ŽE, ŽE — VENDAR..
Barakarsko naselfe v Zg. Kašlju se kljub mnogim obljubam za odstrani-tev še nadalje širi. Vse več pa je v naselfu še ludi prašičev, ki živijo kar na prostem in nekdaj lepe travnike spreminjajo v razrito puščo. Razumljivo, da se Je/ijo posebno kmetovalci. Pa tndi zaradi sekan)a lesa, odlaganja smeti in zaradi še vrsle drugih vzrokov prihaja do neljubih nasprotij in tudi do posebnega odnosa do barakaijev. Družbeno bolcčc pa je prav to, da so to delovni ljud)e, člani dclovnih organizacij Ljubljane, a ker so barakarji, se
ne morejo vkljnčiti v krapvno samoupravo. lam, k)er dela)o, so kol sa-moupravljavci in delavci enakopravni 7 vsemi drugimi, ki sicer živijo v svo-jih hišicah, svojih slanovanph ali pa v družbenih stanovanjih — ker so si enaki po delu! Tu, v kraju bivanja, pa si z drugimi krajani niso enaki, ker ži-vijo v barakah in v človeku neprimernih razmerah. Razumljivo, da se ne morejo vključiti v krajevno samoupravo. Torej so in jih ni v krajevni skup-nosti. Le boleči nesmisel je ob tem omenjati vaske ali ulične odbore, pa dobre sosedske odnose ali kaj podobnega. Boleč in skeleč nesmisel pa je predvsem zato, ker ob reševanju barakarstva vidimo le barake kot našo Ijubljansko nesnago in ne delovnih Ijudi ljubljanskega gospodarstva, ki pač iz nuje bivajo lako, da jim istočasno dovoljuje ali jih celo sili, da se deklari-rajo.
S. G.