42. številka. Ljubljana, v soboto 21. fcbrnvarja. XXIV. leto, 1891 Izhaja vsak dan Evecer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avst ro-og e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gld., za juden meBcc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina z.naSa. Za.oznanila plačuje Be od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat titika, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni'tvo in upravniStvoje v Gospodskih ulicah Bt. 12. blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vBe ad mi »i strati vne stvari. Upravnifitvu naj Be 0 našem volilnem gibanji. m. *---' Organ našega škofa, naš stari „Slovenec" stopil je v volilno agitacijo z veliko nerodnostjo. To je resnica, in pozna se, da so pri tem listu odločilen faktor narodni mladeniči iz duhovniškega stanu, ki nimajo nikake skušnje, in katerih jedina zasluga je tonzura, s katero so bili vsprejeti v krog mašnikov. Žalostno, ali resnično je, da so ti mlajši duhovniki glasilo našega premilega škofa, in da smejo počenjati, kar se jim zljubi, dobro vedoč, da jim najhujši skoki ničesar škoditi ne morejo. To je gotovo, ali gotovo je pa tudi, da bodo škodo, prouzročeno po „Slovenčevih" kapelanih, občutili vsi drugi, nego pa ti razposajeni kapelani! Smelo sme" se trditi, da se .Slovenčeva" agitacija ne odlikuje samo po narodnosti, nego tudi po neki razdivjanosti, ki dosedaj v nas nt bila v navadi. Ti mladi mašniki, ki so pred malo leti zapustili semenišče, ne poznajo nikake avtoritete več, in v blato zavlečejo vsako osebo, če jim količkaj ne dopade, in to tudi s svojega tabora! Tu ne govorimo o Ivanu Hribarji, ali pa še celo o dr. Ivanu Tavčarji, katerega sta „Slovenec" in njegov značajni 8otrudnik, sedaj zaprti Borštnik, v prah teptala! Tu nam je govoriti o možeh, ki so skušenega konservativnega značaja, ter so bili od nekdaj zvesti tovariši in prijatelji naši duhovščini. Deželni glavar dr. Poklukar, ki ravno sedaj zdihuje pod težo hude bolezni, ki se niti s prstom ni umešal v volilno agitacijo, ni našel milosti pred našim škofijskim organom, in v obraz so mu očitali, da je samo figura na šahovi deski! Cesarski svetnik Murnik, znan rodoljub, in od nekdaj odločnega a vendar mirnega mišljenja, prekonservativen voditelj in pre-prijazen načelnik klubu slovenskih deželnih poslancev, istotako ni priljubljen tiskarni na Valvasorjevem trgu, in ošteli so ga, kakor se ošteje šolarček, če je kradel jabolka na farovskem vrtu. Pa ne samo posvetni, tudi duhovniki se smešijo, če so toliko samostojni, da izrekajo svoje prepričanje, ne da bi si dali to prepričanje poprej odobriti po „Sloven-čevi" redakciji. Mej volilnim gibanjem oglasil se je tudi mnogo zaslužni, in občo spoštovani Kranjski dekan, in svetoval je svoji duhovščini da naj priporoča volilcem grofa Hohenwarta. Če je smel Gorenjcem »Slovenec" priporočati vodjo Povšeta, potem ni dvojbe, da je imel prečastiti d*1 kan jednako pravico, da je priporočal grofa Hokemvarta, ki je vender glavni steber konservativni stranki v Avstriji. Sedaj pa čitajte „Slovenca" in videli bodete, kako je okrcal po prstfh visokočastitega gospoda dekana, prav kakor, da je leta kak cerkovnik, in ne dušni pastir, kojega soglasno spoStuje cela dekanija. Kam bode zagazila naša konservativna stranka, če bode v prihodnjo mej svojimi prijatelji tako mesarila? In kako so pisarili proti grofu Hohenvvartu, ki vender ni kak dijurnist na Dunaji, in ki ima konečno zaslug za „katoliško" stvar, kolikor jih „Slovenec" in „Domoljub" ne bodeta imela, če tisoč let izhajata! Na vsak način je nekaj izvenrednega, če se organ našega škofa na ljubo vodji Povšetu v boj postavi proti grofu Hohemvartu, ter piše o njem, kakor bi bil ta grof Hohenvvart kaka stara obleka, ki je še dobra za belo Ljubljano, a preslaba za gorenjske kmetske občine. No pa mi prepuščamo škofu Ljubljanskemu in grofu Hohenwartu, da si to sovraštvo moj seboj poravnata, prepuščamo pa tudi veljavnim možem naše konservativne stranke, da pretehtajo, je li tej stranki v korist, ako išče njen jedini organ pri sedanjih volitvah svojo jedino in prvo nalogo v tem, da svoji lastni stranki zabija debele kline v njeno meso! Mi pa ostanemo pri svojem izreku, da se odlikuje sedanja agitacija „Slovenčeva" ne samo po veliki nerodnosti, nego tudi po veliki razdivjanosti, ki druzega ne doseže, nego da razburi tudi najmir-nejše duhove! Povod tej opazki nam dajejo poročila iz Trebanjskega volilnega okraja. Mi smo glede tega okraja že izrekli svoje mnenje, to mnenje zastopamo tudi danes, da se imajo namreč narodni volilci zjediniti na jednega narodnega kandidata, in da se imajo skupno postaviti v bran proti nemškemu kandidatu, s kojega izvolitvijo bi se naši volilci osmešili in osramotili. Poroča se nam o nekakih kompromisih s Koževci, in o tajnih pogodbah, ki so se sklepale v Trebanjskem okraji. Lezvelikimin nepopisnim pomilovanjem pišemo o takih k o n - traktih in kandidat, ki se v slovenskem okraji skušaš takimi sredstvi pomagati do mandata, ta v naših očeh ni resen kandidat! Nam je narodnost „suprema lex" in če se tako imenovani narodni kandidat za slučaj, da bi sam propadel, zaveže, delati za izvolitev nemškega kandidata, potem smo svoje akte o takem kandidatu sklenili, ker smo prepričani, da bode na Dunaji, če bi vlada zahtevala, svojo narodnost takoj zatajil, če je „eventualno" hoče sedaj zatajiti, ko to zahtevajo nemški Kočevci! Prihajajajo nam različna poročila iz omenjenega okraja in izrekajo se različna mnenja. Karakteristično se nam vidi mnenje, ki se je tudi izreklo, mnenje namreč: da je za Trebanjski okraj bolje, če se izvoli 1 ib er al n i Ne me c, nego pa klerikalen Slovenec. Proti takemu mnenju izreči se moramo z vso odločnostjo in ostrostjo. Kdor zastopa to mnenje, ta si pač ni v svesti, kako grozno se pregreši proti svoji narodnosti. In s strahom si obstajamo, da morajo v omenjenem volilnem okraji razmere prav zelo hirati, če se je tako mnenje sploh roditi moglo. Tukaj je nepotreben vsak daljši razgovor; nemški liberalci so pri nas nemogoči, kdor jih protežuje, ta je samomorilec, ta je zblaznel, ta ne ve, kaj počenja. Morda je ravno nerodna in razdivjana agitacija „Slovenčeva" prouzročila, da so duhovi tudi na drugi strani nerodni postali. To je mogoče ! Mi pa, ki smo glede narodnosti skrajne strogosti, se nikdar ne bodemo spokorili k prepričanju, da bi nas kak Nemec, in naj bi sam Gothe iz groba ustal, na Dunaji boljo zastopal od slovenskoga gorjanskega kmeta, ki se niti s svojim imenom podpisati ne ume: Zatorej nas še ni kmalu kak izrek bolj preplašil, nego izrek Trebanjskih volilcev, da je boljše, če prodere liberalen Nemec, nego pa klerikalen Slovenec. Ta izrek, če je ukoreninjen pri večini volilcev, pričuje o silni mlačnosti in indiferentnosti za naše narodne težnjo ! Ta mlaunost ne bila bi samo pričetek pogina, bila bi že pogin sam! Tolažimo B6, da bode večina volilcev ostala zvesta svojemu narodu, in da so bode pri volitvi dne LISTEK. Nedeljsko pismo. Koncem februvarja smo in človek bi že slaatuo koval spomladanske pesmi, kako „škrjanac poje, žvrgolf, — mene srce boli", kako topleji aolnčni žarki obsevajo našo zemljo, kako poganjajo prve cvetke izmej snežene odeje, — da ni neprestano mraz, tako kruto mraz. Prebili smo Svečnico, kanilo je prej ud sveče, nego od strehe in medved, ki se vestno drži svojih kosmatih dedov iu pradedov tradicij, moral je zopet v obligatni svoj brlog lizat lape svoje, dokler ga vsega izstradanega zopet ue vzbudi mladoletno solnce. Ko smo s Svečuico pogoreli, za njo pa z Bla-ževini „žeguoin", stavili smo vse upauje svoje sredi februvarja, češ, tedaj se bode vreme spreobrnilo na bolje. Zaman tudi to t Vedno smo Se v ledenem oklepu in kadar nas opoludue poseti jarko solnce in se začne tajati led in sneg po strehah, imamo dvomljivo srečo, gledati iu občudovati, kako slabi, uprav skandalozni ao žlebovi pri rasni naših hišah. Kakor slap curlja vo.ia tn in Um na trotoarje ter napravija po dnevu neprijetne luže, po noci, ko zmrzuje, pa oue gladke drsalnice, na katerih je že marsikomu izpodletelo, da je mater zemljo pomeril, kakor je dolg in širok. Tacih hiš, katerih žlebovi vodo puščajo in sedaj temeljito zamrznjeni prouzro-čujejo prave katarakte, je v Ljubljani le preveč. Jedino naše upanje je sedaj še av. Matija. Ledu mu ne bode treba delati, dovolj če ga bode razbil. Sicer bi pa morali čakati do sv. Gregorja in še tedaj netimo popolnoma gotovi. Sv. Gregor se sicer s tičem slika, a zaradi tega ne smemo še biti optimistični. Nobene gotovosti nemarno, da bi o sv. Gregoriji z Vodnikom smeli trditi: Lepi sušeč gori gre, Napmejoči kosa praia: Kaj tak' zgodaj poje* ie V osnovana je namreč čestokrat Vodnikova misel: „Stara pratka se ne laie, Sušeč ima rup zavit", ali kakor naši kmetje pravijo: „Sušec, če z glavo ne vije, pa z repom". O vremenu sem že dovolj govoril. Torej k drugemu predmetu, recimo, k drzavnozborskitn volitvam, ki so letos zares jako zanimive. To pa zaradi tega, ker si je konservativna stranka sama v laseh. Dalje pa zbok tega, ker imamo po nekod ue- dostatek kandidatov, drugod pa skrajno izobilje. Nekaj Časa se mi je čudno zdelo, da mej kandidati ni bilo glasovitega Andreja Kalana, ki ne pušča rad svoje luči pod polovnikom. Sedaj pogodil sem tudi to zastavico. Gospod Andrej Kalan poskušal se je že kot kandidat v deželni in mestni zbor, obakrat s slabim uftpehom. Sedaj pa je kot kandidat na Žabjak tudi kandidat za župnijo v Trnovem, ker si a Cezarjem misli: „Rajši v Trnovem prvi, nego na Žabjaku poslednji !tt Vsled tega postal je Kalau vsaj glede kandidature svoje nepričakovano skromen. Sicer pa ne. V svojem lističi razkoračil se ju in razkobalil do skrajnosti in stekel si lavoriko, da je On prvi postavil kandidate za državni zbor, a pri tem napravil zjjago v Bvojem lastnem oBtrogu. Z t to ljudje že govore, da utegne samo jeden Kalan napraviti več škode, nego bi jo desetorica drugih popravila. Zaradi tega začel sem že obžalovati, da Kalan ni prišel v deželni zbor, on bi bil kot pravi Bremonte" kašo zabelil in štreno še bolj zmešal, nego je to storil gospod Klun glede sedanjih državnozborskih volitev. Pri poslednjih so nekateri gospodje prišli v škripce. Kaj bi tudi ne V Na jedni strani bil je na 3. marcija t. I, sijajno poprijela načela, da moremo Slovenci v javne zastope voliti le slovenske može, in da moramo pred vsem pognati s svojega volišča take kandidate, kakor je nemškutarski okrajni glavar Kočevski! Pri tem ostanemo, od tega ne odjenjamo niti za pičieo ne! Volilno gibanje na Goriškem. Iz Gorico, 20. febr. |Izv. dop.] Valovi volilnega gibanja na Goriškem so že sedaj jako močni. Take agitacije in take volilne razburjenosti na Goriškem še nesmo doživeli. In kje smo še le? do razniotavanja in rešitve tega npraSanja imamo še skoro 14 dnij. Nasi sosedje v Furlaniji so si hudo v laseh; za jeden mandat v kmetskih občinah furlanskih ponujajo se trije kandidati, jeden konservativen, dosedanji poslanec prost Jordan, in dva ultra-ru-dečkarju. Tudi za mandat v veleposestvu imamo dva kandidata, za katera se močno agituje. O teh hočemo kasneje poročati, ko se „volilni mošt" nekoliko BČisti. Važneje za nas je borba za mandat v slov. kmetskih občinah, za kateri imamo dva kandidata g. viteza Tonklija in dr. Antona Gregorčiča. Prvotne volitve za ta okraj so že dovršene in za Goriško glavarstvo tudi znane. Pod Tolminskim glavarstvom in na Krasu začne se menda volilna borba še le prihodnji ted^n. Bilanca za Goriško glavarstvo kaže g. vitezu Tonkliju velik „deficit", za dr. Gregorčiča je pa zelo ugodna. Zadnji dobil je blizu 00, dr. Tonkli kakih 20—25 glasov Osobito Vipavska, kjer ima g. vitez svoje posestvo, izrekla se je do zadnjega moža proti njemu. A ne le to, iz vsega volilnega gibanja kaže se nedvojbeno, da nema tam dr. Tonkli nikakih simpatij, da je pa Vipavska za dr. Gregorčiča zelo naudusena. Kjer se je bilo bati, da bi kakšen osoben prijatelj gospoda viteza hotel ribariti v motni vodi, privrelo je ljudstvo v taki množini na volišče, da so nasprotniki Gregorčičevi izginili kakor kafra. Tako v Rifembergu, kjer so privrženci Tonklijevi že rano zapustili vas, tako tudi v Dornbergu, kjer je hotel motiti volitev tamošnji župnik. V tej vasi privrelo je 80 volilcev na volišče, kar je nečuveno, in gospod župnik moral je takoj pobrati šila in kopita, ter oditi. Na par županov, ki so v osobni zvezi z g. vitezom, je ljudska razburjenost toli uplivala, da so že naprej dali častno besedo, da ne vsprejme;o nobenega mandata za volitev v Gorici. Poročila s Krasa in Tolminskega so tudi za dr. Gregorčiča zelo ugodna, tako da se sme sklepati, kakor stvari danes stoje, da bod e dr. Gregorčič gotovo voljen poslancem v tej skupini. Po povratku iz Rusije. Koj ko smo zaznali, da namerava bodoči nositelj krone avutro-ogerske podati se na sever, da poseti dvor v Peterburgu, ter s tem vrne pohod ruskega carjev.ča na našem dvoru, pozdravili smo to vest prav simpatično. Sklepali smo iz nje, da ko odnošaji mej obema s sednima dvoroma, oziroma tehtnici grof Ilohenvvart, na drugi pa Povše. Uprav ista slika, ki se kaže ob s*inu;ih, ko jeden kozel odvaga devetindevedeset krojačev. Prilika s kozlom je glede grofa Hohenvvarta morda malce neumestna, a razmerje mej njim in Povšetom je dobro zadeto. Nekdo je sicer nekoč duhovito opazil: „Bog in Ilohenvvart sta si jednaka Oba se pustita prositi in moliti, pa oba nič ne storita." Vender pa je grof Hohenvrart mož, kateremu ni smeti odrekati izrednih državniških zmožnosti] in le dokaz skrajne milosti je, ako se je prej omenjeni gospod drznil postaviti se mu nasproti. Zato se je pa tudi o pravem času pokazal .prat božji" iu gospod Fraecelj so zopet jedenkrat poskusili, ksj se pravi nCon-centrirung nach i iickvviirts." Sred postna sreda bode letos zgodaj, že dne 4. marca. Na ta dan bodo „babo žagali", drugi dan pa nekatere kandidate za državni zbor. Jaz upam, da bodo mej njimi vsi oni, katerim bi jaz žaganje iz srca privoščil. Ako o tem žaganji kaj podrobnijega izvem, poročal bodem z vso vestnostjo v bodočem pismu. Za danes pa vsem znancem in prijateljem želim mnogo veselja iu teka na luakinaatih slanikih in brezglavnih poleuovkah s pristnim domačim kislim zeljem. s. državama, postali bolj prijazni, da je prenehala ona napetost, ki je zadnja leta pretila privesti do oči-tega razpora. Zdaj, ko se je vrnil visoki potovalec v domovino, ko imamo pred saboj popise sijanih slav-nosti, s katerimi se ga je povsod sprejemalo, kaže se še bolj jasmo, da je to potovanje vendar le bilo velicega pomena. Dvajnast dni bival je nadvojvoda Franjo Ferdinand kot gost ruskega cara na dvoru v Peterburgu in vtisek, katerega je dobil on v Rusiji je isto tako izboren, kakor vtisek, ki ga je zapustil on. Časti i n o d I i ko v a d j a, katera so se sk a zevala odličnemu gostu, bila bo večja, nego so se kedaj skazala kakemu gostu ruskega dvora. In v tem vidimo globok pomen. Dobro nam je Še v spominu dvakratno potovanje mlftdtga nemškega cesarja na ruski dvor. Sprejelo se ga je dostojuo, z mrzlo ceremonijelno etiketo, kakor je predpisana v jednacih slučajih, a nič, ni moglo prebiti leda nezaupnosti, ki se je zadnji čas nakopičil mej nemškim in ruskim dvorom, mej narodom ruskim iu nemškim. Dvakratno obi-skanje nemškega cesarja ui spremenilo kaj posebno situvacije, ostalo je pri starem. Gotovo se torej v Berolinu ni s posebno radostjo gledalo na odlikovanja, katera so se skazo-vala prestolonasledniku avstrijskemu. To pa nas ne moti nikakor. Pokazalo se je očito, da mej dvoroma na Dunaji iu v Peterburgu lahko vladajo najbolji odnošaji, da baš car Aleksander III. ima miroljubive namene in goji do naše cesarske obitelji nujprijazneja čuvstva. Sijajno je to dokazal z na činom, kako je bil sprejet odlični člau te obitelji na njegovem dvoru. Ne bodemo tu delali kotijek-turalue politike, to pa vendar lahko poudarjamo, da so osobni odnošaji mej vladarjema avstrijskim in ruskim narsrčneji. In to veselo prikazen treba je v poštev jemati, ona je najvažneja, najjasneja posledica tega poseta. V svitu tega dejanskega oduošaja izgubljajo raznotera nasprotstva interesov, po katerih bi bilo nemogoče skupno delovanje obeh držav na polji praktične politike, marsikaj od ipihovega pretilnega značaja Po bistvu ruskeg* državnega ustroja, sta bolj ko kje drugod baš mnenje in volja carjeva odločilna za javno mnenje. Nadvojvoda Franc Ferdinand prinesel jo kot najdragoceneje vezilo iz Pe-terburga avstrijskim narodom zaupanje, da so osobni čuti ruskega carja Avstriji in nje vladarju najpri-jazueji. A tudi staro8lavna Moskva, skazala je odličnemu uostu one časti, katere so mu v tako obilni meri skazovali na dvoru. Če so v Peterburgu poleg naroda ruskega v prvi vrsti bili oficijelni krogi, ki so se odlikovali, bilo je v Moskvi jedro naroda ruskega, ki je simpatično pozdravljalo odličuega gosta svojega carja in gosudarja. Vse časopisje sprejelo je z odkritim in naravnim zadovoljstvom in pozdravljalo istotako vest o dohodu nadvojvode v Peterburg in še le potem bržkone raztegnilo se je potovanje tudi na nekdanjo prestolnico, katera še dandanes* velja za srce Rusije, kjer je bil istotako srčno sprejet, kakor poprej v pravi prestolnici. Mi Slovani avstrijski moremo le z zadoščenjem pozdravljati vsako prikazen, ki nam daje upanje, da vladajo mej našo državo in mej mogočnim slovanskim sosedom prijazni prijateljski odnošaji. Poudarjati moramo še jedenkrat, d a n a m zgodovina ne pripoveduje niti jednega slučaja da bi bili Avstrija in Rusija sovražnosistali nasproti z orožjem v roki, mnogokrat pa ste ne strinjali njijiui interesi, in prelivali sta skupno kri na raznih bojiščih. Pač so po Berlinskem kongresu se začele kopičiti nezaupnosti in nesporazumljenja, odnošaji začenjali so nastajati nekoliko napeti in vse kazalo je nekako, na bližajočo Be burjo, katero bi bil morda rad izval oni, ki je netil razpor in prilival olja v ogenj. A hvala Bogu do tega ni prišlo, in upajmo da nikdar ne pride. V meJ8obnem občevanji odličnih članov vin dajočih rodbin zginul je morda marsikateri predsodek. Gosta megla, ki je zakrivala politično obzorje in je delala nekako mrzlo občevanje mej so sedoma, začela se je razprševati, kakor prvi gorki solučni žar posijal je sijajni obisk nadvojvode Franca Ferdinanda vmes. To nam daje prijetno zaupanje, da bo bodo odnošaji mej našo drŽavo in slovanskim našim sosedom obdržali na isti prijazni stopinji, kakor se nam je pokazala te dni pri slavnostih v Pe- terburgu in v Moskvi, s katerimi se je častil bodoči vladar avstro-ogerski. Y. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. februvarja. Volilno gibanje. Na Dunaji proti protisemitom najhuje delujejo demokratje Njih parola je, da nižjim stanovom ni nevaren le židovski premakljivi kapital, temveč tudi neprem ikljivi kapital plemeninisev. S tem posebno agitujejo proti Liecktensteinu in obetajo, da se bodo mej družna poganjali za občno volilno pravico in pa za odpravo fidejkomisov. Dr. Smolka je napovedal kandidaturo svojo v Levovu in je tudi pričakovati, da bode voljen. Ne-katerniki zares mislijo, da bi bilo bolje, Če bi se stari onemogli gospod odtegnil političnemu delovanju, ali večina je pa zanj. Knez 1; i ecfi tenstein. Knezu Alojziju L*ža odgovoriti od tega koraka. V K mi je škof izvedel, da se na to ni mislilo. Zaman se je pa mož prizadeval, da bi papeža pridobil za francoske monarhiste. Lev XIII. mu je odgovoril, da katolikov francoskih neče k ničemur siliti, ali on misli, da je za .stalnost kake vlade na Francoskem najboljši republičauska vladavina. Francija in Turčija. Francoski vojaki v Tunisu so nedavno imeli boj z nekaterimi rodovi ob tripolitanski meji. To je pa vzbudilo veliko razburjenost v Rimu in v Carigradu, kajti tolmačili so stvar tako, da si hoče Francija prisvojiti Tripolis Posebno italijanski listi so že kaj hudo pisali proti Franciji. Francoski vojni minister je pa sedaj naročil samostojnim vojaškim poveljnikom v Tunisu ob tripolitanski meji, da naj se izogibljejo bojev z domačimi rodovi, in je francoska vlada obvestila tudi Turčijo o tem povelji Občna volilna pravica v Helgiji. Belgiiska delavska stranka je sklenila, če se občna volilna pravica ne dovoli, ne le uprizoriti občen strajk, temveč začeti propagando tudi mej vojsko. Belgijski vojaki že Bedaj neso posebno zanesljivi, in utegne zatorej taka agitacija nevarna postati ne le sedanji vladi, temveč tudi monarhiji, ki v Belgiji ne stoji posebno trdno. Kanada. V Kanadi se aedaj vršo priprave za volitve, ki bodo dne 5. marca. Volilno gibanje se ne suče prav po volji Angležev. Liberalna stranka se na volilnih abodih odločno izreka za carinsko zjedinje-nje z Zjedinjenimi državami in tudi ne prikriva, da se hoče s tem le storiti prvi korak k političnemu zjedinjenju. Ta stranka bode najbrž dobila večino. Javno mnenje v tej angleški koloniji je vedno bolj sovražno Angležem in najbrž ne bodo mogli več dolgo te dežele obdržati Dopisi. Iz Kranja 19 februvarja. [Izv. dop.] Odstop g. Povšeta od kandidature v državni zbor presenetil naB ni nikakor. Kaj tacega smo pričakovali, sosebno ko je bilo očividno, da ga zavedna Gorenjska volila ne bode. — Začudanjem brali smo zadnje dni o strastni agitaciji, katero ae se poprijeti „Slovenčevi" pristaši po Gorenjskem za izvolitev g. Povšeta, a spodletelo jim je, kakor smo čuli, skoro povsod. — Če bil bi tudi g. Povše kan-didoval, propadel bi sigurno, ker, kakor znauo, se nadpolovica dušnih pastirjev Gorenjske nikakor ne strinja z načeli „Slovenčeve" stranke, ki zgublja Dalje v prilogi. p4. ^0« 0<| ,'.»4ul 'Ufliip'i'pMi i/nwa mj pia Priloga ^Slovenskemu Narodu* ftt 42 21. februvarja 1S91. ogled bolj in bolj in ki si bode, ako pojde tako naprej, omajala čimdalje bolj svoje stališču. — Da, tudi gorenjski kmet se zaveda in graja opravičeno taka fanatična početja. — Korenit slučaj o tem prihodnjič, ako drago. — (Dobro. Uredn.). Nemilo dirnilo je slehernega, kdor jo bral predzadnjo številko „Slovenca*', v kateri se zaletava nekdo v tukajšnjega g. dekana Antona Mežnarca. Že takrat peklo Vas je, kaj ne da, gospodje, ko so je branil g. dekan podpisati zaupnico, ki bi »e imela doposlati Goriškemu proroku dr. Mahniču in ki se je doposlala brez njegovega dopisa. — Da odobravalo je prebivalstvo našega mesteca ta čin, da odobrava tudi sedaj njegovo stališče nasproti onim gospodom, o katerih se smelo trdi, da hočejo u svojimi glavicami prodreti zid, ki je za njo predebel, razume se samo ob sebi. Čast, komur čast, in da se naš g. dekan ne strinja z VaSirni nazori nikakor, uvideli ste. — No, načela Vaša, s katerimi se sami sebe smešite, poznamo dobro. Željno pričakujemo tudi mi Kranjci objavljenje kandidata za naše mesto, za gorenjska mesta sploh. Upamo, da nam bode centralni volilni odbor priporočil in poBtavil tacega kandidata, kakeršnega Bi predstavljamo že sedaj v duhu. — Bog nam duj srečo 1 Dobro in jako ustreženo bi bilo, ko bi do-tičnika, ki kandiduje, spoznali osebno. Zlasti za kmetske občine bilo bi to na mestu, saj govoriti bilo mi je z mnogimi okoličanimi, pri katerih sem poizvedoval, koga menijo voliti v državni zbor in vsakteri odgovoril ml je: „Saj ne poznam Iloben-vvarta niti Povšeta, volil bodem tega ali onega, kakor mi pride na misel", — Oe že ni drugače, poslala naj bi se od centralnega volilnega odbora k bodočim volitvam na županstva in uplivueje osebe po deželi pisma, v katerih naj bi se označilo dosedanje delovanje kanditatovo iu razvil program njegov za prihodnje delovanje. — Po tem uvideli bi kmetje, da je mož, ki jih bode zastopal povsem vreden in Bposoben za to čast in glasovi volilcev bi se ne cepili na dva oziroma več kandidatov. Po kmetih neso časniki tako razširjeni kot po mestih. Saj še tu v našem mesteci mnogo obrtnikov, ki so dobili glasovnice za volitev v trgovinsko in obrt-nijsko zbornico, ni vedelo imen kandidatov, dasi-ravno so bila po časnikih objavljena. — Navedeno bi se kaj lahko storilo in izvolitev priporočenega kandidata bila bi gotovo vsakokrat osigurana. 'Ma Dole n JNltega 20. februvarja [lz v. dop.] Dolenjci smo res siromaki! Leta i leta poganjamo se za železnico, da bi prišli s svetom v ožjo do-tiko, si tako zboljšali svoje gmotno stanje, pa komaj smo prispeli v tem do neke gotovosti, uže kaže se nam, kako smo zapuščeni z duševno strani. Zanimanje za domače knjige poprej ni mo^lo biti veliko: zatirale so nas goste grajščine in gospodske ter se sedaj še mnogo nemškutari po naših mestecih in trgih, po vaseh čitalo se jo malo, ker ni bilo šol. V najnovejšem času zboljšalo se je malo, in ko so slovenski Korošci uže davno imeli svoje politične liste, dobili smo tudi mi svoje „Doleojske Novico". Vsa pokrajina bila je vesela tega lističa, ki ima razun usiljevanega „Domoljuba" morda največ naročnikov na Slovenskem, v vsaki vasi dobiš po več odtisov in v Ameriko pošilja so jih nenavadno število. Te novice bile so res dobro ureje-vane, poučne, pisale so trezno in niso se umeša-vale v začasne malo naše prepire, ki se skoro poravnajo, a zapuščajo slab utis. Te zmernosti niso mogli strpati oni duhovniki, ki stopajo za fanatičnim Mahničem in rili so toliko časa, đa so spod-rinili trezneje sodelavce ter dobili listič čisto v svojo oblast. Začele so se napadati naše slobodneje novine, agi tuje se za takozvano versko šolo, hvali 8e Mahnič in listu manka samo še naslova „Rimski Katolik". Seveda hoče imeti listič pri sedanjih volitvah tudi odločilno besedo, čenča kako odvisni so sodni uradniki, da bodo davki večji, ako bode voljen kateri izmej njih, ker se mu bode moral posebe plačevati namestnik in oblubuje kakega poslanca za Trebanjski okraj bode pokazal prihodnjič izpod polovnika, katerega mu bodo se ve prinesli kapitelski in samostanski gospodje v sprevodu s znanim vročekrvnim doktorjem bogoslovja vred. Stavimo, da bo to blaženi g. Povše-Anžokov, katerega romantično živenje nam imate še opisati I če ga nobeden ne če, Dolenjci ga morajo imeti! Mislili bi, da je duševni oče novejšim mislim Dolenjskih novic njih lastnik g. Krajec, a motili bi se. On daje le ime, da preobračajo kozolce prej naznačeni gospodje in le pomilovati je, da se ne otrese te naš rod stiskajoče more. Ali velik del krivde ima tudi naša po Dolenjskem sosebno v nje „metropoli" živeča posvetna inteligenca. Ona morala bi uvideti, kakega pomena je in kakega upliva tudi mal list za slastno čitajoči naš narod, morali bi se postaviti na malo nižjo stopinjo in ne naznanjati v njem morda samo, kdaj in kje odpro svojo pisarne, temveč, ako imajo kaj rodoljublja, podati v njem večkrat kak primeren poučen članek. Treba misliti, da so ne živi jedino sebi na veselje, nego bratoljubje veli nam, da z dobro dušno hrano budimo dolgo teptani naš rod. Upliv lista razvidela pa je druga gospoda ter, kakor smo pokazali, ruje in bega narod z nepremišljenimi fanatičnimi sestavki. Temu napraviti konec ter gospoda, ki je z iz-dateljem v bližji dotiki, naj vpliva, da pride list zopet v prejšnji tir ali pa naj si ustanovi drug, ki bode Dolenjcem dajal zdrave tečne hrane v odkriti besedi in brez zubračanja očij! Sploh bi veljalo našim veljakom pomisliti, da se ustanovi kak manjši list, cen pa dober, ki bi ga rada sprejela vsaka slovenska hiša i ki bi hitro zabranil monopol zavijaču „Domoljubu". Torej na delo, dok je doba! I/. Celovca 18. februvarja. [Izv. dop ] Naša slovenska stranka je včeraj v Prevaljah sijajno zmagala. Pritisk od nasprotne strani bil je nepopisen, borba pa jako huda. Slovenski kmetje so bili tako delavni, da bo skoro vse do zadnjega pripeljali na volišče. Dvema Kmetoma, ki stanujeta visoko gori v Uršelski gori iu sta bila 8 snegom zametena, tako, da bi jima nikakor ne bilo mogoče priti v dolino, šli so delat pot, ter več dni skilovali sneg, da se jim je posrećilo priti do njih ter jih dovesti na volišče. To nam je zopet lep dokaz narodnega pre pričanja in reči smemo, da so ravno naši kmetje okrog Prevalj možje poštenjaki, ki so zlata vredni. Slovenska stranka je dalje zmagala v Šmarjah, Tinjah, Velikovški okolici, na Djekšah, v Bel', na Jezeru, v Žitari vesi, Kikarji veBi, Št. Kancijanu, v Dobrli vesi (kjer je prišlo toliko volilcev, da so nasprotniki kar pobrali svoja kopita ter se volitve niti udeležili neso), v Galiciji, GlobaBtiici in Črni, k j ur se nekdanji slovenski župnik Centrih volitve ni udeležil, pač pa z nemškimi liberalci togotil in , jezil bo nad slovensko zmago. V Celovški okolici je slovenska stranka do I sedaj zmagala v Bilčovesi, Kotmari vesi, v Vesici in na Žihpoljab, torej v občini, iz katere so postavlja nemško-liberalni „Bauernbuder" Kiršner-Razaj zu kandidata. Slovenci so na Žihpoljah sijajno rešili svojo slovensko čast, kajti dobili ao po 42 glasov, dočim so dobili možje Dauernbundske stranke lo po 21 glasov. To je za KirŠneria hud tobak in radovedni smo, se li bode sedaj še silil za kandidata, ko je prišel v svoji lastni občini ob zaupanje. Da nesmo zgubili Vovbr, Grebinja in Rude, imeli bi bili sedaj že osigurano večino, tako pa Bog zna, kakšna bode za nas volitev. Veliko razločka ne bode. Zmagati ali pasti moremo le s par glasovi. Bog daj srečo I \t. Hude na Koroškem 18. februvarjn. [Izv. dop.] Nesreča za nesrečo nas lovi. Dne 14. t. m. imeli smo pri nas prvotne volitve, ki so bilo za našo stranko žulostne. Deželnega glavarja namestnik iu nadzornik grof Eggerjevih posestev, g. Ilillinger, so je že dan pred volitvijo pripeljal v Lipicbah ter zaukazal, da je moral oskrbnik Kireh-baumer vse kajžarje, ki imajo zaslužek na fužini, pod kaznijo prisiliti, da morajo vsi priti k volitvi. Tudi taki so morali na volišče, ki komaj jeden goldinar cesarskega davka plačujejo. Ko je prišel g. župnik Volavčnik k volitvi, napadel ga je hitro naš Širokousti Ki ser ter mu očital, da nema kot duhovnik pri volitvi ničesar opraviti. Sploh bo je jako neotesano vedel, blebetal pa tako neumne stvari, kakeršnih bo še mej pijanci v kaki žganja-riji ne čuje. Bauernbundski matador Tempobar pa je imel glavni posel b tem, da je pregledoval listke in kjer je našel naše napisane, jih prekrižal ter može njegove stranke napisal. Posestnik Kavšler, vrl slovenski mož, to nepostavno ravnanje videč, je hotel proti temu protest o vat i, a nasprotniki bo ga pograbili, in iz volilne sobe vun porinili ter mu potem niti voliti neso pustili. Take krivice, kakeršno se godijo brez izjeme v vseh zadevah nam Sbvencem na Koroškem, ne morejo se goditi nobenemu drugemu narodu na celem svetu. Pa naj si bodo pritisk Še tako hu d obupati nad težavnim delom nikakor ne smemo. Naša prva dolžnost od sedaj naprej bodi, da zmagamo pri prihodnjih občinskih volitvah in da posvetimo iz občinske hišo pot dosedanjim našim napihnjencem, ki so za vse več, nego za blaginjo svoje občine in njih občanov vneti. V nas bode s časom prišla še marsikaka skrita stvar na dan, kar marsikaterim ne bode ugajalo Ljudem je treba pred vsem odpreti oči, potem bode tudi na Rudi nastalo pi ijetno življenje. ■ /. ŠI. IVh-a nad Velikovcem 19, februvarja. [Izv. dop.] Otožnim srcem Vam poročam, d.i smo v Vovrah in v Grebinji popolnoma propali. Suntpetrani so sicer prišli, akoravno ne v tolikem številu, kot poprej, nekateri se dali pred volitvijo pregovoriti, ter nasprotnike: 5 oš ti rje v in barona Helldorfa volili. Naše volilce domu gredoče, videl sem otožne in prav žalostite. Res je da je ljudstvo razburjeno vsled velikih plačil, ki mu jih je prejšnji župnik Zentrich na glavo nakopal, a vender bi se dalo kaj storiti z večim pob. injonjem. K temu še pride, da se nasprotniki vse moči napeli iu naše premotili in da so tudi župnika Vov-brskega zapustili tisti, ki so mu pred volitvijo obljubili. Kako baron tukaj postopa proti ubogi slovenski pari, naj bo v dokaz to, da je bil a občinska volitev za V o v b r e na 11. d a n meseca j a nu var j a t. I. to je na nedeljo ob '.). uri razpisana mej tem, ko je bila v treh v to občino spadajočih cerkvah ob tem času božja služba, in tako se naši neso mogli udeležiti, nasprotniki pa lahko, ker itak v cerkev ne hodijo. To je v nebovpijoče in gorostasno. O tem naj bi v novem državnem zboru jeden naših koj interpe-loval Taallea, ter mu posvetil, kako so na Koroškem godi ! Naj pristavim, da domači župnik o občinski volitvi še nič vedel ni. V Grebinji smo propali, ker se župnik Potek, v postelji ležeč, ni mogel udeležiti, ter nasince.ni do zmage pripomoči. Bila j" živahna borba, prišlo je do ožje volitve ob (». uri zvečer, in naš kmet, ki ima po 2 uri ali še več ur hoda domu, ni mogel vztrajati. Volitev je bila končana seveda še le ob 1t\i8. uri zvečer. Volitev so zategadel nastavili tako pozno, namreč še le ob 2. uri popoludne, da bi naši ne prišli, in bi se tistim, ki so prišli, domu mudilo. Kako so agitovali, o tem nemate pojma. Občinski sluga, kmetskim volilcem volitev naznanjajoč, je pravil, da morajo priti zopet volit, a ne več Fanspielerja in Murija, ker ta dva sta bila vun vržena iz deželnega zbora, zategadelj nova volitev. Kapucina Vakstljna neso pustili volit, akoravno je dobil kaplanski dekret, je kot kapelan nameščon v samostanu in akoravno je šel z dekretom že pred 14 dnevi k županu ter ga prosil, naj ga v volilni imenik zapiše, vender ni nič opravil. Kapucin Vakselj se je trudil, kolikor je mogel, ter naše vkup gonil, a zaman, ker je prišlo do ožje volitve, pri kateri je smel bajo vsak čevljar voliti. Delali so po svojem, ker ni župnika Petka bilo zraven. Da bi mi imeli volitev po letu in več časa za priprave, bi bili vse ohranili, kar smo prej imeli. Živa potreba je za Šentpeter in Grebinj podružnica. Nekateri kmetje so se žo izjavili za to. Ljudstvo ni probu-jeno celo nič in nema voditeljev, zategadelj imajo liberalci lahko polje. Upajmo, da bomo po drugod sijajnoje zmagali. V tej naši borbi, ki jo bijemo, bi človek res lahko pesimist postal in bi videč, kako da se z nami ravna in postopa in kako vse uradno in neuradno v naš propad dela, celo stvar ad aeta dal. Neka žalost in opravičena nevolja prešinja človeku ude, ki se resnično in resno trudi in stori, kolikor največ more in opazi, da njegov sobrat malo ali celo nič ne stori. Vidi se, kakor, da bi naše koroško slovensko vprašanje le nek sport za nekaternike bilo, katere imenujejo nasprotniki hujskače, naši pa celo prenapetneže. Iz Tržiča 16. februvarja. [Izv. dop.] Tukajšnje „Slov. bralno društvo" priredilo je letošnji predpust dva plesa, katera sta se oba izvrstno obnesla — akoravno je na iste dneve tudi nasprotna stranka napravila plese — (znani Rieger je od sv. Ane pripeljal pustno soboto svoje knape, da bi peli pri Pollaku nemške pesmi, isti spravlja tudi skupaj godbo, za katero tudi nekateri Tržiški nem-čurji agitujejo.) Na pustno soboto bil je 1. ples v gostilni g. Perneta, kjer se je zbralo toliko občinstva, da ni bilo več mogoče prostora dobiti. Pevci zapeli so nekaj lepih pesmij, in ples, ki se je za tem začel, trajal je do ranega jutra. Drugi ples na pustni torek bil je v dvorani gosp. Mat. Lončarja. Lepa dvorana, kakeršne nema nobeden drugi v Tržiči, bila je ukusno okrašena in lepo razsvetljena — društvenikov in vabljenih gostov prišlo je tako obilo, da so bile vse sobane polne. Tudi nekaj lepih mask je bilo videti. Godba g. Zupančiča igrala je izborno in pevci so mej prenehanjem zapeli nekaj pesmij. Vsak udeleženec bil je izredno zadovoljen. Še nekaj moram omeniti — namreč o našem ljudskem štetji — ne bode se čuditi, kadar se bode čitalo, kako veliko Nemcev da je v Tržiči; ko jih je bilo pri zadnji ljudski štetvi le 80. Pri nas hodil jo prve dni štetja sam komisar za štetje (tukajšnji občinski tajnik g. Schelesniger) po hišah in je popisa val. Potem so mu pa dodali od občine jednega odbornika, da je ž njim okoln hodil. Kot tak seveda, da je hodil tudi Karol Mnlly, kateri se je posebno trudil dobiti v Tržiči dosti Nemcev. Za vzgled samo jeden dogodek. K tukajšnjemu štacu-narju, katerega žena ne razume niti besedico nemški, priđe štetv. komisar z gosp. Mallvem. Poslednji ga vpraša za „1 Jmgangsspracheu, na kar ta odgovori, da „kranjsko". Na to pravi g. Mally: „0 saj vi tako znate nemški! G. Schelesniger, le nemški zapišite!" Dosti 1 j ml ij je pa zopet od takih tovarnarjev več ali manj zavisnih in ako pride tak v hišo, se mu ne upajo oporekati in zahtevati, da bi jih za Slovence opisali. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 20. februvarja. Predseduje župan g. G ra s s e 1 1 i. Navzočih je 24 mestnih odbornikov. 0 vero vatel jema zapisnika imenuje g. župan podžupana g« V. Petričiča in odbornika g. K I e i na. Kot tretji elan v komisijon za državnozborsko volitev izvoli se mestni odbornik PrOsenec. Zupan naznani, da je magistrat obvestil g. Jakoba Zupančiča, da se mu mestna vožnja izroči, ako jo prevzame po isti ceni, kakor je v pozneji naknadni ponudbi. Ker je gospod J. Zupančič to storil, se mu je mestna vožnja izročila, kar naj mestni odbor vzame na znanje. Mestni odbornik Gogola meni, da bi bila debata o gospoda Jakoba Zupančiča ponudbi mestne odbornike dovolj poučila, da ni uikakor več vspre jemati naknadnih ponudeb. Tako naj se kar „u li-mine* odklonijo, kaj i sicer ne bode nikdar vtč mog'if:« dobiti konkurence za mestna dela po solidni ceni Grajat) pa mora, da so jako velika dela, kakor je bil to vodomet, arfaltovanje klavnice oddajajo kar pod roko, ne putom konkurence. Z.torej nasvu-tuje, da se naknadne ponudbe nikdar ne vsprejmo in se sploh vsa mestna dola razpišejo potom konkurence. O a predloga se po daljši razpravi odobrita. Odbornik dr. Stare poroča potem v imenu ■tavbinakega odseka o prizivu g. Ovijačeve zoper zgradbo, katero je izvršil g. Juij Auer na svojem dvorišči. Pritožba se po nasvetu poročevalčevem odkloni. Odbornik dr. Stare poroča nadalje v imenu ■tavbinakega odseka izven dnevnega reda ob oddaji dolomitnega gramoza z Glino in iz Gorice, katera se i/roti gospe j Tavčar, k. Peterci iu g. Vodniku v ■kupnem zueaka es 8508 gld. Odbornik dr. Gregorič ugovarja, da se razpravlja o tolikih vsotah, ne da bi bili za to odborniki prej znali in teli, da se v pr hodnje mestni odborniki poprej o tem olneste. Poročevalec tir. Stare odgovarja, da se jo Btvar zakasnila, sedaj pa je skrajno nujna, zatorej jo je Spravil že v dena&ojo hojo. Nasvet stavbin-■kega odseka se potem odobri. Odbornik PovŠe poroča v imeni odseka za olepšavo mesta ob uredbi poškodovanih mestnih drevoredov in mestnih nasadov sploh in nasvetuje po obširnih in temeljitih izjavah strokovnjakov, mej njimi slovi či mestni Dunajski vrtnar Scholz, deželni višji nadzornik GjII, tajnik kmetijske družbe Pire itd. sledeče: 1. ) Del drevoreda, ki pričenja pri koroški državni cesti in služi kot vozna cesta, do rondeau-u, naj se poseka in tam nasadi nov lipov drevored. 2. ) Del drevoreda od Koslerjevo pivarne do roudeuu-a naj se tudi poseka iu na novo z lipami posadi 3) Uoudeau naj sc ohrani z divjimi kostanji. 4. ) Drevored od rondeau-a do železničoega prelaza in od tod do jahalnice naj se pomladi z nasajen jem in obsekavanjem. 5. ) Dosedanji Knafllovi drevored naj se podaljša do pod Tivolskega gradu in s kostanji nasadi, prihodnja pot pa trasira takoj, predno se drevje sadi. 6 ) Del drevoreda od železničuega prelaza do Tivolskega gradu naj Be skuša ohraniti po mogočnosti in naj se stranske steze dosedaj prepuščene za tekanje otrok, posujejo s plodno zemljo, ki bo branila sedaj odkrite korenine izsušenja, ob jednem pa dajala hrane korenikam dreves. 7. ) Tako zvani Gutmanov drevored naj za zdaj ostane neizpremenjen. 8. ) Drevored v „Zvezdi" naj se s skrbuo čuva z umnim prikrajševanjem in iztrebljenjem mladik sploh naj se skrbi za njegovo ohranitev. Mnogo dela čaka mestno vrtnarstvo in sedanje osebje ne bode zmoglo toliko dela, zatorej stavi olepševalni odsek še 9.) predlog: Mestni odbor naj naroči mestnemu magistratu, da poizveduje, za koliko letno plačilo bi bilo mogoče dobiti pravega veščaka ter da stavi potem primarne nasvete. 10.) Magistrat naj proračuni, koliko bodo za letos stala vsa ta dela in skrbi, da se primeren znesek stavi v proračun za tekoča leto. O teb predlogih razunela se je obširna razprava. Odbornik vitez Zitterer želi, naj bi se ron-deau proti Šiški ne posekal še sedaj, ker je priljubljen prebivalstvu, ker ni vrtnarja za drevored, niti drevesnice, iz katere bi se nadomestala posekana drevesa. Poročevalec Po v še odgovarja, da je mestno vrtnarsko osebju „tale qualeu že dobre, a mestni vrtnar ima premalo časa, plačan pa je zgolj kot tlačan. lzpovedba veščaka Scholza je taka, da oni del drevoreda, katerega želi ohraniti g. vitez Zitterer, nikoli ne bode uspeval, kajti kostanji so že nad 90 let stari in to je skrajna starost za tako drevo. Odbornik Gogola misli, da naj bi se vzdržal saj drevored proti Šiški, sicer ne bode nobene sence na sprehodu. Drevesa naj se vzame iz Krakovega, kjer jih je doBti. Poročevalec Povše opomni, da izkopanje in prenašanje jednega drevesa stane 40 do 50 gld., pa še m gotovosti, bode li uspevalo. Končno vsprejme se le predlog Gogole, da drevored od Koslerja letos za poskušnjo še ostane. Odboruik dr. vitez B1 e i\v e i s-Trsteniški nasvetuje, naj se ob novem gledališči v drevoredu Lattermauovem vsaj štiri drevesa posekajo, da se bode faoada novega gledališča videla, v drevoredu na Frana Josipa cesti tik „Verpflegsmagazina" pa vsaj vsako drugo drevo, ker delu ta vrsta kostanjev preveč sence in stoje drevesa pregosto. Župan Graaselli pa nasvetuje, naj se ves ta drevored ob „Verpfb'gsmagazinu* popolnoma poseka, kajti senca je ob hišah in ta drevored nema nikake koristi, prouzročuje pa vlažnost Kar se t če dreves poleg novega gledališča, jo že vihar svoje storil in prav pravilno bode, ako se vsaj štiri drevesa posekajo, da dobi gledališče lep prodor. Poročevalec Povše omeni, da je občinstvo svoj čas protestovalo, da bi se odstranil drevored ob (,Verpfleg8magazlnu,l na kar odbornik Hribar odvrne, Če se je tudi protestovalo proti odstranjenju, je on vender za to, da se poseka nepotrebni drevored . Pri glasovanji se sklene, da se drevored ob ,Verpilegamagazinu" popoluoma poseka. Pri predlogu, naj bi se „Zvezla" ohranila, oglasi se odbornik Hribar in se protivi nagla-šanju, da je „Z. 8 (81-6) „LJUBLJANSKI 27111" 3 m t«»i i t.\ \hv Ivio i*Ul. 4*0O; z» |M»I lela gt«l. 2*.30; um Ćetrl leta kI<1. 1.1*. Tujci: 20. februv»rjn. Pri tiHiiei turban, Adlei HOnlgsfeld Muck. Zeller, Rosenthiil, Bteyer z Dunaja. — LMlman iz Oederiiuirga. liiilirlen Is YVartber„'a. Pri Slonu: Eisler, Fakler, VVeiuel Kraker t Dn nuja. — Sinzin iz Trate« — GlobočniK \r. Velikih Lašč. RUsclnm z Ui'ke. — Hmgganem \% Bum,ina — Rome i/. Naklepa. — Il\er/.y de 11 ti rt/, hi Oubara. Wolf l£ Trsta. Brala llolU-rl /. Vrhniko — I Ime lak i/. Gorice« — Dorn-borger s soprogo iS Tržiča. Tri jii/u: m kolodvoru: L ederuumn od Sv. Andreja. — Kernbeis i/, (iradca. Pri »\MrijnUpiii <-«>tmr|i : Kajdiž z I iinaja. Pri intvaisui in tor odsrra-nju|e i« ust neprijetni duh. — Jedna v« uka stekletiiea 50 kr. II. salicilni ustni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajnće, dhrantfle zobo svetlo-hele, a 3o kr. Navedeni sredstvi, o katorih je d hIo mnogo Zhbvalnih pisem, ima vefjjno sveži v lalpgi ter vsak dan po pošti pi šil ja lekarna Ubalfl pl. TMocZj7 dtploniovaui posestnik lekarne in komik poleg rotovža v Ljiililjani N ar B* O H W H » m. •a Bi Sr 3. p* 3 N »T 2 E" ■a a .a x -i B Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. 1 I 1 1^1 za poslni čas. Kakor ie ve<- let, dobivaše ves pontnl v zn-mi gn.itimici Pri Babenčtn" na Glincah dobro' naua Ipolenovka (štokš)l >p x uliiisniiii tloiiinelii« kislim zeljem in to vsak dan iu ob vsaki uri za vsacega posebej napravljeno. Rasen tega druga jedila in najboljša pijača. Obilnemu obiskovanju priporoča se najuljud- Gašper Šušteršič, gostilničar. neje (12-2—2, Pri Jakobu Zalazniku na Starem trga h. št. 21 vsak dan sveži (106—2) pustni krofi. Ženil bi se mladenič na deželi, ki je v najboljših letih, ima lepo posestvo, krčmo iu dfuge dohodke, z mlado, 18 do 25letno, dobro vzgojeno deklico, zmožno v govoru in pisavi sioyenskega in nemškega jezika, katera naj ima od lOOO gld. naprej gotovine. K ponudbi naj se priloži slika ter posije pod „H. F." upravnistvu tega lista v Ljubljano. (123—3) Velikansko peso večno lleleljo (Luzcriie), mnogovrstna srnini a /a vrte in travnike*«, zanesljivo kalj iva prodaja po najnižji oenl (l 15—2) Peter Lassnik v Ljubljani. Piccolijeva esenca za želodec, prirejena po lekarju PICCOLI-Ju V LJubljani, je želodeo krep-čujoče, telesno zaprtje in gliste odstranjujoče sredstvo; rabi so tudi nspešno proti zlatej £111 (hemoro-idam) ter urejuje s svojim razmeh-čujoeim učinkom prebavljenjo In •ploh delovanje želodoa. Steklenica 10 kr. — Esenco za želodec pošilja izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več stekleničic. Zabojček po 12 stckl. velja gld. 1.36, z 55 stekl. (zabojček 5 Kg.) vela gld. 5.28. Poštne troške plačajo naročniki. __(7i a—ao) V "\7"sprejrr^.e se pošten trgovsk pomočnik z dežele in z dobrimi spričevali «lo 90. iiiarra t. I. Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (los—3) ^ .I-ik<» dobro ol>it-*l*«na (136—i) ^ j trgovina z mešanim blagom 4 v znatnem trgu na OolCIlleill Si a IcrskCIll, k|er je fi sedež okrajnemu sodišču, pri južni železnici, |»ro«la St5 J takoj zaradi »tarosti x ii^oilniiiii poboji. T Vpraša naj se pri upravnistvu „Slovenskega Naroda". Brnski sukneni ostanki 2*10 metra za celo zimsko suknjo. — 1'nl iiK-i-Hi on gl«l. Sukneni ostanki 2*10 metra za celo zimsko suknjo Mandarin v vseh barvah v zalogi, jako line ban gi najnižjih cenah. (789-i8) BernhardTicho BRNO %i»luy trk it. IS. ItazptiHlIju n« proti povzetja. Uzorel poMUfnjo Me zu-•ton) I u trunko. fjBjT~ r.lvguiitito opravljene karte aa uzoree le uajm>ve|fte v bogati Izberi poMlIJam na mm-htevaujeKOitp. kroJuN-klui nioJMtroiii. jRazprodajam 16 dobrih, močnih in utrjenih zdravih konj z vso konjsko opravo, dalje osem voz in osem trug. Konji so: 2 turška, 4 hrvatski in 10 tukajšnjih, 2 turška se tudi lahko porabita za ježo. Gospodje, ki je žele kupiti, naj se od ponedeljka naprej pri meni oglasć. Razprodajam zaradi tega, ker nemam več mestne vožnje. (129—2)» Elija Predoirl6 hišni posestnik in vinski trgovec v Ljubljani. 7506 V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: D16dne duše. *£fc©xxia.3a.. Češki spisal VucnIhv Beiie»-Tfel>i«j»ky. Preložil Ivan CJornlk. Mala 8U, 523 stranij. Cena 70 Ur., po pošti SO kr.___ Zakup. Kopališče V Toplicah, vis a vis kopališčnemu gradu, da se v najem z ugodnimi pogoji, oz iroma proda jednonadstropna hiša obstoječa iz 9 sob s pripadajočimi hlevom in gospodarskim poslopjem, lepim sadnim vrtom, s pokritim kegljiščem, velikim zelenjavskim vrtom in 10 orali dobrih njiv in travnikov. Ker je na ugodnem mestu in pripravno narejena, ugajala bi jako ta liiša za gostilno ali prodajalnico. Kaj več pove pismeno (137-1) Albert Faber v Trstu Via Molino grande 20. Vabilo. Podpisanec 86 usoja povabiti gospode lovce in prijatelje lova na Kranjskem k shodu, kateri bode v nedeljo dne 8. marca t. I. popoludne ob 4. uri v steklenem salonu gostilne , Pri Zvezdi" (Ferlinc) na cesarja Josipa trgu, pri katerem k» hode posvetovalo zaradi ustanovitve društvu za varstvo lova na Kranjskem. Ljubljana, dne 21. februvarja 1891. Viktor Galle. (132—1) S' i i ♦ i i ♦ i i i 1 Dorsch-cvo 1 olje iz kitovih jeter! i i uujclNte|Ae, ■■»J«**«'/.«« J*e in mifiiplivne|š • * vrata mefllelnnluo olj«- !■ kitovih jeter« m f-%^£Wt»roprev«?rjeiio Mrt'«lHt><» proti knAliii. ■ r.lnsi i pri plueiiili bolesnih. Nkrofelfuik itd. 2 Mala steklenica 50 kr., dvojna steklenica 90 kr. | lti'ru«>iisU Mirni uzorci zasebnim naročnikom zastonj in franko. Uzorem* knjigje za krojače, kakeršnih še ni bilo, ne-frankovauo in le proti uložlii gld. 20, kateri se odra-čunajo, kadar se blago naroči. Đlago za obleke. Perivicn in dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago za uniforme c. kr, uradnikov, tudi za veterane, gasilec, telovndce, livreje. Sukna za bihird in igralni" mize. lodett tudi nepre-inočljiv za lovske suknje, blago, ki se sme prati. Popotni pledi gld. 1 —14 itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno in ne cenili cunj, ki ko ponujajo od vseh stranij in so komaj krojnčovrgn. plačilu vredno, obrne naj se na tvrd ko Jan. Stikarofsky v Brnu. Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski. Razume se, da ostaje mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri jo vedno za */i milijona g;ld. nvst. volj. blaga, in pri moji svetovni trgovini; vsak pameten človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odreskov nzorel ne raspoliljajo. ker bi pri več sto niiročbnh za iizorco nazaduje ničesa ne ostalo, in je torej sleparija, če nekatero trgovine s suknom vzlfe temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci lo od kosov in ne pu od ostankov, nakana takega postopanja je očividna Oslfiliki. ki lin ugajajo, no r.iimenjajo lili ne lloillir vrne. llir\.i, dolgost, r- n i n ij so pri naroćbi ostankov naznani. Razpošilja se le proti povzetju, nad gld. 10"— (93—2) franko. DoPlaOvanjfl v nemščini, tirndjarsčini, čuftčini, poljščini, italijanščini in francoščini. Prodaj alnica a »aagaoistojsa, ia s-taaaovaaajercr vred. ležeča tik farne cerkve in v obližji kolodvora v ZESZstnariilcu., oiltlu se pod ugodnimi pogoji v nitjem. Več poiz\e se pri posestniku hiš. Štev. 16/17. 127—3 Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zobace, stiskalnice za seno, mlutilniee, vlaćilnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, realltiic«? za krmo, mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje, inefkalnlce za n ■*«»/«! je. v limite wtl-I Nii»lni«*c, oljne »ftiNkaliiU*«*, perone sporni aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja. viiiMke ■ea«klnlee9 kletni i»rt'ilmeti, sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli-vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo i, t. d. it. d. V»o ivivrnl no i/.< >ii 11 j u. |inli |>nvri'tjii | ri'il l'l n liti WBlk||| HUknn, metrov 3' 10, i:i culo mimku utiloko, ilotire tia/e samo ulit. n-—. llrti-ki-<.4 Hiiknit, nmtrov .'; 111, ta ct-lo mo«k<> oblako, bolje bn/n •. n.. ■ %Ui. h- -. llriiHkejii suknu, metrov .V 10. •/.» cela ni"• i. ■ oliloku, n >.im....... \> >.■ Hiimo |il iz HiikuiK-a, !i cetrtiuk dolgo, gld. 1-30; ciita volna 10 ontrtink dolgo gld. 4 —; popolnoma črno « iviti>enitui resami (kašmirski robec za sulovunjvl gld. 4 nO. C Blago za ženske obleke v Vseh načinih t konju, izvr&hnh in barvah, nuj-nevejše in najelegaut-nejši« za pomladansko in poletnu HOKono l^^l '»2 Za celo obleko, dvojno sinko. v dobri bazi 10 »i gld. 3.50 v boljši bazi 10 m „ ti — v ti noj Si bazi 10 t« „ 8'— v najtinejSi bazi, čista volna 10 m „ 9*— v v .-letim bazi, čista volna 10 m „ 13-— francosko blago. Črni kašmir, saksonski izdelek, gladuk, progast ali rožast: 1 obleka 10 m, gladek gld. 4 50. 1 obleka 10 m, progast gld. 5-50 do najfin. vrste. Angleški sefiri (platno), najfinejše in najpraktifineje za domačo in costne obleke. Novo! 1 cela obleka v Ia. bazi 10 m gld. 5-60. 1 cela obleka v Ha. bazi 10 ut gld. 4-—. Francosko blago, (aatlnl), ki se sme prati, za kar se jamči. Za celo obleko, 10 metrov: v dobri bazi . . gld. 2\S0 v fini bazi .... „ 3*50 v najfinejši bazi „ 4'50 v atlasasti bnži . „ 6*— Jutni zastori, turški u/.orcc kompletne dolgosti prvo bazo gld 3-50 druge baze gld 2 50. Tuniški zastori, z zlatom pretkani, z vele finimi progami in čopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 4 50. Garnitura, 9 posteljni pregrinjali in prt iz jute. . . . gld. 8 50 iz ripsa ... „ 4 50 Manilske posobne preproge jako trajne, j ORtanek 10— M m gld. 3.40. Platneno blago kos SO Dunajskih vatlov (ena kosu: RumhurSko statvino platno, 5 četrtink Airoko gld. 6*60. ItumhurSki oksford, pristne barve, Ia gld. 0*50. Uuinlmrški oksford, pristno barve Ha gld. 150. Sifon, dobre baze, h gld. 4 50, 5 50, G 50 do gl. 9—. Domače platno, fitiri četr-tinke Široko, gld. 4 50, 5 četrtink gld. 550. StefaniJHko platno, pet četrtink široko, popolno nadomestilo za platnene tkanine gld U-—. Atlasasti gradi za posteljne prevlake Ia gld. 8 50, Ila gld. 550. Platnene rjuhe brez Sivi, komad B m dolg gld. 1.10. Kanefas, la baze za posteljno prevlake gld. 6. — . Ženske srajce iz Sifona ali močnega platna, s čipkami, G komadov gld. 350. iz najboljšo Rumbursko tkanino s švicarsko vezenino d komadov gld 6-—. lluatrovani modni katalogi zastonj in franko. — Uzonoi pošljejo bo na zahtevanje od vsega blaga zastonj in franko. BENSDORP & Comp. v Amsterdamu priporočajo svoj fini (937-9) ki ima najizvrstnejši okus, jo zajamčeno čist, lahko raxtopljiv in jako rodtlen. Prodajajo ga: Mihael Kastner, Peter Lassnik, M. E. Supan, H. L. Wenzel, J. Klauer, J. Perdan, Jeglič & Leskovic. Ravnokar je izšlo: Kako Jo Izginil gozd. Povest. Spisal H. II op fen, preložil Ant. Funtek. Cena '20 kr., po poŠti 22 kr. Dalje priporočam: Krek — Einfiihrung In dle alavlsohe Llteratur- goaohlchte, kompl. vez. gld. 13-20. K 1 e u i k e Dr — Haui-Lextkon dor Oeamndholta- lehre ftir Lolb und Seele, 2 zvezka, vez. gld. 990. K 1 c u r k c Dr. — Diatetlaohe Kosmetlk oder n»- tionollo »ohbnhelta- und Oeaundheltapfleg;e, 1 zvezek, vez. gld 4f>0. W e b e r — Dai Welb »Is Oattla und Muttor, 1 zvezek, vez. gld. 2*80. K n i g g e — TJmgana; mit Monaohen, broS. 30 kr., po poŠti .i'i kr.. elegantno vezano gld. 1'—. E b h a r d t — Dor gnte Ton In allen Lebenilagen, bro5. gld. 4H0, elegant. vezano gld. G-—. fSsT~ Naroćbo na dola ln časoplso v v«eh Jezikih ao točno ln po oenl reiljo. Papirno, pisno in risalno pripravo ima jako priporočljivo Dobre baze blago, najtočneje cene in takojšnja naročba blaga. Vosi ln galanterijska dela izvršč se v moji knjigoveznici elegantno, trajno ln po oenl. 2»s*r~ Velika zaloga molitvenikov. J. GIONTINI knjigarna ln trgovina ■ papirjem (140—1) v Izubijani. Zagotovljena eksistenca. Gotov zaslužek. Vsak priden, marljiv mož, zasluži si lahko solidno in pošteno na dan po 5 do 20 irld če hoče prevzeti agenturo velike tovarniške trgovine izdelkov, ki se jnko zahtevajo v vsakem gospodinjstvu. Tudi so vsprejemajo povsod krajni zastopniki iu agenti, kateri lahko službo opravljajo poleg navadnega svojega poklica. Če se dadč« dobro porabiti, dobo tudi primerno mesečno plačo in potniške dijete. Ponndbe in sicer le po pošti, vsprejema .1. Ilouček, Praga, št. »59-11. (111—2) Pozornosti vreden stranski dohodek ki se vedno vekfia in vo6 let traje, morajo dobiti sprotno in zanesljiv« osebo, ki pridejo mnogo % občinstvom t dotlko. Neomadesevana preteklost Jo pogoj. Do-služeni žandarji in podčastniki imajo prednost. — VpraAa-nja pod „0. S. lttl" Oradoo poste reatonte «4-3) Zobozdravnik ion* Mtia-iuijo liolol ,Ntadt (pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje. Ordinira v«aki «lau otl 9. do 12. ur« dopolnilne, otl 2. do 5. are popoludne Ob nedeljah ln praznikih od O. do 1 /aI. nre. Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa dela ae jamči. (120—1) 6 SelenbnraoYe ulice 6. Za mnogobrojni obisk na novo otvorjene proda« Jalnlee dellkatee* perutnine ln divjačine se priporoča uljudno (133) Ivan Kaplja. Slovenci! Slovenke! „BFNVEC" nov SalJIvo-pod-ačljiv list pričel jo izhajati v Trstu v tem letu, po dvakrat v mesecu. — Kdor želi zvedeti, kako Tržaški „URIVEO* brije, naj se blagovoli naroČiti. Za vse leto znaša naročnina I gld. 80 kr., za polu leta 00 kr. Naročnina noftilja bo samo tiskarni Dolenc v Trstu, Via Carintia št. 28. (91—3) Prevzel sem začasno restavracijo Ljubljanske čitalnice ter bodem stremel vsestransko. — S tem zagotovilom vabim naj-uljudneje slavna društva, Častito duhovščino, tukajšnjo in vnanjo gospodo in slavno občinstvo sploh ter se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem (125—3) KAROL TILL, Ljubljana, Spitalske ulice 10. Pisni in stenski koledar, dnevni in tedenski blockkoledar, notićni in be-ležni blockkoledar, žepni in listniški koledar, orjaški in mignonblockko-ledar, salonski blockkoledar, kazalo dne in meseca (večni koledar) podložni koledar v vseh izdajali. Priroflopis v podobah Živalstvo v 250 podobah v porabo pri nazornem nauku. Cena 3 gld. Poslovne knjige, kopirne knjige, knjige beležnice, za-pisne knjige, naroeninske knjige, beležni bloki, knjige za perilo, skrilne knjige, potne papirne knjige. Pisni papir: Koncepfni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce! vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir. Velika zaloga vsega šolskega orodja. Vse risalne materijaiije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila, prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš. Novosti v papirni konfekciji, cartes de correspondance, razkošne kasete, najfinejše narejene, s cvetlicami in 1 raznimi umetnimi utiski. Pismeni papir s Mi v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vizitnlco. Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene lepenke, omotki za cvetlične lonce, toki za krtače, toki za užigalne klinčke. okenski predložki, mizni položki, šivankine blazinice, delavske torbice, pečni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, svetilniki krožniki, papirni koši, srajčnovratniški kartoni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki za škarje, Etageres. <7«»-ao) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Ili. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'.