Brešanova farsa
Začetek sodelovanja med MGL in KD Španski borci
V soboto, 14. maja, je bil z gostovanjem Meslnega gledališča ljubljan-skega in priložnostniin slavnostnim nagovorom tudi praktično obele-žen začetek rednega in organiziranega sodelovanja tega gledališča s KD Španski borci. Naš zapis je seveda namenjen v prvi vrsti uprizoritvi, ki pomeni uspešnico letošnje sezone MGL.
B^sedilo je bilo napisano že pred Ieti, vendar nikakor ni uspelo prodreti na noben hrvaški ali katerikoli oder v Jugoslaviji. Ta prodor so mu preprečevale se-veda prav tiste strukture, ki so v besedilu osmešene. Podobno kot v svoji najuspešnejši satirični tra-gikomediji Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša, se je znani hrvaški dramatik Ivo Brešan tudi v farsi Hudič na filozofski fakul-teti lotil predvsem slaboumnosti in pretirane pravovernosti raznih sektašev in pretirano vnetih or-ganov oblasti, ki v slehernem svobodomislecu vidijo sovraž-nika države in napredka. V ta namen je Brešan uporabil ali vsaj parafraziral že več stoletij znani
motiv o dr. Faustu, ki podpiše po-godbo s hudičem, zato da bi tnu le-ta nudil svoje usluge na zemlji. Vendar se pri Brešanu, še bolj kot, na primer, pri Goetheju iz-kaže, da je Faust (prof. Fausner) v bistvu žrtev manipulacije hudi-ča, ki je pravzaprav neke vrste personifikacija volje do moči in oblasti (morda celo Fausnerjeve nezavedne težnje po moči). Ko hudič, prek Faiisnerja, svoj namen doseže in se infiltrira v vladajoče družbene strukture, zavrže Fausnerja (njegov razum) in obdrži le še njegovo telo, telo uspešnega profesorja in družbe-nopolitičnega delavca.
Tema   vsekakor   nudi   obilo možnosti  tako za zabavne kot
predvsem za učinkovite satirične poudarke. Uprizoritev v MGL je skušala izpostaviti predvsem neke vrste ljudsko (tipološko) komiko, satirično pa se je razži-vela šele v zaključku, ki je tudi najučinkovitejši in gledališko najzanimivejši. Čeprav torej vse možnosti, ki jih besedilo ponuja, niso izkoriščene, je uprizoritev, predvsem po zaslugi nekaj igral-cev, ki so izoblikovali dovolj učinkovite komične tipe (Franc Markovčič kot načelnik milice, Janez Škof kot partijski sekretar, Stanislava Bonisegna kot pre-pričljiva naivka Marjetica), za gledalce očitno dovolj privlačna, saj je prav ob gostovanju v KD Španski borci šla čez oder že se-demdesetič.
TONE PERŠAK