TONE POLAJNAR NEKATERI ELEMENTI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE ŠKOFJA LOKA V PRETEKLIH LETIH Opisovati družbeni razvoj občine za pretekla leta, posebno za tako razgi bana, kot so bila minula, in iz tega postavljati izhodišča oziroma predvidevanja za razvoj prihodnjih let, je zelo zahtevna naloga. Ker se tega zavedam, bom opisal razvoj občine v preteklih štirih letih samo na nekaterih področjih. Ne glede na to osnovno pomanjkljivost menim, da bo tudi iz tega mogoče razbrati, kako uspešni so bili delovni ljudje in občani v preteklih letih ter da so pomembno razvili ustvarjalne zmogljivosti in sposobnosti in napredovali na vseh področjih. Posebno viden je bil napredek na področju razvijanja in uveljavljanja novih in poglabljanja dosedanjih samoupravnih odnosov ter da so taki odnosi postali temelj za vsa družbena dogajanja. Delovni ljudje so tudi v preteklih letih s številnimi sklepi in akcijami dokazovali, da materialna pro izvodnja ni cilj, pač pa sredstvo za doseganje višjega družbenega in osebnega standarda občanov naše občine in širše družbene skupnosti. Zaradi dejstva, da je hitro in popolno preobrazbo naše družbe omogočila narodnoosvobodilna borba in socialistična revolucija, smo se temu spominu v preteklih letih vsaj delno oddolžili tudi s tem, da smo postavili spomenik draž- goški bitki, ki je simbol in najpopolnejša prispodoba boja našega naroda za svojo svobodo. Spomenik, ki je bil zgrajen s finančnimi sredstvi delovnih ljudi Gorenjske in Slovenije, dostojno obeležuje veličino boja slovenskega naroda v najbolj usodnem času. Obenem pa priča o materialnem in duhovnem stanju obdobja in družbe v času, ko je bil zgrajen. Poleg mnogih drugih obiskovalcev ga je v letu svojih in naših skupnih jubilejev obiskal in se poklonil žrtvam borbe tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. Ne želim povečevati vloge samoupravnih in upravnih organov občinske skupščine. Poudariti želim le, da je delo teh organov najtesneje povezano z vsemi dogajanji in problemi in z vsemi uspehi občanov, ki so predvsem re zultat osebnega in kolektivnega prizadevanja delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v krajevnih skupnostih cele občine. Na nivoju občine in širše družbenopolitične skupnosti pa se delo enih skupin delavcev združuje z delom drugih skupin. Tu se združujejo interesi in problemi krajanov ene, z interesi, problemi ter možnostmi krajanov druge krajevne skupnosti. Bistvena vsebina in tudi kvaliteta dela vseh občinskih organov je bila, da so usmerjali združevanje dela in sredstev delovnih ljudi z interesi občanov. V združevanju teh interesov smo dostikrat uspeli, če pa bi uspeli še večkrat, bi bili uspehi še večji. Podatke o družbenoekonomskem razvoju bo laže razumeti in pravilno vred notiti, če najprej prikažem nekatere osnove, ki izhajajo iz gibanja prebivalstva v občini in njenih posameznih delih. Konec leta 1977 je bilo v občini 33.612 45 Novo poslopje INSTALACIJ v Škof ji Loki občanov. Število se je med 1. januarjem 1974 in 31. decembrom 1977, to je v štirih letih, povečalo za 1784 prebivalcev ali 5,7 %; to je za toliko kot imata prebivalcev krajevni skupnosti Poljane in Sorica skupaj. Poleg občanov, ki imajo stalno bivališče v občini, pa začasno živi tukaj še približno 2000 obča nov, ki tu le delajo, stalno bivališče pa imajo v drugih občinah in v drugih republikah. Število prebivalcev se je najbolj povečalo v bazenu, ki ga sestav ljajo krajevne skupnosti Škofja Loka, Godešič, Reteče in Sv. Duh. Tu je ob koncu leta 1977 živelo 15.933 prebivalcev, kar je za 1.470 ali 10°/o več kot pred štirimi leti. V teh štirih krajevnih skupnostih torej živi 47,6 °/ in da je bilo lani poprečno v občini zaposlenih že 13.486 delavcev. S tako rastjo zaposlo vanja se je v preteklih letih tudi zaposlenost prebivalstva povečala od 38,4 °/o 50 v letu 1974 na 40,8 %> v letu 1977. Navedeni podatki o rasti zaposlovanja bi bili izredno razveseljivi za občino, ki bi imela nižjo stopnjo zaposlenosti prebival stva. Obenem pa kažejo, da se naše gospodarstvo še vedno ni dovolj resno odločilo, ali pa nima pogojev, da bi investiralo svoja finančna sredstva v obrate v tistih krajih, kjer je zadosti nezaposlenih občanov, oziroma da bi bile inve sticije zares namenjene samo povečanju delovne storilnosti, za kar ne bi bili potrebni tudi novi delavci. Ob naraščanju zaposlenosti tako velikega števila novih delavcev ni bilo mogoče zagotoviti doma in bodo tudi zaradi tega potrebe po investiranju v objekte družbenega standarda v prihodnjih letih zelo pereče. Med negospodarskimi investicijami so bile v preteklih letih največje tiste v graditev stanovanj. Veliko pomanjkanje stanovanj smo v preteklih letih bistveno zmanjšali, kljub temu pa je upravičenih pričakovalcev na stanovanja še vedno dovolj. Z veliko stopnjo zaposlovanja in z dotokom prebivalcev iz drugih področij pa bo pomanjkanje stanovanj še naprej velik problem. Po sebnost preteklega obdobja je bila, da so številni socialno ogroženi in upokojeni občani, mlade družine in matere samohranilke dobili nova ali boljša stanova nja. V novih samskih domovih Gradisa, Gozdnega gospodarstva in Tehnika pa so dobili stanovanja tudi njihovi samski ali sezonski delavci. S tem se je poleg večje graditve stanovanj tudi začelo močnejše usmerjanje celotne stanovanjske politike, ki je začela poleg ekonomske dobivati tudi socialno vsebino. V letu 1973 izpeljana akcija in podpis samoupravnega sporazuma o večjem zbiranju sredstev za stanovanjsko graditev sta dala dobre rezultate. Zato je v sodelova nju z drugimi stanovanjska skupnost že leta 1974 lahko zgradila 165, v 1975. Stanovanjski stolpiči v naselju Podlubnik 51 letu 125, v 1976. letu 110 in 1977. letu 122 novih stanovanj v stanovanjskih blokih. Tako je bilo v družbenem sektorju v preteklih štirih letih zgrajenih več kot 500 novih stanovanj; skupaj s stanovanji v zasebnih stanovanjskih hišah pa vsega 750 stanovanj. Več kot 2600 ali 8 °/o občanov se je zaradi tega lahko preselilo v nova stanovanja, kar je gotovo eden največjih uspehov. Goto vo je prav, če opozorimo tudi na to, da se niso uresničila planska predvideva nja, saj je bilo le 66'% stanovanj zgrajenih v stanovanjskih blokih in 44*/o v zasebnih hišah. Skupno število zgrajenih stanovanj je dvakrat večje od tistih, ki so bila zgrajena v letih 1969 do 1973. V letu 1977 pa je bil sprejet nov sred njeročni načrt stanovanjske graditve, po katerem naj bi do leta 1980 stanovanj ska interesna skupnost zgradila 1050 novih stanovanj. Četudi manj intenzivno kot v prejšnjem obdobju, je bilo tudi v preteklih letih zgrajenih kar precej novih šolskih objektov: v letu 1975 so bile dograjene nove učilnice in mala telovadnica pri šoli na Trati; leta 1976 je bil dograjen prizidek k šoli v Železnikih in nova telovadnica v Zireh; leta 1977 pa je bila adaptirana podružnična šola v Sovodnju, ki je s tem postala tudi prva celo dnevna šola, adaptirana pa je bila še šola v Retečah. Posebnost preteklega ob dobja je dogovor o oblikovanju in zbiranju sredstev za potrebe usmerjenega izobraževanja. Po sprejetem družbenem dogovoru organizacije združenega dela od začetka leta 1977 dalje zbirajo v okviru občinske izobraževalne skupnosti za graditev centra usmerjenega izobraževanja posebna namenska sredstva. Gimnazija v Škofji Loki, ki je bila poimenovana po umrlem rojaku Borisu Ziherlu, je uvedla oddelke usmerjenega izobraževanja za pedagoške poklice; 52 Otroški vrtec v 2ireh pred kratkim so bili verificirani še smučarski oddelki, ki dajejo mladim smu čarjem možnosti hkratnega učenja in smučanja. Morda komajda opazno je bila v letu 1977 odprta v Škof ji Loki šola Gospodarske zbornice Slovenije za poslo vodne kadre v gospodarstvu, ki jo bo vsako leto obiskovalo blizu 500 odgovor nih delavcev v gospodarstvu cele Slovenije in je prva te vrste v naši republiki. Vzgoja in izpopolnjevanje teh delavcev ob delu bo čedalje tesneje povezano z gospodarstvom in njegovo problematiko ter je izredno pomembna. Škofja Loka se s to šolo uvršča med pomembne izobraževalne centre v Sloveniji, z dobro organizacijo in smotrnim izkoriščanjem tako delovnega kot prostega časa slušateljev pa postaja Škofja Loka kraj, kjer se bodo tudi kasneje radi srečevali poslovni ljudje in zato pridobiva tudi v turistično gospodarskem pomenu. Že dolgo ni bilo v občini večje investicije v zdravstvu. Zato sta toliko pomembnejši investiciji prizidek k zdravstvenemu domu v Škofji Loki in pro stori obratne ambulante v Jelovici. S tem je bilo zdravstvenim delavcem omo gočeno bolje organizirati zdravstveno službo, saj je bil glede na rast prebival stva in zdravstvenih storitev kmalu po vojni zgrajeni zdravstveni dom v Škofji Loki že dolgo premajhen. Težko je ocenjevati, ali smo za reševanje perečih problemov otroškega varstva v preteklem obdobju storili dovolj, kljub temu pa le lahko ugotovimo, da je samoupravna interesna skupnost otroškega varstva v teh letih s svojim delom upravičila obstoj. V Gorenji vasi so bili v letu 1975 v domu Partizana urejeni prostori za varstvo 60 predšolskih otrok; v Zireh je bil v letu 1976 zgrajen nov vrtec, ki ima prostor za 120 varovancev; v Škofji Loki pa so bili istega leta v novi stanovanjski soseski v Podlubniku kar v stanovanjskih stolpnicah urejeni prostori za varstvo 70 otrok. S temi akcijami in ob dejstvu, da je v varstvenih ustanovah v Škofji Loki večje število otrok, kot pa so zmogljivosti, za katere so bili objekti grajeni, se je število varovanih pred šolskih otrok od konca leta 1973 do leta 1977 povečalo iz prejšnjih 12 "/o na novih 20 %>. Ta prizadevanja kažejo, da je načrt, po katerem naj bi do leta 1980 bilo v otroških varstvenih ustanovah 25 n/o predšolskih otrok, vendarle ures ničljiv. Dolgotrajna naloga, ki zadeva modernizacijo cest, je bila v okviru razpo ložljivih finančnih sredstev, ki so jih zagotavljali republiška skupnost za ceste, krajani s samoprispevki v krajevnih skupnostih, organizacije združenega dela in delavci z vpisom posojila za ceste, občinska skupščina in občinska komunal na interesna skupnost, uresničevana tudi v preteklih letih. Vseh opravljenih del ni moč našteti, po oceni pa so bila najpomembnejša dela naslednja: leta 1974 so bili najprej modernizirani tisti cestni odseki, ki so bili začeti že prej, poleg tega pa so se začela tudi nekatera nova dela, in sicer Nova vas—Račeva, Polja ne—Volča, cestni odseki skozi vasi od Škofje Loke do Drage ter cestni odseki na regionalnih cestah Železniki—Dražgoše in Jeprca—Reteče; leta 1975 je bila končana starološka obvoznica, ki je zamenjala izredno nevarni odsek skozi Staro Loko in so jo gradili skoraj tri leta, zgrajena pa sta bila tudi mostova čez Soro na Fužinah in v Gostečah; v letu 1976 je bil zgrajen čez Selško Soro most v Ševljah, modernizirana sta bila cestna odseka Reteče—Godešič in Zali log—Podrošt; največja dela na cestah v vseh preteklih letih so bila opravljena leta 1977, med drugimi tudi modernizacija cest Trebija—Sovodenj in Podrošt— Sorica ter dokončana dela na občinski cesti Škofja Loka—Draga. Z naštetimi in drugimi deli je bilo v preteklih letih moderniziranih več kot 50 km cest v 53 Novi del Zdravstvenega doma v Skofji Loki občini, kar je spričo pomanjkanja sredstev za te namene kar lep uspeh. Poleg tega pa, sicer počasno, vendar načrtno in dosledno moderniziranje cest odpira cestne povezave z drugimi regijami in pospešuje razvoj manj razvitih krajev v občini. Kljub precejšnjim vloženim sredstvom v modernizacijo cest so problemi na cestah še vedno izredno veliki. Modernizacija cest omogoča in tudi spodbuja čedalje večji promet, kar je sicer pozitivno, če ne bi zaradi tega nastajale tudi težke prometne nesreče. Številke o mrtvih, poškodovanih in materialnih škodah so naravnost grozljive. Lepota naših krajev, pomembnost prehodnega področja in še drugi razlogi povzročajo, da je pri nas promet čedalje gostejši in tudi nevarnejši. Za lažje razumevanje naj navedem le nekaj podatkov. V preteklih letih se je število osebnih avtomobilov v občini povečalo za 1.020 ali 22'%. S tem je bilo ob koncu leta 1977 v občini že 5.563 osebnih avtomobilov ali 1 osebni avto na 6 občanov. Število vseh motornih vozil se je povečalo za 1.370 ali prav tako za 22 °/o in je že doseglo številko nad 7.560. S tem pride 1 motorno vozilo že na 4,5 občana. Ti podatki zgovorno kažejo, kam smo v preteklih letih vlagali velik del kreditnih sredstev in osebnih dohodkov in tudi to, zakaj ne katere druge družbene potrebe še vedno tako močno zaostajajo. Obenem pa podatki kažejo, da bo modernizacija cest morala biti še hitrejša. Na hitro rast povečanja prometa opozarjajo tudi številke, ki kažejo, da imamo v občini že 10.477 voznikov A, B, C in D kategorije, dobršen del le-teh pa so mladi ljudje, ki svojih vozil še niso uspeli kupiti. Podatki kažejo, da je že vsak tretji občan voznik, da pa imamo sedaj na tri voznike dvoje vozil. 54 Gotovo ne bom pretiraval, če ugotovim, da je bilo v preteklih letih mnogo narejenega za odpravljanje negativnih učinkov, ki jih povzročajo gosto nase ljeni kraji, industrija, promet in druge značilnosti našega časa. Z novo zgra jenimi napravami za kanalizacijo v več krajih, s čistilno napravo v Škofji Loki, ki je začela poskusno obratovati leta 1975, leto dni kasneje pa tudi redno, s čistilno napravo v Železnikih, ki bo začela obratovati leta 1978, je storjen prvi in bistveni korak za čiščenje vodotokov. Vsakoletne akcije za čiščenje obrežij rek, ki jih opravijo učenci in učitelji osnovnih šol skupaj s krajani, ribiči in lovci, so pomembne v dvojnem, še posebej v vzgojnem pogledu. Odvozi in de ponije odpadkov, nove skupne kotlovnice, toplovodne naprave, predvsem pa krepitev občutka odgovornosti in zavesti občanov so pomembni dokazi, da lepe narave ne bomo zanemarili in da bomo odpravili tudi tisto, česar v preteklih letih, morda tudi zaradi pomanjkanja sredstev, nismo uspeli. Zaradi hitrega naraščanja porabe električne energije so bile v številnih krajih naprave že prešibke ali dotrajane. Za odpravljanje takega stanja so bile potrebne velike investicije podjetij za distribucijo električne energije in obča nov tako v napajalna kot v razdelilna omrežja in transformatorske postaje. Da bomo imeli vsaj približno predstavo o opravljenem delu, naj navedem samo nekaj podatkov: v preteklih letih je bilo zgrajenih kar 44 novih transformator skih postaj, od tega večina na področju, ki ga z električno energijo napaja Elektro Kranj in še vedno premalo na področju, ki ga napaja Elektro Ljubljana; v tem pa niso zajete tiste transformatorske postaje, ki so bile zgrajene z investi cijami v okviru novozgrajenih industrijskih objektov. Ze s temi podatki si je Asfaltiranje ceste v Sorici 55 mogoče ustvariti predstavo, kolikšni so bili napori za zagotovitev potrebe po električni energiji. Slika pa bi bila še popolnejša, če bi razpolagali s točnimi podatki, koliko je bilo na novo zgrajenih ali obnovljenih daljnovodov ter nizko napetostnega omrežja. V letih, ki so za nami, so nas doletele tudi večje elementarne nesreče, ki so napravile veliko materialne škode. V pomladanskih mesecih leta 1975 so nas presenetili veliki zemeljski plazovi in povodenj, v letu 1976 pa številni močni potresni sunki. Zanimivo pri tem je, da so bile škode po potresnih sunkih večje v tistih krajih, kjer škode zaradi drsenja zemlje še niso uspeli odpraviti. Občani, organizacije združenega dela in skupščina občine so z zbranimi sredstvi in prostovoljnim delom vsaj delno pomagali prizadetim omiliti škodo, ki je nastala. Da je ljudska solidarnost še vedno živa, so pokazali prebivalci s po močjo za odpravljanje škode v naši, predvsem pa v drugih občinah, v katerih je bila škoda še večja. Solidarnost občanov se kaže tudi v zavestnem delu, ki so ga začeli opravljati v teh letih ob dnevih, ki jih imenujemo solidarnostne sobote. Z nakazovanjem prihodnjih delovnih uspehov sicer ne bi želel posegati v obdobje, ki je pred nami, vendar pa bodo nekatere investicije, ki so posebno značilne, kmalu dokončane ter so bili investicijski programi zanje izdelani in finančna sredstva zagotovljena v letih, ki jih obravnavamo. Med gospodarskimi investicijami so izredno pomembne tovarna montažnih objektov in termopan- skega stekla v Jelovici v Škofji Loki, obrat za izdelavo masivnih elementov v Alplesu in velike investicije v stroje in opreme v tovarni elektromotorjev Iskra, oboje v Železnikih. Kljub mnogim zapletom bo lahko decembra 1978 odprt novi dom za ostarele občane. Tudi v centru za varstvo in rehabilitacijo slepih in slabovidnih so začeta investicijska dela v polnem teku in že z zaključkom prve ga dela investicij se bodo doslej izredno težki pogoji bivanja in dela v domu bistveno spremenili. Tudi v obravnavanih letih je škofjeloška občina v procesu preobrazbe druž be dosegla bistvene uspehe. Poleg ugodnega položaja ob ustvarjenem narodnem dohodku si je tudi s siceršnjim družbenim napredovanjem pridobila pomemben položaj med občinami v republiki in tudi med tistimi občinami izven republike oziroma države, s katerimi jo vežejo prijateljske vezi. Občina se ob republiškem in drugih središčih razvija dokaj samostojno, saj zagotavlja svojim občanom in drugim veliko število oskrbnih potreb in zato ni ostala v veliki odvisnosti od drugih večjih središč. Samostojno začrtana pot prihodnjega razvoja zagotav lja, da se bo občina Škofja Loka tudi v bodoče razvijala hitro in enakomerno, kar bodo občani z zavzetim delom na delovnih mestih, z zavestnim odrekanjem danes za lepši jutri in z aktivnim odločanjem v samoupravnih organih tudi podpirali. 56