Nadučitelj Tomo Kurbus — sedemdesetletnik Tam v biseru Slovenije — v Rogaški Slatini praznuje te dni svojo sedemdesetletnico nadučitelj g. Tomo Kurbus. Skoraj bi ne verjel: srečaš ga na cesti in misliš, da se je komaj srečal z Abrahamom, tako krcpak je še njegov korak. In kdo bi verjel, da je ta mož učitcljeval na visoki Slivnici pri Celju nepretrgoma 30 let, učil in vzgojil rodove, sadil drevje, negoval vinograd, ljubil in ogrebel čebele? Tomo Kurbus, rojen pristen sin Slovenskih goric v Sv. Benediktu, je že v mladosti doživel grenkobo sveta. Učiteljevanje mu je bilo usojeno. Prva pot ga je zanesla v Št. Vid pii Grobelnem, kjer je našel v hčerki svojcga vodje Šumra zvesto in dobro življenjsko družico. Po kratki dobi v Št. Juriju ob južni železnici se je preselil na Slivnico, kjer se je začelo njegovo 30 letno delo. Vzgojil je mladino v navdušene Slovence in z uspehom se je boril proti takratni nemškutarski gonji. Pripravil je ljudi, da so do- gradili k staremu šolskemu poslopju nov razred in tako je na zunaj in znotraj uredil svojo šolo, ki je daleč slovela. Veliko je njegovo 30 letno delo v sadjarstvu in v vinogradništvu. Svoje globoko znanje v tej stroki si je izpopolnil na mnogih praktičnih in teoretičnih tečajih in narod je v njegovem delu videl uspehe in mu sledil. Še danes vidiš vinograde, ki jih je on zasadil, še danes cveto in rode jablane po slivniških gričih, ki jih je on zasadil in cepil. Njegov vrt je krasil ogromen čebelnjak in čebelice so ga razveseljevale in tekmovale z njim v pridnosti. Svoje čebelarsko znanje in izkušnje si je povečal še na dunajskem čebelarskem tečaju in Čebelarsko društvo ]e imelo v njem vnetega in delavnega čebelarja. Tovariši njegove šole vedo, kako visoko je cenil tovarištvo. Ni bil samo očetovsko dober, vedel je, kako trd je učiteljski kruh in vse povsod se je trudil in delal za pravice svojega stanu. Bil je dolgoletni predsednik okrajnega učiteljskega društva in hvaležno članstvo mu je ob upokojitvi izročilo častno diplomo. A vse njegovo delo v učiteljski službi mu je bilo priznano z redom sv. Save V. reda. Njegovo življenje mu je sam deloven dan. To delo jc bilo posvečeno narodu in svoji družini. Z dobro gospo Tončko sta vzgojila svoje otroke v dobre in zavedne Jugoslovanc in ob njegovi 70 letnici so ga vesele in mu hvaležne hčerke in sin in vse vnukinje. Svoj zaslužen pokoj uživa v Rogaški Slatini. Ta pokoj pa je zopet delo: zopet čebelari v svojem čebelnjaku in pri čebelarski podružnici, deluje v sadjarskem in vrtnarskem društvu, oskrbuje in neguje svoj vrt. In kdo ga ne pozna kot navdušenega lovca in kdo še ne ve, da mu raste vsaka vrtnica, ki jo vcepi? Ob njegovem visokem jubileju mu iskreno in tovariški čestitamo z željo, da dočaka čil in veder 80 '.etnico. Naj mu ob njcgovem rojstnem dnevu razcvete v gumnici roža - vrtnica, ki jih tako ljubi! Roža - vrtnica je njegov simbol življcnja: trdo in lepo življenje. ' J. K. Tomo Kurbus.