50 Didakta marec 2014 Predšolska vzgoja MATEMATIKA V VRTCU (ŠTEVILA, ŠTETJE, ORIENTACIJA) / Gabrijela Kocjančič / Vrtec Sežana V današnjem času se sodobna družba vse bolj zaveda pomena predšolske vzgoje. Vrtec ne predstavlja zgolj varstva otrok, ampak je mnogo več kot to. Starši spoznavajo, da se učenje ne začenja šele z vstopom v šolo, ampak že v predšolskem obdobju. Zato ni nič nenavadnega, da se matematika pojavi že v vrtcu. Pomembno je predvsem, da se otrok z matematiko ukvarja v igrah in vsakodnevnih dejavnostih. Otroci se zelo radi pohvalijo, da znajo šteti. Večina otrok že zelo zgodaj verbalno šteje. Toda – ali otroci, ki nam recitirajo števila, le-ta tudi razumejo ali gre pri tem le za vzorce, ki so se jih naučili na pamet? Pri razvoju pojma števila imajo pomembno vlogo sprva vzgojitelji in kasneje učitelji, ki z uporabo ustreznih metod, strategij, vztrajnostjo ter postopnostjo otrokom pomagajo pridobiti številsko predstavo. Glavna naloga vzgojiteljev je, da pri otrocih spodbujajo zanimanja in jih na čim bolj izviren način motivirajo za delo, pri čemer si lahko pomagajo z različnimi didaktič- nimi sredstvi, igračami in konkretnimi predmeti. Števila in štetje sta dve ločeni znanji, ki se pri otroku običajno šele v petem letu povežeta v skupen sistem. Števila so osno- va, brez katere ni mogoča niti osnovna komunikacija z zelo majhnim otrokom. Ko otrok že zna uporabiti določeno število predmetov, ga praviloma začne zanimati zapisovanje števila in sestavljanje števk v število. Pomembno področje v predšolskem obdo- bju je tudi orientacija v prostoru. Otroka spodbujamo, da se orientira v prostoru, najprej glede na sebe, nato glede na druge osebe, tudi predmete, kasneje pa ugotavlja relacije med posameznimi predmeti in osebami. Pri tem uporablja izraze, kot so: proti, nad, na, levo, desno, zgoraj, spodaj, skozi, v … TEORETIČNI DEL Otrok že pred dopolnjenim prvim letom obvlada določene matematične spretnosti, misli in se izraža na način, ki kaže, da uporablja matematiko v svojem vsakda- njem življenju. Reševanje matematičnih problemov ga zabava, veseli se uspeha in dosežkov. Od ljudi v svoji okolici pričakuje pomoč pri doseganju znanja in izkušenj. Matematika nas povsod obdaja in od nas vzgojiteljev je odvisno, kako bomo znali to uporabiti v praksi. Kurikulum za vrtce (1999) vsebuje za vrtec obvezujoče globalne cilje, ki so sicer zapisani ločeno po področjih, v praksi pa se med seboj prepletajo in povezujejo. Tako je matematika v vrtcu uresničljiva le, ko se povezuje z dru- gimi področji, hkrati pa je tudi sredstvo za doseganje ciljev na drugih področjih. Otrok se od rojstva naprej uči imena za števila ob pesmicah, rimah in poslušanju štetja odraslega človeka. Števila ponavlja najprej kot eno besedo enadvatri … kasneje si besedni zaklad širi s tem, da loči med posameznimi besedami za števila. Sicer to še ni pravo štetje do tedaj, ko ob izgo- varjanju števil pravilno ne kaže preštetih stvari, vsako po enkrat in nobene ne spusti (Marjanovič Umek 2001: 186). Pojem števila je verjetno prvi abstraktni po- jem, ki ga je izoblikovalo človeštvo. Število je matematični pojem, s katerim opisujemo množino. V vsakdanji rabi so najbolj znana naravna števila (1, 2, 3, 4, 5, …) Otrok v predšolskem obdobju veliko šteje, rad tudi zapisuje številke, ugotavlja naj- večje možno število in se pohvali, da zna šteti do največjega števila. Pri svojem štetju razvija različne strategije štetja. Otrok šteje predmete, ki jih lahko premika (predmeti so lahko postavljeni v vrsto, krog, gručo). Nato šteje stvari, ki se jih lahko dotakne, nazadnje pa tiste, ki se ji ne more dotakniti (npr. oddaljene hiše). Vsakemu otroku mo- ramo dati možnost, da šteje na vse zgoraj naštete načine, saj si ob vsakem načinu postopoma pridobiva izkušnje štetju, ki je opredeljeno kot »povratno enolično prire- janje elementov preštevane množice« in dosledno prirejanju števil preštevancem (Hodnik Čadež 2002: 24). Otrok dejansko šteje takrat, ko usvoji vsa štiri načela štetja. Ta pa so: 1. Nobenega elementa pri štetju ne sme- mo izpustiti, nobenega šteti dvakrat. 2. Naravna števila so urejena (vedno šte- jemo ena, dve, tri, štiri …) 3. Štetje je neodvisno od narave predme- tov, ki jih štejemo. 4. Štetje je neodvisno od vrstnega reda (ni važno, kje začnemo šteti preštevance, če bomo prešteli vse, bomo dobili šte- vilo preštevancev) Kadar govorimo o štetju, imamo pona- vadi v mislih točno določen postopek, ki opredeljuje štetje odraslih. Pri otroku pa govorimo o štetju, četudi ne upošteva vseh potrebnih principov. To učenje poteka več let. Otroci lahko na začetku samo povejo nekatere številke z besedo, vendar ni nuj- no, da jih povedo v zaporedju. Potem se naučijo šteti verbalno, tako da začnejo na začetku in izgovarjajo niz besed, vendar niti ne slišijo besed za posamezne števil- ke kot ločene besede. Kasneje izgovarjajo vsako številko posebej in se naučijo šteti do pet, deset, do dvajset, potem še višje. Šele kasneje lahko otroci začnejo šteti od katerekoli številke. Otroka moramo v vrtcu in doma vključeva- ti v najrazličnejše matematične dejavnosti, ki ga spodbujajo, da si nabira lastne izku- šnje in pri tem doživlja veselje ob rešenih situacijah. Matematika je za otroka že to, da razvrsti svoje igrače v različne škatle, da prešteje svoje sovrstnike, da primerja predmete med seboj, da ve, kateri simbol mora uporabiti pri svojih oblačilih, da opisuje njemu znane predmete, da meri, razvršča, opisuje in grupira predmete ter se o njih pogovarja in da dobi občutek, kaj se je zgodilo prej, zdaj in kaj bo sledilo potem (Kurikulum 1999: 64). Odrasli se morajo z otrokom zelo veliko pogovarjati, da se lahko odločijo o zah- tevnosti dejavnosti, ki jo otroku ponudijo. Posameznega otroka morajo dobro opa- zovati pri igri, da mu v najprimernejšem Didakta marec 2014 51 Predšolska vzgoja trenutku pomagajo razširiti njegovo ma- tematično znanje. Kot pri vsaki dejavno- sti se mora otrok tudi ob matematičnih dejavnostih dobro počutiti, biti sproščen in to, kar dela, mu mora biti v veselje. Pri napačnih rešitvah, ki jih otrok poda, ga morajo odrasli spodbuditi, da bo poskusil še enkrat rešiti zastavljeno nalogo (Kuri- kulum 1999: 72). KORAKI V ŠTETJE - Prirejanje - Štetje (konkretni nivo, slikovni nivo, simbolni nivo) Pri štetju je najbolj pomembno to, da odra- sel človek na glas šteje pred otrokom. Otrok posluša in s tem dobi zanimanje, da začne tudi sam preštevati. Pri mlajših otrocih je dobro, da odrasel uporablja prste ali druge stvari, saj si otrok s tem bolj nazorno pred- stavlja štetje. Štetje s prsti je dobro razvijati, saj otroku kasneje pomaga pri seštevanju in odštevanju. Otroka pri napakah, ki jih dela med štetjem, vzgojitelj ali starš ne po- pravlja, temveč mu daje možnost, da otrok čim večkrat posluša glasno štetje odrasle osebe. Otrok sicer samo s štetjem ne usvo- ji pojma števila, dokler ne zna ob svojem štetju kazati štete predmete. Pri predmetih, ki jih otrok šteje, moramo biti pozorni, da otrok prešteto stvar ne prešteje dvakrat ali pa jo celo izusti. Dobro je, da otrok preštete predmete še enkrat povzame, tako da na glas prešteje in nato ponovi, kot recimo ena, dva, tri, … (Kurikulum 1999: 73). Posameznega otroka morajo odrasli pri vsaki uspešni rešitvi pohvaliti. V vrtcu morajo vzgojitelji biti pozorni na to, da je vsak od otrok kdaj pohvaljen, ne gle- de na to, da je eden uspešnejši kot drugi na matematičnem področju (Kurikulum 1999: 75). v prEDšolsKI praKsI Mnogi vzgojitelji, ki delajo s predšolskimi otroki, podcenjujejo otrokove zmožnosti o tem, koliko otrok obvlada štetje oziroma se je sposoben naučiti šteti. Poimenovanje, ko- liko stvari je v majhnih skupinah, zahteva izkušnje, zato je pri tvorjenju številke z be- sedo pomembno sodelovanje odraslega. To omogoča otroku, da razvije sposobnosti in da odgovori na vprašanje »koliko«. Osnova pri zgodnjem številčnem razumevanju je povezava štetja predmetov v neki množici s številom objektov v njej. Otrok pri štetju uporablja različne strate- gije. Naštejmo le najbolj značilne: - Šteje predmete, ki jih lahko premika (ti predmeti so lahko postavljeni v vrsti, krogu, gruči …) - Šteje stvari, ki se jih lahko dotakne, ne more pa jih premikati (na primer sličice v knjigi) - Šteje stvari, ki jih vidi, ne more pa se jih dotakniti (na primer oddaljene hiše). - Šteje stvari, ki jih ne vidi (na primer vrata v stanovanju) Otroku moramo dati možnost, da šteje na vse zgoraj naštete načine, saj ob vsakem načinu postopoma pridobiva izkušnje s štetjem. Otroci so šteli gumbe v skupinah potem, ko so večjo skupino razdelili. Iz ene dol- ge vrste gumbov so naredili vrsto parov, razdelili skupino gumbov na dve in več enako velikih skupin, pri tem so opazo- vali, kako velike so nastale skupine in kaj ostane. Razvrščali so gumbe v vrsto ene- ga za drugim. Glede na starost otrok (pri dejavnosti so sodelovali otroci stari od 4 do 6 let) večina otrok ni imela težav pri štetju in razvrščanju. Ena izmed vej matematike je tudi orien- tacija. Orientacija je pojem, s katerim se srečamo na več področjih človekovega de- lovanja in ustvarjanja. Je pojem, s pomočjo katerega lahko področja povežemo med seboj. Srečamo ga pri matematiki, geo- grafiji, družbi, slovenščini, likovni vzgoji, športni vzgoji, naravoslovju … S prvimi pojmi orientacije se srečujemo že od malega. Otrok v igri ali vsakodnevnih opravilih pridobiva izkušnje, ki so pove- zane z orientiranjem (kaj je zunaj, kaj je notri, na, zgoraj, spodaj, levo, desno …). Uporabljamo jih v vsakdanjem življenju in pri vseh opravilih. Izkušnje s prostorom se začnejo v najzgodnejšem otroštvu, takoj ko se otrok začne ločeno zavedati sebe in prostora in ko začne raziskovati prostor okoli sebe. To pa so tudi ene izmed prvih izkušenj matematike v otroštvu. Torej takoj ko se otrok zave sebe ločeno od prostora in se zmore premakniti iz me- sta, začne prostor okrog sebe raziskovati še intenzivneje. Kljub temu, da uspe sam spoznati prostor, kjer se giblje, se sam ne 52 Didakta marec 2014 Predšolska vzgoja more naučiti izrazov za opismenjevanje. Sprva se z njimi srečuje v pogovoru z ose- bo, ki izraze uporablja (v, na, pred, pod, za, spredaj, zadaj …), kasneje otrok pokaže, da izraze razume, v naslednji stopnji pa jih že sam uporablja (Marjanovič Umek 2001). Z orientiranjem v prostoru se otrok srečuje skozi celotno dnevno rutino. Te dejavnosti se pojavljajo v različnih oblikah. Nova zna- nja lahko pridobi spontano, skozi igro ali pa načrtovanimi dejavnostmi vzgojitelja. Načrtovane dejavnosti vzgojitelj pripravi namenoma, da doseže določen cilj. V Kurikulumu za vrtce je orientacija opre- deljena na področjih: - gibanja; - jezika; - umetnosti; - družbe; - narave; - matematike. CILJI , IZ KURIKULUMA, KI SE NANAŠAJO NA ORIENTACIJO IZ PODROČJA MATEMATIKE: - spoznava prostor, njegove meje, zuna- njost, notranjost; - rabi izraze za opisovanje položaja pred- meta ( na, v, pred, pod, za, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd.) in se nauči orientacije v prostoru; - razvršča. Predstavila bom dejavnost pri kateri otroci rabijo izraze za opisovanje položaja pred- metov (na, v, pred, pod, za, spredaj, za- daj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd). in se naučijo orientacije v prostoru. Dejavnost je bila izvedena v skupini otrok starih od 4 do 6 let. PRIPRAVA NA VZGOJNO- IZOBRAžEVALNO DELO: Področje: MATEMATIKA Globalni cilj: Doživljanje matematike kot prijetne izkušnje. Cilji: Otrok uporablja izraze za opisovanje položaja predmetov (na, v, pred, pod, za, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd). in se nauči orientacije v prostoru. Dejavnost: - Dopolnjevanje osnovne slike z manj- kajočimi elementi. Metoda: - Pogovora, - razlage, - igre Oblika: - Skupinska, - individualna. Sredstva: - Plastificirana osnovna slika, - plastificirani naslikani elementi, - lepilni trak. Metodični postopek: - na tablo nalepim osnovno sliko; - otroke pustim, da si sliko ogledajo, nato jo skupaj opišemo; - na mizo postavim plastificirane nasli- kane elemente in lepilni trak; - otrokom podam navodila s katerimi bodo naredili nalogo; - otroci po navodilih (nad/pod/ …) do- dajajo elemente k sliki; - otroke pri igri spodbujam in jim po potrebi pomagam; - ko nalepimo manjkajoče elemente, skupaj opišemo nastalo celoto. Osnovna slika Plastificirani naslikani elementi Otroci so osnovno sliko dopolnjevali po na- vodili EVALVACIJA Otroke sem motivirala z osnovno sliko, ki sem jo namestila na tablo. Otroci so si sliko ogledali, nato smo jo skupaj opisali. Pove- dali so, da je na sliki eno drevo z krošnjo, eno brez, da je naslikana hiša, ki nima dimnika, travnik in cesta … Ugotovili so, da slika ni popolna, zato bi jo lahko dopol- nili. Nato sem na mizo postavila različne naslikane elemente in lepilni trak. Otroci so takoj ugotovili, da bodo lahko elemente nalepili na osnovno sliko. Se- znanila sem jih z navodili. Povabila sem otroka k sebi in mu dala naslikan element Calvin IN HobBes  04 5320 200  www.didakta.si  zalozba@didakta.si Didakta marec 2014 53 Predšolska vzgoja in navodilo, kam naj ga nalepi (nad, pod, levo, desno, na …). Otroci so pri dejavnosti upoštevali navodila in tudi sami opisovali položaje elementov. Pri dejavnosti so bili zelo uspešni, saj so izraze že poznali in jih tudi že uporabljali. Nekateri so imeli nekaj težav z postavljanjem elementa glede položaja levo in desno. Po potrebi sem jih spodbujala in jim pomagala. Ko smo opravili nalogo, smo sliko skupaj opisali. Otroci so se pri dejavnosti izmenje- vali, tako, da so vsi opravili nalogo. Tekom dneva so se večkrat ustavili ob sliki in se med seboj pogovarjali. Glede na odzivnost otrok, mislim, da je bila dejavnost zelo zanimiva in dobro izpeljana. Zdi se mi tudi, da je bila dodatna dobra motivacija njihova radovednost kakšna slika bo na- stala. Izraze za opisovanje položaja pred- metov bomo še utrjevali in dopolnjevali v povezavi z drugimi področji. Izjave otrok: - Na sredino balkonske ograje sem po- stavila ptička. - Jabolko sem postavila pod drevo, ki je na levi strani hiše. - Jabolko sem dala v krošnjo drevesa, ki je na levi strani hiše. - Balkon sem zalepil pod oknami. - Oblak sem dal na levo stran dimnika in ptiča pod drevo, ki stoji desno od hiše. - Moder avto sem zalepil na levo stran rumenega avta. - Rdeč avto sem dala na levo stran ru- menega avta. - Veverico sem dala na sredino kro - šnje. - Dimnik sem postavila na levo stran strehe. - Oblak sem dala na desno stran goz- da. Izjave otrok nam povedo, koliko so se otroci naučili in kako znajo povezovati dosedanje izkušnje. ZAKLJUČEK Odrasli se morajo z otrokom zelo veliko po- govarjati, da se lahko odločijo o zahtevnosti dejavnosti, ki jo otrokom ponudijo. Kot pri vsaki dejavnosti se mora otrok tudi ob matematičnih dejavnostih dobro počutiti, biti sproščen in to, kar dela, mu mora biti v veselje. Pri nepravilnih rešitvah, ki jih otrok poda, ga morajo odrasli spodbuditi, da bo poskusil še enkrat rešiti zastavljeno nalogo. Že psiholog Jean Piaget je ugotovil, da psihični in intelektualni razvoj poteka po stopnjah, ki so si med seboj kvalitativno različne. Zaporedje stopenj je za vse otroke enako, čas pojavljanja določene stopnje pa se od posameznika do posameznika razli- kuje, ker je hitrost prehajanja z ene stopnje na drugo pri vsakem otroku drugačna. literatura Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova mate- matika.(priročnik za vzgojitelja). Lju- bljana: DZS. Marjanovič Umek, L. (2001). Otrok v vrtcu. Maribor: Obzorja. Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: DZS. Kurikulum za vrtce. (2004). Ljubljana: Mi- nistrstvo za šolstvo in šport. Kultura Prvih 5 knjig je že na knjižnih policah V okviru festivala Fabula 2011 je že na policah pet novih knjig, strokovni komisiji pa sta izmed prispelih vlog na javni razpis izbrali še deset knjig, ki bodo izšle do konca leta 2011 in so ali bodo letos naprodaj po še vedno zelo dostopni ceni 5 evrov. Na podlagi lanskih izkušenj so bili kriteriji za izbor knjig za vsakogar nekoliko spremenjeni Konceptualna zamisel je še vedno enaka: Tudi nove knjige za vsakogar bodo deležne posebne promocije, ohranjena pa bo tudi uspešna prodajna mreža v knjigarnah, knjižnicah in kulturnih ustanovah. Tokratni razpis je posebno pozornost posvetil izvirnim slikanicam in izvirni mladinski literaturi, ob tem pa še naprej tudi sodobnim proznim delom, pesniškim zbirkam, esejem in humanistiki. Obenem pa je bil razpis tudi prožnejši glede naklade posameznih knjig. Založniki so zato tokrat lahko ob kandidaturi izbirali med tremi kategorijami naklad: 5.000, 8.000 in 12.000 izvodov, pri čemer so cilji razpisa z višino subvencije precej odločno privilegirali višje naklade. Višina subvencije na naslov, ki bo natisnjen v nakladi 5.000 izvodov, znaša največ 6.000 evrov, za naklado 8.000 do 10.000 evrov, za naklado 12.000 pa do 15.000 evrov. Dosedanja prodaja knjig za vsakogar V obdobju od 23. aprila 2010 do 23. aprila 2011 je bilo skupaj prodanih 80.814 knjig, od tega v knjigarnah 51.522, v knjižnicah 24.119, v muzejih in galerijah 3.461 ter v drugih kulturnih ustanovah 1.712 knjig. Doslej je bilo skupaj prodanih 95.000 knjig, ta podatek vključuje tudi 5 knjig, ki so v okviru festivala Fabula 2011 izšle 4. aprila 2011. Izmed izdanih 21 knjig je bilo razprodanih 5 knjig: Čitanke Borisa Pahorja, Svetlane Makarovič in Slavoja Žižka (Cankarjeva založba), Tone Pavček: Čas duše, čas telesa (Slovenska matica) in pesniška zbirka Vsaka ljubezen je pesem (Društvo slovenskih pisateljev). Knjige letos stanejo 5 evrov, založniki pa so zavezani naklado po potrebi ponatisniti Edina izjema je knjiga Stephana Hessla Dvignite se!, ki bo naprodaj po 2,99 evra. Glede na povprečno ceno knjige je cena 5 evrov še vedno zelo ugodna, založnikom in prodajalcem pa olajšuje finančno konstrukcijo. Očitno se je tudi zato povečalo zanimanje založnikov za sodelovanje pri projektu, saj je na razpis prispelo 40 vlog za različne kategorije knjig; za bralce to z vsebinskega vidika pomeni še boljšo ponudbo. Izjava založnika, s katero se založnik v skladu z razpisnimi pogoji zavezuje, da je v primeru razprodane knjige pripravljen knjigo v dogovoru z Mestno občino Ljubljana in Javno agencijo za knjigo RS ponatisnit ali donatisniti, pa bo omogočila, da bodo izbrane knjige dostopne vsem, ki se jih bodo odločili kupiti. Izdajo knjig za vsakogar sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo, in sicer v skupini višini 139.000,00 evrov, od tega občina 49.500,00 evrov, agencija pa 89.500,00 evrov. Mestna občina v celoti financira slikanico Bober Bor, Javna agencija za knjigo pa je v celoti sofinancirala knjige, ki so izšle v okviru festivala Fabula 2011. Tako kot pri prejšnjem razpisu bo strokovna skupina rezultate novega javnega razpisa redno spremljala. Po uspešnem lanskem letu pa je očitno, da si bralci takšnih projektov želijo. Knjige se predstavijo Študentska založba César Aira: Epizoda v življenju popotnega slikarja Protagonist Epizode v življenju popotnega slikarja je Johann Moritz Rugendas, zgodovinska osebnost, pokrajinski slikar nemškega rodu, ki je v prvi polovici 19. stoletja prepotoval dežele Latinske Amerike, da bi dokumentiral pokrajine Evropi domala neznanega sveta. Strast do raziskovanja se v izbrušenem slogu in dramatičnem stopnjevanju pripovedi prepleta s težnjo po ustvarjanju novega, po upodobitvi gibanja pokrajine skozi še neodkrit likovni izraz. Na poti iz Čila v Argentino se popotnik onesreči - skozi blodnje bolečine in blažilcev trpljenja postane njegov pogled še pronicljivejši, zgodba pa vse bolj vznemirljiva. Niccolò Ammaniti: Jaz in ti Zakaj me ne pustijo pri miru? Zakaj bi moral biti tak kot drugi? Vprašanji, ki si ju verjetno postavlja vsak adolescent. Kratki roman o odraščanju Jaz in ti pripoveduje o stiski štirinajstletnega Lorenza, ki si zato, ker ne more biti tak kot njegovi vrstniki, izmišlja načine, kako zamotiti starše, da jih ne bi skrbelo zanj. V družbo sovrstnikov se poskuša vključiti s pretvarjanjem, najprej tako, da se kot paličnjak naredi nevidnega, potem tako, da se po zunanjosti prilagodi najnevarnejšim, in končno z nedolžno lažjo, da so ga sošolci povabili na smučanje. Skozi splet okoliščin pa resničnost naposled z vso brutalnostjo vdre v njegov skrbno varovani svet in ga po hipnem opustošenju nagradi z občutjem, da je živ, da je za vrati svet, ki čaka prav nanj. Per Olov Enquist: Knjiga o Blanche in Marie Leta 1878 osemnajstletno Blanche Wittman na očetovo željo hospitalizirajo z diagnozo histerija. Zdravi jo ugledni nevrolog Jean Martin Charcot in med njima se splete ljubezensko razmerje. Po Charcotovi smrti Blanche ozdravi in se zaposli pri Marie Curie, prvi dobitnici dveh Nobelovih nagrad - za kemijo in fiziko. Zaradi posledic sevanja izgubi obe nogi in roko; kot »torzo v lastnem zaboju« pa tik pred smrtjo napiše tri »knjige vprašanj«. Skozi fragmentarni preplet dejstev in domišljije Knjiga o Blanche in Marie izriše očarljivo zgodbo o ljubezni in prijateljstvu med izjemnima ženskama v nemalokrat krutem svetu znanosti. Margriet de Moor: Virtuoz Neapelj na začetku osemnajstega stoletja. Mlada grofica Carlotta je očarana nad mestom, ki slovi kot domovina belcanta, prav posebej pa jo prevzame glas kastrata Gaspara Contisa. V Carlotti ta prelestni glas vzbudi ljubezen do vseh kastratov, ki jih vidi kot prave angele umetnosti. Srečanju sledijo tedni, polni glasbe in erotične prefinjenosti, dokler grofica ne spozna, da je s srečo tako kot z glasbo: zdaj je tu, nato izgine - nihče je ne more zadržati. Margriet de Moor, ki je študirala solopetje in klavir, v romanu Virtuoz popelje bralca v neslutene globine mita in erotike petja, na ozadju ljubezenske zgodbe pa se izrisujeta kulturno in politično življenje tedanjega časa v razburkanem Neaplju. Christoph Ransmayr: Grozote teme in ledu V središču večplastnega pustolovskega romana Grozote teme in ledu je resnična zgodba avstro-ogrske odprave na severni tečaj leta 1873. Avtentično poročilo avtor spretno preplete s fiktivno zgodbo italijanskega mladeniča Mazzinija, ki se na Dunaju navduši nad zapuščino odprave in se naposled nameni kreniti po njenih sledeh - v ledenih pokrajinah otočja Spitzbergi pa se za njim izgubi vsaka sled. Med seboj več kot sto let oddaljeni pustolovščini lahko beremo kot »kroniki neuspeha«: sla po odkritju se nam razkrije kot norost, kot nesmiselno pehanje za osebno in nacionalno slavo, severni pol pa postane »pribežališče nečimrnosti«. Dobre knjige na domačih knjižnih policah Projekt Knjige za vsakogar se nadaljuje Med najbolj prelomnimi novostmi, ki jih je na slovenski knjižni trg prinesel program Ljubljane – svetovne prestolnice knjige 2010, je projekt Knjige za vsakogar. V času od 23. aprila 2010 do 23. aprila 2011 je izšlo 21 knjižnih del različnih žanrov v nakladi 8.000 izvodov. Za 3 evre še vedno lahko kupujemo tiste lani izdane knjige, ki še niso razprodane. Naprodaj so na več kot 220 prodajnih mestih v knjigarnah, knjižnicah in kulturnih ustanovah po vsej Sloveniji, v Trstu in Celovcu. Sporočilo je še bolj razveseljivo: Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS sta se na podlagi ocene lanskih rezultatov odločili, da morajo biti dobre knjige bralcem še naprej tako dostopne. Z javnim razpisom, ki ga je Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana objavil 28. januarja 2011, sta strokovni komisiji Mestne občine Ljubljana in Javne agencije za knjigo RS izbrali nove kvalitetne knjige, ki jih na tem mestu nadrobneje predstavljamo. 10 Cena: 5,00 € Calvin IN HobBes ŽE ČETRTA KNJiGA NAJZABAVNEJŠEGA STRiPA NA SVETU KOMPLET KNJiG SAMO 29,99 € 9,99 EUR  04 5320 200  www.didakta.si  zalozba@didakta.si