338
Ribez in agraz.
Ribez (Ivanovo grozdičje) in agraz (bodeče groz-dičje) uspevata sicer v vsaki legi in v vsaki zemlji, vendar sta najplodnejša in dajata najlepši sad v prosti legi in v dobri zemlji. Vzgoja in strežba je obema enaka.
Drevesce ali grm moreš tema rastlinama vzgojiti iz semena ali pa iz potaknencev.  Iz semena  vzgojiš   tako
rastlino, ako vzameš največ in najlepše plodove; nekaj časa naj bodo na zračnem kraji potem jih pa zmečkaj ter s spiranjem loči seme od plodovega mesa. Seme vsej jeseni, spomladi pa presadi vzrasle rastline po 60 cjm narazen, in sicer tedaj, kadar so uže primerno močne. V tretjem letu uže rode take rastline.
Hitrejša je vzgoja s potaknjenci. Za potaknjence vzemi do 30 % dolge poganjke prejšnjega leta in jih kakih 5 % globoko Podoba 22.                     vsadi.  Pritisni  dobro
zemljo   okoli   potaknencev ter  glej,   da imajo  senco in vlago. Potaknenci   naj   bodo   kakih   10 % narazen  posajeni. Kadar so naredili korenine, presadi   [jih   pa   tjakaj, kjer jih hočeš imeti. Vsako leto treba starejšim rastlinam po-rezati   spomladi ves nepotrebni les, ostalega pa nekoliko prikrajšati.   Kadar postanejo rastline sta-rikave, tedaj pa jim je močno   vzkrajšati vse veje in mladike. Prav lepa  viso-kodebelna   drevesca ribezova in agrazova, kakeršna kažeta podobi 22. in 23., moreš vzgojiti, ako jih cepiš   na    primerno dolge podloge od pravega zlatega  ribeza (ribez  aureum).  Ce-
Podoba 23.
piti  jih   moraš   spomladi in sicer v stransk  razklad,   o katerem hočemo ob priliki pisati.
Kompost in gnojnica sta dobro gnojilo ribezu, kakor tudi agrazu.
139