SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 1 fld., za jtdca
mesec 1 fld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., sa pol leta C fld., za ietrt leta 3 fld., ta jeden mesec 1 fld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. vsi na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inaerate) vsprejema upravnlStvo in ekspedletja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlikih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. SO.
V Ljubljani, v soboto 7. marca 1896.
Letnik: XXIV.
Glede na zadnjo državnozborsko volitev smo prejeli nastopno
objavo:
Pooblaščeni, oziroma naprošeni smo objaviti, da se je gospod poslanec Anton Koblar poravnal s prevzvišenim gospodom knezoškofom in Jim ponovil obljubo pokorščine in spoštovanja, kakor zahtevajo cerkvene postave.
Va banque.
1. Klerikalci so zavrgli narodnost o priliki vprašanja samo-slovenskih napisov v Ljubljani in so se postavili na stališče pravičnosti nasproti Nemcem.
Kedo more torej kaj očitati narodni stranki, „če bi se oklenila istega načela in zategadelj dala Nemcem aatonomnega zastopnika v dež. šolskem svetu, kjer ga doslej niso imeli, ker od vlade imenovani prisedniki so pač vedno le vladni zastopniki?" Tako sklepa blagi „Narod".
Tako bedaste trditve še nismo čuli. Samo glavne neumnosti pribijemo :
a) Kje je kaka podobnost mej tem, naj se v Ljubljani ohranijo dvojezični napisi, in mej tem, da se liberalen nemški zastopnik izvoli v deželni šolski svet? Ali je nemška liberalna stranka istovetna z nemškim narodom ? Cemu se pa borimo proti nemškemu liberalizmu, če bi mu h krati priznavali pravico do obstoja in ga še podpirali ?
1) Ali more pameten človek zapisati trditev, da nimajo v Kranjskem dež. šolskem svetu Nemci nobenega zastopnika. Isti „Narod", ki vedno kriči, da je dež. šolski svet v nemških rokah, da celo kle-
rikalni prisedniki le nemškutarijo v njem, se drzne to trditi. Njegova logika je torej ta-le: Ker je deželni šolski svet v nemških rokah, in ker celo klerikalni zastopniki zagovarjajo nemštvo, zato volimo še mi zagrizenega nemškega liberalca vanj, ki bo njegov nemški značaj „avtonomno" branil. Mentita est iniquitas sibi.
c) Mi se danes meritorično ne spuščamo v nobeno razpravo gledi na vprašanje o samo-slovenskih napjsih. Omenjati pa moramo, da nas je „narodna stranka" zato obsodila za nemškutarje. Ce je takrat za mnogo manjšo stvar, ki se je tikala samo ljubljanskih oglov, vse grmilo in se penilo proti nam, kar „leze in grede" z Narodom, potem bi morali ti ljudje sedaj, ko se gre za slovenski značaj najvišje šolske oblasti v deželi, biti najmanj tako goreči proti svojima izvoljencema v deželnem odboru, Toda prišlo je drugače I
„Deželna odbornika iz narodne stranke sta se odločila za izvolitev dr. Sehafferja (v deželni šolski svet) ¡9 mislimo, da sta v sedanjih žalostnih okolj nostih, katero so provzročili in zakrivili jedino le „Slovenčevci", tako prav storila."
Te brumne besede se berejo v „Slov. Narodu" dne 5. t. m. Iz njih posnemamo najznamenitejše priznanje cele takozvane „narodne" stranke, da se strinja z izdajskim činom svojih dveh deželnih odbornikov; s tem sama dokazuje, da smo imeli prav, ko smo jo primerjali s hrvaško „narodno" (t. j. ma-žaronsko) stranko. Ce še pristavimo, da je s tem tudi „Slovenski Narod" pokazal, da je v toliko „naroden", v kolikor mažaronske „Narodne novine", smo dovolj označili celo zadevo.
Svoje stališče smo že točno pojasnili. Samo iz uljudnosti si hočemo ogledati danes še „pare", na katerih počiva umrla narodnost „narodne stranke" po dveh strokovnih opisih v „Narodu" dne 5. in 6. t. m. Prvi je zato važen, ker je prvi, drugi
pa zato, ker ga je spisal sam dr. Nevesekdo*) co-adjutor barona Schvvegla in dr. Sehafferja cum iure succedendi v nemškutariji, dasi pri tem ni rabil nobenega ekspenzara in ni spravil v žep za doktorske spise običajnih dohodkov.
Dokazovanje, da so „pare" opravičene, ima jedino to-le misel: Ker so klerikalci zavrgli n a r o d n o s t, zatojo smemo tudi mi. Modra je ta! Samo dokazati je treba preje, da so klerikalci res zavrgli narodnost. Ta dokaz obsega tri točke:
Takrat se je bralo v „Narodu dne 14. jul. 1894 to-le o nas : „Skoda, da Dragotin Desch-mann iz groba vstati ne more, da bi blagoslovil to poroko mej našim k a-pelanstvomin našim g e r m a n s t v o m".
---„To bo prizor, ki razrahlja vsa
nemška srca po Kranjskem indrugod, In morda nastane z jednega sestanka dolgotrajna zaljubljenost in končno poroka, in morda še celo gola civilna poroka. Naš blagoslov ima ta parček že sedaj". Takrat smo se mi pokazali „v o d u r n i nemčurski svoji nagoti" in smo goreli „za sveto nemškutarijo". Takrat so nas tako-le zmikastili: „Mi govorimo za pošteno slogo, a z ljudmi, katerim po lastni krivdi ne gre več častno ime slovenskih mož, s takimi ljudmi je pobra-timstvo nemogočelVkrajtorejžnjimi, ki so največja ovira narodni slogi in katerim bo prej ali slej zvenel po
*) Dr. Nevesekdo ima v vseh svojih Bpisih stalno rubriko za „ministrante" in najmanj jedenkrat mora nekdo v vsakem njegovem govoru, članku ali romanu „ z v i -jati oči proti nebu". V omenjenem opisu prevzema to vlogo Andrej Kalan. Zato je njegova avtencija popolnoma dokazana.
LISTEK.
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
„Zato je treba prebiti kolikor možno veselo teh osem let", prebila ga je, smeje se, M-elle Burk-hardt, ki očevidno ni prikladala nikakega resnega pomena besedam Štefana Aleksejeviča. „Treba se je sprehajati, bivati v gledaliških, v družbah . . . Saj pojdete, na primer, na ples v čitalnico ? Pripravlja se za četrtek bodočega tedna".
„Nisem ljubitelj plesov", odgovoril je Štefan Aleksejevič.
„Da bodete plesali z grofico", dejala je M-elle Burkhardt.
„Ah, dovolj. Saj sem dejala, da ne bodem plesala", prebila jo je Taša in skremžila se.
„Zakaj pa, zakaj, povejte ? Tega ne morem razumeti. Mlada deklica da bi ne plesala I To je čudno I"
Taša se je nevedi pogledala s Štefanom Alek-
„Tega res ne razumem", ponovila je M-elle Burkhardt. „Kaj more biti bolj čudesno in poetično nego valček I"
„Jaz bi pa tega ne želela", dela je Taša in zasmejala se. „Jaz bi želela dolgo, dolgo živeti, potem pa umreti kakor se spodobi ,nesrBmotno'", je odgovorila ona.
„Ali je morda plesaje umreti — .sramotno?1" prašala je M-elle Burkhardt.
„Seveda sramotno", odgovorila je Taša, „dasi morda niste razumeli tako to, kar sem hotela reči". To je umljivo samo Rusom „pri nas se moli za to. Hotela sem reči: ,kristjanski'".
„A, tako", zavlekla je M-elle Burkhardt, a takoj je potresla z glavo, kakor bi hotela odgnati neprijetne in neumljive jej misli, in vrnila se k razgovoru o predstoječem plesu.
„Zakaj torej ne pojdete ?" prašala je ona.
Bahtemin jo je skušal ostaviti uže nekolikokrat in govoriti s Tašo o karsibodi drugem, a vsakokrat je pričakala M elle Burkhardt ugodnega slučaja in povračala se k razgovoru o plesu, vsakokrat prisilila Štefana Aleksejeviča, da je umolknil.
„Kaka bedakinja!" mislil si je Štefan Aleksejevič.
Na sredi Lichtenthalskega drevoreda so sedli vsi, da bi se oddahnili. Grofica in stara Ljvova sta se utrudili. Taša je sedla na klop zraven matere in gledala s prekanjenimi, a veselimi očmi na M-elle Burkhardt.
y
/T

/ ¿X
v/,
„Res ne bodem", dela je Taša. „Ko bi pa tudi hotela, — dasi v resnici nočem, — vendar, ko bi hotela, mama bi ne dovolila".
„Tako vender ne bodete plesali", je vprašala M-elle Burkhardt.
„Res? Grofica, ne dovolite?" obrnola se je M elle Burkhardt k grofici, ko je pa zagledala svoje znance, ki so šli po drugej strani drevoreda, ustala je naglo, oprostila se, dejala, da se vrne takoj, in šla k njim.
„Gotovo jih gre pozvat na ples", dela je stara Ljvova, gledaje za njo. „Uže danes zjutraj je prišla spraševat me, bodem li jaz na onem plesu . . . čisto zoprno mi je bilo".
„Ona je še strašno mlada po duhu", rekla je grofica. „Nebo, mesec in cvetice so še vedno v ujenej glavi".
„Kakor pri vseh Nemkah", pritrdil je Bahtemin. „One nikakor ne morejo biti brez tega".
Grofica se je nasmehnila.
„Da, a kaj ste začeli govoriti o Madame Vilj-den-Ratcn, Katarina Aleksandrovna ?" obrnila se je k Ljvovej. „Prebila nas je M-elle Burkhardt. Poslušaj, Taša, Madame Viljden - Raten se je zgubil mož".
„Kako zgubil?" prašala je Taša.

«V

ušesih glas naroda, oznanjajoč, daje tudi zanje prišel — sodni dan", (Narod dne 6. sept. 1894 ) Sedaj pa pravijo ti bivši Ajanti. „V personalijah nismo ekskluzivni"; Murnik in dr. Tavčar sta „prav storila", ko sta volila dr. Schsf-ferja v dež. šol. svet. — Oj, kako dosledno, kako značajno in načelno je liberalno Terzitstvo 1
2.	Druga točka liberalnega dokaza je ta - le : Dr. Schaffer je bol j i nego „klerikalni nemškutar", deželni glavar Detel a. To je aksijom, ki ga mora verjeti vsak pravcati „Narodovec", saj je zapisan v „Narodu". Narodovci seveda ne smejo vedeti, da ni nobena stvar tako neumna, da bi je ne mogel prenesti bodi si tudi z narodnim imenom se bahajoči papir. Ne zdi se nam vredno, da bi se dalje mudili pri tem pristno liberalnem načinu braniti svojo brezznačajnost z osebnim zasramovanjem poštenih mož. V tem načinu so jediuo dosledni naši liberalci. Zabavljati in zmerjati, lagati in obrekovati znajo; potemtakem znajo pač tudi zavijaje oči proti praznim gumbovim luknjicam vezati se z baronom - odpadnikom.
3.	Tretja točka je pa najklasičnejša. Dokazuje se namreč iz nečesa, česar sploh ni bil0( iz sumničenja, ki so je dejanjski dogodki postavilisaminalaž. Drugi Narodov članek trdi namreč, da je ljubljanski škof pred dež.-zborskimi volitvami ponujal zvezo nemškim liberalcem in se dogovoril o posamnih točkah te zveze, da je zlasti pred volitvami za ljubljansko mesto sklenil ž njimi dogovor, da se bo vzajemno volil jeden nemški in jeden klerikalni poslanec. Dokaza za-to grdo očitanje podaje članek ta-le dva: Jeden se glasi: To je »j a v n a t a j no s t«, drugi pa: »Znano je.«
Povejmo mi, kaj je znano. Znano je, da so nemški liberalci ponujali naši stranki kompromis za deželno-zborske volitve, da so ji ponujali svojo pomoč pri volitveni borbi. Znano je pa tudi, da je katoliško-narodna stranka odločno odbila te ponudbe in da so se potem nemškim liberalcem obesili naši Narodovci na vrat. Znano je, da so vsi »narodni« možje volili v Trebnjem Nemca Berga; znano je, da so nemškonogi turnarji in najhujši nemški zagrizenci se kar tlačili na rotovž oddajat glasove za Hribarja in Grassellija, znano je, da so n. pr. tržiški Nemci in nemškutarji ponosno oddajali svoje glasovnice za Murnika in da se je od tistega časa že sklenil civilni zakon mej našim liberalnim advokatstvom in našim german-stvom, katerega najnovejši sad je dež. šol. sveta član dr. Schaffer.
Liberalna nesramnost ne more zakriti svojega peklenskega sovraštva proti škofu in si tudi tam, kjer bi se štelo, da je nemogoče izviti kako laž proti njemu, ostaja dosledna.
Takšno je „Narodovo" dokazovanje. Stranka si je s tem poleg značaja narodnega odpadništva in nemškega liberalstva pritisnila na čelo še značaj — bornirane neumnosti! Tako je menda saj sposobna
„Odpeljal se je v Monakovo-, dejala je Ljvova. „Zeni ni povedal ničesar, šel kakor k godbi, prav za prav pa na železnico in kar v Monakovo . . . Ona, revica, se vznemirja in ga čaka. Prehaja dan, noč, drugi dan, on pa, saj veste, odhaja časih od žene, il fait de ces escapades - là", dela je Ljvova, obračaje se k grofici. „Ona ne ve kaj početi, hoče uže skrbeti, da bi ga poiskali, kar prejme brzojav iz Monakovega : ,Arrivé Monaco, argent indispensable, envoyez cinq milles francs — retour autrement in-possible'".
„Malopridnež !" rekla je grofica z iskreno zo-pernostjo, majaje z glavo. „Saj se mi je zdel vsekdar tak. Pa ona?"
„Ona !" ponovila je Ljvova, „poslala mu je seveda denarje! Kaj jej je pa bilo storiti?"
„Nesrečna žena", dejala je Taša. „Vsekdar sem jo pomilovala. Kako huda, žalostna, pobita hodi po drevoredu. Res nesrečna".
„Vi pa pomilujete vedno vse nesrečne?" vprašal je tiho Bahtemin, s spoštljivim in nežnim izrazom gledaje na Tašo.
„Jaz mislim, da obžalujejo vedno vsi nesrečne," odgovorila je Taša.
Bahtemin je molčal. Grofica in Ljvova ste govorili dalje o Viljden - Raten in niste gledali na Tašo.
„A veste kaj?" začela je neodločno in nekoliko
za občevanje z baroni. Za narod je — mrtva, čakajoč le še — sodnega dne!
Državni zbor.
Dunaj, 6. marca.
Poljedelski minister grof L e d e b u r odgovarja na več interpelacij. Tako so posl. dr. Gessmann in tovariši dne 21. decembra m. 1. interpelovali poljedelskega ministra zaradi nevarnosti, ki preti vasi Porač pri Toplicah na Češkem vsled premogove jame pod vasjo. Minister odgovarja, da se je pač zemlja v jami pod vasjo utrgala, toda napravile so se hitro podpore in zabrambe, da za vas ni nobene nevarnosti. — Dalje odgovarja na interpelacijo dr. Marcheta, da je prodaja trt v okrožji po trtni uši okuženih občin dovoljena. Na neko interpelacijo istega poslanca odgovarja minister, da država dovoljuje podpore za obnovljenje uničenih vinogradov toliko, kolikor dežele. Ker pa dežele posojujejo proti vknjiženju, dela isto tudi država pod istimi pogoji. Poljedelsko ministerstvo pa ne zahteva, izvzemši izredne slučaje, da bi se tak dolg moral vknjižiti tudi na druge predmete, ker zadošča ista parcela, ki se na novo zasadi. Minister obljubi, da hoče po dogovoru s finančnim ministerstvom potom deželnih vlad to stvar uravnati. Ako pa dotične parcele niso ločene za-se v zemljiški knjigi, bodo morali deželni odbori poskrbeti županstvom posebne obrazce za take prošnje. Na interpelacijo večjega števila strokovnjakov za hitrejšo obnovitev okuženih vinogradov odgovarja minister, da je naročil v prvi vrsti za Niže-Avstrijsko, naj namestništvo mej prebivalstvom izbere sposobne osebe, ki bi mogle vinorejce podu-čevati o zasaditvi okuženih vinogradov. Vse to izpričuje, da poljedelsko ministerstvo resno pospešuje vinorejo.
Prva točka dnevnega reda je poročilo montan-skega odseka o plačah rudarjev.
Poročevalec dr. P e r g e 11 nasvetuje :
Vsak rudniški podjetnik mora vsaj mesečno imeti obračune z nadzorniki in delavci, oziroma takoj ob iztopu iz službe; zaradi zahtev, katere ima podjetnik nasproti delavcem, se nikomur ne sme odreči izstop iz službe. Vsak podjetnik je dolžau izdati določila o predujemih.
Posl. Pernerstorfer govori o dogodkih v Ostravi.
Grof Falkenhajn obžaluje, da so iz njegovega načrta iz 1. 1892 iztrgali sedaj le jeden paragraf. Obračuni z delavci naj so vsak mesec. Krajši obroki za delavce niso koristni, ker dobiček bi imele žganjarije in pa znani delavski „prijatelji" po mestih. Vlada je 1. 1891 tudi predložila načrt o rudarskih zadrugah, toda ni prišel v obravnavo. Ko-nečno predlaga, naj montanski odsek prej ko mogoče poroča o dotičnih dveh načrtih.
Minister L e d e b u r obširno odgovarja Perners-torferju ter naglaša potrebo zakona o rudarskih zadrugah.	v
Posl. Kupelwieser obžaluje štrajke, ker so v prvi vrsti na škodo rudarjev.
zmešano nenadoma Taša, zamišljeno gledaje pred se na log, v kojega velikej travi je daleč skakal, zvonil z zvončki in lajal bel psiček. „Jaz . . . sem mislila ... o včerajšnjem razgovoru in o vašem pripovedovanji o mužikih, ki so posekali vašemu očetu drevesa ..."
Ona je umolknila in, obrnivši k njemu svojo glavo, zopet trezno smehljaje se pogledala na-nj, s smehljajem govoreč, da ga m če žaliti, temveč nasprotno zmehčati včerajšnje besede.
Bahtemin je razumel to, naklonil glavo in jedva viden, srečen in nežen izraz je razsvetil njegovo obličje.
„Zdi se mi, da veste, zakaj se je prigodilo to, to je, zakaj so posekali drevesa ?" dela je Taša, ko je videla ta izraz in umela, da Bahtemin ni nikakor razžaljen.
„Zakaj ?" prašal je Štefan Aleksejevič.
„Zato, ker si niso napravili sami vrtičev in nasadili drevoreda, temveč prišli že na pripravljene. Vaš oče bi bil moral le pomoči samim mužikem k dobremu delu, da bi umeli i trud dela, i radost, ko je bilo to delo končano. Tedaj bi gotovo ne bili posekali dreves."
„Upate, grofica?" rekel je Bahtemin, veseleč se Taše.
„Upam", odgovorila je Taša in se veselo nasmehnila, „in vem celo za gotovo. (Dalja sledi.)
Ko so govorili še Suess, vladni zastopnik Zech> ner, Jax in Pernerstorfer, je bil odsekov nasvet vsprejet, kakor tudi resolucija grofa Falkenhajna. — Nato se je pričela razprava o indirektnih davkih.
Prihodnja seja v ponedeljek.
,,L' a vita coltura".
Iz Gorice, 5. marca.
I.
Poročali smo uže kratko, da je napadel goriški židovski list krivično, lažnjivo in skrajno žaljivo prebl. g. Franca grofa Coronini-ja, prevzviše-nega knezonadškofa in slovensko duhovščino. Obljubili smo poslati v kratkem kaj več. Evo nas!
Po novodobnej šegi razločuje židovski list med zasebnim in političnim Francem grofom Coronini-jem. Kot zasebnej osebi prepeva hvalo in slavo, kot političnej osebi očita slabosti. Kakšne ?
Ni mu všeč — a mu vendar oprošča — da govori zasebno nemško; prizna, da je kdo lahko dober Lah, dasi se poslužuje zasebno nemškega jezika, a trdi tudi, da kdor se hoče čutiti Laha, naj se v vseh okolščinah skazuje Laha.
Stavi v isto vrsto laški jezik z nemškim. Zadnjemu ne prizna nobene prednosti pred laškim.
Toži, da ne davno temu se je govorilo več la-ščine nego slovenščine v vaseh sv. Petru, Renčab, Biljah, obeh Vertojbah itd., da v sv. Petru je poznalo županstvo slovenščino le po imenu, dokaz temu, da so bili vsi uradni spisi laški in da tedaj je bilo lože polaščiti, ko posloveniti one kraje, da imena vasi in stotine (?!) rodbinskih priimkov se še vedno glasijo italijanski. Potem zdihuje: Sedaj je vse slovensko, kdo je kriv ?
Toži: Morda dobrosrčnost, stvarna negotovost, morda nam (Židom) neznani razlog mu brani k de-želnozborskim sejam, ko treba glasovati v narodnostnih vprašanjih za nas (Lahe). Morda se boji s tem škoditi Slovencem — ne ume — bolje mi (judje) ne umemo, da s takim postopanjem nam škoduje in mesto, da bi napredovali, mirujemo, od česar imajo dobiček naši nasprotniki (Slovenci), koji se okoriščajo z njegovo dobroto in naklonjenostjo, napredujejo na našej zemlji?! in nas odrivajo v naših pravicah.
Objokuje : Kdor je šel 15. svečana po sv. Petru in videl plapolati več tribejnic in je vprašal domačina — kakor smo mi (židje) storili — kakove so zastave, ki je dobil odgovor: ruske. (Smejite sel)
Se izgovaria in obsoja: Ne trdimo, da je Pre-vzvišeni grof Ooronini to izrečno zapovedal, a kot župan je to dovolil in to zadostuje (da mu židje prilože zaušnico).
Zeli: Drugo bodi v peresu, a želimo, da s tem niso ponehale nadaljne pomenkovalne opazke naših somišljenikov (Židov in prenapetih Lahov sloveno-žrcev).
Grozi: V prihodnjej številki bomo govorili obsežnejše o Nj. prevzvišenosti, našem knezo - nadškofu.
Tako židovski vse pravično sovražni list! Kaj naj odgovorimo ? Kratko 1 Slovenci in Lahi, ki so zdravega uma, koji čutijo še le iskrico pravičnosti v sebi, ostro obsojajo tako lažnjivo pisarijo in radostno pripoznajo, da bi. gosp. grof je, dasi rodom Nemec, Slovencem in Lahom pravičen. Ne vživa zastonj Najvišjega zaupanja. Kdor drugače misli, je neveden, je v zmoti. Kdor drugače piše vedoma, je lažnjiv in zloben, kakor je vseskoz goriški židovski list. Zato v boj proti Židom s peresom in z dejanji ! Slovenci goriški: Na delo !
Politični pregled.
V L j u bi j a n i, 7. marca.
Narodna jednakopravnost in Mlado-Čehi. V seji državnega zbora dne 4. t. m. je stavil posl. Ferjančič s tovariši predlog, naj se rešujejo vse sodne uloge v istem jeziku, v katerem so se vložile. Po tem predlogu bi morala vsa sodišča ura-dovati v obeh deželnih jezikih. Pri tej priliki so pokazali Mladočehi, kako simpatizujejo z Jugoslovani, kajti za omenjeni predlog ni bilo možno dobiti niti jednega mladočeškega podpisa. Slovenski poslanci naj bi si to dobro zapomnili in ob jednaki priliki ta korak za jednakopravnost slovanskega jezika „vnetih" Mladočehov porabili. Karakteristična je pripomba k temu poročilu, ki jo navaja graška „Tagespošta". Organ štajerskih nemčurjev piše: „Ker slovenski poslanci naravnim potom ne morejo doseči svojega namena, skušajo po stranski poti priti do poslovenjenja sodišč. Gotovo pa je, da merodajni
krogi nikdar ne bodo ustregli takim nečuvenim zahtevam." Predlog, stavljen v državnem zboru imenuje graška klepetulja „stransko pot" in opravičene tahteve glede narodne jednakopravnosti „nečuvend predrznost." Kakošen vrišč bi nastal v taborju nem-čurjev, ko bi se s kako njihovo zahtevo zgodilo kaj jednacega 1 Iz navedenega razvidimo, da mej nem-čursko in mladočeško pravičnostjo z ozirom na za hteve Jugoslovanov ni posebno velike razlike.
Imuniteta nenemSkih govorov v državnem xboru. Kakor znano, se govori v državnem zboru, ki niso v nemškem jeziku, ne vsprejmo v stenografični zapisnik, in vsled tega je vladalo pri nekaterih sodiščih mnenie, da taki govori ne spadajo pod državnozborsko imuniteto. Na podlagi te trditve je praško državno pravdništvo zaplenilo nekaj govorov mladočeških poslancev, ki se bili ponatisnem v „Narodnih Listih", češ da se ne more dokazati, da se je v državnem zboru res tako govorilo, kakor se ponatiskuje. Zoper ta odlok so vložili Mla-dočehi, na čelu jim posl. dr. Pražak, ugovor na najvišje sodišče, ki je razveljavilo zaplenjenje imenovanih govorcv. Ob jednem je pa obljubil minister Gleispacb, kakor poročajo „Narodni Listy", da bode v kratkem predložil novelo k obstoječemu tiskovnemu zakonu, ki bode zagotovila popolno imuniteto vsem, v državnem zboru govorjenim nenemškim govorom. — Pri ti priliki bi bila umestna zahteva slovanskih poslancev, naj te vsprej«.majo vsi nenemški govori v stenografičen zapisnik.
Železniško ministerstvo v budgetnem Odseku. K včerajšni seji budgetnega odseka se je povabil, kakor je biio sklenjeno, tudi ministerski predsednik grof Badeni, da opraviči vladino postopanje povodom ustanovitve železniškega ministerstva. Ministerski predsednik je izjavil, da glede te zadeve ne more drugače govoriti, kakor io je pojasnil v poslanski zbornici, da spada namreč ustanovitev mini-sterstev in nameščevanje dotičnih mest v področje vladarja in je to načelo potrjeno po že 30 letni praksi. Vlada ni imela toraj samo pravice, marveč tudi dolžnost, da je postopala v smislu ustave in prakse. Vsled tega si vlada ne more dovoljevati sličnih napadov, v katerih odsek lahko sodi, so li bili umestni ali ne. Kar se pa tiče pravic budgetnega odseka, obljubi minister, da se bode vedno vestno oziral nanje. Po navedenih pojasnilih je predlagal posl. Beer resolucijo, v kateri se, ne da bi se dotikalo prerogative vladarjeve, vlada poživlja, naj se v bodoče pri ustanovitvi osrednjih mest ozira na pravice budgetnega odseka v državnem zboru. Zoper to resolucijo se je odločno izjavil grof Badeni, ter se je potem, kakor tudi vsi ostali predlogi, odklonila in vsprejela v vladni predlogi naznačena svota.
Dogodki v Turčiji. Iz Carigrada se poroča v poslednjih dneh o novih nemirih me| Mohamedani in kristijani v Armeniji. Na več krajih se spopadejo uporniki z vladnimi nasilniki. Vlada je v zadnjem času zasledila, kakor pravi sama, glavnega upornika in hujskača, ki je baje provzročil vse dosedanje nemire. Tega moža si je izmislila v osebi armenskega patrijarha Izmirliana. K temu je poslala armenskega plemiča Abran-pašo, naj ga pregovori, da odloži svojo čast ali pa naj izjavi popolno udanost nasproti turški vladi. Izmarlian je sicer izjavil, da bode raje vsprejel prvi pogoj, toda zavezal se ni ni za prvo ne drugo zahtevo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
Na Štajerskem, kjer se je v pivarski dobi 1891/92 869.250 hektolitrov in 1893/94 724.094 hI. piva izvozilo, je izdelovanje piva nazadovalo za 17 odstotkov. Pivarska industrija je tudi v Italiji vsled ta-mošujega povišanja davka od piva izgubila velik del svojega izvoznega okoliša, oškodovana je bila tudi vtled znižanja carine ua italijansko vino in tudi spe-čavanje na Ogersko se bode zmanjšalo, ker ogerska vlada ondotno pivovarsko industrijo podpira. Gruška zbornica je preverjena, da se bodo našla sredstva in pota, ki bodo omogočila, pokriti potrebne večje izdatke z dohodki, ki se ne bodo po večini zopet vzeli iz žepa revnega in brezposestnega državljana.
Davki, kakor je nameravani davek od piva, bodo namen davčne reforme, potom pravičneje razdelitve državnih bremen socijalna nasprotstva oblažiti, popolnoma razveljavila; obratno še poostrila se bodo nasprotstva, če se bodo revnemu ljudstvu naložila nova bremena, mesto ista odvzela. Pri posvetovanju se je poudarjalo, da je dolžnost države, da pospešuje izdelovanje in spečavanje cenenega piva in tako
ljudstvo odvrača od nesrečnega žganja. Graška zbornica je torej sklenila prositi ministerstvo, naj opusti morebiti res nameravano zvišanje sedanjega davka od piva, ker bi se s tem občutno obremenili vzlasti revneji sloji prebivalstva, ob jednem bi bil pa zelo oškodovan pivovarski in gostilničarski obrt.
Na Kranjskem izvarilo se je v devetih pivovarnah leta 1893 — 93.543 hektolitrov, leta 1894 — 84.695 hektolitrov in leta 1895 — 91.716 hektolitrov piva. Od piva, izdelanega na Kranjskem, se okrog 10.000 hektolitrov izvozi, nasprotno pa okrog 30.000 hektolitrov uvozi tako, da se je zaduja leta povžilo približno 100- do 110.000 hektolitrov piva. Če primerjamo Kranjsko z drugimi deželami, vidimo, da se v teh primeroma več piva izdeluje, nego na Kranjskem. Tako se je n. pr. v izdelovalni dobi 1892/93 v 51 pivovarnah na Solnograškem izvarilo 350.396 hektolitrov, na Tirolskem in Pred-arelskem 289.537, Štajerskem 726.347 hektolitrov, Koroškem 177.557, v Šleziji 370.845 hektolitrov in vendar so se nekatere teh dežel izrekle proti povišanju davka od piva, kakor je namerava država. Na Kranjskem se pivovarska industrija ne more prav povzdigniti, če tudi se more z gotovostjo reči, da bi se piva mnogo več povžilo, ko bi se moglo malo ceneje napraviti. To bo pa po mnenju odsekovem le tedaj mogoče, če se davek ne poviša. Odsek je torej preverjen, da je prošnja graške zbornice po-sestrime tudi za Kranjsko utemeljena, kajti povišanje davka od piva bi razvoj naše pivovarske industrije oviralo in v prvi vrsti one konsumente zadelo, za katere bi se moralo skrbeti, da se jim nudi cenena zdrava pijača in da se prevladanje žganje-pitja vsaj deloma ustavi.
Odsek predlaga: Zbornica naj se v slični vlogi, kakor graška zbornica posestrima, izreče zoper povišanje davka od piva.
Zbornični svetnik Avgust Skaberne podpira predlog odsekov, ki se tudi sprejme.
Koncert Glasbene Matice.
Dovelj je žalostnih spominov na potres, dovelj volitvenega boja. Cas je, da umetnost pride na krmilo in vsaj za nekaj časa obvladuje in oblažuje naša srca. In vender je tudi napovedani koncert prav za prav spomin potresa. Glasbena Matica namreč odpotuje dne 20. marca na Dunaj, kjer priredi dva velika koncerta v zahvalo za velikansko pomoč, ki jo je Dunaj poslal Ljubljani. Preden pa odide, hoče Matica tistim, ki ne morejo ž njo, prirediti ista dva koncerta v Ljubljani. Cela osnova Matičina je genijalna in želeti )e le, da se podvzetje posreči na celi črti na čast in prospeh naših narodnoglas-benih naporov v znak srčne hvaležnosti, ki jo goji Ljubljana do svojih dobrotnikov. Ker je zadeva v zanesljivih rokah in je povse poskrbljeno za ceno vožnjo, za solidno bivanje in eleganten nastop na Dunaju, zato sme Glas. Matica mirnim srcem pričakovati bodočih dnij.
Preidimo k vsporedu 1. koncerta. Točke so postavljene jako premišljeno. Na prvem mestu se v Ljubljani izvaja ouvertura k operi „Libuša" od B. Smetana; na Dunaju : „Prolog" m cesarska pesem z orkestrom. Sedaj pride na vrsto „pesem"; najprej stari madnigal od našega rojaka J. Gallusa: „Música noster amor", potem šest narednih pesmi, za mešan zbor harmonizoval gosp. M. Hubad v dveh skupinah. Lahko bo tedaj potegniti paralelo mej klasično in moderno pesnijo. Prvi oddelek se konča s Fibichovo „Pomladno romanco" za soli, zbor in orkester, katero smo čuli že jednekrati, pa se je vender veselimo.
V drugem oddelku se pojó najprej „V ovi črni gori" harmonizoval L. Kuba, Nedvedova „Nazaj v planinski raj" iu Foersterjeva „Ljubica" , same znanke, vzrasle na slovenskih tleh, mnogokrat ocenjene, vedno čislane. Sklep : Ant. Brucknerjev „Te Deum" za zbor, soli in orkester, nova točka, torej vredna naše posebne pozornosti. Ker je bil Bruckner učitelj priljubljenega nam koncertnega vodie g. Hubada in mu vdihnil marsikaj svojega plemenitega duha, spodobi se, da ga predstavimo slovenskemu občinstvu v kratkih potezah.
Bruckner se je rodil okrog 1. 1824 Da gorenjem Štajerskem. Ze kot mlad deček kazal je izredno glasbeno nadarjenost. Vežbal se je sam in kmalu ga najdemo v cerkvi pri orgijah. Pozneje je prišel v benediktinski štift sv. Florijana, kjer se je po lastni pridnosti tako izuril, da je v konkurenci za službo stolnega organista v Lincu vse prekosil. Iz
Linca je u>številnokrat potoval na Dunaj k prof. Sechterj u, da se temeljito izobrazi v konlrapunktu
in kompozieiii.
Kmalu j« zaslovel kot prvi orgljavec; bil je povabljen v London in Pariz. V slednjem mestu je v cerkvi Notre Dame ex improviso preludiral iu fu-giral tako čudovito, da je zaslovel kot prvi improvi-zator. Naučni minister ga pokliče na dunajski peda-gogij in imenuje lektorjem na univerzi za harmonijo iu kontrapunkt, postaue organisi v dvorui kapeli in podučuje 22 let na konservatoriji harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo iu orgljanje. Bruckner ima mnogo mnogo učencev po vsem svetu, ki mu delajo čast in so mu srčno vdani. Za svoje nevenljive zasluge in mojsterske kompozicije podelila mu je dunajska univerza naslov doktorja lepih umetnosti). Sedaj živi v pokoju iu je zelo bolehen. Vender njegov duh ne miruje. Zložil je mnogo cerkvenih skla-deb, maš, ofartorijev itd. Skladbe so v umetnostnem oziru dovršene, ne tako v liturgičnem. — Poleg Brahmsa je Bruckner največji simfonik. Osem simfonij je že izšlo, na doveii deluje sedaj. Zadnji stavek simfonij e ima biti „Te Dáum". Ta sklad., a je posebno vpličastna. Začetek velikansk .unisono" s polnim orkestrom. Melodije se bližajo semtertje značaju korala. „Te ergo quaesumus" je nežen tenor-solo in kvartet. Sklep je dvojna fuga. Glavni motiv se razvija na besede „In te Domine speravi", stranski na besede „uon confundar."
„Te Deum" je najtežja skladba, kar jih je do-sedaj izvajala Glasbena Matica. Sopran ima k sklepu speva gorostasuo nalogo; osem taktov poje gorenji /is, osem gis, šest a in tri b.
To so nekatere črtice, s katerimi sem želel opozoriti slavno občinstvo na koncert, ki se vrši v ponedeljek, dne 9. marca v „Narodnem domu". Ker se je Matičin zbor pripravil za Dunaj, einerno biti uverjeni, da tako temeljito izvežban še nikdar ni nastopil na oder. Torej: Komur je inuzika „noster amor" pri i ubij ena, pridi in ne zamudi krasne prilike. __P. H.
Tedenski koledar.
Nedelja, 8. marca: 3. pobtua; evang.: Jezus izžene hudiča iz rnutca; Luk. XI. Janez od Boga. Ponedeljek, 9. marca: Frančiška Bimlj. od. Torek, 10. marca: Štirideset mučencev. Sreda, 11. marca: Heraklij m. Četrtek, 12. maica: Gregorij I. p. Petek, 13. marca: E?-frazija d. m. sv. 5 Rane Gosp. Sobota, 14. marca: Matilda kralj. — Lunin spremi n: Mlaj 14. m¿rca ob 11. uri 46 minut zjutraj. Solnce izide 10. marca ob 6. uri 26 minut; zaide ob 5. uri 56 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. marca.
(Izjava.) Sinočni Narod je zopet nagromadil v posebnem članku cele kupo lažij. Mej drugim piše: »Znano je, da je škof Missia v soglasji z drugim visokim gospodom do zadnje podrobnosti malo pred volitvami dogovoril celi načrt za do-tični naskok (namreč za vniuenje »narodne« stranke op. vred. »Slov.«) In ta dva visoka gospoda sta razdelila plašč narodne stranke: vzela sta nam Ljubljano ter jo mej Nemce in klerikalce jednako-merno tako razdelila, da pošlje Ljubljana v deželni zbor nemškega in klerikalnega poslanca. Vzela sta nam deželni odbor, kjer naj bi imela naša stranka jednega ali pa nobenega zastopnika . . . Dalje: Ravno tako sta omenjena visoka gospoda govorila o deželnem šolskem svetu, in ne dvomimo, da se je tudi na tem polji doseglo spora-zumljenje tako, da je bil škof ljubljanski pri volji dodeliti nemški stranki glede deželnega šolskega sveta koncesijo, kakor je bil pri volji, dati ji tako koncesijo glede ljubljanskega mesta. Škof, kojega hlapci sedaj na vse pretege vpijejo, bil je pripravljen z nemško stranko napraviti popoln pakt v ta namen, da bi narodno stranko v deželnem zboru, kakor tudi v drugih zastopih na suho postavil, tako, da bi za svoje volilce niti najmanjšega doseči ne mogla . . . Dalje : Še jedenkrat torej naglašamo, škol Missia so je v družbi z drugim visokim gospodom trudil, da bi dosegel popolno zvezo mej klerikalno in netnško stranko. In sicer j edino v ta namen, da bi do celega uničil in onemogočil narodno stranko. In takrat ko se je vršila volitev iz velikega posestva, so izbrani emisarji obdelovali velike posestnike ter jim peli
pesem o ljubezni, kojo je bil zložil škof Jakob . .. Dalje: Mi pa pozivljemo škofa Missio, da naj pod škofovsko svojo častjo izreče, da ni res, da bi bil pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami konfe-riral z drugim visokim gospodom v ta namen, da bi se dosegla trajna zveza mej nemško in klerikalno stranko na Kranjskem. Če nam škof sam izreče, da takih konferencij ni bilo, in da njegovi emisarji velikega posestva niso obdelavah, potem bodemo priznali, da so bile naše informacije nezanesljive. Do tedaj pa moramo trditi, da je vse, kar se je zgoraj pisalo, gola in čista resnica.« — Vse tukaj navedeno je neosnovano in neresnično. Pooblaščeni smo namreč od strani prevzvišenega knezoškofa izjaviti, da se prevzvišeni knezoškof niso z nikomur dogovarjali o kakem načrtu za volitve ter se tudi nasproti nikomur zavezali za izvršitev kakoršnega koli načrta, da se niso in sicer v nobenem oziru glede volitev dogovarjali z vele-posestvom ter da niso tudi nikomur naročili in nikogar pooblastili v njih imenu kaj tacega storiti; ako bi se pa bilo vkljub temu od katere strani koli kaj tacega zgodilo, bilo bi se to izvršilo brez vednosti in privoljenja prevzvišenega knezoškofa. Menimo, da po teh pojasnilih spozna vsak razsoden človek, kje je resnica in kje najostudnejša laž, spozna pa tudi, s kako nizko podlostjo se nam je bojevati v naši polemiki.
(Promocija.) Dne 3. marca je bil n» vseučilišču v Inomostu doktorjem bogoslovja promoviran gosp. Gregor Pečjak, duhoven ljubljanske škofije.
(Važen odlok.) Dne 25. februvarija imela se je vršiti v skupini gorenjskih in notranjskih mest dopolnilna državno-zborska volitev na mesto odsto-pivšega pl. Globočnika. V volilni listini za mesto Škofjo Loko bila sta vedno dosedaj vpisana tudi oba nunska duhovnika, g. spiritual in katehet. A ne tako pri tej volitvi. G. notar Lenček ju je izbrisal iz volilne listine. Oba gospoda, spiritual in katehet se pritožita zoper to samovoljno kračenje volilne pravice potom županstva na c. k. okrajno glavarstvo v Kranju. 0. k. okrajno glavarstvo je dne 25. febr. št. 3516 odločilo, da omenjena gospoda nimata volilne pravice rekoč, da ue delujeta v krajevnem dušnem pastirstvu. Oba gospoda se na to pritožita na deželno vlado. V prizivu navajata, da je tudi njihovo delovanje, delovanje v krajev nem duhovnem pastirstvu, ker imata po dekretu, s katerim sta nastavljena brez kakega posebnega privoljenja od katere strani koli, pravico in dolžnost v samostanski, javni cerkvi, pridigovati, sv. zakramente deliti in druga duhovno-pastirska dela izvrševati. Vrhu tega je g. spiritual nastavljen kot nunski spovednik, oba pa še kot katebeta delujeta sicer na zasobnih šolah, notranji in zunanji, ki imate pa obe pravico javnosti. ¡Slavna c. k. deželna vlada je z odlokom zdne21. februvarija št. 1830 prizivu ugodila in obema nunskima gospodoma pripoznala volilno pravico. Volilni red za državno-zborske, kakor tudi deželno-zborske volitve, kakor znano se opira na volilni red za občinske volitve. In v tej postavi pravi § 1. 2, a, da im3jo volilno pravico v dušnem pastirstvu (Ortsseelsorge) nastavljeni duhovniki. Kaj pa je dušno pastirstvo Ortsseelsorge? Visoka deželna vlada v omenjenem odloku odgovarja: „Pod krajevnim dušnim pastirstvom se mora razumeti sposobnost, pravica in dolžnost v določenem kraju brez posebnega pooblastila funkcije dušnega pastirja izvrševati, t. j. besedo Božjo oznanjevati in sv. zakramente deliti. Obojno to pravico imata imenovana gospoda v Škofji Loki, ker je g. Feliks Zavodnik kot redni spovednik uršulinskega samostana, torej kot dušni pastir za ta samostan in g. France Blei-vveiss kot kaplan pri samostanski cerkvi nastavljen. Ako je tudi dušno pastirsko delovanje imenovanih v prvi vrsti na imenovan samostan omejeno, jima vender ne more ta krajevna omejitev vzeti volilne pravice, ker postava ne določuje, da je treba za volilno pravico opravičenja do dušnopastirskih opraril v vsem obsegu občine, marveč kot v krajevnem dušnem pastirstvu nastavljen mora veljati vsakdo, če tudi je njegovemu delovanju v kraju samem postavljena teritorijalna meja".
(Slovensko gledališče.) Gospod Vaši ček je bil našemu občinstvu izmej moških neslovenskih članov opernega osobja vedno najsimpatnejša oseba. Dočim smo morali nekatere operne moči menjavati, vztrajal jd gospod Vašiček pri nas, z veseljem se je posvečeval našemu gledališču in njegova resnost in vestnost nista malo pripomogli, da se je naša opera
povspela do sedanje višine. Najbolj se nam je priljubil v „Starem ženinu", „Čarostrelcu", „Prodani nevesti" in „Faustu", pa tudi drugod je bil vedno na svojem mestu. Zato pa je bilo pri njegovi bene-fici — pel se je „Faust" — gledališče razprodano in odobravanja toliko, da skoro ni hotelo prenehati. Izročila sta se mu dva lepa venca. Predstava sama je bila — nekateri zbori so bili sicer malo negotovi — na višini prejšnjih. Gospod Purkrabek je včeraj v „Faustu" prvič uspel. Omeniti še moramo, da pretresljivo zdihovanje Margarete ob truplu bratovem moti konečni zbor in pa da so cunje, ki naj bi predstavljale nebo, nevredne deželnega gledališča. Ako je ostala scenerija tako lepa, zakaj bi se ne presnrbelo tudi poštenega nebi — Jutri bo-deta dve predstavi: popoludne ob treh Humperdin-kova opera „Janko in Metka", zvečer pa „Brat Martin".	=.
(Še enkrat: „Slov. Narod pred sodiščem".) „Slov. Narod" priobčil je na našo notico odgovor, ki je tako zloben, perfiden in nesramen, kakor sploh vse obnašanje „Narodove" gospode v tej zadevi. Succus „Narodovega" odgovora je nesramna trditev — da se je dr. Susteršič zbal dokaza resnice I — Dr. Susteršič vložil je tožbo proti odgovornemu vred-niku „Slov. Naroda" r a d i t e g a , da bi „Narodova" gospoda nastopila dokaz resnice in da bi tako tožitelj v javnosti dokazal vso iažnjivost „narodne inteligence". Odgovorni vrednik pa, namesto da bi nastopil dokaz resnice in prevzel odgovornost za sramotilne članke, izgovarjal se je, da nič ne ve, kako da so ti članki v list prišli. Dr. Susteršič dal je še enkrat uredniku priložnost k nastopu dokaza resnice; vložil je prošnjo, da se obdolženi vrednik precizno vpraša, jeli zadevne sramotilne članke, preden so prišli v list, bral ali ne. „Narodovemu" vredniku sedaj ni bilo treba druzega reči, nego jedino le, da je članke bral pred tiskom, — in dr. Susteršič bi bil vložil obtožnico. Namesto tega se je Nolli zopet izgovarjal, da ne ve, kako so navedeni članki v list prišli. Tako se je obnašal vrednik Nolli vkljubu temu, da ga je preiskovalni sodnik še podučil, naj nastopi dokaz resnice. „Narod" pravi, da je obdolženi vrednik šele potem, ko je dr. Susteršič vložil prošnjo, da se vpraša, jeli članke pred tiskom bral ali ne, rekel, da ne ve, kako so članki v list prišli. To je i m p e r t i -n e n t n a laž. Obdolženi vrednik se je preje in sleje tako izgovarjal in dr. Susteršič bi bil že lahko na podlagi prvega obdolženčevega zagovora tožil ga radi zanemarjenja dolžne paznosti — a poznavajoč perfidnost, z I o b n o s t in nesramnost „Narodove inteligence" dal je, kakor zgoraj navedeno, ti „inteligenci" še enkrat priliko, zagovor spremeniti in nastopiti dokaz resnice. Toda „Narodova" gospoda, dobro vedoč, da je nesramno lagala in obrekovala, ni imela „korajže" pravdati se z dr. Susteršič-em pred porotniki — in toženi vrednik ponovil je svoj bojazljivi izgovor „Ne vemo, kako je to v list prišlo", za kateri „zagovor" je potem na dr. Susteršičevo tožbo dobil zasluženo kazen. Kedo se je tedaj bal dokaza resnice ? Tisti ki je dal dvakrat priliko za nastop tega dokaza, ali pa tisti, ki se je dvakratni priliki za nastop tega dokaza previdno umaknil ? Odgovor na to lahko da vsak pameten človek. Seveda „Narod" kakor navadno, se obrača le do nerazsodnih ljudij in tedaj trdi, da se je prvi in ne poslednji bal dokaza resnice. Iz vsega tega se razvidi, da je obnašanje „Narodove" stranke v tej zadevi tako ostudno, da se mora vsakemu poštenemu človeku gnjusiti. Obrekovati imajo „korajžo", ti gospodje; kadar pa pride do tega, da naj svoje trditve dokažejo, se skrijejo za odgovornega vrednika in poslednji se izgovarja „da nič ne ve, kako je to prišlo". Ce ko-nečno še pristavimo, da „Narod" v svojem odgovoru povdarja, da ga iz srca veseli, če je se svojimi navedenimi članki pripomogel, da je dr. Susteršič v Kranju in Skofji Loki pogorel, — označili smo zadostno moralno propalast „ narodove inteligence". Kako dolgo bodejo še ljudje, ki se štejejo mej olikance, tavali za takimi ljudmi ? I
(Izpred porotnega sodišča.) Dne 4. marca so se zagovarjali pred sodiščem Mat. Uršič iz Zavl v Istriji, Andr. Bubnič in Seb. Uršič, kaznjenca v Gradiški, obtoženi tatvine. Izvršili so v družbi drugih pomočnikov naslednje tstvine: Dne 31. oktobra 1878 pri poštnem uradu v Vipavi 500 gld., 1. marca 1890 pri ondotni davkariji 382 gld. 551/, kr., 17. aprila 1890 pri davkariji v Novem Gradu 8 gld. 22 kr., 24. aprila 1894 v Dolanjcu posest-
niku Zvokelju slanine v vrednosti 140 gld., 26. maja 1890 v goški cerkvi pozlačeno monštranco s posvečeno hostijo v vrednosti 300 gld., 24. nov. 1891 pri poštnem uradu v Senožečah 245 gld. 89'/» kr., in konečno 30. aprila 1893 na Slapu sodček vina r vrednosti 16 gld. Sodišče je poslednjega oprostilo, prva dva pa obsodilo na zapor, in sicer Mat. Uršiča na 81etno in Andr. Bubniča na poldrugoletno težko ječo. — Zadnja porotna obravnava v tem zasedanju bode dne 9. t. m.
(Izpred sodišča.) Dne 28. febr. 1.1. stal je pred sodiščem v II. Bistrici zavoljo obrekovanja zatoženi Dragotin Brinšek, trgovca sin iz Trnova. — Ta je namreč c. k. žendarm. stražmeštra gosp. Mihaela Osvalda tožil dež. c. kr. žend. poveljstvu ter ga grdo obdolžil raznovrstnih kaznjivih dejanj, češ, da ga s tem pri njegovih predstojnikih očrni ter ga spravi odtod ali celo ob kruh. — Vso njegovo drzno za-tožbo preiskaval je okr. c. kr. stražmešter iz Posto-jine g. pl. Premerstein. Preiskava pa je dokazala, da je Brinšek grdo obrekoval. Vsled tega je bilo dež. žend. poveljništvo v Ljubljani primorano potegniti se za čast obrekovanega g. Osvalda in je Brinšeka tožilo radi obrekovanja. 28. febr. je zatoženi svojo hudobijo pred sodiščem do cela priznal in bil obsojen na 4 dni zapora oziroma 20 gld. globe. — Zatrjuje se pa, da ta milostna razsodba še ni konečno rešena, temveč se dež. žend. poveljništvo pritoži še na višjo inštanco. — Omenjeni Dragotin Brinšek je brat zaprtega Milana Brinška, oba sta sinova Ivana Brinška, trgovca v Trnovem. Denun-cijant je vseskozi službenega in vestnega stražmeštra g. Mihaela Osvalda dolžil in tožil iz maščevanja, ker je po dolžnosti Trnovskim duhovnikom storjeno hudodelstvo sile zasledoval ter naznanil. Bog dal, da bi še tistega iznašli, ki je začetnik grdega ro-vanja ter javnega upora 7oper svetno in duhovno avtoriteto. Kajti ne le duhovnikom, tudi omenjenemu g. stražmeštru Osvaldu so ponavljaje okna pobijali. Zasluženo plačilo pač oni zasluži, ki je neskušene mladeniče tako daleč zapeljal in pritiral, da imajo sodišča toliko opravila sedaj z njimi ter j'h potikajo po zaporih. — Naj še omenim kot dodatek sodbe mnogih treznih mož, da odkar je ta notar v Bistrici, ni prijaznosti ni miru pri nas. Taki so sadovi slovenskega liberalizma.
(Oporoka.) Nedavno v Škofji Loki umrli c. in kr. stotnik v p., g. Fr. Kermel je zapustil v svoji oporoki 1000 gld. za škofjeloške ubožce in 100 gl. za ljubljansko veteransko društvo.
(Rešilno talijo) v znesku 26 gl. 25 kr. je priznala deželna vlada Jožefu Perparju iz Pokojnice, ker je 25. oktobra 1. 1. rešil iz vode 9-letno učenko Marijo Kikelj iz Bogavasi.
(Nevarno telesno poškodovanje.) Iz Stražišča pri Kranju se poroča: Dne 1. t. m. sta se sprla pred gostilno Marije Rozman 191etni Franc Berton-celj iz Godešič in mlinar Fr. Trojer iz Srednjega Bitnja. Bertoncelj je konečno zagrabil neki kramp ter udaril ž njim tako po glavi Trojerjevi, da mu je prebil črepiujo. Zločinca so odvedli v zapor.
(Nabava vojaških potrebščin.) 0. kr. minister-stvo za deželno brarabo razpisuje nabavo naslednjih potrebščin za deželne brambovce: 1000 kosov kap in 1000 hlač za pešce; dalje 1000 kap, 400 jo-pičev, 400 sukenj, 500 hlač za ulance; konečno 5000 parov obutala, ter več drugih v jermenarsko stroko spadajočih predmetov. Pri oddaji imenovanih del se bode oziralo posebno na male obrtnike. Do-tične ponudbe je vposlati najkasneje do 8. aprila t. 1. na ministerstvo za deželno brambo. Nataučni pogoji, vzorec za ponudbo in najvišje cene za po-samne predmete so razvidni iz oklica v tukajšnem
uradnem listu štev. 47 z dne 26. m. m.
*
* *
(Kako bodo štajerski Slovenci proslavili cesarjevo petdesetletnico.) Povodom bližajoče se petdesetletnice \ladanja cesarja so izdali štajerski Slovenci nastopni oklic: Bliža se petdesetletnica dneva, ko je Njegovo Veličanstvo naš presvitli cesar Franc Jožef I. zasedel prestol avstrijanski. Pripravljati se je začelo že celo cesaistvo na proslavo tega imetnitnega dogodka. Ko je presvitli cesar zvedel, da mu nameravajo stavljati spomenike in na druge načine slaviti prevzvišeno Njegovo osebo, odklonil je to in izrekel željo svojega preblagega srcs, da se petdesetletnica Njegovega vladanja obhaja samo z dobrodelnimi napravami. Rojaki! Mnogi in premnogi slovenski dijaki trpč za časa svojega šolanja hudo revščino, katera jim le pregostokrat vcepi kal hiranja in prerane smrti. Mnogo jih v revi celo omaga, da
ne morejo šol nadaljevati in dovršiti. To je zguba za državo in za naš narod, kajti v pokrajinah, v katerih živijo Slovenci, primanjkuje vedno javnih uradnikov akademične izobrazbe, ki bi bili zmožni slovenskemu jeziku in mogli občevati z ljudstvom v njegovem jeziku. Podpirati revne pa pridne slovenske dijake — po potrebi, in tako dolgo — da dobijo plačano javno službo, je torej dobro in blago delo, koristno za ljudstvo in državo. Ustanoviti hočemo torej v stalen spomin petdesetletnice vlade ljudomi-lega našega presvitlega cesarja štipendije za podporo takih revnih slovenskih dijakov. Poživljamo zato Vas, rojaki, ki imate čuteče srce za revščino bližnjega, da prinašate doneske za označeni namen. Pričakujemo pred vsem, da nobena posojilnica, no* ben občinski zastop, noben okrajni zastop in nobena hranilnica ne bo zaostala. Najmanjši dar se bo hvaležno sprejel. Oskrboval bo denar, ki se naj blagovoli pošiljati dr. Ivanu Dečku v Celju, kateri bo došle doneske vlagal začasno v „Južuo-štajersko hranilnico v Celju" in jih tudi v primernih dobah izkazoval v javnih listih, spodaj podpisani odbor, kateri ima nalog, d» ob svojem času koneČno ustanovi štipendije. Rojaki! Postavimo tako po svoje spominek presvitlemu cesarju, katerega vladarska modrost in premila skrb za blagor njegovih narodov je omogočila tudi narodu slovenskemu to samo-stalno narodno življenje, katero sploh imal Pomo-zimo marljivim pa revnim sinom svojim s temi ju-bilejskimi štipendijami njim samim v blagor, ob jednem pa v korist državi in narodu ! Združimo po geslu presvitlega cesarja v to svrho svoje moči in zbirajmo za take ustanove potreben zaklad, pod naslovom: „Spodnještajerski jubilejski zaklad". Bjg živi, Bog ohrani nam presvitlega cesarja! V Celju, dne 20. januvarija 1896. — Za' začasni odbor: Mihael Vošnjak, dr. Josip Sernec, dr. Ivan Dečko, dr. Josip Vrečko, Lovro Baš, Dragotin Hribar. — Misel je izvrstna. Bog daj obilo blagoslova!
(Iz lavantinske škofije.) C. g. Jos. V a 1 e n -i a k , dozdaj župnik v Pernicah, je dobil župnijo Sv. Jerneja pri Konjicah. — Za novo župnijsko cerkev Sv. Jurja ob Ščavnici so do početka t. 1. nabrali 8086 gld. 96 kr. Ze napovedane, duhovne vaje na Vranskem so zavoljo nalezljivih boleznij v okolici na poznejši čas preložene.
(Nemščina v ljudskih šolah v Gorenjem Gradu in pri Novi Štifti.) Deželni šolski svet štajerski je odredil, da je glede pouka nemščine postavnim za stopuikom vsakega otroka na prosto voljo dano, izjaviti , da se dotični otroci poduka v nemščini oproste.
(Nesreča na železnici.) Dne 29. lebruvarija je poštni vlak pri Mariboru povozil mizarja Petra C i-r i n g e r j a. Siromaka so našli mrtvega.
(Samomor.) Iz Ptuja se poroča 6. t. m.: Minulo sredo popoludne ob V»2. uri se je ustrelil v tukajšni vojašnici podčastnik 4. pijonirskega bataljona, Henrik Harth s službenim orožjem iz do sedaj neznanih vzrokov. — Samomorilec je bil na mestu mrtev.
*
* *
(Semnji po Slovenskem od 9.—14. marca.) Na Kranjskem: 9. Na Brezovici, v Rakitni; 10. na Raki, na Smuku; 11. v Senožečah; 12. v Drnovem, Crmošujicah, Kotredežu, na Veseli gori pri Rakovnici, Radovljici (za živino), Kamniku, Turjaku, Sp. Logatcu ; 14. v St. Vidu pri Vipavi. — Na Slove n. Štajerskem: 9. na Pilftajnu; 10. v St. Jurju ob Tabru (za živino), v Kapeli pri Brežicah, v Sp. Poljskavi, v Dobu pri Hrastniku, v Kostrivnici; 12. v Sv. Jurju ob juž. žel. — Na Koroškem: 10. v Smohorju ; 12. v Lavamintu; 13. v Ginintu. — Na Primorskem: 9. v Kobaridu za blago in živino; 10. v Ajdovščini.
Društva.
del. društva) m. v Idriji pri črnem
(Javen shod slov. k a t. «e vrši v nedeljo dnč 8. t. orlu ob 4. popoldne.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) najmlajša podružnica je sedaj ženska v Lašičah. Komaj živeti začela je že včeraj doposlala svojo pokro-viteljnino 100 gld. in letnino za 1896. leto v znesku 92 gld., v vsem torej 192 gld. — Ko nam je v spomiuji mala vas Velikolaška, a obilo število čast. tamošnjih družabnic in nepričakovana svota dopo-slanega nam denarja — ftavljamo vsečihrnemu Slovenstvu to našo nadobudno podružnico v sijajen izgled, ponašajoč se takim vzvišenim ženskim domoljubjem.
Telegrami.
Dunaj, 7. marca. Odsek za volilno pre-osnovo je odklonil v današnji seji vse predloge glede spremembe posamnih določb ter vsprejel nespremenjeno vladno predlogo.
Karvin, 7. marca. Z včerajšnim dnem so vsi rudarji Pettinskega premogovnika ostavili delo in se združili z ostalimi stav-karji.
Rim, 7. marca. „Opinione" objavlja brzojavko generala Baldissere, v kateri se slika položaj v Afriki, in zatrjuje, da je brez večjih novih mooij nemogoča vsaka nadaljna akcija.
Rim, 7. marca. Kralj Umberto je vsprejel včeraj zjutraj posl. Condolinija in Oolombo v zasebni avdijenci.
Rim, 7. marca. Po vseh večjih mestih so se vprizarjale včeraj večje ali manjše demonstracije. Na tukajšnem kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva, ki je zvedelo, da odpotuje večje število vojakov v Ariko, kar je nameravalo zabraniti. Policijski prefekt je prepovedal vsako zborovanje.
Nizza, 7. marca. Predsednik Faure je odpotoval včeraj zjutraj v spremstvu ministrov v Antibes.
London, 7. marca. Po poročilu iz Kaire je odplulo včeraj iz Port-Saida šest italijanskih ladij s 3344 možmi proti Masnvi.
London, 7. marca. „Reuters Office1- se se poroča iz Soeula: 127 ruskih pomorščakov je dospelo v tukajšnje pristanišče. Kralj in prestolonaslednik se nahajata še vedno pri ruskem poslaništvu. Osnovalo so je novo ministerstvo. Bivši ministerski predsednik in sedem Japoncem prijaznih ministrov je umorjenih.
Novi-Jork, 7. marca. Brzojavno poročilo iz Havane javlja, da so zažgali vstrvši v pokrajini Vuelta Abajo 13 mest in vasij.
3	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	I1! >
6| 9. zvečer		737ÍT	+2-8	brezv.	jasno	
7	7. zjutraj 2. popol.	7364 7333	30 00 ó — ' +	si. zah. pr m. zah.	megla skoro jasno	00
Meteorologiöno porodilo.
najčfstlje lužne
KISELINE
najboljše rnizne in osve-v žujoče pijače, io jo
preiskušene pri kašlja, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
-s Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčuječe, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspešno. 12 stekl. gld. 3-60.
Cena steklenici 36 kr., 123 (50-3) 3
Umrli no:
4. marcija. Uršula Potočnik, VI let. Kapiteljske ulice 13, ostarelost.
6. marcija. Kristina Kavčič, žena umirov. vodje zemljiške knjige, 63 let, Tivoli, ostarelost. — Marija Bratovž, kramar-jeva hči, 6 mesecev, Trnovski pristan 18. jetika. — Matevž čeme, izvoščekov sin 5 lat Marija Terezija cesta 5. davioa.
6. marcija. Janez Zupančič, posestnikov sin, 3 leta Kravja dolina 9. davica.
Tržne cene v Ljubljani
dne 7. marca
	gi:	kr.		lil	kr.
PiSenica, m. st. . .	7	80	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	66
Re?., „ . . .	7	20		—	80
Ječmen, „ . . .	6	40	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves, „ . . .	6	80	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, r . . .	7	50	Goveje meso, kgr.	—	64f
Proso, „ . . .	6	50	Telečje	—	64
Koruza, „ . . .	e	70	Svinjsko	—	64
Krompir, „ . . .	2	60	KoStrunovo „ „ .	—	42
Leča, hktl. . .	16	—	Piščanec ....	—	70
Grah, „ . . .	16	_	Golob.....	_	18
Fižol, „ . . .	11	—	Seno, 100 kgr. . .	1	60
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „ . .	2	70,
Mast, „ . . Speh svež, „ . .	_	70	Orva trda, 4 kub. m.	6	50
	—	66	„ mehka, 4 „ „	4	80
Srednja včerajšna temperatura 4-4 0° in ta 1'9° nad normalom.
Prečast. duhovščini, stavbinskim mojstrom, hišnim gospodarjem in si. občinstvu najuljudneja javljam, da sem
otvoril kleparski obrt
v Mostah pri Ljubljani št. 66
in se priporočam za vsakojaka v to stroko spadajoča stavbena in galanterijska dela in popravila, stavljenje stranišč in kopel (banje) ter jamčim za vestno, ceno in natančno izvrševanje vseh naročb.
Vsakdo more se sam o nizkej ceni in dobri postrežbi prepričati, posebno ker mi je mogoče radi nizke stanarine zunaj mesta in drugih manjših stroškov ceneje naročila izvrševati.
Nsročbe se prejemajo ustno in pismeno in proračuni se dobe v Mostah pri Ljubljani it. 66.
180 5—1
Ivan Wostner,
kleparski mojster.
Lepo stanovanje
s 5 eventuelno 4 sobami je takoj, ali s 1. aprilom ali 1. majem oddati!
Natančneje pove Alojzij Vodnik, lastnik in kamnosek, Kolodvorske ulice 34.	158 2
„Alleluja."
4. velikonočni napevi,
„Regina eoeli" in „Te Deiim",
za mešan zbor zložil lt>6 3—1 Ign. Hladnik, op. 22. — Ccaa 40 kr.
99
i Requiem
66
za en glas z orgijami (obseg od d-d) ali za mešan zbor, cena 40 kr. — ObadTa dela ob enem 80 kr.
Dobi se pri skladatelju v Novem Mestu.
Stavbeno podjetje
(koncesijovani zidarski mojster)
se priporoča
za izvrševan je vseh v to stroko spuriajoeili del. 191 8-1
Ivan PittinUODOTli tltf.
¡Stev. 2462.
192 1-1
Razpis služb.
V kranjski deželni prisilni delalnici v Ljubljani so izpraznjene sledeče službe:
1.	Služba paznika I. razreda z letno plačo 360 gld. iu stauariuo 90 gld. pcteuj s paz-n:ško monturo in z deputatom za kurjavo in svečavo;
2.	ena '¡v,ntuvaino dve službi paznikov II. reda Z letno plačo 312 gld. in stanarino 78 gld. potem s pazuiško monturo;
3.	3 službe provizorienih paznikov z letno plačo 288 gld. in stanarino 72 gld. ter s pazniško monturo.
Prosilci za jeduo teb služb vlož4 naj svoje prošnje z dokazi o starosti, fizične in duševne sposobnosti, o dosedanjem službovanji in dovršenji aktivne vojaške službe, dalj« o zuanji slovenskega, nemškega in eventuvalno laškega jezika
do 20. marcija 1.1896.
pri vodstvu deželne prisilne delaluice.
Prednost imajo prosilci, ki so zmožni slovenskega, nemškega in laškega jezika v govoru in pisavi, ali ki so izurjeni vrtnarji »li tkalci.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 4. marca 1896.
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
ZORO"
ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaitva.
Cena: Z a nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik. Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31.
i y ^^^	I
TI • ^	i'	„ „„ _	domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj.
Jrriporociina na/ZIla/Illia naši naročniki in čitatelji „SI o veno a" blagovolijo uvaževati.

Odlikovana
sla bila na svetovnih razstavah
z diplomo in svetinjo
v Bruselju (Belgija) 1888. 1 na Dunaju 1892.1.
izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko)
priporočata so prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje
J&3T
poprav.
Od leta 1880. do leta 1895. sta izdelala 55 novih orgelj izvršila nad 200 poprav.
Priporočilna pisma
najboljših veSCakov so na razpolago.

3 Matija Horvat f
^ čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra oesta 32 f
priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu v naročanja raznovrstnega
obuval» ^fl
katera izvršuje cono, pošteno, iz zanesljivega blaga j
od najpriprostejše do najfinejše oblike.
IVAN JAZ
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13.
Zaloga šivalnih strojev in ks-
ceniki zastonj pristrojev za vozarenje,
in franko.

izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
v Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. Alojzljevlšča
priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnistvom in dobrotnikom v najnatančnejša izdelovanje
monštrano, ciborijev, ke-'
liho v, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd.
iz najboljše kovine p> rol ubnem slogu in po nizki ceni.
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko cerkvijo.
Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
K***************
Franjo Toman *
podobar In pozlatar, Križevniskl trg 1, Ljubljana jj
se priporoča preč. duhovščini za izdelo- 9 vanje cerkvenih in sobnih del po nizki 2 ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- S logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), f* slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^
«V . Jb£I «> ■» Om. 9
svečar v Ooriol, Solkanska oesta 9.
priporoča prečastiti duhovščini ter slavnemu občiustvu pristne
čebelno-voščene sveče *;
klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto ■MHBI1000 kron. I
I'ušiljatev franko za naročila v Aostro-Oijerski monarhiji.
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča j preč. duhovščini in si. občinstvu OBOSZiAV DOLENEC
svečar ln lectar, trgovina z medom In voskom j
v Ljubljani, GledalISčne ulice št. 10.
Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec j in medenina prav po nizki ceni. Zaloga 3 in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Ku- j __ puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek ] J in suho satovje.
l--------------------------mmmm

«WtWfflül
I V A X UR Alf
Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3
priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo
pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd.
in vseh v to stroko spadajočih del po -nizkih centih. I^Z
< Alojzij Zorman
trgovina z moko T Ljubljani, 1'lorljanske ulice št. 1 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo i n koruzno moko.
Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uliudnri postrežbo.
IVVVVVVd
f Josip Rebek preje Ahčin
O	ključavničar
^ v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 « priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ▲ predstojnistvom in p.n.občinstvu v vsako-- vrstna stavb inska kllučarska dela a Izdelu je trpežno izdelana štedilna ognjišča, t ima v zalogi ključe Iz aluminija. Posebej 4 še se priporoču v izdelovanje cerkvenih j. spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in t napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov
^	Delo trpežno in natančno, cene nizke.
:
t ♦
♦
zaloga in 1 telefonov. T
nizke.	V
JERNEJ ČERMELJ |
trgov na z južnim sadjem in zelenjadjo jI
v Ljubljani, Semenišče (za vodo) 1
priporoča preč. duhtnščiui in si. občinstvu ... svojo bo'i« i o zaloso vsega v	[j
gospodinjstvo spadajočega blaga j
po najniž.ii ceni.	■=
§ Na najnovejši način umetne	§
zobe iii zobovju
| GABRIJEL OZELJ
ri
♦ tapetar v LJubljani, Tržaška cesta št, 19
flj se priporoča preč. duhovščini in si. ob-/js činstvu v izdelovar.je vseh v njegovo stroko A spadajoč h predmetov, kakor: garnitur, A \ divanov, žimnalih in modrocevna peresih | itd. ter jamči za trpežno, dobro delo [jO >vc A najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- ® t ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- t $ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za j|(	delo na deželi.	j£
J ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja i § plombovanja in vse zobne ope- a 5 racije, — odstranjuje zobne bole- « J čine z usmrtenjem živca	J
I zobozdravnik A. Paichel I
» poleg čevljarskega mostu, v KOhlerjevi i |	hiši, I. nadstr.	|
vjguujui^juuuuyuuuuuuwuwyuui<<
Dežnike
soliienikc
največji Izberi
priporoča
L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15.
m-\
II Drag. 31 atkovio ii
brivec in vljasuljar ti v Ljubljani, Stolni trg Stcv. 11 jJ se priporoča v najtančnejše izvrševanje Jj " vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt
„ spadajočih del. Postrežba je uljudna in _ J| vsestranski pozorna.___ |l
Brala Appe 9
izdelovatelja lončenih pečij v Kandiji pri Novem mestu ^ ^ •
i§ (na Dolenjskem) ¿TT^P in vseh v
lepo zalogo
4 priporočata . s^ko svojo spadajočih ^ \ V trpežno v ognji iz-' delanih predmetov po * " ■ ^^ * prav nizki ceni. — Zaloga \ v Ljubljani je v Židovskiulici, I zastopnik g. Kališ na Prešer-__novem trgu.
t£
to ¿•.nr.tt.' .ifeslsiiiiitfeisfflsžte ¡Krsto ¡4i ¡mir.fiiste.aj.t ; Zaloga rezilnega orodja HI O flBH
Čf (Jfg ln kirurgrlžnih inštrumentov
Alojzij Vaniiio
priporoča prečastiti duhovščini iu slav- j neinu občinstvu nože, škarje, britve :
itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. Brušenje in poprave izvršuje točno.
P5a5B5E5B5ra5H*5iEE5E5B5HS5.y
K "P Vil Tir» !'•! villAl* kr jni v Ljubljani, fH "j r 1 Ulit 1 lil Blll/I Valvazorjev trg 4 [ii
L.	cO^Oj	nasproii c. kr. gimnaziji nj
♦ se priporoča preS.duhovščini in si. občin- ♦ [Jj stvu v naro ;!a duhovniško in ci- f{J m vilno obleL> po po^ulv m kiojn zago- in Ln tavljajoč trpežno, r-.mcro de'o, uljuduo [u j^] postrežbo • i ka>- možno nizko ceno. f{| Q-ESa5H5HS2SH5*ESHSHSasasa5Ci'
FR T^fflEC i
pozlatar v T.jubljr.tii, Pt diške ulice št. 14 K se priporoča preč. duhovščin' in si. ob- * činstvu v izvršitev vseh po/latarskih del 8; in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, |L ^ križevih potov, podob sveinikov ild. za- J? 3S gotavljajoc zanesljivo delo 'n nizko ceno. ^
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó.
HENRIK ZA.DNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani
Sv. Petru cesta ¿t. 17. priporofa preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, «veinlkov, lestenoev, avetUnlo, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanosljive kovine po nizki ceni.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopališča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče
> o
pQ 0) L.
O
a
a

O
w s.
h I
M J9
F-t
a
I
r—I
O ca
b
I LUKA V1LHAR	I
I
Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne
priporoča svojo zalogo
~3?T7©-
zlatih in srebrnih
žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic
po najnižjih cenah.
I I I I i I I
% Poprave izvršuje natančno in točno. »(»«»(»»»^iiHrtrttMtMO^IMIt«
| Frasio	|
| pleskarski mojster, t Ljubljani, Rimska cesta 91
* se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 4 | činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- J
fskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri 4 novih stavbali. katera izvršuje zanesljivo J J incen6.Prenavljatudiobrabljenepredmete. $ *♦»»<»♦»<»♦» <i»>
| Fr. Šiška ded.^^bVani^ |
Marije Terezije oesta it. 6
I
„ &
f se priporoča v podkavanju konj m razno- « t vrstnih voz, ima tudi v zalogi	»
f raznovrstne voze in sani f
J ter jih izdeluje po najnižji ceni.	J
H
mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani |
Dunajska cesta v Medjatovi hiši
priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu I svojo izvrstno urejeno
zalogo divanov, dimnic, omar, stolov, postelj itd.
Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Fetra ceata 10
pnpoioča se čast.duhovščini in si. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke.
V zalogi ima
narejene obleke
za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dovc dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
Njega Svetost
papež LE O XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lnpponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do-
poslane Jim stekleničice
| Tapetniška kupčija |
141 SI K E K A1
| v Ljubljani, Šelenburgove ulico 1 %
^ dobroznana preč. duhovščini, priporoča ^ % svoje izvrstne	S
« modroce na peresih	%
^ (Federmatratzen) po 10 gl., nadalje žim- % % nlce, divane ln vsa v tapetniško £ S obrt spadajoča dela.	S
000*00000000000000000000000
		
		
	»O O k	s '-V
	o	•a
•cs,	»i	
s		
•k-		
	rO	
		«C
KO-	-	■K»
h—	s	
	^	
	o	O
	Wi	
	&	
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
5H3T Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke | po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvlca tudi v kosih in kruh na vago. Pnpo-roča se za naročila oh primicijah, svatovščinah, imen dneh in raznih slovesnostih.
(Oena Jednl »tcklonlčloi 10 kr.)
m
za
snlilol
želodec.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi dnigi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim
Piccolijevo želodčno tinkturo,
katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila točno izvršuje proti povzetju
G. Piccoli,
lekarnar „pri Angeln"
v Ljubljani, na Dunajski cesti
S ■
rti JI
Iz j a v a.
Nekaj časa sem pošiljajo se pisma ter pošiljatve podpisanemu posojilničnemu uradu v Trnovem pod naslovom „posojilnica št. 1 ali posojilnica št. 2 Ilir. Bistrica". Zoper taka naslovljenja mora podpisana po-soiiljpica ja^no ugovarjati. In to iz razloga, ker je naša posojilnica le pod naslovom „Hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Trnovem", sprejeta v kataster deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani, toraj je vsak drug napis napačen, roakari če izbaja od g. Lapa|neta v Krškem, kateri je izvolil v svojem „Navodu" naš zavod lastnoročno prekrstiti v posojilnico Ilir. Bistrica št. 2. Kdo ga je v to pooblastil, bi radi izvedeli. Sodimo pa, da prav iz njegove površnosti izvira konfuznost oz;r našega naslovljenja. Zato bodi povedano enkrat za vselej ter vsem, ki z nami občujejo, da naša posojilnica ne more priznavati drugačnega naslova nego svojega, pravilnega, registro-vanega, ter hkrati pripomnimo, da vsako pošiljatev pod drugačnim naslovom nego „Hranilnica in posojilnica v Trnovem" v bodoče returni-ramo kot nam nepristojno.
Načelstvo „Hranilnice in posojilnice v Trnovem
reglstr. zadruge z neomejeno zavezo".
Franc Benigar l. r., Alozij Itudolf l. r.,
načelnik.	odbornik.
V Trnovem, dni 2. marca 1896.
188 2-1
Št. 4592.
Razglas.
132 3-3
Podpisani magistrat naznanja s tem stavljencem za 1896. I. sledeče:
I.	Glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano vršil se bode letos 17. in 18. dan marca t- 1. v mestni dvorani ter se bode pričel ob 8. uri predpoldne, in sicer:
a)	dne 17. marca za izven Ljubljane pristojne, pa vsled dovoljenja prist. oblastev pred tukajšnjo naborno komisijo pozvane stavljence;
b)	dne 18. marca za domače, t. j. v Ljubljano pristojne mladeniče.
II.	Stavljenci, odnosno njihovi moški sorodniki, ki bodo k naboru pozvani, imajo priti točno ter pravočasno na nabirališče.
Domačinci imajo o pravem času, t. j. do dne glavnega nabora, prinesti semkaj potrebne dokaze, če se oglase za katero tu navedenih ugodnosti, namreč:
a)	kot kandidatje duhovskega stanu posvečeni duhovniki ali kot nameščeni dušni pastirji (§ 31. voj. zak.);
b)	kot učitelji, podučitelji ali učiteljski kandidatje (§ 32. voj. zak,);
c)	kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33. v. zak.);
d)	iz rodbinskih razmer (§ 34. voj. zak.);
c) enoletne prezentne službe (§§ 25—29. voj. zak.). III Stavljenci. kateri žele kake ugodnosti po §§ 31—34. voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, zamorejo se oglasiti za slednjo ugodnost tudi še pri glavnem naboru, če bi se jim odbila prošnja za katero prej omenjenih ugodnosti.
IV. Kdor zanemari stavno dolžnost ali sploh dolžnosti izvirajoče iz vojnega zakona, se ne more izgovarjati, da mu ni bii znan vojni zakon ali pa ta razglas.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
8. dan f^bruvarija 1896.
Dr. Ros
mi» at^I ««I.«»«»
iz lekarne 47 23—4
B. FRAGNER v Pragi
je vže nad 30 let splošno znano domače sredstvo,
katero posptšuje slast in prebavljenje /^TTn ter odvaja počasi in lahkotno.	A-
Opomin! Vsi deli zavij* imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko.
Glavna zaloga
Lekarna It. Fragiier „pri črnem orlu" v Pragi,
Mala stran, na vogalu Spornerjeve ulice.
Velika steklenica velja 1 gld., mala 50 kr., po pošti
20 kr. več. — Razpošiljanje sleherni dan. D*" Zaloge v vseh avstro-ogerskih lekarnah.
	i-,]■;,	...•fv-o-.V	■j V*?"'			
neoženjen, dobro izurjen v cerkvenem petju in or-gljanju, kateri je hdelal orgharsko šolo v Ljubljani, dobi precej službo v Planini na Notranjskem. Služba organista je ločena od cerkovuiške. — Po-uudbe cerkvenemu predstojništvu.
187 3—3	Podboj, župnik.
^IhreinSJk
primes edino
je kot	Q)
k bobovi kavi
zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo.' Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
Kathreiner
J. Bendik-ova
v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem
mscoia za
Pred
je najboljše sredstvo
za ohranjenje usnja
in se dobiva v Ljubljani
le pri tvrdki
Ilavol TVebev
^mmmHHSBmi vSpitalskih ulicah, ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—2
250 6
Franc Iv. Kwizda.
Kwizdov
korneuburški živinoredilni prašek,
dljetično sredstvo za konje in ovčad.
Z najugodnejšim vspehom rabi se že nad 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemn prebavljenju, v zboljšanja ukusnejiega in izdatnejšega mleka.
Škatlja volja 70 kr., pol ikatlje 35 kr.
Pj ¿i naj se Da B
varstveno znamko ■ m«-.-«« in zahteva lo I ^laYna
k w izd o v H Okrožna lekarna
Korneuburčlci žirinored. prašek.
og *
• p-«
o
Korneuburg pri Dunaju.
T-
331 20—16
Dobiva v
vseh lekarnah ln drogaerljskih
prodajal-nloah avstro-
I
Čudovito ceneno nakupovanje
SPST samo gld. 2 10.
Ker moramo radi opuščenja naših tovarn opustiti tudi naše filijalke, smo se odločili razprodati nastopno naštete, kaj koristne stvari, katerih je \kupe 40 komadov, za smešno ceno samo gld 2 10, in sicer:
1 elegantna pozlačena uia, natančno kazoča, za katero jamčimo 4 leta, 1 eleg. pozi. verižica, katera je prav težko ločiti od pristno zlate, 6 komedov žepnih rutic, 1 prav lepo žepno zrcalo, 1 krasna pristnosvilnata kravMa, 1 lepa iglica za kravato z umetnimi kameni, 1 krasen portemonnaie i/, finega usnja, 3 jako line gumbe za sraice iz i in it. zlata in uinet-iv m i briljanti, 2 fina gumba za manšete iz imit. zlata in z mehan patent, zaprtjem, 1 prav eleg. pariška igla za dame, 1 fina smodkarniea, 1 tini kanež za cigarete, 10 kom. finega angiiškcga pismenega papirja in 10 komadov finih kovert.
Vseh teh 40 predmetov z uro vred pošljemo za samo gld. 2'10. Iz razprodaje pošljemo tudi eleg. srebrno natančno kazečo žepno uro in pozlačeno verižico z okraskom za samo gld. 3'—. Tudi za to uro jamčimo 4 leta. Srebrna ura z zgoraj naštetimi predmeti vkup velja samo gld. 3 50. — Ker se tako ugodna prilika ne bode kmalu ponudila, naj se naročilci prej ko prej oglašajo. — Pošilja proti povzetju centralna ekspedicija
F. \Till(liSCll, 128 5-4 Krakovo, Verka Joselowitschastrasse 10 K.
3SJC Neugajajoče se lahko vrne. "3LS
Naznauilo in priporočilo.
Preč. duho- ščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da som po potresu lo. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Liubljani, ter imam odslej glavno zalogo	336 52—43
najraznovrstnejših klobuko v
cilindrov, čepic, slamnikov itd.
I
Br samo na Starem trgu (pai Traata) št. I
poleg čevljarskega mosta
Priporočam se ob jed-nem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni.
Velespoštovanjem
J. SOKLIČ
v LjnV»ljnui, Stari trg. št 1. g
V najem se dtl ali pa proda
BB1 1 i JML
na pet koles, s stanovitno vodo; zraven tudi klet in zemljišče za vrt. Ta mlin je jedini v mestu. Več povi Janez Pogačnik v Kamniku
hiš. št. 57 (Gorenjsko).	159 3-3
Koverte s iirmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Domača tvrdka
AnaHofbauer
v Ljubljani.
Velika zaloga
cerkvene obleke, orodja in posode.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceul bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bodo hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjain se priporoča
Aua Hofbauer, 160 45 2
imejiteljica zaloge cerkvene obleke v LJubljani, Gledališke ulice 4.
Valentin Aecctto,
zidarski mojster	i6i 45-2
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14,
priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v
zidarsko obrt spadajoča dela
bodisi že v izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnlh ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanie
vsakovrstne stavbinske in strešne opeke
* ♦ » ♦
M ♦
iz lastne opekarnice,
za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni.
Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb.
¡¡¡G~ Vseskozi praktični načrti In proračuni na željo točno.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Wien,
I. Bezirk,
Ustanovljeno II o t ti ISTO.
Izdelava perila
za gospode, gospl in otroke
na debelo^in drobno.
Cena In blago brez konkurence.
0 >
1 o
o o
x>
Ja «
O
b

Srajoe za groapod«,
beli olufTon, gladke na prsih, brej ovratnika, brez rnaoAet, 27 vrst jedna oil glil. 110 do 1-70 «est „ „ 6-Ü5 „ 15 — Brajoe ca dečke, ▼ 4 velikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. 1 — do 1-40 'est „ „ 8-75 „ 7-75 Bvltloe xa groapode, S vrst
jedne 80 kr. do gld. 1-40 lest gld. 4-50 do gld. 7'50 Dvanajat ovratnikov od gld. 1-80 do 8-20. Dvanajat maniet od gld. 8*30 do 4'60. j la predlog-(Vorhemden) od gld. 3*25 do 5'—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
«X. O. Hamami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. In kr. mornarioo.
3SJC" Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 10
Ana Rupnik
izdelovalka umetnih cvetlic v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 13,
priporoča se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu
v izdelovanje vsakovrstnih šopkov za oerkev in altarje, vencev za ban-dera in razne cerkvene slovesnosti,
kakor tudi
popolne oprave za nove maše
po primerni ceni. 189 6--1
Scßicfif-
patent*
~ovo
mito
z znamko „labud" je najboljše izmed kateregakoli mila.
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni sirup raztaplja ■lex, upokojuje kaielj, pomanjšuj o pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirup' v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejant • krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki bo v njem, < posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj.
Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po poŠti 20 kr. več zu zavijanje.	299 20-6
K V JI rilo* 8varimo pred po-naredbami, ki se ! pojavljalo - pod jednakimi ali podob-|i oimi ime li, a so vendar po svoji •estavl in svojem učinka popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-ieleznega sirupa. Zahteva naj te torej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti i druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel	27 20-14
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII/l, Kaiserstrasse 78 in 75.
Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah.
Liniment. Capsici comp.
18—6 z lekarn« Rlohter-Jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-26
Hichter-jev liniment s,sidro4
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristso.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Vsled demoliranja Blaznikove hiše na Starem trgu h. St. 12 proda se
stavbinski materijal
okna, vrata, les itd.
Natančneje se poizve tam.
184 3-3
56 15
(35 10-4)
Zaspanje izključeno!
Anker - budllnloa s
po noči svetečo se ka-zalno pločo in večno pratiko gld. 2*75.
Salon - budllnloa, šti-rioglata, 25 cm. visoka, pozlačena in gravirana, bije četrti in pol ure gld. 7--.
Remont, iz Jekla za gospode in gospe gld. 4-—, s trojnim okrovom gld. 6—.
Remont, iz pristnega tulla-srebra za gospode in gospe z zlato vlogo gld. 9 —, s trojnim okrovom gld. II.—, s koledarjem in meseč. kazalom gld. 15*-
Remont. iz 14 kar. zlata za gospe gld. 12'--, s trojnim okrovom gld. 18'—.
Anker-remont., zlata, za gospode brez okrova gld. 25'—. s trojnim okrovom gld. 35'—.
Ure z nlhalom po ce-nilniku.
Zakonski prstani, izvirni, iz 14 kar zlata, komad gld. 5-—, masivni gld. 7'—.
Najtežavnejše poprave okraskov in raznih ur se vspre-jemljejo in točno izvršujejo. — Ostanki zlata in srebra 'vsprej-mejo se mesto plačila.
Prečast. duhovščini pošilja brez povzetja; plača po dogovoru.
Ilustr. cenilnlki zastonj in franko.
c. kr. trg. sodno zabeležena tvrdka
na Dunaju I.,
Schottenring 33/c.
Naznanilo preselitve in priporočilo.
Usojam si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najuljudneje javiti, da sem
preselil svoj krojaški obrt na Kongresni trg št. 14, nasproti nunskicerkvi.
Najtopleje zahvaljujoč se cenj. naročnikom za skozi 25 let izkazovano zaupanje se priporočam si. občinstvu, osobito še prečast. duhovščini v naročila za izdelovanje vsakovrstne
duhovniške civilne obleke, talarjev itd.
z zagotovilom, da bi bode vestna skrb z natančnim, zanesljivim delom, dobrim trpežnim blagom in nizkimi cenami vsestransko zadovoljiti.
V Ljubljani, dne 3. marca. 1896.	166 3—2
Anton Meršo\j,
krojaški mojster v Ljubljani.
Friderik Hoffmann,
xirar,
105 24—S
na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
ir žepnih ur ^m
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in hndilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedne v zalogi. Zt£~ Poprave se dobro in solidno IzvrSajejo.
D ii n a j 8 k a b o r a a.
Onč 6. marca.
Skupili državni dolg v notah.....101 gld. 15	kr.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,	10	,
Avstrijska zlata renta 4£......122	„	40	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	40	„
Ogerska zlata renta 4%.......122	„	60	„
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.	25	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	991	„	—	.
Kreditne delnice, 160 gld............380	,	40	.
London vista...........120	„	75	.
Nemški drl. bankovci zalOO m.nem.drž.velj.	59	„	02'/t,
20 mark............11	„	79	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	57	„
Italijanski bankovci . .......42	„	95	„
C. kr. cekini......................5	„	65	„
Dnč 6. marca.
državne srečko 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 <% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6 % ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
i% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „	, južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	, dolenjskih železnic 4%
151 gld. 5!)		
158		—
193		25
99		_
143		50
127		75
107		50
112		—.
98		35
99		25
222		—
166		75
130		50
99	n	50
		
		
Kreditne srečke, 100 gld................200 gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136
Avstrijskega rudečega križa ¡srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........68
St. Genčis srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......56
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	175
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3480
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	463
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	98
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	63
Montanska družba avstr. plan.....85
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	164
Papirnih rubljev 100........128
kr.
60 25
50 75
75 25
12
Nakup in prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju
najmanjšega dobitka. K ■ I a n t n a izvršitev naročil na borsl.
Menjarnlčna delniška družba
„II Ett€ V II"
WollzBile it. 10 Dunaj, liriahilferstraise 74 B.
Pojasnila *£St v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh,
potem o kuranih vrednostih vaeh ¿pekulaofjskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovan]! pri popolni varnosti ¡4 naloženih fC 1 nvn i o.