3. štev.
V Kranju, dne 18. januarja 1913.
Leto I.
Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Bolne gosi.
m.
Nekatere dame ne morejo izhajati brez kolonjske vode in nekateri dunajski visoki krogi ne morejo živeti, če nimajo koga, da ga protežirajo. Kdo da je ravno protežiranec, in ali mu je protekcija ljuba ali ne — to je postranska stvar. Danes protežirajo papeža in katoličanstvo, jutri se vnemajo za sultana in mohamedanstvo.
Katoliški škof v Draču je vložil prošnjo pri ruskem carju, pri srbskem in grškem kralju, da bi se s svojimi ovčicami smel priklopih pravoslavni Srbiji ali urni gori in se ločiti od albanskih mo-hamedanskih sobratov. Domnevati bi bilo, da bo Avstrija podpirala to prošnjo z vsemi močmi.
Ali diplomacija ima včasih nerazumljiva pota, in najbolj katoliška država v Evropi brani katoliškemu škofu ločiti se od mohamedancev in pridružiti se kristjanom!
Naš nesrečni zunanji minister Goluchowski |n italijanski minister Tittoni sta sklenila na svojem sestanku v Opatiji neko španovijo negativnega obsega. Nam je na tem, da Italija ne pride na albansko obal, in Italiji je na tem, da isto zabrani nam.
Zato sta se oba ministra dogovorila, da če se Turčiji kaj primeri, mora postati Albanija avtonomna in se ne sme nobena sosednjih držav polastiti kake albanske luke.
Namen je jasen in razumljiv, sredstvo pa
slabo.
Avtonomna ali samostojna Albanija je mrtvo rojeno dete, nekak nepridiprav cele Evrope. Če pri določitvi albanskih mej odjemo Srbom nekaj zemlje, napravimo Srbom kot mlademu, po življenju hrepenečemu narodu škodo, Albaniji pa ne koristimo prav nič. Za ustanovitev samostojnega državnega življenja v Albaniji bi bilo potrebno, da se iztrebijo zasute luke, zidajo dragi pomoli, gradijo ceste, mostovi, železnice, šole, kasarne, uradna Poslopja; potrebno bi bilo, da se posušijo močvirja, ustanovi redno poljedelstvo, obrt in industrija. Za to bi se potrebovale ogromne svote denarja. In kje so banke, ki bodo investirale milijone
in milijone v albanske čeri? Posamezni albanski rodovi so se dosedaj klali zaradi govedi in koštru-nov, zanaprej pa pride borba za upliv pri vladanju, za upliv pri državnih dohodkih.
Če bi imeli mi opravka s kako drugo državo, ne bo nič nenavadnega, da izbruhnejo v Albaniji nemiri, in da Italija, recimo v svrho varstva plovbe v Jadranskem morju, zasede balkansko obal. In če jo enkrat zasede, jo bo obdržala.
Če pa bi se Albanija razdelila, dobi Črna gora severni del z luko sv. Ivana Meduanskega, Srbi sredino z Dračem, Grki pa Valono.
Sršenovo gnezdo bi bilo razdrto in vsaj ko izumre sedaj živeči rod, bi bilo upati, da bi nove vlade privadile nov zarod na red, na delo, na družinsko in državno življenje. In naša moč v Jadranskem morju bi bila postavljena na mnogo bolj solidno podlago, nego jo nudi samostojna Albanija. Črnagora, Srbija in Grška so vsaka zase in vse skupaj premajhne in prešibke tvorbe, da bi za-mogle resno ogrožati interese države, ki ima petdeset milijonov prebivalcev, dva miljona vojakov in ki ima z ozirom na te sosede veliko premoč na morju.
Nevarnost, da se Italija nastani ob albanski obali, pa bi bila mnogo manjša.
Da Italija ne bo Črni gori vzela nobene luke, za to nam jamči mlada italijanska kraljica, če bi hotela pregnati Srbe od morja, ne dopustila bi tega Rusija, če bi pa hotela vzeti Grkom Volono, bi se oglasila vsa Evropa, ki smatra Grke za paradne otroke celega kontinenta.
Pri tem pa pride še v poštev, koliko sto milijonov bi bili mi prihranili, če bi ne bili prijeli albanskega vprašanja od strani, od katere smo se ga lotili; koliko sto milijonov bi bili prihranili pri trgovini in koliko sto milijonov bi bile vredne simpatije Srbov in drugih balkanskih Slovanov, ki bi jih bili s spretno politiko pridobili brez stroškov in katere smo izgubili, zraven tega pa še žrtvovali milijarde.
Že sedaj je jasno, da se naša španovija, katero je sklenil Goluchovvski s Tittonijem v Opatiji, ni obnesla, in kaj da prinese prihodnjost, kdo bi hotel to danes prorokovati?
Če ni še prepozno, naj se katoliški škof v Draču ne obrača samo v Belgrad in Peterburg, ampak predloži naj svojo peticijo tudi na Dunaju.
Tudi ukrep zunanjega ministrstva, vsled katerega se je poslal konzul Prochaska nazaj v Pri-zren, se nam ne zdi moder in umesten. Ko so prišli med vojno srbski vojaki v Prizren, je nastal takoj spor med srbsko vlado in Prochasko. Ta spor je naznanila srbska vlada na Dunaj in izrekla željo, da naj se Prochaska premesti iz Pri-zrena na drugi kraj.
Nam je nerazumno, da dunajska vlada tej želji ni ustregla. Saj trpe v prvi vrsti koristi avstrijskih državljanov, če naš konzul v Prizrenu nima zaupanja srbske vlade. Tu ne pride prav nič v poštev, ali je Prochaska kaj zagrešil ali ne. Če je dunajska vlada ž njim zadovoljna, naj ga nagradi in pusti avanzirati, ali ne vsiljuje naj ga vladi, ki ga ne mara. Naš prestiž ne zahteva, da nas zastopa v Prizrenu ravno Prochaska, v poštev pride le vprašanje, ali je to za nas koristno.
Naloga konzulova je, da gre na roko našim učenjakom, ki potujejo na Balkan, našim delavcem, ki iščejo tam dela, in posebno našim trgovcem, ki iščejo kupčijskih zvez. In v tem oziru ni vse eno, ali nas zastopa konzul, ki vživa ugled pri vladi in simpatije med prebivalstvom, ali pa konzul, ki ga vlada ne mara in ga mrzi občinstvo, ki nima z vlado drugih stikov nego uradne, ki je socijalno bojkotiran in razun tega še konzul, katerega ime izziva najmučnejše spomine v ljudski duši. Tak konzul ni koristen avstrijskim državljanom, pač pa pride zelo^ v prilog nemški, laški in francoski konkurenci. Čim manj je priljubljen naš konzul v Prizrenu, tem ložje je stališče nemškega laškega in francoskega konzula. Zaradi tega je ukrep našega ministrstva, poslati Prochasko nazaj v Prizren, brezdvomno vzbudil splošno začudenje v vseh diplomatskih krogih — izven naše monarhije. To je bila bolj huzarska nego diplomatska poteza.
Eno svetlo stran pa ima le postopanje naše diplomacije napram Albaniji.
Prvikrat se je naša vlada z vso avtoriteto in z vso odločnostjo, katere je zmožna, izrekla za načelo — avtonomije. Ljudstvo, ki naj po-
PODLI
K.
V. M. Garšin :
Štiri dni.
Še sedaj mi je živo v spominu, kako smo tekli skozi go/.d. Krogle so nam žvižgale okoli ušes in odstreljene veje so padale na tla. Mi pa smo drveli slepo naprej, skozi grmičevje, kojega trnje nam je krvavo ranilo kožo. Vedno več strelov je padalo. Sido rov, mlad vojak 1. stotnije — kako da je k nam prišel, mi je še danes neumljivo — se je vsedel hipno na zemljo ter se oziral molče z velikimi, smrtnoboječimi pogledi po meni. Kri mu je bruhala iz ust. Njegova slika mi je še razločno Pred očmi. Spominjam se tudi, kako sem zagledal v gostem lesovju njega . . . Bil je velik, močan Turek, ali hitel sem brez strahu k njemu, dasiravno sem bil slaboten. Kar poči nekaj nad menoj — po mojem mnenju je frčalo nekaj velikega mimo mene m v ušesih mi je zvonilo in šumelo. ,,Streljal je name," sem si mislil. On pa je hripavo zarjul ter se naslonil s hrbtom na glogovo grmovje. Prav lahko bi bil prišel tudi mimo grmovja, toda brez-miseln samega strahu, je poizkušal, preplezati bodečo ograjo. Sunek je zadoščal, da sem mu izbil Puško, drugi sunek mu je porinil bajonet v telo. Glas, pol tulenja, pol stokanja. Potem smo tekli dalje. Naši so vpili: „Ura"!   so padali,  se zopet
pobirali, streljali in tekli dalje. Spominjam se, da sem tudi jaz oddal par strelov, predno smo zapustili gozd in prišli na planjavo. Klici so postali tulenje in drveli smo naprej. To se pravi, drugi so drveli, kajti jaz sem zaostal. Da, padel sem ter ne več vstal. Pred mojimi očmi je vse zatemnelo, vpitje in streli utihnejo. Nič nisem slišal ter videl nad seboj le neko modrino. Mogoče, da je bilo nebo. Potem pa je izginilo tudi to.
Še nikdar nisem bil v tako čudnem položaju kakor sedaj. Kaj je neki z menoj? Na trebuhu ležim ter vidim pred seboj košček ruševine. Par travnih bilk vidim in mravljo, ki pleza po bilki navzdol. Par suhih trav lanskega leta, to je vse, kar zapazim od sveta. Vidim samo z enim očesom, kajti na drugo ne vidim ničesar, ker ga zakriva neka trda stvar. Mislim, da je suhljad, na kateri leži moja glava. In strašno mi je slabo. Pregibal bi se rad, pa se ne morem. Vzroka vsemu temu pa si ne morem tolmačiti. Tako preide kratek čas. Slišim čričke cvrčati in brenčati čebele. Drugega nič. Končno se mi posreči z nadčloveškim naporom, da si oprostim desno, pod menoj ležečo roko, naslonim se na obe ter poizkušam poklekniti.
Pa oster sunek mi pretrese vse telo, od kolen navzgor, skozi prsa in glavo — in zopet padem, zopet ne čutim ničesar.
In prebudim se. Zdi se mi, da vidim zvezde, ki migljajo tako svetle na temnomodrem bulgar-skem nebu. Dvigniti se hočem, a takoj začutim strašne bolečine, ki mi onemogočajo to namero. Primem se za boleče noge ter si jih otipam. Leva in desna noga je oblita s posušeno krvjo. Kakor hitro si otipam ude, postanejo bolečine neznosnejše. Slične so zobobolu : vedno glodajoč in moreč dušo. V ušesih zvoneče šumenje, glava težka kot svinec, Žalostno izpoznanje se mi zasvetlika: ranjen sem na obeh nogah. Mar so nas premagali Turki ? Saj to ni mogoče, ker naša pozicija je bila dobra. Čujem še zmagonosni „Ura" naših . . . Potem sem bržčas padel. Zdi se mi, da sem na gričku, na katerega nas je peljal nazadnje naš mali polkovnik. Ampak zakaj so me zapustili? Zakaj me niso po-I iskali? Ali me morda niti pogrešili niso? No — jaz menda ne bom edini, ki je tu padel, saj je bilo I čuti tako mnogo strelov. Poizkusiti moram dvigniti ! glavo, da se ozrem, kje da sem. Saj gre tudi že nekoliko bolje, kajti pri prejšnjih poizkusih, da bi se vzravnal, nisem več padel na trebuh, ampak na hrbet. Zato vidim sedaj tudi zvezde na nebu.
Z veliko težkočo dvignem gornji del telesa ter sedem. Težko pojde, ker sta mi prestreljeni obe nogi. Po večkratnih poizkusih in s solzami v očeh se mi vendar posreči obsedeti.
Nad menoj košček temnomodrega neba, na katerem svetlika velika zvezda, obdana od mnogih
stane deležno sadov tega načela, živi sicer izven mej žolto-rmenih kolov; ali načelo je priznano in to priznanje mora imeti posledice. Vlada, ki zago- ; varja v Albaniji avtonomijo in žrtvuje za to načelo milijarde, mora na lastni koži čutiti, da je nesmisel, če doma ščiti z vsemi sredstvi nasprotno načelo, j
Pred tridesetimi leti je služil pri zagrebškem polku lajtnant iz Granice, ki je bil popolnoma pre-pričan, da imajo železnice glavni in izključni namen prevažati vojake, kanone in streljivo; če pre- \ važajo še kaj drugega je to postranskega pomena.
Na stališču tega lajtnanta stoji še danes naša | centralna vlada glede uprave v Bosni.  <^ez tri-deset let že sedimo v Bosni, ali še danes imamo j tam vojaškega guvernerja," še danes vlada v izključno slovanski deželi general z nemškim uradnim jezikom.
Deželna vlada v Sarajevu stoji zopet pred jezikovnim konfliktom, ki izvira iz načela našega I sistema, da je ljudstvo tukaj zaradi vlade i in ne vlada zaradi ljudstva. Bosanski sabor ; se hoče prisiliti, da sprejme jezikovni zakon, ki naj v Bosni in Hercegovini ne ščiti le srbščine, ampak tudi nemščino in mažarščino. Zakaj naj bo-sanski kmet, bosanski obrtnik in delavec sprejemajo nemške in mažarske dopise? Ta spor bo prej- j kone provzročil razpust sabora in posledica bo, da bodo voljeni še bolj radikalni poslanci.
Tu se zopet maščuje nelogičnost našega si- | stema. Ni dosledno anektirati'Slovane in dajati jim j nemško in mažarsko vlado. Ni dosledno, ogrevati se v Albaniji za avtonomijo, doma pa k tlom tiščati j Slovence na Koroškem in Štajerskem, zatirati Srbe in Hrvate v Dalmaciji, Banovini, v Bosniin Banatu.
Zaradi tega mora priti preeobrat v j vladnem sistemu.
Ta preobrat mora priti, prejalislej, ker to zahteva življenska sila in življenska potreba sedmin miljonov Jugoslovanov. Ta življenska sila je močnejša od podedovanih preži-velih sistemov, močnejša od vojaških ali civilnih ordonanc, močnejša od dvornih svetnikov in močnejša celo od — dvornih dam ...
Znamenja na nebu so ugodna za Jugoslovan-sko stremljenje in zato stopamo — preko politike bolnih gosi — samozavestno in polni lepih nad v novo leto!
POLITIČNI PREGLED.
Nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu zavisi j od tega, kako da odgovori Turčija na noto velesil, ki jo dobi turška vlada te dni v roke.  Če ta odgovor ne bo zadovoljiv in če Turčija ne ugodi j nato sledečemu ultimatu Bolgarije, se začne iznova bojni ples, kakor je sklenil bolgarski kronski svet.
Pritožbo,
ki jo je vložil deželni odbornik dr. K. Trillerja v zadevi ljubljanskega občinskega volilnega reda je državno sodišče odbilo. Kakor je znano, je vtihotapila klerikalna stranka več kot 600 okoličanskih l kmetov, ki imajo v ljubljanskem mestnem pome-riju kako parcelo, in vipavskih branjevk, ki hodijo ; v Ljubljano prodajat sadje itd., med ljubljanske I občane in s tem v vrsto ljubljanskih deželnozbor-skih volilcev.
Konferenca hrvaških pravašev
in zastopnikov S. L. S. pod vodstvom dr. Šušter-šiča se je vršila v Opatiji dne 11. t. m. Posvetovali so se o nadaljnem boju proti Čuvaju. Nadalje Se je povdarjalo, da se med pravaši in ogrsko ;
vlado niso vršila nobena pogajanja. Glede obstruk-cije hrvaško-slovenskega kluba v avstrijski zbornici velja še vedno svoječasna izjava dr. Korošca, ki je rekel, da je obstrukcija njegovega kluba začasno samo prekinjena.
O malem finančnem načrtu
obravnavajo zastopniki strank delavne večine v avstrijski zbornici. Namen temu načrtu je pokritje izdatkov, ki so posledica sprejete uradniške pragmatike; morajo pa se tudi s tem vsaj deloma izboljšati neznosne finance dežel. Davek na žganje se zviša od 90 vinarjev na 1 K 40 vin., osebna dohodnina naj se zviša po mnenju poslanske zbornice šele od 10.000 K letnih dohodkov'.  Uvede se samski davek, davek na vžigalice, avtomobile in še nekateri drugi. Toda temu načrtu delajo parlamentarne stranke težkoče.   Poljaki,   ki  konzumirajo j največ žganja, dovolijo zvišani davek na žganje le j pod pogojem, če se zviša vsaj v isti meri davek na pivo; temu seveda nasprotujejo zastopniki de- \ žel, kjer se pije veliko piva. Glede osebne do- 1 hodnine zahteva vlada vpogled v trgovske knjige, j čemur se seveda upirajo zastopniki industrije in obrti. Gosposka zbornica zahteva, da se naj zviša | osebna dohodnina tudi pri nižjih stopnjah, ne šele od 10,000 K naprej.
Še večja je težava, koliko od teh davkov naj dobe dežele. Vlada odstopi zvišani davek na žganje, ne pa zvišane osebne dohodnine, kakor zahtevajo poslanci. Večina zastopnikov zahteva, da se svota, ki jo dobe dežele, razdeli po razmerju prebivalstva, čemur se naravno upirajo Poljaki, ki bodo plačevali pač največ davka na žganje. Mali finančni načrt ima torej še trnjevo pot pred seboj.
Nov stavbeni red
za mesta pripravlja ministrstvo za javna dela, ki je povabilo deželne odbore na sodelovanje.
Avstrija in Slovani.
O avstrijski notranji politiki je razpravljal v Pragi te dni dr. Kramar, naglašajoč, da se je duali-zem preživel in da je treba državo postaviti na federalistično podlago. Slovani ne zahtevamo, da ': postane Avstrija slovanska država, ki bi zatirala i Nemce in Ogre, nasprotno pa mi zahtevamo, naj vendar enkrat preneha nemško in ogrsko zatiranje Slovanov.
Podpora rezervistom.
Ogrski ministrski predsednik Lukacs je izjavil V ogrski zbornici, da se bo ta podpora v najkrajšem času razdelila družinam vpoklicanih rezervistov. Višina podpore se določi z ozirom na poklic, število družine in po draginjskih razmerah v krajih, kjer stalno bivajo rezervisti.
Turčija — Bolgarija.
Konferenca veleposlanikov je odložila za nekaj časa določitev mej novi Albaniji, ker se peča z vprašanjem evropskega miru. Na mirovni konferenci so hoteli balkanski zastopniki pretrgati pogajanja in napovedati Turčiji iznova vojno. Odnehali so le na prigovarjanje velevlasti, ki nameravajo poslati Turčiji noto, v kateri zahtevajo, da naj preda Turčija Odrin Bolgarom, usodo egejskih otokov pa naj prepusti ukrepu velevlasti. V diplomatskih krogih se domneva, da odgovor na to noto ne bo jasen, ampak da bo Turčija pogajanja še nadalje zavlačevala. V slučaju, da da turška vlada na noto nezadovoljiv odgovor in da tudi ne ugodi bolgarskemu ultimatu, ki bo sledil koraku velesil, se začne na Balkanu iznova vojna. Tako je sklenil 16. t. m.
bolgarski kronski svet, ki se je vršil pod predsedstvom kralja Ferdinanda v navzočnosti vrhovnega poveljstva in poveljnikov 4 bolgarskih armad. Vzrok, da se turška vlada ne uda, tiči v notranjih razmerah turške države. V Carigradu se širi med prebivalstvom revolucijonarno gibanje, še bolj pa vre v turški vojski. Na vesti imajo zlasti gibanje med vojaštvom Mladoturki, ki podpihujejo vojake zlasti s tem, češ, da hoče predati vlada ne ver nikom sveto mesto Odrin, kjer leže pokopani slavni sultanovi predniki. Zato je odposlal vojni minister Nazim paša zanesljive čete v Carigrad, druge pa pred Čataldžo.
Rumunija — Bolgarija.
Med obema državama se je doseglo malo zbližanje. Bolgarija odstopi Rumuniji del svojega ozemlja, ne prepusti ji pa mesta Silistre. Pač pa se zaveže, da podere utrdbe te trdnjave. Upajmo, da ne bodo imele izvestne intrige diplomatov uspeha. Sploh so diplomati čudni ljudje. Pravijo, da hočejo ustvariti na Balkanu razmere, ki zagotavljajo trajen mir. Zato hočejo, kakor pravijo, veliko Albanijo, zato naj dobi Rumunija, sam Bog ve zakaj, velik del bolgarskega ozemlja. Če prestavimo ta diplomatski jezik v našo navadno govorico, se to pravi: Na Balkanu moramo ustvariti razmere, s katerimi ne bo noben balkanski narod zadovoljen, da se nudi diplomatom ob vsakem času prilika, se vmešavati v balkanske razmere in sejati nemir.
Demisijoniral je srbski vojni
minister general Bojovič, ker je pri predlogi glede avanzmaja častnikov prišlo do velikega nesporazuma. Naslednik mu je general Božanovič.
Volitev predsednika
francoske republike. 16. jan. se je vršila v Parizu tretja poizkusna volitev predsednika, ki je imela sledeči izid: poljedelski minister Pams 323, ministrski predsednik Poincare 309 glasov. Za končno izvolitev ima torej največ upanja Pams.
Narodno-gospodarstvo.
Poštna hranilnica.
Dne 12. januarja 1913 je minulo 30 let odkar se je ustanovila v Avstriji poštna hranilnica. Ustanovitev tega zavoda je predlagal že začetkom 1. 1871. takratni trgovski minister dr. Albert Schaffle, ki je bil pozneje poslan na Angleško, da prouči tamošnjo poštno hranilnico. Toda vsled slabih gospodarskih razmer se zavod takrat ni ustanovil in je zadeva zaspala do novembra 1879, ko je poslanec Lenz predlagal v državnem zboru ustanovitev iste. Predlogu se v državnem zboru ni delalo ovir, zahtevalo se je le jamstev, da poštna hranilnica ne bode delala prevelike konkurence zasebnim zavodom. Dne 28. maja 1882. se je poštna hranilnica uzakonita in je pričela poslovati dne 12. januarja 1882. Že v prvem letu se je vložilo pri poštni hranilnici nad 8 milijonov hranilnih vlog, ter je dosegel zavod popolen uspeh.
V začetku je bila poštna hranilnica zamišljena samo kot hranilnica, toda že tekom prvega leta, je raztegnila svoj delokrog, na čekovni in nakazni promet. Poslužujoč se pri tem poštnih uradov za sprejemanje in izplačevanje hranilnih vlog, razširila je svoje okrožje po celi prostrani državi in na vsakega posameznika.
malih. Krog mene pa nekaj temnega, visokega. Grmovje je. Zašel sem v goščavo in — niso me našli.
Začutim, kako se mi groze ježe lasje.
Sive sence plešejo krog mene. Velika zvezda otemni, male zvezdice ugašajo. Mesec vzhaja. Kako lepo mora biti sedaj doma!
Tiho stokanje. Ali sem resnično jaz, ki tu leži in stoka? Da, jaz sem, kajti — sam sem. Smrtna tišina naokrog. Vlegel se bom zopet, za-tisnil oči in prosil spanec, da se me usmili . . . Kaj je to tamkaj, kar obseva mesec tako svetlo ? Nekaj temnega, velikega je. Par korakov od mene leži iztegnjeno na tleh. Mesečina igra blesteče reflekse na površini tega predmeta. Kaj je to? Mrlič? Ranjenec? Ah — saj je vseeno— jaz hočem in bom spal . . .
Morda so pa naši ljudje vendar v bližini? Premagani niso, to ni mogoče. Ali zakaj potem ne slišim njih govorice, zakaj ne čujem prasketanja ognja pri stražah?
„Na pomoč! Na pomoč!"
Divji kriki so, ki se mi izvijejo iz prs. Ali nikakega .odgovora. Le strah vzbujajoč odmev se čuje v nočni tišini. Črički pojo neutrudljivo prej-kosiej in sočutno gleda name bledi mesec s svojim okroglim obrazom.
Moj sosed mora biti mrtev, drugače "bi ga bil prebudil moj stok. Pa molči! Bržčas spi tudi
on spanje, iz katerega ni več prebujenja. Ali je sovražnik? Je li kdo naših? Moj Bog! Ali ni to vseeno ? Saj smo v smrti vsi bratje ... In vendar se me polasti usmiljeno spanje ter me odpelje iz doline solza.
Davno sem že prebujen, ali šiloma izkušam obdržati zaprte trepalnice. Bojim se jih odpreti. Čutim, kako peče solnce, omotilo me bo, ako jih odprem, Ah, saj je bolje, da se ne premikam. Včeraj — saj je bilo včeraj — sem bil ranjen, preteklo je gotovo že štiriindvajset ur, koliko jih bo še minilo, predno seme usmili smrt? Bolje, da se ne premaknem. Naj telo nepremično čaka. O, ko bi mogel le preprečiti tudi delovanje možgan; ali nemogoče je. Misli in spomini-drve in hite po glavi. Ko bi bil saj že konec, ko bi saj dolgo ne trpelo! Umrl bom in vse je končano. Kvečjemu, da prineso časopisi kratko notico: „Naši so doživeli ! par neznatnih izgub. Padel je tudi narednik legije i prostovoljcev, Ivanov." Ali ne, rodbinsko ime bodo zamolčali. Mož je padel in kaj zato? Kakor bi bil ! pes, ki je nekje poginil!
Beseda pes mi vzbuja v duši spomin na pre-I teklost. Dolgo je že tega, da vse moje življenje — ! to se pravi oni čas, ko nisem še tu ležal s prestreljenimi nogami — leži daleč za menoj . . . Pohajkoval sem po cesti, dokler mi ni tega zabranila množica ljudi. Stala je ta množica ter zijala na
nekaj belega, krvavega, milo cvilečega. Bil je lep, i majhen psiček; voz cestne železnice ga je povozil, j Živalica je umirala, kakor sedaj jaz. Nek hlapec
se je preril skozi množico, prijel surovo psička ter
ga odnesel. In množica se je razšla.
Ali bo pač kdo mene odnesel? Ne! Umrl bom
ter tu ostal in solnce bo obelilo moje kosti. In i kako božanstveno lepo je življenje! Ravno oni dan, ! ko so povozili psička, sem bil tako srečen, tako j srečen! Ah, moje dekle, moja Maša! Oh, vi spo-i mini, čemu me mučite tako! Ali ne trpim že tako
dovolj? Ah, jad in hrepenenje, najhujša sta vseh
muk!
Vroč dan bo postal. Že sedaj pripeka solnce j neznosno. Odprem oči in vidim v dnevni svetlobi j nad menoj nebo, okrog mene grmičje. In tu je tudi moj sosed. Da, Turek je, mrlič. Kak orjak! Sedaj I ga izpoznam — oni je, ki sem ga jaz. . . Kako i se je le mogel privleči do sem, ranjen kot je bil.
Pred menoj leži človek, ki sem ga ubil. Čemu j sem to storil?
Tu leži mrtev, krvav. Čemu ga je usoda I sem privedla? Kdo je? Od kje pride? Morda je i tudi on zapustil staro mamico kakor jaz. Kako pač j čaka v večernem mraku pred ubožno ilovnato kočo in vzdihuje: „Ali še ne pride moj sin, moj nena-i domestljiv otrok, ki me je preživel, ki je zame \ delal. .. ? Lačna sem, kje ostaja, da zasluži zame i kruh!"
Več kakor 700 nabiralnic sprejema v vseh delih naše države vplačila in oddaja ista zopet svojemu namenu. Pri tem pa se računoimetniki bolj in bolj poslužujejo nakaznega prometa, in je bilo v letu 1911 46°/0 vseh izplačil vravnanih potom vzajemnih nakazov.
Izredno naraščanje prometa je razvidno iz tega, da je imel zavod leta 1902 skupno v vseh oddelkih še 6-2 milijard kron vlog, leta 1912 pa že 16-5 milijard, ter se je pomnožil v 10 letih za skoro 168 %. Čekovnega in nakaznega prometa poslužuje se nad 116.000 oseb in zavodov.
Tudi državne blagajne se vedno bolj priklop-ljajo poštno-hranilničnemu prometu, ter se s tem dosega znatno znižanje upravnih stroškov.
Nakazni promet se je povečal tudi s tem, da je stopila poštna hranilnica v zvezo s posestrin-skima zavodoma na Ogrskem in v Bosni, ter je znašal promet s tema zavodoma v pretečenem letu 247'8 oziroma 145 milijonov kron. Vrhutega ima poštna hranilnica velik žiro^promet s poštno-hranilnimi uradi v Nemčiji in v Švici in z večjimi bankami v Nemčiji, Italiji, na Francoskem in Ho-landskem.
V zadnjem času je delovala poštna hranilnica posebno pri oddaji državnih rent, ter ji je kot vo-dlinemu zavodu večjega bančnega konzorcija, pripadlo mnogo novih in važnih nalog. C—.
6. Za konje določeni trgovski in gostilniški hlevi, v katerih so bili o členu 5. označeni konji vhlevljeni, morajo se po njih odstranitvi vsikdar takoj primerno osnažiti.
7. Prestopki tega razglasa, ki stopi takoj v veljavo, kaznovali se bodo po kazenskih določilih zgoraj navedenega zakona.
Za konjerejce in kupčevalce s konji.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko objavlja z razglasom z dne 8. januarja 1913. 1., štev. 27.132 sledeče:
Da se kolikor mogoče zabrani razširjanje nalezljivih bolezni med konji vsled trgovinskega prometa s temi živalmi, ukazuje deželna vlada na podstavi § 10., občnega zakona o živinskih kugah z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. štev. 178, dotlej, dokler se ne ukaže drugače, sledeče:
1. Trgovinski promet s konji se sme, ne krateč obrtnih predpisov, vršiti le na sejmih in v takih za konje določenih trgovskih hlevih, ki se od političnega okrajnega oblastva spoznajo v veteri-narno- in zdravstveno-policijskem oziru v to sposobnim.
Trgovske konjske hleve imajo živinozdrav-niki nadzorovati in pregledovati.
2. Prepovedano je goniti konje od kraja do kraja in od hiše do hiše z namenom te prodati, istotako prirejati zakotne konjske sejme.
3. Kdor trguje s konji, mora voditi glede nakupa in prodaje konj natančne zapisnike, iz katerih je razvideti
a) ime in bivališče prejšnjega konjskega posestnika ;
b) dan nakupa;
c) zaznamke živinskega potnega lista in sicer natančni popis konja (starost, spol, visokost, barva, posebne znake, morebitne nenormalnosti);
d) dan prodaje in dan odpeljave konja iz trgovinskega hleva;
e) ime in bivališče kupca.
Ti zaznamki se morajo uradnim živinozdrav-nikom na zahtevo vsak čas pokazati.
4. Na Kranjskem je prepovedano konje, na-menje za trgovski promet in za zakol goniti, na večje daljave. Označene konje se sme goniti le v istem okraju in iz enega okraja v sosedni okraj, drugače le po železnici prepeljavati.
Mesto Ljubljana se smatra kakor v okraju Ljubljana okolica ležeče.
5. Na sejmih, gostilniških hlevih itd. morajo se za zakol namenjeni, kakor tudi konji ciganov, ločiti od drugih konj.
Tržne cene
na tedenskem semnju v Kranju, dne 7. jan. 1912: Pšenica        100 kg.........K 24"—
RŽ „     n.........n      23 -
Ječmen „   „.........„   20"—
Oves „   „.........„ 22-50
Koruza „   „.........„   22*—
Ajda „   „.........„   24 —
Proso „   „   ....... . „   21*—
Deteljno seme „   „.........„ 170480
Fižol ribničan  „   „.........„   25'—
Fižol koks      „   „.........„   30"—
Grah „   „.........„   48 —
Leča „   „........ . „ 48-—
Pšeno „   „....... . . „   30-—
Ješprenj „   „......■. . . „ 28"—
Krompir „   „........„ 6'20
Mleko 1 /..............„ —-20
Surovo maslo 1 kg.........„ 3-50
Maslo 1  „ .........„     3-—
Govedina I.     1  „ .........„ L80
Govedina II.    1  „ .........„ 172
Teletna I.       1  „ .........„ 2"—
Teletna II.      1  „......... ,„ L80
Svinjina I.       1  „ .........„     2"—
Svinjina II.      1 . „ .........„ 1'80
Prekajena svinjina I. 1 kg......„ 2'20
Prekajena svinjina II. 1 ....... „     2-—
Slanina I. 1 „......„ 2.—
Slanina II. 1 „......„ L70
Jajca  6 kom.............„   —'40
Na tedenski semenj v Kranju, dne 13. jan. 1913 se je prignalo: 73 glav domače govedi, 3 teleta, 73 domačih prešičev. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 40 glav domače govedi, 73 prešičev. — Cena od kg žive teže: za pitane vole 88 vin., za sredje pitane vole 82—84 vin., za nič pitane vole 74—76 vin., za teleta 1 K, za pitane prašiče 1 K 16 vin.
Z ozirom na sedanje stanje kuge na gobcu in parkljih na Koroškem je c. kr. deželna vlada na Koroškem razveljavila ukazane splošne in posebne omejitve glede živinskega prometa na Koroškem. Sedaj je torej zopet dovoljen uvoz žive parkljate živine iz Koroške na Kranjsko, izjemoma iz onih okuženih krajev, ki stoje pod splošnimi omejitvami glede prometa.
DOPISI.
Novice iz Škofje Loke.
Občni zbor Sokola se je vršil v nedeljo, 12. t. m. Vsa poročila br. činovnikov so bila z odobrenjem sprejeta. Novi odbor je bil izvoljen z vzklikom in se je sestavil tako-le: starosta br. Avgust Nadilo, podstarosta br. Franc Dolenc, načelnik br. Janko Potočnik, tajnik br. Joško Ziherl, blagajnik br. Ivan Ziherl, knjižničar, arhivar in gospodar br. Tomo Jerala; ostali odborniki so bratje: Jernej Černivec, Josip Deisinger, Slavko Flis in Ignac Plantarič, namestnika brata Anton Komatar in Ant. Perinič. Za praporščaka je izvoljen br. Ig. Plantarič, namestnik br. Ivan Lipah. — Novemu odboru želimo, da bi z vso unemo in uspešno deloval v letošnjem jubilejnem letu slovenskega Sokolstva!
In jaz? Ah, tudi moja mamica čaka, čaka na povratek svojega edinega ... Kako rad bi menjal ž njim, z mojim sovražnikom, ki ima že za seboj bridkost. Srečen je, ničesar ne sliši, ne čuti nikakih bolečin, ne morečega hrepenenja, ne žeje ... Usmiljeni bajonet mu je prebodel srce. Da, ono lužo lužo strjene krvi imam zagovarjati jaz.
Ali sem res kriv? Saj nisem hotel njegove smrti! Saj nisem želel nikomur slabega, ko sem šel v vojno. Premoten po ideji sem šel in krogljam izpostavil prsi. Da bom rabil tudi sam morilno orožje, mi ni prišlo v moji navdušenosti na um. Sobratom sem hotel pomagati v stiski. In šel sem.
In kaj sedaj ? Kaj sem storil velikega, junaškega? Kako žalostno se manjša malik pred menoj. O, jaz neumnež, neumnež! In tu nesrečni felah — egiptsko uniformo nosi — kaj je zakrivil on? Predno se jih je nabasalo kakor slanike na ladije ter spravilo v Carigrad — ni čul ne o Bulgariji, ne o Rusiji. Zaukazalo se mu je in šel je. Ako bi se bil protivil, bi ga bili tepli s palicami in paša bi ga bil ustrelil s samokresom. V dolgih, trudapolnih hojah je šel od Štambula na bojišče. Napadli smo sovražnika, ne da bi se bali njegovih patentiranih Pibodi- in Martini - pušk, zasledovali smo ga, dokler ga nismo napodili v beg. in ko
je ta mož skočil v stran, da bi ušel, je prišel mal slaboten Rus, katerega bi bil lahko z udarcem mogočne pesti pobil na tla ter mu zabodel bajonet v srce.
Kako je zaslužil to usodo?
In kaj. sem zakrivil jaz, ki me je usoda porabila kot orodje, da mu prinesem smrt? Zakaj me muči sedaj tako neznansko žeja ? Žeja! Ah, kdo si more predstavjati, kaj pomenja ta beseda? Še ko smo v grozoviti hitrosti hodili dnevnih 50 vrst sem, nisem čutil to, kar čutim sedaj. Ah, ko bi hotel saj kdo priti!
Moj Bog! Tamkaj v veliki steklenici, ki jo ima okoli sebe, bo voda! Privlečti se moram tja, veljaj karkoli!
In poizkusim to strašno potovanje! Nogi vlačim na tleh za seboj, pomagajoč si s slabotnimi rokami naprej. Do mrliča je dva metra in meni se zdi, da je razdalja večja nego 10 vrst. In grlo žge in tli kot ogenj.
Priplazim se do njega. Vsak gib telesa mi napravlja strašne muke. Jaz upijem, upijem, tulim bolečin, ali plazim se, plazim dalje. In končno do-spem. Tu je steklenica in notri je voda! Mnogo vode! Steklenica je nad polovico polna. O, voda mi bo zadostovala dolgo — do smrti!   Konec prih.
Cirilmetodova moška in ženska podružnica pod vodstvom nje delavnega prvomest-nika Slavkota Flisa je v preteklem letu 1912 dosegla lepe uspehe. Nabrala je in družbenemu vodstvu v Ljubljani nakazala sledeče zneske: Članarina 76 K 40 v.; darila 38 neimenovanih 90 K 45 vin.; cvetlična dneva 14. in 15. septembra 1912, po odbitku stroškov 370 K 77 v.; škofjeloški lovci 20 K; odkupnina božičnih in novoletnih daril 52 K; nabiralniki gostiln Josipa Deisingerja, Antona Homana, Marije Dolinarjeve, Otona Guzelja in kavarne Ig. Plantariča 14 K 76 v., vkup624K38v. Podružnica šteje 90 članov.
Mestna občina si je letos pomagala iz svojih denarnih zadreg s tem, da je vpeljala nove doklade na pivo in žganje ter da je povišala klav-nično pristojbino. Lepo novoletno darilo našim že itak z raznimi davščinami preobremenjenim gostilničarjem in mesarjem! Poleg tega pa naša občina z vso natančnostjo in strogostjo pazi na to, da gostilniški in kavarnarski prostori niso odprti čez policijsko uro, ki se je itak znatno skrajšala. Oni tujci, ki se pripeljejo z zadnjim večernim vlakom in dospo v naše mesto ob poldvanajstih, dostikrat ne vedo, kje iskati prenočišča, ker je vse zaprto, kakor v kaki najzadnji hribovski vasi. Vendar ne menijo naši klerikalni mestni možje s takimi prestrogimi določbami še pospeševati tujski promet, ki bi ga bilo treba pri nas šele razviti! Le tako naprej, pa bodete želi hvaležnost svojih volilcev!
Pogovor:
Miha: Kar kar
oseba"
Janez: Mož pač meni, da na ta način najbolje prikrije vse svoje nerodnosti, ko pripoveduje, da je „uradna oseba" tudi takrat, kadar v gostilni deli klofute, mesto da bi „reševal" akte na rotovžu! Miha:   Beži, beži. K Puštalskemu županu naj bi
rajši šel v šolo. Janez: To pravim tudi jaz. Saj vsi vemo, kako se Luka igra z našimi mestnimi odborniki. Prav tako, kakor mačka z mišmi. Naj ga pa naženejo, če se jim zdi presiten. Kaj ? Ali ne veš, da je Luka zvit. O, vem, vem. Še Šinkovec ga ima v želodcu, ker ga pri zadnjih volitvah ni mogel pognati z županstva!
skrbi me za našega podžupana, od-mu roji po glavi, da je postal „uradna
Miha: Janez: Miha: Janez:
Jeseniške novice.
Zopet imamo napreden list. Ta vesela novica se je hitro razširila po Jesenicah, in ni čuda. Koliko raznih zanimivih stvari je utonilo v morju pozabljivosti. Koliko terorizma in šikan od strani Čebulj-Skubiceve klike smo naprednjaki molče potrpeli; ali vsake stvari je enkrat konec in tako tudi naše potrpežljivosti. Zato pa bomo sedaj brez pardona vse lepe čednosti naših klerikalcev v „Savo" vrgli. Dolžnost vseh naprednih Jeseničanov pa je, da se naročijo na „Savo" ter je tudi krepko razširjajo.
Teorija in praksa. Kdor čita „Domoljuba" ali čuje škofov pastirski list, gotovo misli da so klerikalci največji prijatelji bednega in revnega ljudstva in največji sovražniki alkohola. To pa samo takrat, kadar se s to teorijo lopne po naprednih gostilničarjih. V nasprotnem slučaju pa so klerikalci ptiči, da malo takih. Na Savi polog Katoliškega doma imajo svoj konzum, kjer se iztoči toliko alkoholne pijače, da bi lahko gnala največjo turbino v tovarni. Zato pa se tudi večer za večerom ponavljajo žalostni prizori, da potrte matere z jokajočo deco spravljajo pijane očete domov. Pa kaj je mar junakom svete vojske beda delavcev! Da je le beznica vedno polna! Tako se tudi zgodi, da se pozno v noč, ko že vse počiva, razlega iz klerikalnega konzuma še vedno divje rjovenje, kjer zapeljana mladina popiva. Tu bi imel pač ljubljanski škof in fajmošter Kalan mnogo hvaležnega dela in še celo dr. Kreku bi mnogo ostalo.
Jeseniški policaji vtaknejo svoj nos v vsako stvar, tam kjer bi bili potrebni, jih pa zaman iščeš. Okrog katoliškega doma se vsak večer pretepajo katoliški Orli in sicer kar z bikovkami in drugim takim lepim orožjem, tako da skoraj ni varno iti ponoči skozi takozvano Novo vas. Oko postave seveda ne vidi teh sadov lepe vzgoje. Če pa napredni gostilničar ne zapre svojih prostorov točno ob določeni uri, ima pa takoj kazen in preiskavo na glavi.
Deveti ples Jeseniškega „Sokola", ki se je vršil 5. januarja, je bil, kakor vedno, tudi letos dobro obiskan in ni čuda. Saj so Sokolske prireditve na glasu kot najbolj impozantne. Da je tudi letošnja predpustna veselica uspela nad vse pričakovanje dobro, je gotovo ne mala zasluga vrlih narodnih gospe in gospodičen, za kar naj jim bode izrečena na tem mestu iskrena zahvala. Na zdar!
Politično napredno društvo, za Jesenice in okolico spi spanje pravičnega. Vzdramite se! Kdor hoče imeti mir, naj bode pripravljen na boj. Ni dovolj, da se društvo ustanovi, treba je, da isto tudi deluje. Potrebe je pač več kot dovolj.
Jeseničan.
Sovodenj. Občinski odbor občine Oselica je j svoječasno na uradni pritisk izvolil občinski posredovalni urad, ki naj bi po mnenju deželnega I odbora osrečeval krnetsko prebivalstvo raztresene osliške občine. Ker pa je sedaj izšla razsodba, da občine niso vezane ustanavljati občinskih posredovalnih uradov, je tukajšnji občinski odbor svoj i prvotni sklep razveljavil in poslal famozni občinski j posredovalni urad med staro šaro, kamor edino i spada. — Dne 6. januarja t. 1. smo imeli v tukajšnji občini požar. Na svislih gostilničarke Marije Pivk v Podgori je nastal na dosedaj neznan način ogenj, ki je v kratkem času vpepelil streho na hiši, na j gospodarskem poslopju, shrambo za seno, večjo množino krme in več gospodarskega orodja.  Po- j žarna bramba iz Gorenje vasi je zabranila, da se ni ogenj razširil tudi v spodnje hišne prostore. ; Skupna škoda se ceni na 10.000 kron. Pivk je bila zavarovana pri banki „Slaviji" za 2400 kron,
Občni zbor telovadnega društva „Sokol" z ženskim oddelkom v Kranju, dne 4. jan. 1913.
Dalje.
Poročilo blagajnika  poda br. Ivan Jagodic: i V pretečenem letu je imelo naše društvo K 6147'51 denarnega prometa.   Skupnih dohodkov je bilo K 3370-20 in stroškov K 2777-31, torej prebitka j K 592"89. S tem prebitkom in prebitkom prejšnjega j leta smo plačali na račun dolga 700 K. Br. Berti j Pučnik poroča, da sta z br. Ivanom Mešekom pregledala vse račune, jih našla v redu in popolnem soglasju. Predlaga, da se da br. blagajniku Jagodicu ! absolutorij s pohvalo. Z odobravanjem sprejeto!
Br. načelnik Fran Ažman poroča: Bratje! Podati mi je poročilo načelnika o našem delovanju i v minolem poslovnem letu!  V letu 1912 je šel | mimo nas velik trenotek! Minulo je pol stoletja obstoja one velike ideje, ki druži tisoče 1 in tisoče Slovanov v eno celoto, one misli, ki je tudi vas, bratje, združila na današnjem občnem zboru. Junija meseca slavili smo v Pragi 501etnico slovanskega Sokolstva.  Vsi slovanski narodi so bili zastopani in iz boja za prvenstvo teh vrst je izšel zmagovalec — Slovenec, brat Stane Vidmar! In čuli so se posamezni glasovi — Slo-venec je nadkrilil Čeha! Bratje! Vsi, ki ste bili priča teh velikih praških dni, ste občutili, kako globoko je zajedeno v dušo vsakega Čeha pojmovanje sokolske misli! In zaboleti Vas je moralo srce, kakor je zabolelo mene, ko sem pomislil na razmere v svoji domovini!  Sram me je bilo povedati, da •razlikujemo pri nas brate gospode in nižje brate Sokole — po imenu in kroju. — Nas je Slovencev mnogo, toda pravega pojmovanja te svete naše ideje ne najdemo skoro nikjer! In če ostanem pri razmerah v našem mestu, ni mi treba tega še enkrat povdarjati! Poglejte število članov našega Sokola in poštejte potem tu navzoče — imeti boste jasen dokaz mojih besedi.  O zanima- 1 nju za Sokolstvo pri nas ne moremo govoriti! \ Zato so uspehi, ki smo jih dosegli, zadovoljivi, četudi so po večini delo nekaterih posameznikov. Zahvalo moram izreči na tem mestu v prvi vrsti \ vaditeljskemu zboru, ki mi je požrtvovalno stal na strani. Štel je začetkom poslovnega leta poleg načelnika 4 vaditelje in 2 vaditeljska pomočnika. Sedaj pa šteje z načelnikom vred 7 vaditeljev, 1 vad. pomočnika in 2 vad. pripravnika. Skupni telovadni obisk članstva znaša 2288 v J40 telovadnih urah, povprečno na uro 16 bratov. Ženski oddelek izkazuje 1062 telovadk  v 100 telovadnih urah, povprečno na uro 11 sester. Razveseljiv je napredek ženskega oddelka od leta 1911., ko je celoleten telovadni obisk znašal skupno 392 sester, toraj za 634 manj, kot letos. Z mesecem oktobrom se je ustanovila zopet vrsta starejših bratov, ki je v treh mesecih svojega obstoja dosegla 213 telovadcev y 23 telovadnih urah, povprek na uro torej 10. 15. septembra je začel telovaditi iznova trgovsko-obrtni naraščaj. Imel je 14 telovadnih ur s skup- ! nim obiskom 125, na uro povprečno 9. V vrstah telovadcev smo imeli poleg večine Slovencev 2 brata Čeha, 3 Hrvate in 1 Srba iz kraljevine. Kronika naših javnih nastopov se začne z žalostnim j dnevom. Dne 14. januarja zapustil je črno ovit prapor svoj dom, da spremi k zadnjemu počitku ; br. starosta Kunstelja v Radovljici. Pogreba se je \ udeležilo 8 bratov. Dne 23. marca se je vršil prvi društveni telovadni nastop v korist izletnemu skladu, j Nastopili so člani in članice s prostimi vajami in na orodju. Dne 8. aprila:  Poldnevni peš-izlet \ čez Gorice v Tržič. Udeležba 30 bratov v kroju, i 2. majnika se je vršil od kranjskega občinstva I jako slabo obiskan drugi notranji nastop z prostimi i vajami, rajalnimi vajami članic, 3 vrstami na orodju in alegorično skupino.  19. majnika se je vršil župni peš-izlet v Begunje, kjer sev je vršila popoldne telovadba vseh društev G. S. Ž. Člani so nastopili pri ljubljanskih prostih in na orodju, sestre : telovadke z^ praškimi prostimi vajami. Župnega zleta G. S. Ž. 16. junija se je udeležilo Obratov j s praporom. Sodelovali so pri tekmi kot sodniki, | pri javni telovadbi pa nastopili kot vzorna vrsta, j 26. junija se je odpeljalo 22 članov v kroju in 4 sestre telovadke k slavju 501etnice slovanskega ; sokolstva. O lepoti naše zlate Prage tu govoriti, !
ni mesto in čas ne dovoljuje, da bi odnehal od suhoparnih dejstev in govoril o veličastnih spominih tega slavja slovanskega bratstva. Kdor tega ni videl, si tudi ne more predstavljati in ne more navdušiti tako, kot smo se navdušili mi, ki smo bili priče tega zgodovinskega dogodka. Pri tekmi slovanske sokolske zveze je bilo zastopano naše društvo po br. vad. Evgenu Sajovicu kot sodniku in 6 bratih tekmovalcih, ki so nastopili v vstah gor. sok. župe. Trenirali smo skupno v Kranju in kdor ve, kako malo časa, bo rad priznal, da so uspehi lepi, nobeden pa ne more tajiti, da je šest tekmovalcev za tako društvo, kot je Kranj mnogo in da smo bili na praškem zletu zastopani častno. Bodi izrečena na tem mestu zahvala onim, ki so darovali za izletni sklad vad. zbora, iz katerega je ta kril [stroške za izlet. 15. avgusta se je vršil župni zlet na Bledu, ki smo ga želeli toliko časa in končno dočakali. Največ priprav se je vodilo v Kranju, zato pa je bil manj posrečen naš telovadni nastop. Nastopilo nas je v kroju okrog 40 bratov, pri prostih vajah 24, in določene so bile 4 orodne vste in 1 vzorna. Slednja sploh ni nastopila, orodne samo tri na čemur nosi vzrok tehnično vodstvo. Članice so nastopile s prostimi in rajalnimi vajami. Splošni uspeh je bil zadovoljiv, podrobnosti pa pustim v nemar, da ne bom kvaril dobrega utiša. 8. septembra smo zaključili vrsto telovadnih nastopov z običajnim telovadnim nastopom na letnem telovadišču. Udeležbe od strani meščanstva skoro nobene, nastop pa jako zadovoljiv. Nastopilo je 24 telovadcev in 12 telovadk z prostimi vajami, orodno telovadbo in 3 skupinami. 15. istega meseca se je udeležilo 10 bratov v kroju nastopa Škofjeloškega Sokola in so nastopili pri prostih vajah in z eno orodno vrsto. Poleg gori imenovanih nastopov udeležilo se je društvo s praporom pogreba pesnika Antona Aškerca, človeka, ki je pokazal globokeje pojmovanje sokolstva, kot marsikdo izmed sokolov. Tudi zadnji naš nastop je bila žalostna pot, zopet je plapolal flor na praporu — spremljali smo br. Vilfana iz Radovljice k zadnjemu počitku. Bilo je to 11. grudna in obenem zadnji naš javen nastop v minolem letu. Tako je vilo naše delovanje na zunaj v minulem letu, nadel sem suha dejstva, da ložje in pravičnejše so-bite. Vodil je to delo vaditeljski zbor, ki je imel tekom leta 15 sej in nad 10 vaditeljskih sestankov. Poleg glavne naloge, vodstvo telovadbe, je storil mnogo na ureditvi naše organizacije. Izdelal je vzorni poslovnik vaditeljskega zbora, poslovnik javnih nastopov, domači red, izletni red in poslovnik o pogrebih. Nabavil si je potrebam moderne telovadnice odgovarjajočo domačo lekarno, reno-viral skoro vse orodje in garderobo in na to sestavil natančni inventar našega premoženjskega stanja. Pomanjkljiv je inventar edino z ozirom na knjižnico. Pri drugih stvareh smo pa sestavili natančni inventar (ga prečita br. Benedik), katerega skupna dejanska vrednost znaša K 3965'70. Segali smo torej skoro izven delokroga, ali upam, da ne bo nihče zameril, če smo izvršili delo, ki bi že zdavnaj imelo biti narejeno. Naši načrti so odkriti in naši računi jasni. Mi hočemo v bodočnost!
Po kratkem pozivu na brate člane, da naj se v jubilejnem letu 1913 še bolj zavedajo svojih dolžnosti, sklene brat načelnik svoje poročilo.
Konec prih.
DNEVNE VESTI.
Našim naročnikom.
Današnjo številko „Save" pošljemo še vsem onim, katerim smo jo dosedaj pošiljali in ki nam lista niso vrnili. Prihodnjo številko bomo pa vsakemu ustavili, ki ni še poravnal naročnine. Zopet pa apeliramo na naše vrle Gorenjce, da se po možnosti naroče na „Savo". Saj sami občutijo potrebo neodvisnega političnega in gospodarskega lista, ki se ne boji nasprotnikov. In tak list je „Sava. Zatorej se naročajte na list in agitirajte za „Savo" povsod, kamor pridete!
Kavalir. Deželni odbornik dr. Zaje ima referat o učiteljskih draginjskih dokladah. Ko se je zazvedelo, da so procenti za posameznike že določeni, podal se je ta ali oni Slomškar na deželni plačilni urad poizvedovat, kako so ga' oblagodarili. Marsikaka Slomškarica ni bila zadovoljna. Pritožila se je pri dr. Zajcu. In glej čuda! Če je bila Slomškarica fletna punca, našla je takoj milost v dr. Zajcevih očeh, in par dni kasneje pa nakazan višji znesek. Ni napačna ideja, uganjati kavalirstvo na deželne stroške. Znat' se mora, kaj ne dr. Zaje ?
Zapravljivost ali kali? 25"/,) draginjsko do-klado je dobila tudi neka bivša učiteljica v Šmart-nem. Ta se je že septembra preselila na boljšo službo v Trst. Pa ne, da jo je nagradil deželni odbor za prirejanje tercijalskih sestankov po raznih hišah?
f Olga dr. Šavnikova. ... In bela žena smrt, nas je zopet posetila v Kranju in iztrgala iz na-
I ročja rodbine gospo Olgo dr. Šavnikovo, soprogo tukajšnjega velečislanega okrajnega višjega
: zdravnika g. dr. Edvarda Šavnika. Bila je hčerka svoječasnega sanitetnega svetnika gosp. Ignacija Mallvja. Žnjo izgubi ugledna rodbina skrbno in
j nad vse dobro mater, Kranjci pa ljubeznjivo dru-žabnico, katero bomo vedno ohranili v blagem in nepozabnem spominu! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Naj počiva v miru blaga žena!
Konferenca. Dne 25. t. m. ob pol 11. uri se sestane v Kranju vse dafinitivno učiteljstvo k vo-litvi dveh zastopnikov in dveh namestnikov v c. kr.
j okrajni šolski svet za dobo 6 let.
Moški zbor „Narodne čitalnice" v Kranju ima danes ob 8. uri zvečer pevsko vajo za na-
i grobnico, katera se zapoje pokojni gosp. Olgi dr. Šavnikovi. P. n. gg. pevci se uljudno vabijo, da se vaje točno in zanesljivo udeleže
Narodna čitalnica v Kranju naznanja, da je preložila plesni venček, ki bi se bil imel vršiti da-
! nes zvečer, na prihodnjo soboto, dne 25. t. m.
Koncesija za obrtno instaliranje električnih hišnih napeljav (napeljave pa razsvetljavo, nape-
| ljava nemočnih tokov, domači telefoni in napeljave za zvonce) je c. kr. deželna vlada podelila gosp. Franc Tavčarju v Kranju.
Lovske karte. Ker se je zadnji čas pripetilo več slučajev nerednosti pri izvrševanju lovskih pravic, je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju odredilo, da mora vsak, (izvzemši lastnika lova) ki prosi za podelitev lovske karte, doprinesti dokaz od lastnika, oziroma najemnika lova, da mu je dovoljeno loviti v njegovem okolišču. Za podelitev
. lovskih kart za zapriseženo nadzorovalno osobje
i mora pa vedno le lastnik, oziroma najemnik lova sam prositi, ne pa morda lovec.
Služba okrajne babice. V mestu Kranju je
[ namestiti takoj službo okrajne babice z letno na-glado 160 K. Prošnje, opremljene z rojstnim listom, z nravstvenim in z uradno zdravniškim spričevalom ter z diplomo, so vpložiti do 10. februarja 1913. 1.
i pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju.
Zaupnikom za priprave k priredbi osebne , dohodnine za kranjski cenilni okraj je deželni odbor imenoval: Janeza Gantar, posestnika v Malen-skem Vrhu, Ivana Kumer, posestnika in gostilničarja v Kranju, Lovra Košir, posestnika v Tene-tišah, Mateja Triler, posestnika v Beštru in Janeza Lotriča, župana in trgovca v Železnikih.
Vojaški taksi zavezane osebe se imajo zgla-
! siti do konca tega meseca pri županstvu svojega bivališča. Opozarja se vse one, ki se še niso zgla-
j sili, da to takoj store, sicer bi jih zadela občutna
: kazen.
Gospodarske posledice vojne je bilo naslov predavanju g. Rudolfa Šega, katerega sta priredili v soboto, dne 11. t. m. „Narodna čitalnica" in po-; družnica „Merkurja". Predavatelj se je bavil pred-j vsem o varnosti hranilnih vlog v naših posojilnicah, hranilnicah in drugih denarnih zavodih v slučaju i vojne. Predavanje je bilo dobro obiskano in je dokazalo, da je naše občinstvo dovzetno za podobna aktualna in gospodarska predavanja.
Podpore v slučaju vojaških vaj. Kakor znano dobe družine onih rezervistov, ki so bili poklicani v dejansko vojno službo, od države podporo. V nujnih slučajih sme tudi občina izplačati predplačila podpor onim, zelo' potrebnim svojcem, katerih vzdrževatelj je bil poklican v dejansko vojno službo.
V področje županstev pa spada, da gledajo na to, J da bo teh podpor deležen vsak, ki ima pravico do ; njih, in sicer so to svojci tudi onega moštva re-l zerve in nadomestne rezerve, ki so bili poklicani
V sedanjo izjemno vojaško službo in pa svojci ■ onih nadomestnih rezervistov letnika 1912., ki se ■■ po desettedenskem vojaškem izvežbanju niso odpustili iz vojaške službe. — Vsaka teh družin, ki
! je podpore potrebna, naj se takoj zglasi pri svojem županu.
Babiški učni tečaj. Na c. kr. šoli za babice v Ljubljani se prične s 1. sušcem 1913. 1., učni tečaj za babice z nemškim učnim jezikom. Pouk je brezplačen. V tečaj se sprejmejo neomožene ženske. . ki so stare najmanj 24 let, druge pa, ki niso pre-J koračile 40 let ter so vešče nemškega jezika v go-I voru in pisavi. Za obisk tečaja so za revne dolo-| čene tudi štiri ustanove po 105 K s povračilom potnih stroškov. Prošnje, katerim je priložiti rojstni, poročni, oziroma pri vdovah smrtni list umrlega moža, nravstveno izpričevalo, izpričevalo o stavlje-| nih kozah in po uradnem zdravniku izdano zdrav-! niško izpričevalo je vložiti najpozneje do 10. sve-j čana t. 1. pri pristojni politični oblasti; za one, ki i prosijo za podelitev ustanove, druge obiskovalke [ tečaja pa se morajo 28. svečana osebno zglasiti pri ravnateljstvu c. kr. habiške šole v Ljubljani in J seboj prinesti zgoraj označene izkaze.
Umrla je gospodična Ivanka Bertoncelj poštna ' aspirantinja V Gornji vasi pri Skofji Loki.
Gledališko društvo an Jesenicah vprizori v j nedeljo 19. t. m. ob 3. uri popoldpe v dvorani pri „Jelenu" na Savi burko „Nebesa na zemlji". Pri i predstavi sodeluje I. del. orkester.
V planinski okrajni odbor za izboljšanje pašnikov so bili imenovani: Za sodni okraj Škofja Loka: Anton Fajfar, župnik, Dražgoše in Fr. Uršič župan in posestnik, Trata, kot odbornika; Franc Smid, župan in posest., Selca, kot namestnik. — Dvomimo, da bi se župnik na izboljšanje pašnikov kaj razumel? Ali res ni v celem škofjeloškem okraju nobenega zato sposobnega kmeta, razen župnika Fajfarja ? — Za sodni okraj Kranj: Janez Urbane, posestnik, Zalog - Gofičane in Jože Likozar, posestnik, Cerklje; kot odbornika: Jurij Povšnar, posestnik in gostilničar, Kokra, kot namestnik.
Cerklje. Tukajšna učiteljica gč. Ana Vavken se je preobjedla deželnega kruha in zapustila »mastno" plačano mesto učiteljice. Na njeno mesto i je prišla suplentka gč. Frančiška Urbančič, ki je kot suplentka v Tržiču dobila 00°/,, draginjsko do- ; klado vsled nad vsak dvom vzvišene pravičnosti kranjskega deželnega odbora.
Stari dvor pri Škof ji Loki. Poročila se je hčerka tukajšnega posestnika in gostilničarja go-spica Micika Zakotnikova z g. Franom Levičnikom, gostilničarjem iti trgovcem v Kamniku.
Obesil seje v petek, 17. t. m. v Trebovljah kajžar Jakob Cimžar vulgo Maleš, star okrog 50 let Pred jednim letom se je vrnil iz Amerike. Samomor je izvršil vsled družinskih prepirov. Zapušča i 6 nepreskrbljenih otrok.
Mavčiče. Tukajšnji občinski odbor je sklenil, da se z zidavo novega šolskega poslopja kakor | hitro možno prične. Prejšni občinski odbor se je na vse načine trudil, da bi zidavo šole preprečil in se je pritožil prav do zadnje instance. Posebna zasluga za vse intrige se mora vsekakor prištevati prejšnemu županu, ki je svoje pritožbe utemeljeval s imenitno trditvijo, da je za kmetsko i ljudstvo najboljše, da ne zna ne brati, ne pisati, zadostuje temveč, da zna to v vsaki občini samo ena oseba, ki naj bode župan. Mislil je najbrže nase, toda lastni pristaši so ga vrgli raz županski stolec.
Trata nad Škofjo Loko. V fratarski in sosednji osliški občini je bila pretečeno Jeto zelo razširjena nalezljiva bolezen škrlatinka. Že je bilo opravičeno mnenje, da se bode posrečilo zdravnikom bolezen popolnoma zatreti, kar so se naenkrat pokazali novi slučaji te uničevalke mladih bitij. Novi slučaji so se pojavili v Gorenji vasi in Hotavljah.
Utonila je dne 17. t. m-, v Stražišču 67 let stara Marija Volčič. Šla je k vodnjaku po vodo. Ker pa vodnjak na mestu, kjer se zajema voda, ni bil ograjen, jej je najbrže spodrsnilo in padla je v vodnjak, kjer so jo našli mrtvo.
Društvene vesti.
Odbor Podružnice slov. trgovskega društva „Merkur" v Kranju se je sestavil naslednje: predsednik g. Franc Berjak, podpredsednik g. Ivan Va-lenčič, tajnik g. Josip Cvar, blagajnik in gospodar g. Anton Adamič. Društveni prostori se nahajajo sedaj v hiši št. 163, kjer se gg. članom vsak četrtek od 8. do 9. ure zvečer na razpolago eden izmed gg. odbornikov. Na razpolago so tudi strokovne knjige in časopisi, ter izkazi prostih služb.
Občni zbor prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Kranju se je vršil v nedeljo, dne 12. t. m. v mestni dvorani ob udeležbi 41 izvršujočih članov. Načelnik Janko Sajovic konstatira sklepčnost in otvori zborovanje. Pred vsem pozdravi navzoče zborovalce, v prvi vrsti častnega načelnika Karola Jagerja in častnega člana Franca Eržena, ter se spominja v preteklem letu umrlih izvršujočih in podpornih članov, kakor tudi preminulega nepozabnega in prezasluženega tovariša Frana Ks. Trošta, poslovodjo deželne gasilske zveze in nadučitelja na Igu, katerega zasluge na polju slovenskega gasilstva so neprecenljive, ter prosi navzoče zborovalce, da se v znak sožalja dvignejo raz sedeža in da se ta čin pietete zabeleži v zapisnik občnega zbora. Tajnik Jurij Depoli poroča, da je v preteklem letu odbor sklepal v 5. sejah. Požarov je bilo 4. Reševalni oddelek je nastopil v 5. slučajih. Skupnih vaj je bilo 6. in skupnih nastopov 19. Nadalje poroča, da je odbor naprosil zavarovalnice za podporo v pokritje stroškov, nastalih vsled poškodovanja gasilnega orodja pri požarih, ter da je prejel primerne podpore od naslednjih zavarovalnic: „Dunav", „Graška vzajemna zavarovalnica" in „ Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani", katerim izreka najtoplejšo zahvalo. Tudi poroča, da je odbor prosil za podporo iz deželnega gasilnega zaklada, kateri prošnji pa deželni odbor ni ugodil. Končno še omenja, da šteje društvo 7 častnih, 68 podpornih in 54 izvršujočih članov. Blagajnik Ivan Pire poroča, da iznašajo skupni prejemki v letu 1912 K 193149, skupni izdatki pa K 2101'53, in da iznaša društveno premoženje v gotovini K 1517'21. Volitev je izpadla sledeče: Janko Sajovic, načelnik, Karol Depoli, podnačelnik, Jurij Depoli, tajnik, Ivan Pire, blagajnik in vodniki: Franc Špenko star., Karol Ažman, Anton Drukar in Franc Holzhacker; namestniki pa : Anton Bidovc, Ivan Rakove, Lovro Grohan in Franc Špenko star. Ker se ne zglasi nihče k slučajnostim, zahvali se načelnik navzočim za udeležbo, jih navdušuje na skupno in složno delovanje ter jih prosi, da ga tudi v naprej z isto vnemo in vzrtrajnosjo podpi-
rajo v tem težavnem, toda plemenitem poklicu v korist svojemu bližnjemu, kakor doslej. Končno se spominja načelnik Najvišjega zaščitnika gasilstva. Njega Veličanstva našega presvitlega cesarja ter veli navzočim zborovalcem, da mu zakličejo trikratni „Slava", na kar zaključi zborovanje.
Sokolstvo.
XI. velika maškarada telovadnega društva „Sokol" v Kranju „V Ameriki". Dodatno k naši zadnji notici pripomnimo, da se nam je posrečilo izvedeti, da pridejo na maškarado na veliki svetovni turneji nahajajoči se hrvaški tamburaši in tamburašice, katerim se menda pridruži tolpa indi-jancev, ki potuje v domovino. Tudi več drugih skupin se pripravlja, toda ni se nam še posrečilo izvedeti natančnejega. — Ta teden prične se z razpošiljanjem vabil in ako bi bil pri veliki množici kdo prezrt, naj se obrne kar na odbor.
Občni zbor telovadnega društva „Sokol" na Jesenicah vrši se v nedeljo, 19. t. m. ob 9 uri dopoldne v društveni telovadnici z običajnim dnevnim redom
Razno.
Pri strelnih vajah v Orsovi so ponesrečili trije vojaki. Po neprevidnosti so prišli pred strojno puško ter jih je več krogelj zadelo. Eden je bil takoj mrtev, medtem ko se borita dva s smrtjo.
Železniški čuvaj nastreljen. Iz Mostarja poročajo: Tu so zastražene od vojakov vse železniške proge, tuneli in mostovi. Te izredne varnostne naredbe pa so v veliko kvar prebivalstva. Pa straže same, ki niso dovolj poučene o železniški službi in ki nimajo o prihodu in odhodu vlakov pojma, so vedno v nevarnosti, da se jih povozi. Poleg tega pa so vojaki, ki stražijo, nezmožni hrvaščine in imajo ukaz po enkratnem pozivu takoj streljati. In tako ne preide skoro dan, da ne bi kje pokalo. Streljalo se je že na železničarje, na inženirje, na častnika, na sodnika in na kmete. Da se pa pri tem brezmiselnem streljanju prigodi tudi lahko nesreča, pouči naslednji slučaj. Ob progi Doboj-Tuzla, dva kilometra od postaje Lu-kovac, je šel železniški čuvaj po noči kontrolirat progo. Kar začuje v nočni tmini klic „Stoj!". Mož je takoj obstal, se javil kot čuvaj ter dvignil svetilko. A vzlic temu je začela vojaška patrolja takoj z brzostreljanjem ter oddale nič manje nego osemindvajset strelov. Dasiravno se je čuvaj zgrudil takoj ob prvih strelih, so streljali še nadalje
V
neizrecni žalosti naznanjamo pretresljivo vest, da jc naša nadvse ljubljena soproga, oziroma mati, sestra, svakinja in teta, gospa
OIgra Šavnik r0j ■ Mallv
dne 17. januarja opoludne po dolgotrajni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ob 4. uri popo-ludne iz hiše žalosti na tukajšne pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi.
Rajnko priporočamo v blag spomin.
V Kranju, dne 17. januarja 1913.
Dr. Edvard Šavnik
in otroci:
Marta, Vera, Meta, Olga, Bogdan, Leon in Renata.
Venci se hvaležno odklanjajo.
23—1
prodaja
NalDoliši češki premog ^0«™ „Merkur"
iz Tegetttiofove jame v Mostu (Briix) PBlBf MfljdlG, Hffllll S
na nesrečnika. JTako ga je pet strelov smrtnone-varno ranilo. Čuvaj je rodbinski oče in je nad dvajset let v službi bosenskih železnic.
Dva zrakoplovca utonila. Pri nekem poizkusu z novim letalnim strojem sta padla dva zrakoplovca med Dartfordom in Birminhamom v Themso ter utonila.
Ladja potopila. Pri Kukshafnu je trčil ham-burški parnik „Roland" z danskim parnikom „Axelu. „Roland" se je takoj potopil, pri čemur je pet mož vtonilo.
161etni roparski morilec. V Plauenu na Nemškem je umoril 161etni trgovski vajenec Petzold svojega 161etnega tovariša Gada ter ga oropal svote 650 mark, katero svoto je Gade dobil na pošti za svojega šefa. Petzold je umor priznal. Sledil je svojemu tovarišu na pošto, ga potem izvabil v klet in ga s sekiro ubil. Nato je mrtveca položil v zaboj ter nametal nanj krompirja. Denar je skril v kupu premoga.
Z žganjem umoril. Graško sodišče je obsodilo monterja Niedermaverja na 3 mesece in gostilničarja Kolegra na 1 mesec strogega zapora radi tega, ker je monter nekemu hlapcu Moserju plačal liter žganja, če ga izpije v 1 uri. Hlapec je bil za to koj pripravljen ter začel piti. Nieder-mayer je vedno natakal, tako da je Moser ves liter žganja popil v 10 minutah, nakar se je onesvestil in kmalu nato umrl.
Kako se skrbi za slaboumne v Bosni. Iz
Sarajeva poročajo: Našli so 75letno slaboumno starko, ki je že več let brez stalnega stanovanja v Bosanski Dubici, povoženo na tiru neke gozdne železnice. Vlak jo je povozil v spanju. Še slabše se je godilo slaboumnemu iz okraja Maglaj. Mož berači leto in dan ter je navezan le na dobrosrčne ljudi. Dan in noč tava okrog ter si poišče ležišča v kakem hlevu ali kozolcu. Minole dni je zašel na tir železnice Sarajevo-Bosanski Brod. Tam pa je proga zastražena. Ker ni na klic straže obstal, ker jo ni slišal, je ta večkrat nanj ustrelila ter sta ga dva strela težko ranila.
Zadnje vesti.
Čuvaj.
V Zagrebu kroži vest, da se komisarijat na Hrvaškem ne odpravi in da se Čuvaj v kratkem vrne na svoje mesto. Baje je to povzročil Khuen Hedervarv, ki je dejal ogrski vladi, da se ne sme pogajati s hrvaško-srbsko koalicijo, češ, da je njeno vodstvo v rokah srbskih veleizdajnikov. Khuen izjavlja, da ni uplival na vlado v tem prašanju. Hrvatje mislijo, da hoče vlada s temi vestmi nanje uplivati, da bi bili čim popustljivejši pri pogajanju zaradi povratka ustavnih razmer.
Samomor ogrskega poslanca.
Ogrski poslanec doktor Sigismund Varadv, ki je na Semeringu iskal okrevanja, se je ustrelil zaradi neozdravljive bolezni.
Proti Lukacsevi volilni reformi.
Jutri priredi socialnodemokratična stranka v petindvajsetih mestih po deželi protestne shode proti vladni volilni reformi. V Budimpešti sklicujejo posamezne stroke shode za prihodnji teden. Vodstvo stranke pripravlja nov letak, katerega izide milijon izvodov. Budimpeštanski klub mesarjev je sklenil sklicati za 21. t. m. občni zbor mesarske zadruge in mu predlagati, da izreče nameravanemu generalnemu štrajku simpatije ter da ostanejo prvi dan štrajka vse mesnice zaprte v znamenje solidarnosti s stavko. V opozicionalnih krogih trdijo, da je Lukacsevo stališče zaradi velike nezadovoljnosti v vladni stranki omajano. „Magyar Orszag" pravi, da pričakujejo tudi v vladni stranki njegovo demisijo.
Nota izročena.
Poslaniki velesil so včeraj izročili ministru za zunanje zadeve skupno noto. Skupna nota velesil omenja, da Turčija ne uvažuje popolnoma posledic vojne. Z nadaljevanjem vojne bi prevzela velikansko odgovornost. Carigradu bi žugala velika nevarnost in vojna bi lahko zasegla tudi azijske
pokrajine. Po sklepu miru bo Turčija potrebovala moralne in materialne pomoči velesil. Turčija naj preda Odrin; mohamedanska posest v mestu bo zaščitena. Vprašanja otokov naj se prepusti velesilam; uredilo se bo tako, da bo vsako zatiranje Turkov izključeno. O kakšnih sredstvih pritiska ne omenja nota ničesar.
Katastrofa na morju.
Parnik „Veronese" se je na višini Leixosa (na Portugalskem) ponesrečil. O posameznostih poročajo: Parnik „Veronese" je včeraj zapustil luko Vigo in je bil namenjen v Brazilijo. Po enih vesteh je imel 131, po drugih pa 370 potnikov. Kmalu po odhodu je odposlal na razne strani ra-diotelegrafično prošnjo na pomoč, ker je v nevarnosti. Na morju je divjal strašen vihar, tako da ni. mogla nobena ladja zapustiti pristanišča.
Predsednik francoske republike.
Na narodno skupščino v Versaillesu je došlo 868 poslancev in senatorjev. Pri prvi volitvi je dobil Poincare 429, poljedelski minister Pams 327 glasov. Ker ni imel nihče % večine, se je morala vršiti druga volitev, pri kateri je zmagal Poincare. Dobil je 483, Pams 296 glasov. Poincare je torej izvoljen za novega predsednika francoske republike. — Poljedelski ministerer Pams, je podal svojo demisijo, katero je predsednik Fallieres sprejel.
Mesečna soha
opremljena, s postrežbo ali tudi brez iste, se odda takoj v najem.
Naslov pove upravništvo „Save".   19 2—2
Genik jedil in pijač
priporoča
Tiskarna „Sava" v Kranju
Naznanilo.
Na mnoga vprašanja članov zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov, javljamo, da bo „Pomožna blagajna" (t. j. bolniško zavarovanje) s I. svečanom 1.1. pričela uradovati.
Načelnik zadruge.!
Harmonike
j stare in nove, izdelane po najboljših mojstrih |
I I
iz Koroške in Štajerske.  Bolje je torej, da jih vsakdo naroči pri meni, mesto iz daljnega kraja, kjer si jih lahko pogleda in izbere. Istotam se dobe tudi:
gramofoni, plošče in igle
Sprejmem tudi . popravila harmonik in gramofonov.
I Pavel Bizjak, star. |
24—1
KRANJ, 102.
'in1
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
T3
N
'S
>
CU N O)
O O O
6 o
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega i davka.
7-3
-)
O O
b o o
(6 N
■n
N 03
5T o.
4*
Zobozdrauniški in zobotehnični atelje
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
j v Kranju I
! v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, j je slavnemu občinstvu vsak delavni j dan od 8. ure zjutraj do 5. ure po-I poldne in ob nedeljah od pol 8. ure i zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago.
Vinska veletrgovina I
Rudolf KgkgJL Kranj
Priporočam svoja
izvrstna, zajamčeno pristna
dolenjska, štajerska in istrijanska
vina
v sodih in steklenicah
Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, vin v ste-•. \ \ •. \ \   klenicah in mineralnih voda.   .•        .• .• .*
LJUBLJANA
3—3
Kavarna Prešeren
Priporočam vsem Ljubljano obiskujočim Gorenjcem svojo na novo urejeno kavarno. Biljardi, vsakovrstni časopisi.
Karel Polajnar :: Ljubljana.
Najstarejša trgovina
Ferd. Sajovic v Kranju
10 4—3
poprej C.PIeiweiss
priporoča svojo bogato zalogo vedno najno vejšega in najboljšega
manufakturnega blaga
Osobito se priporoča
ženinom in nevestam za nakup bale.
I I I
iS II
i J 11
£ 1 ^ I
m I Z i I
i
Priporoča se velezaloga 15-3
lorimberškeaa, modnega blaoa in pletenin
A. Adamič, Kranj
Velika zaloga
posamenterije, konfekcije, perila, kravat, steznikov, klobukov, čepic, toaletnega blaga, bižuterije, kranj-skik izdelkov, otročjih vozičkov, kovčegov, šolskih potrebščin, papirja i. t. d. Molitveniki, moleki, venci, verižice in vse druge potrebščine za birmo.
Lastna izdelovalnica damskih pasov. Modni salon damskih klobukov i. t. d.
Postrežba točna in solidna.   Cene najugodnejše!
...-A.A./
i!
a I
(D !
7 I -I
'A
i
M. Rant ■ Kranj
Priložnostni nakup OtrOŠklh VOZIČKOV. Najraznovstnejše ŠPeGBfljSif0 1)1300.
Kolodvorska restavracija
priporoča
vedno sveže Budeieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo
4 52-3
kakor
18-3
Tomaževa žlindra, kajnit in kalijeva sol
prodaja po zelo nizkih cenah
i mu
■ V ■■      I ■
Merkur, Peter Maidič, Hrani
i
l
I I
1
el i
Jamčeno čisto, jedrnato
MILO
2 52—3
z znamko
Solnce.
najizborneje in današnjim cenam primerno najCGItGJG
zato naibol)i nadomestek vsem dražjim vrstam.;: Prodaja se tudi na drobno.
Tovarna: jg. Fock, Kranj Izdelki:
Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črno marmorirano Esch weger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila.
Stearinske sveče. Kolomaz.
I! 1
1 1
r
h
h
Pozor!
6—3
Podpisani se najudaneje priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v izdelovanje
vsakovrstnih čevljev
najnovejše oblike po meri. Naroči se lahko tudi pismeno, 'če se naznani številko dolgosti in širjave. Lahko se pa pošlje tudi že rabljen čevelj. Vsako v moji delavnici izdelano obuvalo se prilega, je elegantno in trpežno. V zalogi pa imam tudi že
izdelane čevlje.
Cene nizke in točna postrežba. Naročnikom se stara obuvala dobro in hitro popravijo.
Mnogo zahval, pisem na razpolago.
Glavni trg, Kranj.
313-3
Delikatese!
z. K
-K
rani.
»Bletfao»ina|pMapW.
Deželni pridelki, špecerijsko blago.
Priznano najboljši dalmatinski portland cement
„Salona"
za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje.
Svetle sezamove tropine.
II
Umetna gnojila.
12—3
II
Djin urar in trgovec
H||y V KranjU pole« lekarne
priporoča svojo
veliko zalogo ur, zlatnine, srebrnine iti
po najnižjih cenah, brez konkurence.
Popravila se izvršujejo točno in ceno.
Zahtevajte najnovejši cenik, ki je ravnokar izšel. 1413 3
11 SI
si si
SI
Si SI Si SI
Si
SI SI
iBi
Kreditno društvo v Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po
13—3
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
3A