encim crtY lahko pretvori v beta karoten, prisotnost gena crtZ pa omogoči sintezo zeaksantina. Kopičenje beta karotena je tako vidno že na agarni plošči, na katerih rastejo bakterije E. coli. Na levi so vidne kolonije bakterij brez genov, ki omogočajo proizvodnjo beta karotena. Na desni plošči pa rastejo bakterije, ki imajo dodane gene za sintezo beta karotena. Ta se sintetizira v tolikšni meri, da se kolonije obarvajo značilno oranžno. 274 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 275Molekularna biologija in biotehnologija • Bakterije, zelene tovarne antioksidantov Bakterije, zelene tovarne antioksidantov • Molekularna biologija in biotehnologija cij in iz začetnih snovi (reaktantov) pripravl- jajo končne molekule (produkte). Bakterije, kot je na primer najpogosteje uporabljeni laboratorijski sev Escherichia coli, same ne znajo proizvesti zeaksantina, vsebujejo pa že nekaj reaktantov, ki se porabljajo pri drugih metabolnih poteh. Bakterijo moramo torej reprogramirati tako, da ji dodamo encime, ki bodo v celici naravno prisotne reaktante spreminjale v želeni produkt (v našem pri- meru zeaksantin). Tega sicer ne naredimo tako, da dodamo celicam kar encime v obliki proteinov, am- pak jim v celice vrinemo zapis za te encime na ravni DNA, torej gene. To naredimo ta- ko, da zapise za encime vključimo v krožno DNA, ki ji rečemo vektor, saj omogoča pre- nos želene dedne informacije v gostiteljsko celico. Bakterije, ki imajo sedaj poleg svoje kromosomske DNA še našo, vektorsko, so gensko spremenjene. Ko bakterije rastejo in se delijo, prepisujejo tako svojo DNA kot tudi našo, na kateri je zapis za gene za sintezo zeaksantina. Na ta način se v veli- kih količinah v celicah ustvarjajo encimi, ki omogočajo nastanek tega produkta. Kako spremljati koncentracije nastalega pro- dukta, optimizirati rast bakterij ter še do- datno gensko spremeniti bakterije za dose- go večjih izkoristkov, je bil cilj projekta, ki smo ga to pomlad in poletje v partnerstvu s podjetjem AciesBio iz Ljubljane izvajali na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Pet genov in milijarda oranžnih bakterij Seveda nismo bili prvi, ki smo si želeli ustvariti bakterije, ki bi proizvajale zeaksan- tin. Zato smo lahko vektor, ki je vseboval gene za gene, ki sintetizirajo zeaksantin, kar naročili. Vektor je vseboval pet genov, ki so potrebni za sintezo zeaksantina: gen za pirofosfat sintazo (crtE), likopen ciklazo (crtY ), f itoen dehidrogenazo (crtI ), f itoen sintazo (crtB) in beta karoten hidroksilazo (crtZ) (Sun in sod., 1996). Poleg tega vek- torja smo uporabili tudi vektor brez zapisa za zadnji encim: ta v E. coli omogoča sinte- zo in kopičenje beta karotena. Oba vektorja smo s postopkom transformacije vnesli v ce- lice E. coli, ki smo jih nato gojili na agarnih ploščah pri sobni temperaturi. Da je bil prenos genov uspešen in da so bakterijske celice sintetizirale beta karoten in zeaksantin v velikih količinah, je bilo vidno že po nekaj dneh. Namesto bledo ru- menih kolonij gensko nespremenjenih E. coli so bile na ploščah vidne oranžne kolonije tistih celic, ki so sintetizirale beta karoten, in intenzivno rumene kolonije tistih, ki so sintetizirale zeaksantin. Tako kot vsi ostali pigmenti sta tudi beta karoten in zeaksantin molekuli, ki sta sla- bo topni v vodi in se zato v celici kopičita predvsem v membranah, ki jih tvori lipidni dvosloj. In prav to je eden izmed bistve- nih omejujočih dejavnikov takih molekul v bakterijah. Obe molekuli se kopičita v membranah, vgradnja zeaksantina v lipidni dvosloj pa poleg tega povečuje rigidnost ce- lične membrane. To pomeni, da je njegovo kopičenje omejeno, ko membrana doseže maksimalno rigidnost. Da bi zaobšli to te- žavo, smo si zamislili sistem, v katerem se zeaksantin ne kopiči le v membrani, temveč tudi v citoplazmi, ki je vodotopno okolje. Da bi to dosegli, smo morali v bakterijske celice, v katere smo vnesli biosintezno pot do zeksantina, dodati še gen za človeški protein glutation S-transferazo Pi (GSTP1), ki se pri človeku nahaja v rumeni pegi in veže dve molekuli zeaksantina (Bhosale in sod., 2004) Na ta način smo želeli doseči, da se del sintetiziranega zeaksantina z veza- vo na ta protein prenese tudi v citoplazmo, s čimer se poveča celična kapaciteta za ko- pičenje tega pigmenta in posledično njegova celokupna koncentracija v celici. Povečanje vsebnosti zeaksantina smo v ce- licah poskušali doseči tudi z naključno mu- tagenezo z ultravijolično svetlobo in dodat- nimi zapisi za beta karoten hidroksilazo. Vzporedno pa smo razvijali in optimizirali metodo za ekstrakcijo ter kvantif ikacijo koncentracije obeh pigmentov z uporabo različnih topil. Naravni gensko spremenjeni organizmi in biotehnologija Če dobro pomislimo, sta zeaksantin in beta karoten nadvse posebni molekuli in pigmen- ta za človeka. Oba imata namreč pomembno vlogo v vidu in nam tako pravzaprav omo- gočata, da ju vidimo. Kljub njuni pomembni vlogi tudi pri ostalih živalih pa je zanimivo, da teh molekul tudi živali ne znajo sinteti- zirati same, temveč jih lahko pridobimo le s hrano. Kot povsod pa tudi tu obstajajo po- sebne izjeme: žuželke, ki so gene za sintezo beta karotena uspele »prekopirati« od gliv s tako imenovanim procesom horizontalnega prenosa genov (Altincicek in sod., 2012). Nismo torej samo ljudje tisti, ki vidimo do- dano vrednost v teh molekulah! Ker pa nam horizontalni prenos genov (zaenkrat) še ni uspel, ostaja tako biotehnologija mikroorga- nizmov ključno področje nadaljnjega razvo- ja za pridobivanje teh pomembnih barvnih molekul. Literatura: Altincicek, B., Kovacs, J. L., Gerardo, N. M., 2012: Horizontally transferred fungal carotenoid genes in the two-spotted spider mite Tetranychus urticae. Biology Letters,  8 (2): 253–257. https://doi.org/10.1098/ rsbl.2011.0704. Bhosale, P., Larson, A. J., Frederick, J. M., Southwick, K., Thulin, C. D., Bernstein, P. S., 2004: Identification and characterization of a Pi isoform of glutathione S-transferase (GSTP1) as a zeaxanthin-binding protein in the macula of the human eye. Journal of Biological Chemistry, 279 (47): 49447–49454. https://doi. org/10.1074/jbc.M405334200. Hughes, N. M., Reinhardt, K., Field, T. S., Gerardi, A. R., Smith, W. K., 2010: Association between winter anthocyanin production and drought stress in angiosperm evergreen species. Journal of Experimental Botany, 61 (6): 1699–1709. https://doi.org/10.1093/jxb/erq042. Sun, Z., Gantt, E., Cunningham, F. X., 1996: Cloning and functional analysis of the beta-carotene hydroxylase of Arabidopsis thaliana. Journal of Biological Chemistry, 271 (40): 24349–24352. https://doi.org/10.1074/ jbc.271.40.24349. Bakterije naravno vsebujejo molekulo dimetilpirofosfat, ki pa jo z dodatkom treh genov (crtE, crtB in crtI) lahko pretvorimo v rdeče obarvani likopen. Tega encim crtY lahko pretvori v beta karoten, prisotnost gena crtZ pa omogoči sintezo zeaksantina. Kopičenje beta karotena je tako vidno že na agarni plošči, na katerih rastejo bakterije E. coli. Na levi so vidne kolonije bakterij brez genov, ki omogočajo proizvodnjo beta karotena. Na desni plošči pa rastejo bakterije, ki imajo dodane gene za sintezo beta karotena. Ta se sintetizira v tolikšni meri, da se kolonije obarvajo značilno oranžno. 276 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 277Molekularna biologija in biotehnologija • Bakterije, zelene tovarne antioksidantov Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • Mineralogija Slovarček: Pigment. Molekula, ki zaradi svoje struktu- re odbija svetlobo določene valovne dolžine, kar oko zazna kot spremembo v barvi. Kloroplast. Organel, prisoten samo v rast- linskih celicah, kjer poteka proces fotosinte- ze, s katerim rastline iz ogljikovega dioksida in vode ustvarjajo sladkorje. Pri tem procesu kot stranski produkt nastaja kisik. Tehnologija rekombinantne DNA. Nabor tehnik, ki jih lahko uporabimo, da združu- jemo genski material različnih organizmov, na primer bakterijskega in živalskega oziro- ma rastlinskega, s čimer ustvarimo zapise DNA, ki jih narava ne bi mogla ustvariti sama. Gen. Del DNA, ki se med prepisovanjem v katerikoli živi celici prepiše v RNA. Pona- vadi z besedo gen označujemo dele DNA, ki zapisujejo za protein. Plazmid. Krožna molekula DNA, ki jo ne- katere bakterije vsebujejo poleg kromosom- ske DNA. V laboratoriju plazmide lahko uporabljamo kot vektorje, prenašalce dednih informacij, med različnimi celicami. Citoplazma. Del celice, ki ga zaobjema ce- lična membrana. V bakterijskih celicah v citoplazmi najdemo DNA, morebitne plaz- mide, ribosome ter veliko ostalih proteinov. Pri živalih in rastlinah pa citoplazma vsebu- je tudi organele, ki v celicah opravljajo po- sebne funkcije (mitohondrij, endoplazemski retikulum in podobno). Dr. Marina Klemenčič in dr. Aleš Ručigaj sta docenta na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Marina Klemenčič je biokemik in raziskuje, kako potekajo molekularni mehnizmi, ki povzročijo nadzorovano smrt celic enostavnih organizmov, kot so bakterije in enocelične alge. Aleš Ručigaj je kemijski inženir in raziskuje, kako različne strukturne lastnosti hidrogelov, pripravljenih iz biopolimerov, vplivajo na hitrost sproščanja zdravilnih učinkovin iz njih. V dvojni, deveti in deseti številki v prej- šnjem 82. letniku in prvi številki letošnje- ga 83. letnika smo začeli obujati spomin na rudnik Sitarjevec v Litiji, v katerem je pridobivanje rude s prekinitvami trajalo več kot štiri stoletja. Sitarjevec je polimetalno rudno nahajališče z izrazito oksidacijsko cono v obliki železovega klobuka in z nižje ležečimi, bolj ali manj oksidiranimi rudnimi žilami in rudnimi telesi. Mineralno parage- nezo tega rudišča sestavljajo primarne rude in žilni minerali ter sekundarni minerali, ki nastajajo zaradi oksidacije primarnih mine- ralov. Trenutno je določenih petdeset raz- ličnih mineralov, vendar večina le v mikro- skopski obliki. Zaradi tega se v prispevku osredotočamo le na najbolj pogoste minerale in na tiste, ki nastopajo v makroskopskih kristalih. Sadra Ta značilni sekundarni oksidacijski mineral je tukaj dokaj redek, še posebej v lepo obli- kovanih kristalih. To lahko pripišemo od- sotnosti apnenca oziroma kalcita v rudniku. Najdemo jo na stenah rovov v obliki pre- vlek, ki jih sestavljajo drobni igličasti krista- li. Redki so primerki s kristali na limonitni podlagi, ki merijo do 6 milimetrov. Posa- mezni kristali z značilnim bisernim leskom na ploskvah pinakoida b{010} so do 0,5 mi- limetra debeli in imajo lističasto obliko, ki spominja na kristale sljud. Mnogo kristalov je zdvojčenih po dveh različnih zakonih. Nekateri so enostavni kontaktni dvojčki po ploskvi (100). Ti so podaljšani vzdolž dvoj- čične ravnine in zrcalno simetrični z ozirom na to ravnino. Tovrstne dvojčke poznamo pod nazivom »lastovičji rep«. Drugi tip dvojčenja so kristali, ki so zdvojčeni po plo- skvi (010), pri čemer so istočasno zasukani za 180 stopinj vzdolž kristalografske c-osi v skladu s tako imenovanim karlovarskim za- konom. Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Mirijam Vrabec Oblika kristalov sadre (A). Risba B prikazuje (100)-dvojček oziroma »lastovičji rep«. Dvojčenje po karlovarskem zakonu rezultira v kristalih z različno orientacijo. Risba C prikazuje desno-, risba D pa levosučni dvojček. Kristalografski liki: a{100}, e{120}, g{ 01}, in k{ 011}. 276 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 277Molekularna biologija in biotehnologija • Bakterije, zelene tovarne antioksidantov Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • Mineralogija Slovarček: Pigment. Molekula, ki zaradi svoje struktu- re odbija svetlobo določene valovne dolžine, kar oko zazna kot spremembo v barvi. Kloroplast. Organel, prisoten samo v rast- linskih celicah, kjer poteka proces fotosinte- ze, s katerim rastline iz ogljikovega dioksida in vode ustvarjajo sladkorje. Pri tem procesu kot stranski produkt nastaja kisik. Tehnologija rekombinantne DNA. Nabor tehnik, ki jih lahko uporabimo, da združu- jemo genski material različnih organizmov, na primer bakterijskega in živalskega oziro- ma rastlinskega, s čimer ustvarimo zapise DNA, ki jih narava ne bi mogla ustvariti sama. Gen. Del DNA, ki se med prepisovanjem v katerikoli živi celici prepiše v RNA. Pona- vadi z besedo gen označujemo dele DNA, ki zapisujejo za protein. Plazmid. Krožna molekula DNA, ki jo ne- katere bakterije vsebujejo poleg kromosom- ske DNA. V laboratoriju plazmide lahko uporabljamo kot vektorje, prenašalce dednih informacij, med različnimi celicami. Citoplazma. Del celice, ki ga zaobjema ce- lična membrana. V bakterijskih celicah v citoplazmi najdemo DNA, morebitne plaz- mide, ribosome ter veliko ostalih proteinov. Pri živalih in rastlinah pa citoplazma vsebu- je tudi organele, ki v celicah opravljajo po- sebne funkcije (mitohondrij, endoplazemski retikulum in podobno). Dr. Marina Klemenčič in dr. Aleš Ručigaj sta docenta na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Marina Klemenčič je biokemik in raziskuje, kako potekajo molekularni mehnizmi, ki povzročijo nadzorovano smrt celic enostavnih organizmov, kot so bakterije in enocelične alge. Aleš Ručigaj je kemijski inženir in raziskuje, kako različne strukturne lastnosti hidrogelov, pripravljenih iz biopolimerov, vplivajo na hitrost sproščanja zdravilnih učinkovin iz njih. V dvojni, deveti in deseti številki v prej- šnjem 82. letniku in prvi številki letošnje- ga 83. letnika smo začeli obujati spomin na rudnik Sitarjevec v Litiji, v katerem je pridobivanje rude s prekinitvami trajalo več kot štiri stoletja. Sitarjevec je polimetalno rudno nahajališče z izrazito oksidacijsko cono v obliki železovega klobuka in z nižje ležečimi, bolj ali manj oksidiranimi rudnimi žilami in rudnimi telesi. Mineralno parage- nezo tega rudišča sestavljajo primarne rude in žilni minerali ter sekundarni minerali, ki nastajajo zaradi oksidacije primarnih mine- ralov. Trenutno je določenih petdeset raz- ličnih mineralov, vendar večina le v mikro- skopski obliki. Zaradi tega se v prispevku osredotočamo le na najbolj pogoste minerale in na tiste, ki nastopajo v makroskopskih kristalih. Sadra Ta značilni sekundarni oksidacijski mineral je tukaj dokaj redek, še posebej v lepo obli- kovanih kristalih. To lahko pripišemo od- sotnosti apnenca oziroma kalcita v rudniku. Najdemo jo na stenah rovov v obliki pre- vlek, ki jih sestavljajo drobni igličasti krista- li. Redki so primerki s kristali na limonitni podlagi, ki merijo do 6 milimetrov. Posa- mezni kristali z značilnim bisernim leskom na ploskvah pinakoida b{010} so do 0,5 mi- limetra debeli in imajo lističasto obliko, ki spominja na kristale sljud. Mnogo kristalov je zdvojčenih po dveh različnih zakonih. Nekateri so enostavni kontaktni dvojčki po ploskvi (100). Ti so podaljšani vzdolž dvoj- čične ravnine in zrcalno simetrični z ozirom na to ravnino. Tovrstne dvojčke poznamo pod nazivom »lastovičji rep«. Drugi tip dvojčenja so kristali, ki so zdvojčeni po plo- skvi (010), pri čemer so istočasno zasukani za 180 stopinj vzdolž kristalografske c-osi v skladu s tako imenovanim karlovarskim za- konom. Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) Mirjan Žorž, Igor Dolinar, Miha Jeršek, Mirijam Vrabec Oblika kristalov sadre (A). Risba B prikazuje (100)-dvojček oziroma »lastovičji rep«. Dvojčenje po karlovarskem zakonu rezultira v kristalih z različno orientacijo. Risba C prikazuje desno-, risba D pa levosučni dvojček. Kristalografski liki: a{100}, e{120}, g{ 01}, in k{ 011}. 278 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 279Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) Limonit/goethit Glavni razlog, da omenjamo limonit ozi- roma goethit na tem mestu, je prisotnost eksotičnih speleotemov v obliki stalaktitov, stalagmitov in prevlek v opuščenih rudni- ških rovih. Zgornji deli rudnika (železov klobuk) so namreč bogati z železovimi sul- f idi (piritom in markazitom), ki so izpo- stavljeni izraziti oksidaciji, ki jo povzročajo površinske vode, pronicajoče skozi te plasti. Pri tem se sproščajo dvovalentni železovi Fe2+ ioni. Raztopine z železovimi ioni se pretakajo po omrežju razpok in rudnih žil. Brž ko dosežejo odprte prostore, kot so ru- dniški rovi in jaški, pride z zračnim kisi- kom do oksidacije dvovalentnih Fe2+ ionov v trovalentne Fe3+ ione. Slednji pa niso več topni, zato se oborijo v obliki limonitno/ goethitnih prevlek. Hitrost odlaganja že- lezovih oksidov je velika. Tla v Grollovem rovu so popolnoma prekrita z do 50 centi- metrov debelo plastjo limonita, nekateri sta- lagmiti pa so v petdesetih letih od opustitve rudarjenja zrasli preko enega metra v višino. Limonitni speleotemi so slikoviti, hkrati pa zelo nestabilni. Votli stalaktiti s premerom do 2 centimetra so dolgi več kot meter in se že ob rahlem dotiku zlahka odlomijo oziro- ma prelomijo. Limonitne prevleke prav tako prekrivajo jamsko podporje, kar mu navi- dezno daje večjo stabilnost. V resnici pa so leseni tramovi in stebri strohnjeni, zato je te dele jame bolje opazovati le od daleč. Nekateri rovi na območju Alme so v poro- znih plasteh limonita. Tam so našli prostor za kristalizacijo drugi minerali. Tudi ti deli rudnika so nestabilni, zato lahko v vsakem trenutku pride do podorov. Kristali sadre na limonitni podlagi. Velikost primerka: 60 milimetrov x 35 milimetrov. Zbirka: Goran Schmidt. Izrez prikazuje tanke kristale sadre, med katerimi so mnogi zdvojčeni. Velikost izreza: 12 milimetrov. Stene Glavnega rova so popolnoma obdane z limonitnimi prevlekami. Merjenja višine stalagmita na tej fotografiji med letoma 2003 in 2018 so pokazala, da je v tem obdobju rasel s hitrostjo 3 centimetre na leto. Foto: B. Zarnik, 2018. 278 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 279Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) Limonit/goethit Glavni razlog, da omenjamo limonit ozi- roma goethit na tem mestu, je prisotnost eksotičnih speleotemov v obliki stalaktitov, stalagmitov in prevlek v opuščenih rudni- ških rovih. Zgornji deli rudnika (železov klobuk) so namreč bogati z železovimi sul- f idi (piritom in markazitom), ki so izpo- stavljeni izraziti oksidaciji, ki jo povzročajo površinske vode, pronicajoče skozi te plasti. Pri tem se sproščajo dvovalentni železovi Fe2+ ioni. Raztopine z železovimi ioni se pretakajo po omrežju razpok in rudnih žil. Brž ko dosežejo odprte prostore, kot so ru- dniški rovi in jaški, pride z zračnim kisi- kom do oksidacije dvovalentnih Fe2+ ionov v trovalentne Fe3+ ione. Slednji pa niso več topni, zato se oborijo v obliki limonitno/ goethitnih prevlek. Hitrost odlaganja že- lezovih oksidov je velika. Tla v Grollovem rovu so popolnoma prekrita z do 50 centi- metrov debelo plastjo limonita, nekateri sta- lagmiti pa so v petdesetih letih od opustitve rudarjenja zrasli preko enega metra v višino. Limonitni speleotemi so slikoviti, hkrati pa zelo nestabilni. Votli stalaktiti s premerom do 2 centimetra so dolgi več kot meter in se že ob rahlem dotiku zlahka odlomijo oziro- ma prelomijo. Limonitne prevleke prav tako prekrivajo jamsko podporje, kar mu navi- dezno daje večjo stabilnost. V resnici pa so leseni tramovi in stebri strohnjeni, zato je te dele jame bolje opazovati le od daleč. Nekateri rovi na območju Alme so v poro- znih plasteh limonita. Tam so našli prostor za kristalizacijo drugi minerali. Tudi ti deli rudnika so nestabilni, zato lahko v vsakem trenutku pride do podorov. Kristali sadre na limonitni podlagi. Velikost primerka: 60 milimetrov x 35 milimetrov. Zbirka: Goran Schmidt. Izrez prikazuje tanke kristale sadre, med katerimi so mnogi zdvojčeni. Velikost izreza: 12 milimetrov. Stene Glavnega rova so popolnoma obdane z limonitnimi prevlekami. Merjenja višine stalagmita na tej fotografiji med letoma 2003 in 2018 so pokazala, da je v tem obdobju rasel s hitrostjo 3 centimetre na leto. Foto: B. Zarnik, 2018. 280 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 281Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) Pirit Prisoten je v kristalih, ki ne presežejo veli- kosti dveh centimetrov. Največji imajo obli- ko enostavnih kock z nekoliko ukrivljenimi ploskvami, ki pa niso značilno narebrene. Manjši kristali, ki so kombinacija kristalnih likov kocke in pentagonskega dodekaedra, pa so narebreni. Pogosto se pojavlja v kro- glastih skupkih, ki so vključeni v baritu in galenitu in v premeru lahko dosežejo nekaj centimetrov. Te skupke sestavljajo kristali, ki žarkasto izraščajo iz njihove sredine in so večinoma močno oksidirani. Svetlikajoči se skupek goethita na limonitni podlagi. Primerki goethita takšne kakovosti so redki, ne glede na splošno prisotnost železovih oksidov v Sitarjevcu. Velikost primerka: 47 milimetrov x 37 milimetrov. Zbirka: Igor Dolinar. Zelo zanimiv primerek skorje železovih oksidov – limonita - po cerusitu. V kislem okolju so se cerusitovi kristali raztopili in tako je ostala samo limonitna skorja, ki jih je nekoč pokrivala. V zaključku so se na limonitu izkristalizirali še conirani kristali barita. Velikost primerka: 60 milimetrov x 50 milimetrov. Zbirka: Igor Dolinar. Večji kristali pirita so enostavne kocke (A). Manjši (B in C) so kombinacija kristalnih likov kocke a{100} in pentagonskega dodekaedra d{210}. 280 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 281Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) Pirit Prisoten je v kristalih, ki ne presežejo veli- kosti dveh centimetrov. Največji imajo obli- ko enostavnih kock z nekoliko ukrivljenimi ploskvami, ki pa niso značilno narebrene. Manjši kristali, ki so kombinacija kristalnih likov kocke in pentagonskega dodekaedra, pa so narebreni. Pogosto se pojavlja v kro- glastih skupkih, ki so vključeni v baritu in galenitu in v premeru lahko dosežejo nekaj centimetrov. Te skupke sestavljajo kristali, ki žarkasto izraščajo iz njihove sredine in so večinoma močno oksidirani. Svetlikajoči se skupek goethita na limonitni podlagi. Primerki goethita takšne kakovosti so redki, ne glede na splošno prisotnost železovih oksidov v Sitarjevcu. Velikost primerka: 47 milimetrov x 37 milimetrov. Zbirka: Igor Dolinar. Zelo zanimiv primerek skorje železovih oksidov – limonita - po cerusitu. V kislem okolju so se cerusitovi kristali raztopili in tako je ostala samo limonitna skorja, ki jih je nekoč pokrivala. V zaključku so se na limonitu izkristalizirali še conirani kristali barita. Velikost primerka: 60 milimetrov x 50 milimetrov. Zbirka: Igor Dolinar. Večji kristali pirita so enostavne kocke (A). Manjši (B in C) so kombinacija kristalnih likov kocke a{100} in pentagonskega dodekaedra d{210}. 282 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 283Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) Piromorfit Nevpadljivi prizmatski kristali niso tako redki, kakor so včasih menili. Pogosto jih najdemo na podlagi limonita ali peščenja- ka, redko pa skupaj s slamnatim cerusitom. Manjši kristali so brezbarvni do rahlo rjavi. Tisti, ki so priraščeni na limonitu, so lahko rumenkasto zeleno obarvani. Največji kri- stali so rjave barve. Velika večina kristalov so enostavne šesterokotne prizme, ki jih odrežejo ravne ploskve pinakoida c. Manj- ši kristali imajo robove terminacij nekoliko odrezane s ploskvami bipiramide p{101}, ro- bove med prizmami pa z ozkimi ploskvami prizme b{110}. Nekateri kristali imajo igli- často obliko, ki je kombinacija prizme a in Večina kristalov piromorfita ima prizmatsko obliko z ravnimi terminacijami (A). Več kristalografskih likov opazimo na manjših kristalih (B). Risba C prikazuje igličasti kristal bipiramidalne oblike. Kristalni liki: a{100}, b{110}, c{001}, p{101} in q{h0l}. Enostavni prosojni, toda lepo razviti prizmatski kristali piromorfita. Velikost izreza: 14 milimetrov x 12 milimetrov. Zbirka: Igor Dolinar. Sodčkasti kristali piromorfita s cerusitom. Velikost izreza: 17 milimetrov x 17 milimetrov. Zbirka: Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani. Redka oblika kristalov piromorfita iz rudnika Sitarjevec, ki je sicer dokaj pogosta v drugih svetovnih nahajališčih. Kristali so izrazito odebeljeni na sredini. Njihove terminacije so razcepljene v posamezne kristale, ki so značilno zasukani v skladu s kristalno simetrijo piromorfita. Velikost izreza: 10 milimetrov x 7 milimetrov. Zbirka: Igor Dolinar. 282 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 283Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) Piromorfit Nevpadljivi prizmatski kristali niso tako redki, kakor so včasih menili. Pogosto jih najdemo na podlagi limonita ali peščenja- ka, redko pa skupaj s slamnatim cerusitom. Manjši kristali so brezbarvni do rahlo rjavi. Tisti, ki so priraščeni na limonitu, so lahko rumenkasto zeleno obarvani. Največji kri- stali so rjave barve. Velika večina kristalov so enostavne šesterokotne prizme, ki jih odrežejo ravne ploskve pinakoida c. Manj- ši kristali imajo robove terminacij nekoliko odrezane s ploskvami bipiramide p{101}, ro- bove med prizmami pa z ozkimi ploskvami prizme b{110}. Nekateri kristali imajo igli- často obliko, ki je kombinacija prizme a in Večina kristalov piromorfita ima prizmatsko obliko z ravnimi terminacijami (A). Več kristalografskih likov opazimo na manjših kristalih (B). Risba C prikazuje igličasti kristal bipiramidalne oblike. Kristalni liki: a{100}, b{110}, c{001}, p{101} in q{h0l}. Enostavni prosojni, toda lepo razviti prizmatski kristali piromorfita. Velikost izreza: 14 milimetrov x 12 milimetrov. Zbirka: Igor Dolinar. Sodčkasti kristali piromorfita s cerusitom. Velikost izreza: 17 milimetrov x 17 milimetrov. Zbirka: Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani. Redka oblika kristalov piromorfita iz rudnika Sitarjevec, ki je sicer dokaj pogosta v drugih svetovnih nahajališčih. Kristali so izrazito odebeljeni na sredini. Njihove terminacije so razcepljene v posamezne kristale, ki so značilno zasukani v skladu s kristalno simetrijo piromorfita. Velikost izreza: 10 milimetrov x 7 milimetrov. Zbirka: Igor Dolinar. 284 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 285Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) zelo strme bipiramide q. Zelo zanimive kri- stale so našli pred nekaj leti v rovu Alma. Imajo sodčkasto obliko, kar je značilni ha- bitus piromorfita iz mnogih drugih nahaja- lišč po svetu. Kristali so nabrekli v sredini, proti terminacijam pa se ožajo, pri čemer se slednje pogosto značilno razcepijo. Največji kristali piromorfita dosežejo v dolžino do 15 milimetrov in v premeru do 3 milimetre. Kremen Mirno lahko zatrdimo, da je kremen odi- gral vlogo grobarja rudnika. Bil je vsesplo- šno navzoč v obliki tektonsko napokanih in brečastih plasti kremenovega peščenjaka. Vrtanje skozi te plasti je pri rudarjih pov- zročalo silikozna obolenja predvsem v za- dnjih letih delovanja rudnika. V nasprotju s tem pa kremen v makroskopskih kristalih ni bil pogost. V zgornjih oksidiranih delih rudnika ga skoraj ni bilo. Pogostejši je bil v spodnjih delih, kjer pa kristali tudi niso presegli 2 centimetrov v dolžino in 1 cen- timetra v premeru. Večinoma so bili mleč- ni in prizmatske oblike; le redki so imeli prozorne terminacije. Kremen s tega mesta uvrščamo v tako imenovani tip Bambauer, za katerega je značilna odsotnost ploskev trapezoedra. Na ploskvah prizme so razvi- te značilne linije – strije, ki pa so značilne za tip kremena Friedlaender. Odločilno po- drobnost predstavljajo ploskve bipiramide in lamelarna struktura na ploskvah prizme, ki potrjujejo dvojčenje po brazilskem zakonu. Praviloma so dobro razviti kremenovi kri- stali v združbi z večjimi kristali barita in s cinabaritom. Siderit Enostavni romboedrski kristali so rjave barve in ne večji kot 2 milimetra. Pogosto predstavljajo podlago, iz katere izraščajo kristali aragonita. Kristali svetlo rjave barve so nekoliko večji in merijo do 5 milimetrov v premeru. Ti so sploščeni po ploskvi pina- koida c in bogatejši s kristalnimi liki. Zahvala Mnogo ustanov, strokovnjakov in zbiralcev nam je pomagalo s podatki o zgodovini ru- dnika, z dokumentacijo in s primerki mi- neralov. Na tem mestu se zato prisrčno za- hvaljujemo Claudii Dojen (Landesmuseum Kärnten v Celovcu), Moniki Feichter, Fran- ku Melcherju in Johannu Raithu (Montau- niversität v Leobnu), Uweju Kolitschu (Na- turhistorisches Museum na Dunaju), Bern- du Moserju (Joanneum v Gradcu), Biserki Radanović - Gužvica (Hrvatski prirodoslov- ni muzej v Zagrebu), Jiříju Sejkori (Národni Museum v Pragi), Mateji Golež (Zavod za gradbeništvo v Ljubljani), Francu Habiču (Ljubljana), Matjažu Kirmu (Litija), Gre- gorju Koblerju (Ljubljana), Ivanu Kramžarju (Litija), Francu Krivogradu (Prevalje), Mati- ji Križnarju (Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani), Jožetu Leniču (Ihan), Davorinu Preisingerju (Kranj), Viliju Rakovcu (Kranj), Goranu Schmidtu (Ljubljana), Tini Šuštar- šič (Mestni muzej v Litiji), družini Vidrih (Studeno) in Blažu Zarniku (Občina Litija). Viri: Brunnlechner, A., 1885: Beiträge zur Charakteristik der Erzlagerstätte von Littai in Krain. Wien: Jahrbuch der k.k. geol. Reichanstalt, 35. Band, Heft 2: 387-396. Dolinar, I., Zrnec, M., 2011: Minerali rudnika Sitarjevec v Litiji. Društvene novice, 44: 17-22. Tržič: Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič. Fabjančič, M., 1972: Kronika Litijskega rudnika. Tipkopis, 854 str. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana. Grafenauer, S., 1963: O mineralnih paragenezah Litije in drugih polimetalnih nahajališč v posavskih gubah. Ljubljana: Rudarsko-metalurški zbornik, 3: 245-260. Grošelj, F., 2011: Čebelarska pravda. 300 str. Litija: Čebelarsko društvo Litija. Herlec, U., Dolinšek, M, Geršak, A., Jemec, M., Kramar, S., 2006: Minerali žilnih rudišč v Posavskih gubah in rudnika Sitarjevec pri Litiji. Scopolia – Suplementum, 3: 52-65. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. Kolar - Jurkovšek, T., Jurkovšek, B., 2007: Zgornjekarbonska flora Grajskega hriba v Ljubljani. Geologija, 50: 8–19. Mlakar, I., 1987: Prispevek k poznavanju geološke zgradbe Posavskih gub in njihovega južnega obrobja. Geologija, 28/29: 157–182. Mlakar, I., 1994: O problematiki Litijskega rudnega polja. Geologija, 36: 247-338. Mohorič, I., 1978: Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem. 1. knjiga. Ljubljana: Založba Obzorja. Müllner, A., 1903: Das Bergwessen in Krain. Laibach: Argo, No. 6. Peskar, J., 1976: Dolenjski odred. 573 str. Ljubljana: Knjižnica NOV in POS. Preisinger, D., 2010: Opuščeni rudniki v Sloveniji. 149 str. Golnik: Založba Turistika. Ravnateljstvo, 1905: Kranj: Izvestje mestne nižje realke v Idriji. Rečnik, A., Daneu, N., Herlec, U., 2014: Die Blei- und Zinkerzlagerstätte Sitarjevec bei Litija, Slowenien. Mineralien Welt, 25 (3): 56-69. Salzhemmendorf: Bode Verlag. Riedl, E., 1886: Littai. Wien: Oesterreichische Zeitschrift für Berg- und Hüttenwessen, No. 21: 333-343. Schmidt, A. 1888: Zinnober von Serbien. Zeitschrift für Kristallographie, 14: 433-448. Tornquist, A., 1929: Die Blei-Zinklagerstätte der Savenfalten vom Typus Litija. Wien: Berg und Hüttenmänische Jahrbuch, 71. Valvasor, J. V., 1689: Die Ehre des Herzogthums Krain. Cap. XXVII, 189-190. Laybach. Voss, W., 1889: Das Mineralvorkommen von Littai in Krain. Laibach: Mitteilungen des Musealvereins für Krain, 351-357. Voss, W., 1895: Die Mineralien des Herzogthums Krain, 101 p.p. Verlag von Ig. Laibach: V. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Weiss, A., 2015: Die Mineraliensammlung der ehemaligen Berghauptmannschaft Klagenfurt und ihre Bestände. Der steirische Mineralog, 30-35. Graz: Vereinigung Steirischer Mineralien und Fossiliensammler. Wiesthaler, F., 1893: Izvestje c. kr. Državne nižje gimnazije v Ljubljani. Zepharovich, V. v., 1880: Baryt von Littai in Krain. Prag: Lotos – Zeitschrift für Naturwissenschaften, 30: 67-68. Zepharovich, V. v., 1885: Cerussit von Littai in Krain. Prag: Lotos – Zeitschrift für Naturwissenschaften, 34: 81-85. Zepharovich, V. v., 1893: Mineralogisches Lexicon für das Kaiserthum Österreich, Band III., 478 p.p. Wien. Žorž, M., Jeršek, M., Dolinar, I., 2018: Oblike kristalov nekaterih mineralov iz Sitarjevca, 26-33. I. strokovni simpozij o rudniku Sitarjevec in srečanje rudarskih mest, Litija. Žorž, M., Jeršek, M., Dolinar, I., Vrabec, M., 2021: Sitarjevec – bei Litija – Bleierze und Zinnober aus Slowenien. Kremenovi kristali s Sitarjevca so prizmatski. Na ploskvah prizme m so razvite strije v obliki navpičnih, nekoliko nalomljenih ravnih linij. Laminacije v obliki odprte črke V potrjujejo brazilski tip dvojčenja. Odsotnost ploskev trapezoedra in prisotnost ploskev bipiramide s v dvojčičnih legah potrjujejo tip kremena Bambauer. Kristalni liki: m{100}, r{101}, s{111} in z{011}. Enostavni kristali siderita imajo razvite le ploskve romboedra r (A). Bolj zanimivi so tisti z dominantnimi ploskvami pinakoida c in s ploskvami romboedra r, ki so modificirani s ploskvami prizme a ter še nekaterimi ploskvami pozitivnih in negativnih romboedrov (B). Kristalni liki: a{100}, b{110}, c{001}, n{012}, q{106} in r{101}. 284 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 285Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) • MineralogijaMineralogija • Mineraloška dediščina rudnika Sitarjevec (tretji del) zelo strme bipiramide q. Zelo zanimive kri- stale so našli pred nekaj leti v rovu Alma. Imajo sodčkasto obliko, kar je značilni ha- bitus piromorfita iz mnogih drugih nahaja- lišč po svetu. Kristali so nabrekli v sredini, proti terminacijam pa se ožajo, pri čemer se slednje pogosto značilno razcepijo. Največji kristali piromorfita dosežejo v dolžino do 15 milimetrov in v premeru do 3 milimetre. Kremen Mirno lahko zatrdimo, da je kremen odi- gral vlogo grobarja rudnika. Bil je vsesplo- šno navzoč v obliki tektonsko napokanih in brečastih plasti kremenovega peščenjaka. Vrtanje skozi te plasti je pri rudarjih pov- zročalo silikozna obolenja predvsem v za- dnjih letih delovanja rudnika. V nasprotju s tem pa kremen v makroskopskih kristalih ni bil pogost. V zgornjih oksidiranih delih rudnika ga skoraj ni bilo. Pogostejši je bil v spodnjih delih, kjer pa kristali tudi niso presegli 2 centimetrov v dolžino in 1 cen- timetra v premeru. Večinoma so bili mleč- ni in prizmatske oblike; le redki so imeli prozorne terminacije. Kremen s tega mesta uvrščamo v tako imenovani tip Bambauer, za katerega je značilna odsotnost ploskev trapezoedra. Na ploskvah prizme so razvi- te značilne linije – strije, ki pa so značilne za tip kremena Friedlaender. Odločilno po- drobnost predstavljajo ploskve bipiramide in lamelarna struktura na ploskvah prizme, ki potrjujejo dvojčenje po brazilskem zakonu. Praviloma so dobro razviti kremenovi kri- stali v združbi z večjimi kristali barita in s cinabaritom. Siderit Enostavni romboedrski kristali so rjave barve in ne večji kot 2 milimetra. Pogosto predstavljajo podlago, iz katere izraščajo kristali aragonita. Kristali svetlo rjave barve so nekoliko večji in merijo do 5 milimetrov v premeru. Ti so sploščeni po ploskvi pina- koida c in bogatejši s kristalnimi liki. Zahvala Mnogo ustanov, strokovnjakov in zbiralcev nam je pomagalo s podatki o zgodovini ru- dnika, z dokumentacijo in s primerki mi- neralov. Na tem mestu se zato prisrčno za- hvaljujemo Claudii Dojen (Landesmuseum Kärnten v Celovcu), Moniki Feichter, Fran- ku Melcherju in Johannu Raithu (Montau- niversität v Leobnu), Uweju Kolitschu (Na- turhistorisches Museum na Dunaju), Bern- du Moserju (Joanneum v Gradcu), Biserki Radanović - Gužvica (Hrvatski prirodoslov- ni muzej v Zagrebu), Jiříju Sejkori (Národni Museum v Pragi), Mateji Golež (Zavod za gradbeništvo v Ljubljani), Francu Habiču (Ljubljana), Matjažu Kirmu (Litija), Gre- gorju Koblerju (Ljubljana), Ivanu Kramžarju (Litija), Francu Krivogradu (Prevalje), Mati- ji Križnarju (Prirodoslovni muzej Slovenije v Ljubljani), Jožetu Leniču (Ihan), Davorinu Preisingerju (Kranj), Viliju Rakovcu (Kranj), Goranu Schmidtu (Ljubljana), Tini Šuštar- šič (Mestni muzej v Litiji), družini Vidrih (Studeno) in Blažu Zarniku (Občina Litija). Viri: Brunnlechner, A., 1885: Beiträge zur Charakteristik der Erzlagerstätte von Littai in Krain. Wien: Jahrbuch der k.k. geol. Reichanstalt, 35. Band, Heft 2: 387-396. Dolinar, I., Zrnec, M., 2011: Minerali rudnika Sitarjevec v Litiji. Društvene novice, 44: 17-22. Tržič: Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič. Fabjančič, M., 1972: Kronika Litijskega rudnika. Tipkopis, 854 str. Arhiv Geološkega zavoda Ljubljana. Grafenauer, S., 1963: O mineralnih paragenezah Litije in drugih polimetalnih nahajališč v posavskih gubah. Ljubljana: Rudarsko-metalurški zbornik, 3: 245-260. Grošelj, F., 2011: Čebelarska pravda. 300 str. Litija: Čebelarsko društvo Litija. Herlec, U., Dolinšek, M, Geršak, A., Jemec, M., Kramar, S., 2006: Minerali žilnih rudišč v Posavskih gubah in rudnika Sitarjevec pri Litiji. Scopolia – Suplementum, 3: 52-65. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije. Kolar - Jurkovšek, T., Jurkovšek, B., 2007: Zgornjekarbonska flora Grajskega hriba v Ljubljani. Geologija, 50: 8–19. Mlakar, I., 1987: Prispevek k poznavanju geološke zgradbe Posavskih gub in njihovega južnega obrobja. Geologija, 28/29: 157–182. Mlakar, I., 1994: O problematiki Litijskega rudnega polja. Geologija, 36: 247-338. Mohorič, I., 1978: Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem. 1. knjiga. Ljubljana: Založba Obzorja. Müllner, A., 1903: Das Bergwessen in Krain. Laibach: Argo, No. 6. Peskar, J., 1976: Dolenjski odred. 573 str. Ljubljana: Knjižnica NOV in POS. Preisinger, D., 2010: Opuščeni rudniki v Sloveniji. 149 str. Golnik: Založba Turistika. Ravnateljstvo, 1905: Kranj: Izvestje mestne nižje realke v Idriji. Rečnik, A., Daneu, N., Herlec, U., 2014: Die Blei- und Zinkerzlagerstätte Sitarjevec bei Litija, Slowenien. Mineralien Welt, 25 (3): 56-69. Salzhemmendorf: Bode Verlag. Riedl, E., 1886: Littai. Wien: Oesterreichische Zeitschrift für Berg- und Hüttenwessen, No. 21: 333-343. Schmidt, A. 1888: Zinnober von Serbien. Zeitschrift für Kristallographie, 14: 433-448. Tornquist, A., 1929: Die Blei-Zinklagerstätte der Savenfalten vom Typus Litija. Wien: Berg und Hüttenmänische Jahrbuch, 71. Valvasor, J. V., 1689: Die Ehre des Herzogthums Krain. Cap. XXVII, 189-190. Laybach. Voss, W., 1889: Das Mineralvorkommen von Littai in Krain. Laibach: Mitteilungen des Musealvereins für Krain, 351-357. Voss, W., 1895: Die Mineralien des Herzogthums Krain, 101 p.p. Verlag von Ig. Laibach: V. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Weiss, A., 2015: Die Mineraliensammlung der ehemaligen Berghauptmannschaft Klagenfurt und ihre Bestände. Der steirische Mineralog, 30-35. Graz: Vereinigung Steirischer Mineralien und Fossiliensammler. Wiesthaler, F., 1893: Izvestje c. kr. Državne nižje gimnazije v Ljubljani. Zepharovich, V. v., 1880: Baryt von Littai in Krain. Prag: Lotos – Zeitschrift für Naturwissenschaften, 30: 67-68. Zepharovich, V. v., 1885: Cerussit von Littai in Krain. Prag: Lotos – Zeitschrift für Naturwissenschaften, 34: 81-85. Zepharovich, V. v., 1893: Mineralogisches Lexicon für das Kaiserthum Österreich, Band III., 478 p.p. Wien. Žorž, M., Jeršek, M., Dolinar, I., 2018: Oblike kristalov nekaterih mineralov iz Sitarjevca, 26-33. I. strokovni simpozij o rudniku Sitarjevec in srečanje rudarskih mest, Litija. Žorž, M., Jeršek, M., Dolinar, I., Vrabec, M., 2021: Sitarjevec – bei Litija – Bleierze und Zinnober aus Slowenien. Kremenovi kristali s Sitarjevca so prizmatski. Na ploskvah prizme m so razvite strije v obliki navpičnih, nekoliko nalomljenih ravnih linij. Laminacije v obliki odprte črke V potrjujejo brazilski tip dvojčenja. Odsotnost ploskev trapezoedra in prisotnost ploskev bipiramide s v dvojčičnih legah potrjujejo tip kremena Bambauer. Kristalni liki: m{100}, r{101}, s{111} in z{011}. Enostavni kristali siderita imajo razvite le ploskve romboedra r (A). Bolj zanimivi so tisti z dominantnimi ploskvami pinakoida c in s ploskvami romboedra r, ki so modificirani s ploskvami prizme a ter še nekaterimi ploskvami pozitivnih in negativnih romboedrov (B). Kristalni liki: a{100}, b{110}, c{001}, n{012}, q{106} in r{101}. 286 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 287Vztrajnost na Marsu • Naše neboDrobna botanična vest • Senecio scottsbergii Planet Mars je poleg Zemlje najbolj raz- iskovani planet našega Osončja in naše poznavanje rdečega planeta se je v zadnjih desetletjih izjemno povečalo. Med najbolj uspešnimi sondami, ki smo jih poslali na Mars, so nedvomno mali robotski vozički, ki so vsi po vrsti s svojim izjemno dobrim in predvsem dolgotrajnim delovanjem presegli vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja inženirjev. Marsikoga bo tako presenetilo, da je minilo že deset let, odkar je Curiositi- ty (Radovednost) začela raziskovati Marsovo površje. 18. februarja letos pa se ji je konč- no pridružila njena mlajša sestra Vztrajnost (Perseverance). In nedvomno je dobila pravo ime, saj je bil obstoj odprave Mars 2020, ka- tere del je Vztrajnost, v zadnjem desetletju večkrat pod velikim vprašanjem. A vseeno nam je uspelo in Vztrajnost že uspešno razi- skuje Marsovo površje. Robotski voziček Vztrajnost je na prvi po- gled zelo podoben Radovednosti. Po veliko- sti in teži sta skoraj enaka in tudi vir ener- gije je pri obeh radioaktivni termoelektrični generator. A tukaj se podobnost konča. Na- men Radovednosti je bil predvsem ugotovi- ti, ali je oziroma je bilo življenje na Marsu Vztrajnost na Marsu Mirko Kokole Posnetek kraterja Jezero, kjer je Vztrajnost pristala. Krater Jezero je posebej zanimiv, saj je to edino območje na Marsu, kjer sta zelo očitno obstajali tako stoječa kot tekoča voda, na kar kaže lepo oblikovana rečna delta ob enem od rečnih pritokov. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/MSSS. Kako smo prišli do te diagnoze? Moj vnuk Gašper Pintar je konec leta 2019 in v za- četku leta 2020 plezal v Patagoniji (Fitz Roy in njegovi vazali), nato pa še v Čilu, v nacionalnem parku Torres del Paine. Mi- mogrede je slikal skupino rožic, nebinovk, s sukulentnimi listi. Toda kako jih določiti? Na internetni strani Wikipedie sta za Torres del Paine navedeni tudi favna in f lora, le da je f lora minimalno predstavljena. Izveš, da v parku uspeva sedem kukavičevk, zimzele- ni čilski ognjeni trn (Embothrium coccineum) in Calceolaria uniflora (= C. darwinii). Nad drevesno mejo grmiček Escallonia rubra, Empetrum rubrum in Senecio scottsbergii. V soboto 7. novembra leta 2020, je potekal vsakoletni Wraberjev  dan, letos po zoomu. Predavala je tudi mlada botaničarka sloven- skega rodu Mariana Grohar iz Buenos Ai- resa. Mogoče nam bi ona lahko pomagala do določitve rastline na naši fotografiji? Še isti dan sem sliko po dogovoru posredo- val  dr. Nejcu Joganu na Oddelek za biolo- gijo Biotehniške fakultete, kjer je trenutno Mariana Grohar gostujoča raziskovalka. Ta je fotograf ijo preposlala svoji mentorici v Buenos Aires in dobila določitev - Senecio scottsbergii.  Po bitki smo vedno pametni. Ko smo znano ime vnesli v internetni iskalnik, smo dobili številne slike tega Senecia iz Patagonie, kar nam določitev potrjuje. Senecio scottsbergii Luka Pintar Foto: Gašper Pintar. 286 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 287Vztrajnost na Marsu • Naše neboDrobna botanična vest • Senecio scottsbergii Planet Mars je poleg Zemlje najbolj raz- iskovani planet našega Osončja in naše poznavanje rdečega planeta se je v zadnjih desetletjih izjemno povečalo. Med najbolj uspešnimi sondami, ki smo jih poslali na Mars, so nedvomno mali robotski vozički, ki so vsi po vrsti s svojim izjemno dobrim in predvsem dolgotrajnim delovanjem presegli vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja inženirjev. Marsikoga bo tako presenetilo, da je minilo že deset let, odkar je Curiositi- ty (Radovednost) začela raziskovati Marsovo površje. 18. februarja letos pa se ji je konč- no pridružila njena mlajša sestra Vztrajnost (Perseverance). In nedvomno je dobila pravo ime, saj je bil obstoj odprave Mars 2020, ka- tere del je Vztrajnost, v zadnjem desetletju večkrat pod velikim vprašanjem. A vseeno nam je uspelo in Vztrajnost že uspešno razi- skuje Marsovo površje. Robotski voziček Vztrajnost je na prvi po- gled zelo podoben Radovednosti. Po veliko- sti in teži sta skoraj enaka in tudi vir ener- gije je pri obeh radioaktivni termoelektrični generator. A tukaj se podobnost konča. Na- men Radovednosti je bil predvsem ugotovi- ti, ali je oziroma je bilo življenje na Marsu Vztrajnost na Marsu Mirko Kokole Posnetek kraterja Jezero, kjer je Vztrajnost pristala. Krater Jezero je posebej zanimiv, saj je to edino območje na Marsu, kjer sta zelo očitno obstajali tako stoječa kot tekoča voda, na kar kaže lepo oblikovana rečna delta ob enem od rečnih pritokov. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU/MSSS. Kako smo prišli do te diagnoze? Moj vnuk Gašper Pintar je konec leta 2019 in v za- četku leta 2020 plezal v Patagoniji (Fitz Roy in njegovi vazali), nato pa še v Čilu, v nacionalnem parku Torres del Paine. Mi- mogrede je slikal skupino rožic, nebinovk, s sukulentnimi listi. Toda kako jih določiti? Na internetni strani Wikipedie sta za Torres del Paine navedeni tudi favna in f lora, le da je f lora minimalno predstavljena. Izveš, da v parku uspeva sedem kukavičevk, zimzele- ni čilski ognjeni trn (Embothrium coccineum) in Calceolaria uniflora (= C. darwinii). Nad drevesno mejo grmiček Escallonia rubra, Empetrum rubrum in Senecio scottsbergii. V soboto 7. novembra leta 2020, je potekal vsakoletni Wraberjev  dan, letos po zoomu. Predavala je tudi mlada botaničarka sloven- skega rodu Mariana Grohar iz Buenos Ai- resa. Mogoče nam bi ona lahko pomagala do določitve rastline na naši fotografiji? Še isti dan sem sliko po dogovoru posredo- val  dr. Nejcu Joganu na Oddelek za biolo- gijo Biotehniške fakultete, kjer je trenutno Mariana Grohar gostujoča raziskovalka. Ta je fotograf ijo preposlala svoji mentorici v Buenos Aires in dobila določitev - Senecio scottsbergii.  Po bitki smo vedno pametni. Ko smo znano ime vnesli v internetni iskalnik, smo dobili številne slike tega Senecia iz Patagonie, kar nam določitev potrjuje. Senecio scottsbergii Luka Pintar Foto: Gašper Pintar. 288 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 289Vztrajnost na Marsu • Naše neboNaše nebo • Vztrajnost na Marsu preizkus tehnologije pridobivanja kisika iz Marsovega ozračja. Kako pridobiti kisik z elektrolize vode, se učimo že v osnovni šoli in ta princip uporabljajo tudi za proizvodnjo kisika na Mednarodni vesoljski postaji. Za proizvodnjo kisika na Marsu pa bomo mo- rali uporabiti kateri drugi princip, saj je na Marsu težko najti vodo in tudi z Zemlje jo bomo tja težko poslali. Uspešna proizvodnja kisika je namreč eden od ključnih elemen- tov, ki bo omogočil, da bomo v prihodnosti Mars obiskali tudi ljudje. Ker je dostopnost vode na Marsu majhna, so se znanstveniki vprašali, kako bi lahko še prišli do kisika. Odgovor je bila elektro- liza ogljikovega dioksida, ki ga je na Marsu zelo veliko. MOXIE iz Marsovega ozračja črpa ogljikov dioksid, ki ga nato pod večjim tlakom potisne preko dveh elektrod, kjer se zgodi elektroliza in iz ogljikovega dioksi- da nastaneta ogljikov monoksid ter kisik. Ob koncu procesa MOXIE analizira čistost kisika in ga nato skupaj z ogljikovim mo- noksidom spusti nazaj v Marsovo ozračje. MOXIE je majhen instrument, ki bo lahko proizvedel le do deset gramov kisika na uro. Fotografija MOXIE, ki bo poskusil iz Marsovega ozračja proizvajati atomarni kisik. Če bo tehnologija uspešna, jo bodo v prihodnosti uporabili tako za proizvodnjo kisika kot goriva kot tudi za dihanje prihodnje človeške odprave. Foto: NASA/JPL-Caltech. mogoče. Ker je bil odgovor odločni da, je namen Vztrajnosti, da to življenje oziroma njegove ostanke tudi najde ter pripravi vzor- ce materialov, ki jih bodo prihodnje odprave poskusile dostaviti na Zemljo. Poleg tega bo Vztrajnost preizkusila tudi nove tehno- logije: ustvarjati bo želela kisik neposredno iz Marsovega ozračja, prvič v zgodovini pa preizkusila tudi propelerski polet zunaj Ze- mlje. Mesto na Marsu, kjer je Vztrajnost prista- la, so si znanstveniki izbrali predvsem zato, da bi lahko čim bolj uspešno opravili glav- no nalogo odprave, to je odkrivanje sledov življenja na Marsu. Vztrajnost je pristala v kraterju, imenovanem Jezero. Ta krater je geološko izjemen, saj je tam nekoč obstajalo tudi čisto pravo jezero. To jezero je imelo tudi večji rečni pritok in odtok. Veliki rečni pritok, ki je ustvaril tudi veliko rečno delto, je tekel skozi »dolino Neretve« (Neretva Va- lis). Prav ta rečna delta bo eden od glavnih ciljev, ki jih bo Vztrajnost obiskala. Obstaja namreč zelo velika verjetnost, da prav tam najdemo ostanke oziroma sledove življenja. Da bo Vztrajnost lahko uspešno opravila vse svoje naloge, je opremljena z velikem nabo- rom instrumentov, tako za preiskovanje tal kot tudi ozračja. Glavni instrumenti so Ma- stcam-Z, MEDA, PIXL, RIMFAX, SHER- LOC in SuperCam. SuperCam je dobil tako ime, kar je nekakšen superheroj med instrumenti na Vztrajnosti. Vsebuje laser ter nabor optičnih instrumen- tov, kot so spektrometer v vidni in ultravijo- lični svetlobi, ramanski spektrometer, f luo- rescenčni spektrometer ter kamero z visoko ločljivostjo. SuperCam bodo znanstveniki uporabili za mineraloške in kemijske razi- skave ter molekularno in atomarno analizo vzorcev Marsovega površja. SuperCam je tu- di glavni instrument za doseganje primarne- ga cilja odprave, to je iskanja sledov življenja na Marsu. SHERLOC (Scanning Habitable Enviro- nments with Raman & Luminescence for Organics & Chemicals - Skeniranje bivalnih okolij z ramansko in f luorescenčno spektro- skopijo za organske in kemične snovi) je tako kot SuperCam opremljen z laserjem ter ra- manskim in f luorescenčnim spektrometrom. Omogoča nestično raziskovanje organskih in anorganskih spojin. Nahaja se na koncu malo več kot dva metra dolge robotske roke. Glavni namen instrumenta je iskanje znakov zdajšnjega oziroma preteklega življenja. RIFMAX (Radar Imager for Mars‘ subsurFA- ce eXperiment – Podtalni eksperiment z radan- sko kamero) je radar, s katerim lahko opazu- jemo, kaj se nahaja pod površjem. Opazu- jemo globine od deset centimetrov do deset metrov. Njegov glavni namen je ugotoviti, kakšne plasti se nahajajo tik pod vidnim površjem in kako globoko segajo usedline na območju, kjer se je nekoč nahajala voda. PIXL (Planetary Instrument for X-ray Litho- chemistry – Planetarni instrument za rentgen- sko talno kemijo) je rentgenski spektrometer, namenjen prepoznavanju kemijske sestave tal. Deluje z ločljivostjo, manjšo od mili- metra, kar pomeni, da lahko zelo natančno opazuje geološke spremembe tal. MEDA (Mars Environmental Dynamics Analyzer – Marsov analizator dinamičnega okolja) je neke vrste meteorološka postaja. Sestavlja ga več tipal, ki merijo hitrost in smer vetra, zračni tlak, relativno vlažnost, zračno temperaturo, temperaturo površja ter Sončevo obsevanje v vidni, ultravijolični in infrardeči svetlobi. S temi instrumenti bodo znanstveniki preučevali tako dolgotrajne kot kratkotrajne vremenske spremembe. Mastcam-Z je multispektralna stereoskopska kamera, namenjena mineraloškemu, struk- turnemu in morfološkemu preučevanju ka- mnin in struktur Marsovega površja. Poleg znanstvenih instrumentov Vztrajnost s seboj nosi tudi dva instrumenta, s katerima bosta opravljena dva zelo pomembna tehno- loška poskusa. To sta MOXIE in Ingenuity (Iznajdljivost). MOXIE (Mars Oxygen In-Situ Resource Uti- lization Experiment - Marsov eksperiment za uporabo virov kisika na samem mestu) bo prvi 288 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 289Vztrajnost na Marsu • Naše neboNaše nebo • Vztrajnost na Marsu preizkus tehnologije pridobivanja kisika iz Marsovega ozračja. Kako pridobiti kisik z elektrolize vode, se učimo že v osnovni šoli in ta princip uporabljajo tudi za proizvodnjo kisika na Mednarodni vesoljski postaji. Za proizvodnjo kisika na Marsu pa bomo mo- rali uporabiti kateri drugi princip, saj je na Marsu težko najti vodo in tudi z Zemlje jo bomo tja težko poslali. Uspešna proizvodnja kisika je namreč eden od ključnih elemen- tov, ki bo omogočil, da bomo v prihodnosti Mars obiskali tudi ljudje. Ker je dostopnost vode na Marsu majhna, so se znanstveniki vprašali, kako bi lahko še prišli do kisika. Odgovor je bila elektro- liza ogljikovega dioksida, ki ga je na Marsu zelo veliko. MOXIE iz Marsovega ozračja črpa ogljikov dioksid, ki ga nato pod večjim tlakom potisne preko dveh elektrod, kjer se zgodi elektroliza in iz ogljikovega dioksi- da nastaneta ogljikov monoksid ter kisik. Ob koncu procesa MOXIE analizira čistost kisika in ga nato skupaj z ogljikovim mo- noksidom spusti nazaj v Marsovo ozračje. MOXIE je majhen instrument, ki bo lahko proizvedel le do deset gramov kisika na uro. Fotografija MOXIE, ki bo poskusil iz Marsovega ozračja proizvajati atomarni kisik. Če bo tehnologija uspešna, jo bodo v prihodnosti uporabili tako za proizvodnjo kisika kot goriva kot tudi za dihanje prihodnje človeške odprave. Foto: NASA/JPL-Caltech. mogoče. Ker je bil odgovor odločni da, je namen Vztrajnosti, da to življenje oziroma njegove ostanke tudi najde ter pripravi vzor- ce materialov, ki jih bodo prihodnje odprave poskusile dostaviti na Zemljo. Poleg tega bo Vztrajnost preizkusila tudi nove tehno- logije: ustvarjati bo želela kisik neposredno iz Marsovega ozračja, prvič v zgodovini pa preizkusila tudi propelerski polet zunaj Ze- mlje. Mesto na Marsu, kjer je Vztrajnost prista- la, so si znanstveniki izbrali predvsem zato, da bi lahko čim bolj uspešno opravili glav- no nalogo odprave, to je odkrivanje sledov življenja na Marsu. Vztrajnost je pristala v kraterju, imenovanem Jezero. Ta krater je geološko izjemen, saj je tam nekoč obstajalo tudi čisto pravo jezero. To jezero je imelo tudi večji rečni pritok in odtok. Veliki rečni pritok, ki je ustvaril tudi veliko rečno delto, je tekel skozi »dolino Neretve« (Neretva Va- lis). Prav ta rečna delta bo eden od glavnih ciljev, ki jih bo Vztrajnost obiskala. Obstaja namreč zelo velika verjetnost, da prav tam najdemo ostanke oziroma sledove življenja. Da bo Vztrajnost lahko uspešno opravila vse svoje naloge, je opremljena z velikem nabo- rom instrumentov, tako za preiskovanje tal kot tudi ozračja. Glavni instrumenti so Ma- stcam-Z, MEDA, PIXL, RIMFAX, SHER- LOC in SuperCam. SuperCam je dobil tako ime, kar je nekakšen superheroj med instrumenti na Vztrajnosti. Vsebuje laser ter nabor optičnih instrumen- tov, kot so spektrometer v vidni in ultravijo- lični svetlobi, ramanski spektrometer, f luo- rescenčni spektrometer ter kamero z visoko ločljivostjo. SuperCam bodo znanstveniki uporabili za mineraloške in kemijske razi- skave ter molekularno in atomarno analizo vzorcev Marsovega površja. SuperCam je tu- di glavni instrument za doseganje primarne- ga cilja odprave, to je iskanja sledov življenja na Marsu. SHERLOC (Scanning Habitable Enviro- nments with Raman & Luminescence for Organics & Chemicals - Skeniranje bivalnih okolij z ramansko in f luorescenčno spektro- skopijo za organske in kemične snovi) je tako kot SuperCam opremljen z laserjem ter ra- manskim in f luorescenčnim spektrometrom. Omogoča nestično raziskovanje organskih in anorganskih spojin. Nahaja se na koncu malo več kot dva metra dolge robotske roke. Glavni namen instrumenta je iskanje znakov zdajšnjega oziroma preteklega življenja. RIFMAX (Radar Imager for Mars‘ subsurFA- ce eXperiment – Podtalni eksperiment z radan- sko kamero) je radar, s katerim lahko opazu- jemo, kaj se nahaja pod površjem. Opazu- jemo globine od deset centimetrov do deset metrov. Njegov glavni namen je ugotoviti, kakšne plasti se nahajajo tik pod vidnim površjem in kako globoko segajo usedline na območju, kjer se je nekoč nahajala voda. PIXL (Planetary Instrument for X-ray Litho- chemistry – Planetarni instrument za rentgen- sko talno kemijo) je rentgenski spektrometer, namenjen prepoznavanju kemijske sestave tal. Deluje z ločljivostjo, manjšo od mili- metra, kar pomeni, da lahko zelo natančno opazuje geološke spremembe tal. MEDA (Mars Environmental Dynamics Analyzer – Marsov analizator dinamičnega okolja) je neke vrste meteorološka postaja. Sestavlja ga več tipal, ki merijo hitrost in smer vetra, zračni tlak, relativno vlažnost, zračno temperaturo, temperaturo površja ter Sončevo obsevanje v vidni, ultravijolični in infrardeči svetlobi. S temi instrumenti bodo znanstveniki preučevali tako dolgotrajne kot kratkotrajne vremenske spremembe. Mastcam-Z je multispektralna stereoskopska kamera, namenjena mineraloškemu, struk- turnemu in morfološkemu preučevanju ka- mnin in struktur Marsovega površja. Poleg znanstvenih instrumentov Vztrajnost s seboj nosi tudi dva instrumenta, s katerima bosta opravljena dva zelo pomembna tehno- loška poskusa. To sta MOXIE in Ingenuity (Iznajdljivost). MOXIE (Mars Oxygen In-Situ Resource Uti- lization Experiment - Marsov eksperiment za uporabo virov kisika na samem mestu) bo prvi 290 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 291Vztrajnost na Marsu • Naše neboNaše nebo • Vztrajnost na Marsu so višinomer, inklinomer, žiroskop in lidar. Kompasa pa na Marsu ne moremo upora- bljati, saj Marsovo magnetno polje ni tako pravilne oblike kot Zemljino. Edini tovor, ki ga Iznajdljivost nosi, je kamera z visoko ločljivostjo, ki gleda navpično navzdol. Če bo Iznajdljivosti uspelo leteti na Marsu, bo to velik tehnološki preboj, ki bo omogo- čil prihodnjim odpravam na Mars razisko- vanje veliko večjih območij, kot je bilo to mogoče do sedaj. Kot vidimo, je Vztrajnost opremljena z ze- lo velikim naborom inštrumentov, ki bodo skupaj s podatki, ki so jih zbrali njeni pred- hodniki, še povečala naše poznavanje Marsa ter možnosti, da bomo ljudje kdaj ta izje- mno zanimivi planet tudi obiskali. Datum: 15. 4. 2021. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. Če bo poskus uspešen, bodo to tehnologijo povečali in uporabili na prihodnjih odpra- vah na Mars. Omogočila bo tako proizvo- dnjo goriva za prihodnje odprave, ki bodo z Marsa na Zemljo pripeljale vzorce materia- lov, ki jih bo zbrala Vztrajnost, kot tudi za proizvodnjo kisika za dihanje ljudi, ki bodo obiskali Mars. Iznajdljivost je majhen robotski helikopter, ki bo prvič poskusil opraviti propelerski po- let na drugem planetu. Namen helikopterja je preizkusiti tehnologijo letenja na Marsu. Prvi polet je predviden v aprilu leta 2021. Leteti na Marsu ni lahko. Marsovo ozračje je kar stokrat redkejše kot Zemljino, zato je s propelerjem veliko težje ustvariti dovolj dvižne sile. Zato mora biti helikopter čim lažji in imeti čim večja krila. Iznajdljivost ima dva v nasprotni si smeri vrteča koaksi- alna propelerja. To pomeni, da se oba pro- pelerja vrtita okoli iste osi. Premer prope- lerjev je 1,2 metra in se lahko vrtita s kar 2.400 obrati na minuto. Iznajdljivost bo lah- ko letela približno petdeset metrov daleč ter največ do šest metrov visoko. Za navigacijo bo uporabila več senzorjev, med katerimi Helikopter Iznajdljivost, ki bo prvi poskusil opraviti propelerski let na drugem planetu. Leteti na Marsu je izjemno težko, saj je njegovo ozračje kar stokrat redkejše kot Zemljino. Zato je helikopter Iznajdljivost zelo lahek in ima propelerje, ki se vrtijo z več kot 2.000 obrati na minuto. Foto: NASA/JPL-Caltech. 290 ■ Proteus 83/6 • Februar 2021 291Vztrajnost na Marsu • Naše neboNaše nebo • Vztrajnost na Marsu so višinomer, inklinomer, žiroskop in lidar. Kompasa pa na Marsu ne moremo upora- bljati, saj Marsovo magnetno polje ni tako pravilne oblike kot Zemljino. Edini tovor, ki ga Iznajdljivost nosi, je kamera z visoko ločljivostjo, ki gleda navpično navzdol. Če bo Iznajdljivosti uspelo leteti na Marsu, bo to velik tehnološki preboj, ki bo omogo- čil prihodnjim odpravam na Mars razisko- vanje veliko večjih območij, kot je bilo to mogoče do sedaj. Kot vidimo, je Vztrajnost opremljena z ze- lo velikim naborom inštrumentov, ki bodo skupaj s podatki, ki so jih zbrali njeni pred- hodniki, še povečala naše poznavanje Marsa ter možnosti, da bomo ljudje kdaj ta izje- mno zanimivi planet tudi obiskali. Datum: 15. 4. 2021. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. Če bo poskus uspešen, bodo to tehnologijo povečali in uporabili na prihodnjih odpra- vah na Mars. Omogočila bo tako proizvo- dnjo goriva za prihodnje odprave, ki bodo z Marsa na Zemljo pripeljale vzorce materia- lov, ki jih bo zbrala Vztrajnost, kot tudi za proizvodnjo kisika za dihanje ljudi, ki bodo obiskali Mars. Iznajdljivost je majhen robotski helikopter, ki bo prvič poskusil opraviti propelerski po- let na drugem planetu. Namen helikopterja je preizkusiti tehnologijo letenja na Marsu. Prvi polet je predviden v aprilu leta 2021. Leteti na Marsu ni lahko. Marsovo ozračje je kar stokrat redkejše kot Zemljino, zato je s propelerjem veliko težje ustvariti dovolj dvižne sile. Zato mora biti helikopter čim lažji in imeti čim večja krila. Iznajdljivost ima dva v nasprotni si smeri vrteča koaksi- alna propelerja. To pomeni, da se oba pro- pelerja vrtita okoli iste osi. Premer prope- lerjev je 1,2 metra in se lahko vrtita s kar 2.400 obrati na minuto. Iznajdljivost bo lah- ko letela približno petdeset metrov daleč ter največ do šest metrov visoko. Za navigacijo bo uporabila več senzorjev, med katerimi Helikopter Iznajdljivost, ki bo prvi poskusil opraviti propelerski let na drugem planetu. Leteti na Marsu je izjemno težko, saj je njegovo ozračje kar stokrat redkejše kot Zemljino. Zato je helikopter Iznajdljivost zelo lahek in ima propelerje, ki se vrtijo z več kot 2.000 obrati na minuto. Foto: NASA/JPL-Caltech. Šakal (Canis aureus). Foto: Miha Krofel. V naslednji številki bomo predstavili knjigo z naslovom Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo, ki so jo uredili Jernej Pavšič, Matija Gogala in Andrej Seliškar