E) o p i s i. Iz Štajerskep.*) (Ljudski učitelji iu njih pre meščenje.) Kiivica nima miru. Ona si je vodno v straliu, da ji kdo ne umakne tal ter je ne trešči v brezno, katero si zasluži. Vsled tega pa gleda ona z vso skrbjo na to, da si utrdi tla. Po svoji strani ima celo prav, ako tako dela. Da je v razmerah, v katerih živimo sedaj, več krivice, kakor pravice, tega nara ne ovrže nihče. To je očividno. Vsaka dežela, vsako mesto in še tudi po kmečkih srenjah imamo tacih razmer v obilnem številu. Skorej po vseh teh so možje na vrhu, katerim taka moč, kakor jo drže v rokah, ne pripada. V našem dež. zboru, tedaj v štajarskem dež. zboru, kdo je na vrhu? Nemci, liberalni Nemci imajo v njem prvo in odločilno besedo in vender ljudstvo, v čegar imenu govore, ni nič manj, kakor liberalno. Konservativno nemško in slov. ljudstvo je po celi deželi v veliki večini, naj si ga ogledamo po številu ali po davkih, ki jih plačuje, toda oča volilnih skupin, stari vitez Schmerling, je te skupine tako porazdelil, da skorej ni mogoče ljudstvu, temu, kar se reče, da je domače ljudstvo, priti na vrh in dobiti moči v roke. Kihče, tudi naši libei alci si o tem niso več v dvomih, za to pa se boje, da utegne nazadnje vender-le priti ura, ko jim to moč ljudstvo izvije iz rok ter jih potisne za steno. Zato pa so sedaj vse svoje moči napeli, da bi ne bilo to več mogoče. Eden tacili svodov, na katerih bi radi Ijudstvo prepeljali tje, od koder bi mu ne bilo več mogoče priti na vrh, je ljudska šola. Z njo bi si radi utrdili tla, na katerih stoje po krivici. Ker pa šola ni še popolnem v njih rokali, dokler še ima ljudstvo kaj moči do učiteljev, za to se mora mu vzeti ta moč, naj velja kar rado. In prav to namerava sedaj dež. odbor z novim načrtom postave, ki jo dobe kmalu dež. poslanci v razpravo — postave, vsled katere more dež. šolski svet vzeti učitelja z ene šole ter ga prestaviti na drugo, ne da bi bilo pravega uzroka za to. Niti okrajni in kamo-li, da more krajni šolski svet to zabraniti. V tem naj ima dež. šol. svet, nihče drug, prvo in zadnjo besedo. Je-li take postave treba? Dež. odbor sam navaja nekaj uzrokov za tako potrebo, toda le-ti uzroki so že na prvi pogled piškavi in če premisli človek nasledke, ki bi vsled take postave prej ali slej nastali, mora reči, da je že v sami misli na tako postavo hudobija, katere je le zmožno srce — liberalca. Učitelj, nad katerim visi meč take postave, ne sme in ne more biti druga, kakor šleva. On ne sme in ne more i^paeti drugega v očeh, kakor da dela po volji rnož, ki so ravno na vrhu. Na to, čemii da je šola, na otroke, ki mu jih pošljejo stariši v šolo, ni mu treba imeti skrbi, da se le unim možem ne zameri, to je njemu edina skrb. Gorje, če se njim zameri, proč mora, Bog ve, kam mora in še ziniti ne sme ali se pa pritožiti kje, češ, da ni kriv. Deželni šolski svet hoee tako, to mu bodldosta! Šola, otroci, učitelj — vsi se s tako postavo izročijo deželnemu šol. svetu na milost in nemilost in pa, kar je huje, v roke ljudf, na katere šolski svet posluša. Slov. učitelj — po njem pa bi že celo bilo, ako obvelja taka postava. Kak porednež kje — pri nas ne manjka tacih — piše v kak nemšk list, da zanemarja učitelj nemščino ali da si ne leži v laseh z duhovščino in da je torej z njo tudi enacih misli glede šole, to je zadosti, da se mu pripošlje ukaz: Proč s teboj v — gore! Misli, visocih misli do sebe sicer niraamo ali to lehko reoemo, da si časti preroka ne lastimo, če rečemo, da je dež. odbor imel prav naše slov. učitelje v misli, kadar se je odločil za načrt take postave. Ako dež. zbor vzprejme ta načrt za postavo, dobo z njo dež. šolski svet, ki šteje, ako izvzememo zastopnika graške in naše škoflje, samo Nemce in to liberalce v svoji vrsti, naše učitelje popolnem v svoje roke. Več mu za sedaj ui tieba. Drugo se poda potlej že samo po sebi. Tako se iznebi liberalstvo strahii, da mu pošteno ljudstvo izpodbije kedaj noge. *) Nekoliko zakasnjeno. Iz poznejih poročil izvemo, da ,je vender šolski oddelek deželnega zbora to ncvarno nnovelo" odvrnil in vrnil deželnemu odboru. Enoglasne, združene pritožbe iz vseh krajev tedaj niso bile nbob ob steno". Uredn. Zoper nemško, liberalno učiteljstvo take postave ni treba, le-ti so tako na strani dež. šol. sveta v sestavi, v kakoršnji se narn kaže v teh naših dneh. Svesti pa smo si zato, da se izreko vsi slov. in istotako nemški konservativni poslanci zoper tako postavo. Tudi liberalnih nemških poslancev bode nekaj na njih strani, saj menimo, da še niso vsi dali slova — pameti in pravici. Grob, noben grob ni preveč globok, da se vanj ne pokoplje načrt te postave. nSlov. Gospodar." Iz KrŠKfffil. Na prizadevanje učiteljstva tukajšnje Ijudske šole ustanovil se je pri nas »gospejinski odbor za pogostovanje ubogih šolarjev«, kateiemu na čelu je prebl. gospa Josipina Hočevarjeva. Udje te šolarske kuhinje plačujejo na mesec primerne doneske (med njimi imenovana bl. gospa Hočevarjeva sama po 20 gld), ali pa jemljn primerno število otrok opoludne na dom. Za druge pa se plačuje v neki hiši opoludne prirnerna lirana. Na ta način se pogosti vsak šolski dan do 50 otrok iz okolice, ki bi morali drugače lačni čakati na popoludanski pouk. Koliko pomore taka naprava k rednemu šolskemu obiskovanju in k boljšemu napredku, to ve vsak učitelj le predobro. Zato naj bi se ta vzgled posnemal tudi drugod! Krškim gospem in gospodom pa bodi izrečena prisrčna zahvala za ta ljudomili čin! — Poziv! »Pedagogiško društvo« v Krškem prosi vse one gospode pisatelje, ki imajo pripravljen kak spis za »Pedagogični letnik«, katerega bode izdalo imenovano društvo, naj istega blagovolijo kmalu doposlati. Ob jednem se p. n. učitelji, učiteljice in šolski prijatelji z nova uljudno vabijo, da v obilem številu pristopijo k društvu, ker le z vkupnimi močmi bode mogoče krepko napredovati in obširen »letnik« izdati. — Letni donesek je 1 gld. Odbov. 1 Bobinjske Bistrice. (Zahvala.) Kakor lansko leto, poslalo je tudi letos našej dvorazrednici, za napredek in povzdigo šolstva vneto, prekoristno društvo »Narodna Šola«, prav lepo darilo in sicer: 200 spisovnic, 100 lepopisnic, 50 številnic, 78 risank, 3 tucate svinčnikov in toliko peresnih držal ter škatljico peres, za koji dar se podpisana v svojem, krajnega šolskega sveta in učeče se mladine imenu najprisrčneje zahvaljujeva, želeč mu mnogo, mnogo blagih podpornikov.Dragotin Bernard,Josip Sodja, šolski voditelj.kr. aol. svčta predeednik. Iz Preske. (Zahvala.) Slavno društvo »Narodna Šola« v Ljubljani je tukajšnji mladini za raajhno vsoto blagovolilo podeliti različnega šolskega blagii. Za blagi dar se v imenu šolske mladine prisrčno zahvaljujeFr. Praprotnik, UČitcIj. Iz Ljubljane. Iz deželnega zbora v 30. dan dec. preteč. 1. (Dalje.) V glavni razpravi poprime prvi baion Apfaltrern za besedo, ter toži o mnogih troških za ljudsko šolstvo, kajti danes potrebuje se za isto vsega vkupe 261.000 gld., ne da bi se računile ogromne vsote, katere imajo občine za šolske zgradbe in za stvarne potrebščine ljudskih šol, tako, da se proraeun normalno-šolskega zaklada z orjaškimi stopinjami bliža ogromni potrebščini 300.000 gld. iti le malo let bode še preteklo, pa bodemo imeli to vsoto na rovaši deželnega zaklada. To je za deželo res ogromna zahteva. Vprašanje pa nastaja, je li ljudsko šolstvo, za katero davkoplačevalci toliko žrtvujejo, tudi svoji nalogi popolnem kos? GovorniRu se zdi, da temu ni tako. Le mala peščica ljudskih šol ustreza namenu. Njemu se zdi, da se preveč hrepeni po višjih stanovih, da se v srednje šole silijo krogi, ki niso zato poklicani, ki nemajo niti zmožnosti in sredstev za to, in baron Apfaltrern se boji, da se bode ustvaril takozvani inteligentni proletarijat, ki ne bode imel prostora ne v šolah, ne v uradih. Kranjska dežela toliko blagoslovljena po davkih in raznih prikladah, paC nema poklica, vzrejati tak znanstveni proletarijat, kateri ne bode našel nikjer službe. Iz tega razloga priporoča Apfaltrern le jednorazredne ljudske šole, svari pa, da bi se obstoječe razširile. Šolska deca se jako malo uči v sedanjih ljudskih šolah za kmetsko življenje. Slabo se nauči brati in pisati, o računstvu pa še govora ni. Sploh pa se ne ozira nič na želje prebivalstva sosebno kmetskega. Ono je spoznalo in še zdaj odločno zahteva, da se njih deca v šoli tudi nemški uči. Torej je sveta naloga deželnega zbora, kateri vender v prvi vrsti razpolaga z novci kmetovalca, da se ozira tudi na istega toliko opravičene težnje radi nemškega pouka. Pa seveda narodna stranka obdala je kranjsko deželo krog in krog s kitajskim zidora, in žalibog se ni odslej posrečilo razrušiti ga niti na jedni strani. Baron Apfaltrern pravi potem, da ne nasprotuje slovenskemu jeziku, da pa slovenski poslanci ne koristijo narodu, ako se tako branijo nemščine, ter navaja v izgled Poljake, ki se tako silno zavzimajo za nemški jezik. Nemška meščanska šola v Krškem hoče se sedaj, komaj da je ustanovitelj zatisnil oči, tudi posloveniti. Že se pripravlja velika vista, prava črna vojska prošenj in peticij od obcin okraja krškega, da bi nemški jezik v tej šoli stal v kotu, postal prava pravcata »Aschenbrodel«. Finančni odsek stavi danes po profesorji Šukljeju nasvet, naj se dovoli za pouk v drugem deželnem jeziku »ubornih« 600 gld. in zakaj, zato, da bi se Kočevci poslovenili. »Narodni Šoli«, slovenskemu »Schulvereinu«, dovoli se leto za letom 100 gld.; Bog obvaruj, da bi Nemci zahtevali jednako podporo za nemški »Sclmlverein«. Seveda je to malostna vsota, a slabo je uporabljena. Ako donaša kranjsko prebivalstvo tolike žrtve za ljudsko šolo, naj bi bil v njej nemški pouk pač tako urejen, da bi si Kranjci tudi izven dežele mogli služiti svoj kruh. Deželni predsednik baron Winkler pravi, da ima kot načelnik deželnega šolskega sveta marsikaj popraviti, kar je predgovornik trdil, kajti predgovornik je popolnem napačno tolmačil obstoječe odnošaje. Kar se tiče jednorazrednih Ijudskih šol, bil je deželni šolski ssvet zmirom odločno tega mnenja, da naj se iste ustanovljnjo le ondu, kjer so v istini potrebne in da se razširijo le v krajili, kjer je to neobhodno potreba. Nepotrebne jednorazrednice se niso zidale, niti, kjer ni bila zahteva opravičena, razširjevale. Postopalo pa se je strogo po državni šolski postavi. Kjer je bilo 40 za šolo godnih otrok, tam se je ustanovila jednerazrednica; kjer 80, dvorazrednica; in kjer 120, trirazrednica; a to vse le po mogočnosti, ne da bi se bila prav strogo izvrševala postava, kjer se je mnogo ozirati na krajne razmere in na druge odnošaje. Da s<> nemški jezik uči na večrazrednih ljudskih šolah na Kranjskem, temu deželni predsednik baron Winkler nikakor ne ngovarja. Tudi on temu polnim srcem pritrjuje, a samo tam, kjer je res potreba. V obče se pa more naglašati, da se za nemški pouk na ljudskih šolak na Kranjskam danes nič manj ne stori, nego se je odredilo 1. 1870. po tedanjem deželnem šolskem svetu. Takrat se je reklo v ukazu: ko zadobe v prvem in drugera razredu učenci ljudskih šol znanje v branji in pisanji v slovenskem jeziku, potem se sme pričeti v tretjem razredu s poukom v nemškem jeziku. In tako se ravna še danes. Sraoter vzgoje pa je pri učencih ljudskih šol jako različen, po tem se morajo učitelji ravnati. Keči se mora, da so poročila o uspehih učenja nemškega jezika dovolj ugodna, a tega se ne sme zahtevati, da bi bilo učenje tudi temeljito. Ljudska šola nema namena, da bi se nemški jezik poučeval v tolikej meri, da bi učenci morda nemške klasike prebirali, temveč le, da se napravi neka podstava, na katero se potem v srednjih šolah dalje zida. Gotovo pa je, da učenci ljudskih šol prihajajo na srednje šole Ljubljanske na pr. s popolnim zadostnim znanjem nemškega jezika. Res je, da se iz kraja borijo z oblikami, z izrekom, a vender prineso seboj lepo »copia verborum« in jako izvrstno slovniško znanje, katero postane na višjih razredih gimnazije dovršeno. Deželni predsednik baron Winkler zatrjuje, da je sam nemške naloge slovenskih gimnazijcev čital in bil jako razveseljen, kako izvrstno so bile izdelane; čudil se pa temu ni, ker mu je znan izredni talent Slovencev za druge jezike. Ni treba torej skrbi, da bi ne bilo v Kranjski obeh deželnih jezikov dovolj veščih učiteljev in uradnikov. Da bi se pa otrok, kateri ima namen polje obdelovati, učil nemškega jezika, to bi pač ne imelo nobene koristi, kajti pozabil bi malo znanje nernškega jezika v malo letih. — Tisti slovenski otroci pa, ki hočejo učiti se obrtnije in trgovine, se že priuče nemškemu jeziku. Kar se tiče Krške meščanske šole, katerej, kakor se je predbacivalo, da se hoče kratiti po ustanovniku določeni namen, ima deželni predsednik opomniti, da bodo oblastva čuvala, da se ustanovno pismo popolnern izvrši. Deželni šolski svet je prva korporacija, katera ima v tej zadevi odločevati; doslej še ni imela povoda kaj odločiti, sploh se s to zadevo baviti, torej so vsa predbacivanja neumestna. (Dalje prih.) — Metelko-tova darila (šest po 42 gld.) se bodo po njegovi blagi ustanovi s 1. maja 1858. 1. delila ljudskim učiteljem na deželi, kateri selepovedejo in kigoje slovenščino in sadjarstvo v ljtidski šoli. Prošnje za-nje ravnajo se do c. kr. deželnega šolskega sveta ter se oddajajo pri dotičnih c. kr. okr. šol. svetih do 15. februvarja 1887. 1. — »Drobtinice Slomšekove« obujene. V katoliški družbi je bilo te dni sproženo, da naj bi se tako priljubljene, pa zaspale »Drobtinice« jele zopet na svetlo dajati. Kdor bi imel kake primerne tvarine ali natnen o tem kaj posebnega pisati, ali sicer kaj svetovati i. t. d., se utegne uže zdaj oglasiti pri g. prof. dr. Lampetu. — Znanstveno-zabavni večer »Slovenskega učiteljskega društva« preteč. sredo v 26. dan t. m. je bil prav živahen. Predsednik društvu je govoril o napakah pri slovenskem govorjenji in pisanji. Venec večeru pa je bilo petje. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je imelo v 19. dan preteč. m. svojo VII. sejo. Prvomestnik prečita načrt oklica do sl. načelništev Ciril - Metodovih podružnic, v katerem se opozarjajo na t-o, da se ples in prehrupne zabave ne strinjajo z načeli naše družbe, ki je osnovana na katoliško-iiarodni podlogi, torej morajo plesi izostati in slavna načelništva naj strogo pazijo na to, da se v vzporede veselic ne vzprejme ničesar, kar bi nasprotovalo nravnemu in katoliškemu čutu našega naroda. Oklic se odobri ter razpošlje podružniškim načelništvam.