122
Iz zbora zgodovinskega družtva v Ljubljani.
Mesečni zbor zgodovinskega družtva 2. d. t. m., kte-rega so spet Njih prevzvišenost gosp. deželni poglavar po-slavili s svojo nazočostjo, se je začel s tem, da je druž-tveni tajnik gosp. dr. K ost a bral pismo svetovavca c. k. minist. oddelka gosp. Haidi nger-ja, v kterem visokoučeui mož iskreno sVoj'e veselje razodevuje, da ga jehvalevreduo družtvo za svojeg*a častnega uda izvolilo.
Potem je gosp. dr. Kos ta zboru naznanil, da gosp. Jernej Len ček, kaplan v Žiru — kterega mnogostrano pridnost so gosp. deželni poglavar posebno pohvalili — je družtvu poslal slovensko k n igo p is je (Bibliographie) za natis v njegovem časniku „Mittheil.u, ktero 85 slovenskih knig (večidel pobožnega in slovničnega ob^ežka) od leta 1583 do 1820 zapopada. Pri ti priliki je omenil gosp. kustos Dež man, da gosp. bibliotekar Kastelic ima slovensko knigopisje, ktero je izdelal rajnki Cop in ktero obsega vse, kar se slovenščine nahaja v naši licealni bu-kvamici. Ob enem pa se je opomnilo, da je želeti, da bi to knigopisje se doveršilo in dostavilo, kar mu še manjka. Naj bi tedaj vsak, kdor ima ali veza kake manj znane posebno stareje slovenske bukve, naslov (Titel) popoln a ma natanko prepisal in ga zgodovinskemu družtvu v Ljubljano poslal. Prosi se za to prav lepo. Posebuo naj bi častiti gosp. duhovni po slovenskih deželah pridnega svojega tovarša gosp. Lenček-a posnemali in pri kmetih, ki imajo marsikake starine, popra-
sevali po njih, da se svetinje domače ne pozabijo, ampak rešijo pogube , družtvene nabere  pa čedalje bolj množijo.
Za tem je gosp. dr. K o sta bral filologični spis gosp. D a v. Terstenjak-a o dveh besedah iz jezika nekdanjih Panoncov, kteri navadno za Ilire veljajo, čeravno Iliri po mislih najveljavniših jeziko- in narodoslovcov ne spadajo v versto ariških (indo-germanskih) narodov. Iz jezika starih Panoncov ste se nam ohranile dve besedi. Dio Kaši pravi, da so so zvali Panonci od ??panos", kar se je pri njih imenovala neka podobleka z rokavama. Po Pliniu pa so imenovali bivola „bonasus". Pan je Hicer mnogim ariškim jezikom skupna korenina; spodnje oblačilo z rokavama »panja" imenovano pa se nahaja le v slovanskem jeziku (v cerkveno-slovenskem in rusovskem), — „b on asu s" pa pomeni „žival, ki živi v mlaki ali močirji" ; bivoli se dandanašnji radi bivajo v močirnih krajih in „bana, bona" še dandanašnji v slovenskem pomeni mlako, močirje. Iz teh vzrokov meni gosp. prof. Terstenjak, da so Panonci bili Slovani.
Gosp. prof. Egger je naznanil pohvalni govor, ki ga je slavni pridigar pater Abraham a santa Clara Kraj ni in Krajncom na čast izustil 30. aug. 1705 v cerkvi mini-hov Augustinov na Dunaji, ko so na Dunaji in v okolici njegovi bivajoči Krajnci v slavo svojih deželnih patronov cerkveno slovesnost obhajali. Pohvalnica „von der gesammbten Nation in und um Wien wohnhafta je posvečena nekemu grofu Bueliinu z določnim pristavkom, da nameu tega govora je prednosti krajnske dežele vsemu svetu in posebno ??dem liebsteu Deutschland" razglasiti. Oče Abraham svojih besed o Krajni in Krajncih ni posnel iz Vaivazorja in Megiserja, in kakor je bil v vseh svojih ogovorih mojster, da mu ga ni para, in je znal po domače in šegavo govoriti kakor malo kdo, tako je ustrojil tudi ta govor, kte-remu na čelo je postavil naziv ;?Narrabo mirabilia tuatf (povedal bom čuda tvoje).
Družtveni kustos gosp. Jelovšek je govoril o edinem grobnem spominku srednega veka, ki se nahaja v Sen-klavški cerkvi, in je bil postavljen škofu Marlinu Pedenskemu leta 1456, kteri je pred osnovo ljubljanskega škofijstva po cesarji Miroslavu IV. leta 1461 poslednji Generalvikar bil, ki ga je patrijarh oglejski na Krajnsko poslal.
Gosp. profesor Metelko je govoril o izverstnih zaslugah prof. dr. Miklošiča za slovenski jezik in slovensko slovstvo, in je, derže se gosp. dr. Legi s Gliickse-lig-evega pretresa v 5?Oest. BI. fiir Lit." 1845, razložil delavnost na tem polji pred Miklošičem in zlasti to, kar sta Šafarik in Kopitar stvorila, in je potem nekoliko obšir-niše govoril o delu Miklošičevem „Radices linguae slav.a, nadalje je obljubil drugikrat.