glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 28. decembra 1989 številka 49 (1005), cena 40.000 dinarjev IZ VSEBINE: 2. Bolj slabo leto 4. Program SZDL 5. Mojstrske kmetije 6. Novoletni klepet Skok v novo leto je gotovo najbolj razburljiv dogodek v letu. Poln je pričakovanj, upanja, želja. Po otroško se ga veselimo, po otroško ga doživljamo in uspe nam celo, daje prednovoletni čas čisto zares lepši, bolj vesel, sproščen. In prav tega: kanček več veselja, dobre volje, sproščenosti in potrpežljivosti bi nam prav prišlo vsak dan, ko se otepamo s tegobami tega trenutka. Kar prežeti smo že z njimi. Res je, obnje dregnemo v vsakem trenutku, na vsakem koraku. A to nas ne sme in ne more opravičiti, da se tako radi zavijemo v tančico nezadovoljstva. Usmerimo svoja razmišljanja, svoja hotenja in svojo energijo v smelejšo prihodnost, ki je z najnovejšimi ukrepi zvezne vlade nakazana. Ze dolgo željena, tista svetla točka — lepša prihodnost, se nam sedaj vsaj svetlika. Dosegli pa jo bomo le s podjetniškim razmišljanjem — podjetniškim delom, za katerega smo končno spoznali, da je prava pot, ki vodi iz krize. To pa seveda pomeni, da se bomo morali bolj kot kdajkoli doslej opreti nase, na lastne sposobnosti, na lastno podjetnost. Takšni moramo biti tudi mi. Tudi pred nas postavlja novi čas, nova naloge. Že v dobi rojevanja pluralistične družbe smo se opredelili in odstopali kanček našega, sicer skromno odmerjenega prostora, novo nastajajočim gibanjem. Tako bo tudi v prihodnje. Ker pa politika ni vse, bomo seveda namenjali tudi v bodoče veliko pozornosti vsakdanjim dogodkom in ljudem (saj takšnih nas je vendar največ), njihovemu življenju, njihovim, uspehom in rado- stim. Zaradi pomanjkanja časa, prostorske stiske, na to usmeritev včasih kar pozabimo, pa vendar so to teme od katerim se lahko vsi veselimo, teme, ki nas postavljajo iz globokega političnega razmišljanja na realna, kljub vsemu lepa tla. Najbolj si ob koncu v novo leto v uredništvu tednika Naš čas, ustvarja ga peščica šestih novinarjev, ki ob tem skrbi še za 20 ur radijskega programa tedensko, želimo, da bi Naš čas tudi v prihodnje radi prebirali. Da bi bil tako kot doslej del vas, vaš zvesti tedenski spremljevalec, ki vam prinese cel kup zanimivih novic. Vam pa želimo vse najlepše, zdravja, sreče in zadovoljstva. Pa seveda tudi, da bi znali iz tistih najbolj pustih in turobnih vsakdanjihkov vedno potegniti, kaj lepega, kar vam bo vlilo pogum in optimizem. Torej SREČNO 1990! UREDNIŠTVO Vsem našim sodelavcem in poslovnim partnerjem želimo srečno, zdravo in uspešno novo leto 1990! Novoletnih voščilnic vam nismo pošiljali. Denar v višini 5 milijonov pa namenjamo ustanavljajočemu društvu za boj proti raku. Sedemdeset let Nestla Žganka, častnega občana občine Velenje V torek opoldne so se na svečani seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine zbrali delegati, da bi ob zavidljivem življenjskem jubileju — 80. rojstnem dnevu — izkazali zasluženo pozornost in spoštovanje častnemu občanu Velenja — Nestlu Žganku. Svečani nagovor je imel predsednik velenjske občinske skupščine Drago Šulek, ki je orisal prispevek jubilanta Nestla Žganka v povojnem razvoju občine. Med drugim je rekel: »Najpomembnejši del tistega obdobja, v katerem se je odločalo, ali bo novo Velenje postalo in ostalo zanemarjena rudarska kolonija, ali pa bo na obrobju doline zraslo moderno mesto, je povezan z vašim imenom. Vaši sodobniki in sodelavci pravijo, da ste jih dobesedno obsedli, da so živeli in dihali samo za novo Velenje.« »Ne vem,« je rekel potem, »kako danes v svoji notranjosti doživljate in sprejemate globoke družbene in politične reforme, ki jih je v Sloveniji sprožila Zveza komunistov s tem, ko se je prostovoljno odpovedala ustavno zagotovljenemu monopolu na. oblasti. Če izhajam iz tega, da so sedanje reforme usmerjene v politično svobodo in od tod v odpravo birokratskih spon in v ponovno sprostitev človeških ustvarjalnih sposobnosti za večjo gospodarsko učinkovitost, potem verjamem, da je vsebina teh reform tudi po vašem okusu. Toda sama politična svoboda in ustvarjalnost še nista dovolj. Če bomo hoteli doseči karkoli otipljivega, bo treba za uresničevanje znova oživljene razvojne vizije naše občine znati motivirati in aktivirati slehernega posameznika. Pri tem pa se lahko, kdorkoli bo to hotel in želel, izjemno veliko nauči iz vaših bogatih izkušenj.« Jubilantu Nestlu Žganku je nato predsednik skupščine Drago Šulek čestital, z gromkim aplavzom pa so se čestitki častnemu občanu občine Velenje pridružili tudi delegati vseh treh zborov. (mkp, foto: B. M.) Korak bliže Evropi Po novem letu, točneje 3. januarja, bo okrog 1.100 delavcev Gorenja v Titovem Velenju začelo delati po tako imenovanem evropskem delovnem času. Na spremembo delovnega časa so se v Gorenju pripravljali nekaj mesecev. Odločili so se, da evropski delovni čas najprej uvedejo v vseh skupnih izvedbah koncer-na, pozneje pa še v Gorenjevih tovarnah za zaposlene v službah, ki niso neposredno vezane na proizvodnjo. Poročali smo že, da bodo najprej uveljavili spremembo delovnega časa v vodstvu koncema Gorenje, v Gorenju Raziskave in razvoj, Gorenju Commerce, Gorenju Servis in Gorenju Finance. Na evropski delovni čas pa bodo prešli 3. januarja tudi zaposleni v službah Gorenja Elektronika, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo. 1. marca pa se bo število delavcev, ki bodo delali po evropskem delovnem času, v Gorenju povzpelo na več kot 3.000. Takrat bodo uveljavili novo razporeditev delovnega časa tudi v vseh drugih Gorenjevih tovarnah v Titovem Velenju in v Gorenju Mali gospodinjski aparati za vse tiste, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo. Poudariti velja, da so si v Gorenju prizadevali, da bi istočasno z uvajanjem evropskega delovnega časa odpravili vsaj največje omejitve, ki spremljajo to novost, zlasti še kar zadeva varstvo otrok in prevoze na delo oziroma z dela. V Titovem Velenju je z vodstvi vrtcev dogovorjeno, da bodo podaljšali čas varstva otrok v popoldanske ure. Podoben dogovor želijo doseči z vodstvi vrtcev tudi v drugih krajih, od koder se vozijo delavci na delo v Gorenje. Avtobusne vozače, ki bodo delali po evropskem delovnem času, pa preusmerjajo na redne avtobusne proge. Z avtobusnimi prevozniki je bilo dogovorjeno, da bodo imele te avtobusne proge končno postajo v Gorenju, avtobusi pa bodo pripeljali v Gorenje ob 7.50, vračali pa se bodo iz Gorenja ob 17.10. Poskrbljeno pa je tudi za opoldanski obrok, in sicer s spremenjenim časom malice. S spremembo razporeda delovnega časa želijo v Gorenju zagotoviti optimalnejšo izrabo vseh delovnih in ustvarjalnih sil zaposlenih. Pričakovana večja produktivnost in profesionalizacija dela, ki pa jo razumljivo ne bo mogoče doseči kar čez noč, VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM VELENJSKE OBČINE ŽELIMO V NOVEM LETI r' 3RAVJA, USPEHOV, OSEBNE SREČE, ZADOVOLJ- STV \ PR EDVSEM PA MIRU. Skupščina občine Velenje in družbeno politične • organizacije Na zadnjem zasedanju zborov o proračunu Največ pozornosti so delegati na zadnjem skupščinskem zasedanju namenili odloku o proračunu za prihodnje leto. Ta je naravnan tako, da po količini in obsegu ohranja enak program kot letos. Naslednja stvar, ki je tudi za- nimala delegate pa je bila — zakaj v proračunu toliko in toliko denarja za — po starem rečeno družbenopolitične organizacije — če pa so pred nami volitve, katerih izzid ne more nihče napovedati. Na to smiselno vprašanje je bil dan tudi odgovor — do volitev je vsekakor treba te organizacije sofinancirati, po volitvah pa bo seveda drugače. Po domače povedano — koliko delegatov bo v družbenopolitičnem zboru imel kdo — toliko denarja bo dobil. (mkp) mora omogočiti ob večjem dobičku tudi višje osebne dohodke delavcem Gorenja. Jasno pa je, da Gorenje, kar zadeva uveljavljanje novega razporeda delovnega časa, ne more ostati samoten otok sredi morja, tako v ožji in širši skupnosti. V drugih okoljih bi kazalo pospešiti priprave za prehod na evropski delovni čas, saj bi lahko laže, učinkoviteje in tudi hitreje odpravljati vse omejitve, ki spremljajo uvajanje novega razporeda delovnega časa. (vš) Rudarski dedek Mraz Sindikalni delavci velenjskega rudnika so tudi letos, že devetindvajsetič, pripravili novoletni sprejem za žene in otroke v rudniku ponesrečenih rudarjev. Obdarili so osem otrok v vrednosti po 4 milijone dinarjev. To pa seveda ni edina oblika skrbi za te otroke. Kolektiv poskrbi, da imajo ti otroci po končani osnovni šoli, če se odločijo za nadaljnje izobraževanje, zagotovljene štipendije, poskrbijo pa tudi za prvo zaposlitev. Medzborovsko usklajevanje o participaciji Participacijo v zdravstvu, za katero so se pred časom že izrekli delavci v velenjskem združenem delu, bo dorekla med-zborovska komisija, ki so jo imenovali na zadnjem zasedanju zborov. Glede ukinitve participacije sta predlog sprejela družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti, ne pa tudi zbor združenega dela. V medzborovsko komisijo za uskladitev predloga so imenovali: v zboru združenega dela Marijo Šavor in Janeza Pukla, za zbor krajevnih skupnosti bo Jože Lekše in Jože Krk, v družbenopolitičnem zboru pa Mira Videčnik in Miran Ahtik. (mkp) Avto šola ZŠAM Velenje dela Informacije objavljena v prejšnji številki Našega časa o začasni prekinitvi vpisa novih kandidatov v avto šole velja za avto šoli AMD Šaleška dolina (kjer novo vodstvo pospešeno odpravlja pomanjkljivosti in bodo nove kandidate v najkrajšem času že začeli sprejemati) in ZŠAM Mozirje. Avto šola ZSAM Velenje pa še naprej sprejema kandidate za voznike vseh kategorij. Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! Elkroj CELJSKO OBMOČJE 1989 - bolj slabo kot dobro Sklepamo leto, ki ga tudi na celjskem območju različni ocenjevalci ocenjujejo dokaj različno. Ponekod so se zadovoljni z rastjo industrijske proizvodnje, pa tudi s stanjem kmetijstva, ali razvojem že toliko let načrtovanega prodor-nejšega drobnega gospodarstva — drugod so se znašli v precejšnjem precepu, ki jih vse bolj tišči. V Celju se še posebno pozna stara industrija in premajhno stvarno prestrukturiranje zadnjih let, Velenjčani so lahko v glavnem zadovoljni, če ne bi bilo neurejenega problema energije, Mozirjani so zaskrbljeni nad turizmom — zato pa so z njim tembolj zadovoljni v šmarški občini. O poslovanju velenjskega in mozirskega gospodarstva v našem časniku redno pišemo, zato bi nekoliko več zapisali o ostalih občinah. Seveda so to le ene od možnih ocen; kot na primer za celjsko občino, da se ne more izviti iz tradicionalnih težav, pa čeprav je ocena, da so težave posledica stare industrije, lahko le prikrivanje tega, da se reševanja niso lotili pravočasno. Emu so pred leti napovedovali lepo bodočnost, v projektnem svetu je bil sam celjski župan, pa vendarle Emo še vedno ni rešen pred stečajem. Toper se je sicer združil z Merxom, pa je zdaj ob mili zimi in srbskem bojkotu prav na kolenih. Tudi Metka se je ponovno znašla med izgubarji. Med tiste organizacije, ki še vedno dobro poslujejo, sodita gotovo Etol in Cinkarna. Toda tu so se v sa- mozadovoljstvu bolj ali manj zavili v molk. Šentjurska občina se ne more izviti iz repa med slovenskimi občinami, pa tako niso čudni pretresi med mladimi in kmetijci. V šmarški ob »zmerni« industriji (steklarna močno zve-čuje izvoz) napreduje predvsem zdraviliški turizem. Zdravilišči Rogaška Slatina in Atomske toplice vlečeta za sabo tudi razvoj na drugih področjih. V občini Slovenske Konjice so kljub delnemu upadanju z razvojem še vedno zadovoljni. Glavna vlečna konja sta še vedno Unior m Konus, uspešno se vse bolj razvija tudi Comet. Povsod še poznajo rešitve izpred let, ko so se močno navezali na tuja tržišča, pa jih tako tudi domači pretresi ne morejo preveč zamajati. Bojijo pa se, da se bo v resnih škripcih znašel Kostroj, ki je v glavnem navezan na izvoz na klirinško tržišče. Seveda tudi tu ne pozabljajo na turizem in letošnja zima brez snega je potrdila pravilnost naložbe na Rogli, ko so zgradili večnamensko dvorano. V laški občini Pivovarna žal nima pravega »tekmeca«, saj tudi Tim doživlja pretrese, v težavah je tudi lesna industrija. V žalski občini sicer že nekaj let opozarjajo na težave kmetijstva (hmeljarstva in mlekarstva), vendar je največji SOS prišel iz Sipa. Pravijo sicer, da se bo rešil stečaja, težave pa niso majhne. Spremenjene razmere pa lahko hitro zamajejo tudi kakšnega tekstilca. Seveda moramo omeniti še vsaj dve stvari, ki sta občasno okupirali ljudi na vsem celjskem območju. V prvi vrsti je seveda ekologija: onesnaženo ozračje, vode in zemlja, pa čudno iskanje odlagališča jedrskih odpadkov, sum na radioaktivno izžarevanje v stanovanjih ali kakšnih gradbenih objektih. Drug skupni problem je sodobnejša cestna povezava proti Jugozahodu. Sodobno avtocesto terjajo predvsem mladi in v tej borbi bodo v tem letu ostali znani tudi po delni blokadi Slovenike v Arji vasi. (-fk) 'Savinjsko-šaleška naveza' Vsaj nekaj enotnega Če že drugače govorimo, da mnogokrat ne znamo najti skupnega jezika, vsaj ena enotnost velja. Povsod se staro leto konča ob izteku 31. decembra in takoj zatem začne novo. Toda ta enotnost je ene tiste vrste, ki nam ne koristi kaj dosti. Minili so namreč že časi, ko je novo leto pomenilo tudi stvarno prelomnico. Rekli smo: no vzdržimo še te dni, saj bo potem vse drugače. Ampak pri nas je že dolgo tako, da novo leto ni več podobno obleki — ko je stara jo enostavno odvržemo in oblečemo novo. Pri nas zdaj tudi staro obleko še nosimo kar naprej, saj nam za novo primanjkuje denarja. In z njo nosimo tudi staro umazanijo, ki je nismo mogli spraviti z nje. Tudi težav starega leta se enostavno ne moremo več znebiti, pa čeprav bi še tako želeli. Niso več časi, ko so si lahko ponekod že sredi decembra oddahnili, saj so izpolnili delovni plan. Zdaj v večini okolij planov sploh ne uresničujejo več; ker jih ne morejo, ali pa ponekod tudi zato, ker ni dobro, da bi jih. Stvari so namreč pri nas pogosto zelo čudne. Ponekod so se zdaj zadnje dni letošnjega leta najbolj ukvarjali s tem, kako še delavcem dodeliti kak dinar. Ne le tam, kjer jim to dovoljuje kakovostno delo, ampak tudi tam, kjer so pač na kak čudežen način izbrskali še kak dinar. Največji problem pa je seveda. kako ga izplačati, da to ne bi bilo nepravilno ah preveč očitno. Tu namreč ne pomaga določba, da je pač višina izplačila osebnega dohodka poslovna skrivnost — tu gre za to, kako prikriti izplačilo nasploh. Ampak naš narod je preživel že toliko raznih sprememb in omejitev, da se je že vsega navadil. Pa za vsako luknjo najde zamašek oziroma pod vsakim zamaškom luknjo. Ob tem pa vodilnim niti ni treba skrbeti, da bi jim delavci zaradi tega grozili z nezaupnico. Še vedno namreč velja, da je okoliprinašanje države koristno delo, če je le koristno za delavčev žep. Ampak zdajle pa nekaj kaže. da se bo stvar preobrnila. Zares preobrnila. Da kaže na resnost, seveda lahko opazimo po tem. da je toliko ljudi proti takim spremembam. Zdaj bi namreč res morali vsi odložiti stara oblačila in se odeti v nova. A kaj ko mnogi opozarjajo, da iih vsi niti nimamo! ,, . . (frk) Od tu in tam Pogovor o obveščanju Tudi letos so se novinarji celjskega območja zbrali na novoletnem srečanju v Slovenskih Konjicah. Spregovorili so o sedanjem položaju sredstev obveščanja in o informiranju nasploh, direktorja Konusa in Merxa Jure Pokom in Franc Ban (ti dve organizaciji sta že drugo leto omogočili srečanje) pa sta predstavili svojo organizacijo po reorgani- zaciji. Prav tako so skupaj spregovorili o predloženem protiinflacijskem programu in posledicah, ki jih lahko pričakujemo. Najstarejša na našem območju V nedeljo zvečer je sklenila 106. rojstni dan Jožefa Ušaj iz Celja. To gotovo ni le najstarejša občanka na celjskem območju, ampak verjetno kar najstarejša Jugoslovanka; ali vsaj sodi med najstarejše. Rodila se je na Primorskem, že dolga leta pa prebiva v Celju. Ob visokem jubileju so ji čestitali mnogi posamezniki in organizacije, med drugimi tudi celjski župan in predsednik celjske socialistične zveze. Mladinci še opozarjajo Ker smo že poročali o nezadovoljstvu šentjurskih mladincev in o njihovih zahtevah po odstopu delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, je prav, da o tem zapišemo še najnovejše. Mladinci so namreč po- slali novo javno pismo z zapisano zahtevo, da občinski organi hitro skličejo sejo družbenopolitičnega zbora; sklepe, ki so jih sprejeli na prekinjeni seji tega zbora, namreč niso uresničili. Ce tega ne bodo storili, bodo pripravili podpisovanje listine z zahtevo za odstop celotne občinske garniture. Ce še ti podpisi ne bi zadostovali — menijo — se bo izkazalo, daje v šentjurski občini skupščinski sistem le še farsa. Pa bodo občanom predlagali bojkot vseh zadev, ki jih sproža občinska skupščina. (.fk) Komunalna skupnost Sredi prejšnjega tedna naj bi se na zadnjo sejo v starem sisovskem sistemu sešli delegati obeh zborov skupščine občinske komunalne skupnosti. Pa se niso, ker je bil zbor uporabnikov nesklepčen. Od 65 jih je namreč resno vzelo delegatsko dolžnost le 29 delegatov tega zbora. V zboru izvajalcev pa se je seje od 11 delegatov udeležilo 7. Vlogo, ki bi jo morali »odigrati« delegati obeh zborov, je takoj po seji prevzelo predsedstvo skupščine komunalne skupnosti. Z ugotovitvami pa je nato seznanilo občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja oziroma izvršni svet, pod okrilje katerega bo po 1. januarju prihodnje leto prišlo tudi to področje- V krajši oceni dela te skupno- Več odločitev v prid uporabnikov sti, ki jo je vsemu navkljub izrekel predsednik omenjene skupščine Franc Vedenik, ni manjkalo ugotovitev, da smo na tem področju v občini precej naredili. Raven je višja kot v ostalih slovenskih občinah, rezultati prizadevanj pa so vidni povsod, še zlasti pa v obrobnih krajevnih skupnostih. Med drugim tudi zaradi odločitev, ki so se na sejah skupščine te skupnosti večkrat nagnile v prid zahtev uporabnikov po dobrinah na komunalnem področju. Z zadovoljstvom pa navdaja delegate te skupščine in njenega predsedstva tudi prispevek pri razbremenjevanju gospodarstva. Odrekli so se menda čistemu dohodku in znižali prispevno stopnjo za te namene. Ob uspehih seveda ni manjka- lo tudi takšnih in drugačnih težav. Gospodarska kriza je po svoje krojila uresničevanje zastavljenih nalog na komunalnem področju, slabostim pa se ni mogel izogniti še delegatski sistem. Analiza je namreč pokazala, da se delegacije za seje skupščin komunalne skupnosti niso sestajale, in da za sprejemanje cen komunalnih storitev in dobrin, zaradi katerih je bilo sklicanih največ sej skupščin, delegatske klopi niso najprimernejše mesto usklajevanja in potrjevanja slednjih. S prenehanjem delovanja komunalne skupščine po 1. januarju prihodnje leto ne bo usahnilo delo na tem področju. Da bi teklo vsaj tako kot v preteklem mandatnem obdobju, bo poleg izvršnega sveta naše občine skrbel še devetčlanski odbor. Kot smo slišali naj bi v njem člani iz vrst izvajalcev zagovarjali stroko, člani iz vrst uporabnikov pa usklajevali želje, zmožnosti in potrebe. T. P. »NAŠ CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40.000 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in oprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk, Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 «od 8. debruarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Obisk pri pripadnikih JLA Skupina 20 delavcev iz Gorenja Gospodinjski aparati je prejšnji teden obiskala pripadnike Jugoslovanske armade v karavli Franc Lesko-šek Luka na Viču pri Dravogradu. Sodelovanje med pripadniki JLA iz Dravograda in delavci Gorenja Gospodinjski aparati traja že vrsto let. Predstavniki Gorenja Gospodinjski aparati so čuvarjem naših meja čestitali za njihov praznik — 22. december in jih obdarili, Janez Sterkuš pa je pripravil krajši priložnostni kulturni program. Obisk pa je bil nova priložnost za navezavo prijateljskih vezi in izmenjavo mnenj. (vš) ■Emona expres• Spomeniki Ali je Jože Smole, bodoči šef slovenske socialistične stranke, razjaril opozicijo samo s tem, ko je Delovnim urednikom očital, da več pozornosti posvečajo opoziciji, kot pa svoji stranki (SZDL) katere glasilo naj bi bili, ali pa je v ozadju kakšen hujši spopad? To drugo bo zagotovo bolj držalo, saj so politične štrene v naši deželi tako zelo zavozlane, da je gordijski vozel proti njim čisto navaden amaterizem? Prvič je opozicija jezna, ker bodo tako imenovane »uradne stranke« (partija, fronta, ZSMS in borci) za svoje delo dobili vsaj tridesetkrat več denarja, kot revna opozicija, ki sicer ima zgodovinsko priložnost, da se udeleži prvih svobodnih volitev na našem ozemlju po zmagi revolucije, ampak brez denarja si tega ne zna predstavljati. Zmaga brez denarja in brez številnih drugih privilegijev bi sicer združeno slovensko opozicijo in tisto, ki to noče biti, naredila še bolj slavno, a kaj, ko brez teh banalnih zadev nobena še tako močna stranka nikjer na svetu doslej ni zmagala. Medtem ko imajo uradne stranke na stotine birokratov, tajnic in sekretarjev, najsodobnejše tehnične in tehnološke pripomočke, pa še večino javnih medijev (časnikov, radia in TV) v svoji lasti (na kar Smole v predvolilni bitki noče pozabiti), pa ima opozicija praktično in po novem samo tednik — Demokracijo. To je pa v boju za oblast toliko kot če bi se sovražnega napadalca, ki ima na razpolago sodobne rakete in laserje, zahrbtno napadli z navadno fračo. Izid takšnega boja je že v naprej znan. Kljub temu je uradna oblast v Ljubljani kar precej živčna, saj ji je jasno, da je volilno telo nepredvidljivo — še zlasti, ko gre za res demokratične in svobodne volitve. Dokazov iz preteklosti nam ne manjka, ker če tako ne bi bilo — kdo ve, kako bi že danes izgledal slovenski oblastveni vrh. Da gre zares priča tudi spopad med slovensko partijo in zborom za ustavo! Slednji zatrjuje, da Slovenija ne sme dovoliti sprejema nove državne ustave po hitrem postopku, ker lahko Slovenci po izkušnjah sodeč spet lepo nastradamo in grozijo, da bodo z vsemi silami to preprečili. Partija pa je udarila na aktualne politične dogodke in rekla, da opozicija napada slovensko skupščino in druge žalujoče v teh hudih in težkih časih, ko so vendarle Turki na meji in si moramo biti enotni. Kaže, da na Tomšičevi 5, kjer domuje naša partija, niso računali na to, da so Turki na naših mejah že tisočletje in da bodo še v naprej. Kar pomeni, da se bo enkrat vendarle treba s tem sprijazniti — a ne na račun Slovencev. Ker v času, ko to pišem, še ni jasno, ali bodo na 11. slovenskem partijskem kongresu znova zmagali komunisti (normalno pa bi bilo, da bi), se tudi še ne ve, ali bo tudi ta kongres prelomni in zgodovinski kot vsi doslej, ali pa bo čisto miro- Piše: VINKO VASLE ljubna zadeva. V zelenem, modrem in rumenem — v novih partijskih barvah, ki naj bi morebiti govorile o prihodnji modrosti, evropskosti in ekološko-sti te naše stranke. Nova preobleka seveda še ne pomeni nove vsebine, a ker si noben cesar ne privošči novih oblačil samo zato, da bi bil všečen samemu sebi, je naši partiji verjeti, da tokrat misli malo bolj zares. Do volitev bi takšno prepričanje med narodom tudi nekaj veljalo. Kučan seveda ne bo več prvi slovenski komunist, a obrekovalski krogi trdijo, da res ne bo šel za pravnika v neko podjetje, ampak naj bi postal prvi mož republike, tako rekoč novi oče slovenskega naroda. Ampak, vzemite to samo kot prednovoletne govorice, čeprav niti niso tako slabe.. . V Ljubljani, ki seveda pred-njači po aferah in afericah, kot se za srednje veliko mesto spodobi, je tik pod vreliščem afera z znamenitim »dvornim« arhitektom Markom Mušičem. Tistim, ki je projektiral nove Žale (naj ga bog kaznuje) in si pri tem na osnovi avtorskih pravic zagotovil izplačilo 12.000 milijard dinarjev. Mestna oblast je trenutno še gluha na obe ušesi in verjetno poglobljeno razmišlja kaj ji je storiti, da si Silve-strova ne bi povsem zagrenila. A bo v to kislo jabolko morala zagristi in povedati, kdo je pil, kdo pa plačal. Druga afera se povezuje s Cankarjevo založbo, ki se je odločila za velikanski projekt: Kardelju naj bi v prihodnjih letih postavila spomenik v količini 25 knjig z njegovimi izbranimi deli. Ker mračne sile menijo, da nas omenjeni s svojo prisotnostjo ne osrečuje samo kar zadeva našega sedanjega turobnega stanja, ampak, da naj bi bil celo njegov spomenik na Trgu revolucije popolnoma odveč, da o cesti z njegovim imenom in istoimenski univerzi sploh ne govorimo — glede na vsa ta dejstva se nekateri zavzemajo za dekardelizacijo. V Titogradu bodo ulico z njegovim imenom preimenovali, mogoče v ulico Jogurt revolucije, v Ljubljani pa še ne vedo. kaj bi s tovarišem Kardeljem. Socrealističnih spomenikov nam v ožji in širši domovini resda ne manjka in marsikdaj nas seveda spominjajo na like in dogodke, ki bi jih najraje pozabili. A osebno se pri tem pridružujem predsedniku nove stranke s staro kratico (ZSMS) Jožetu Školču, ki je pred časom dejal, da nova generacija na oblasti ne bo rušila spomenikov in spreminjala imen ulic, ker tako se revolucije ne delajo. In še prav ima Sicer pa, tistim, ki se me še niste naveličali, pa tudi ostalim želim, da bi do 30. junija 1990. leta preživeli. Markovič namreč zatrjuje, da nam bo potem laže dihati. Če bo kdo to še sploh zmogel. ^Konferenca mladih spet nesklepčna" J To lahko pomeni? . | Drugič, nekateri pa so ta Predvsem se ukvarjajo s J Drugič, nekateri pa so ta Predvsem se ukvarjajo s drugič popravili v tretjič, pridobivanjem članov, mi- konferenca mladih na kate- slijo na volitve, manj pa na ri naj bi spregovorili tudi o to, kako se bodo organizira- svojem delu v prihodnje, ni li. Velenjčani so vrstni red bila sklepčna. Verjetno pr- zamenjali — in po mnenju vič zaradi delegatov iz kra- mnogih često prevelike na- jevnih skupnosti, ki doslej pore vlagajo v reorganizaci- skoraj nikdar niso zatajili, jo, pomembno, članstvo in To lahko pomeni, da mladi delo pa jim stoji. Kongres z delom organizacije niso — portoroški se je odločil, Delavci Gorenja Gospodinjski aparati s pripadniki JLA pred karavlo Franc Leskovšek Luka (Foto: Janez Sterkuš) I I I I I ■ dru L zadovoljni, ali pa je zadaj kaj drugega — morda razprtije v predsedstvu? Naj bo karkoli, dejstvo na katerega so nekateri opozorili v spontani razpravi, ko se je že vedelo, da za sprejemanje sklepov ni možnosti, je, da imajo mladi po Sloveniji ta hip čisto druge težave kot naši, doma Velenju. da se lahko ZSMS reorga nizira v času šestih mesecev in se ni treba takoj. V Celju, je omenil nekdo od gostov, že podpisujejo pristopne izjave — ni malo občinskih konferenc, ki so zbrale že po sto podpisov članov nove stranke ZSMS — koliko so jih v naši obči- I I I I I Reorganizacija občinskih upravnih organov in DSSS SIS Davkarji in inšpektorji pod republiko O ukinitvi samoupravnih interesnih skupnosti in priključitvi njihovih strokovnih služb občinskim upravnim organom, smo pisali v prejšnji številki Našega časa. Ustavni zakon pa določa tudi njihovo reorganizacijo. Med drugim prenaša upravo za družbene prihodke in večino inšpekcijskih služb na republiko, ukinja kolektivna vodstva (komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, komite za družbene dejavnosti), iz upravnih organov izloča strokovna opravila in predvideva v ta namen oblikovanje upravnih organizacij oziroma zavodov. Točno tudi določa strokovno usposobljenost kadrov v javni upravi, kjer naj bi se število za- poslenih zmanjšalo, delovni čas pa prilagodil evropskemu. To seveda ne pomeni, da bi ga izenačili z gospodarstvom, saj to niti ne bi bilo smiselno. V velenjskih občinskih upravnih organih je največ sprememb predvidenih v oddelku za občo upravo in proračun. Del tega oddelka se bo preoblikoval v sekretariat za finance, ki bo opravljal vse naloge bodočega proračuna občine, preostali del pa bo tvoril skupaj s strokovno službo izvršnega sveta in občinske skupščine skupne službe upravnih organov. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja se bo preoblikoval v dva sekretariata in sicer za varstvo okolja in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo. Dosedanji oddelek za planiranje vključno s planskimi službami samoupravnih interesnih skupnosti se bo organiziral v upravno organizacijo za družbe- no planiranje, komite za družbene dejavnosti pa v sekretariat za družbene dejavnosti. V oddelkih za ljudsko obrambo, notranje zadeve in geodetski upravi pa v letu 1990 niso predvidene spremembe. Izvršni svet ocenjuje, da delavci občinskih upravnih organov in strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti zagotavljajo ustrezno pokritje potreb nove organiziranosti in dovolj strokovno opravljanje nalog bodoče javne uprave. Za morebitne viške pa bodo izdelali program premeščanja oziroma postopnega zmanjševanja zaposlenih, s fluktuacijo in odhodom v pokoj. Pomembnih kadrovskih sprememb drugače ne načrtujejo, razen seveda v vodilni strukturi, ki se bo zaradi novih mandatov (pomladi imamo volitve) zamenjala. Izvršni svet dobiva z novim ustavnim zakonom obsežnejše in odgovornejše naloge, zato predlagajo, da naj bi bili bodoči člani izvršnega sveta v večini funkcionarji najpomembnejših upravnih organov in organizacij ter neprofesionalni člani tistih javnih dejavnosti, ki pomembno vplivajo na življenje in razvoj občine. Glede na to, da prihaja pomladi do sprememb na ključnih občinskih mestih, predlaga sedanji izvršni svet, da je treba celovito reorganizacijo občinske uprave opredeliti do konca marca in izpeljati do sredine prihodnjega leta. Vzporedno s tem pa je pripravil izvršni svet tudi programe dejavnosti za posamezna področja, ki izhajajo iz temeljev planov za to srednjeročno obdobje, bilanco, predlog novega proračuna in izhodišča vseh omenjenih dejavnosti za srednjeročno obdobje 1991-95. (mz) Prve delnice za varčevalce februarja Naša banka postala delniška družba Silno preprosto so nam bančniki Ljubljanske banke predstavili novo organiziranost, v obliki matere banke (dosedanja združena banka) in njenih hčera (dosedanje temeljne banke, ki pa se lahko tako organizirajo pod ostrimi pogoji). Pred kratkim smo lahko prebrali, da se je »mati banka« že organizirala v delniško družbo, takšni organiziranosti pa zdaj sledijo tudi njene »hčere«. To je storila tudi velenjska banka, ki se po novem imenuje Splošna banka Velenje, delniška družba. Gorenje Kar največje prilagajanje novim pogojem tržnega gospodarjenja Že dalj časa si v Gorenju prizadevajo, da bi bili kar najbolj usposobljeni za še učinkovitejše in uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela in za kar najbolj enakopravno sodelovanje z najuglednejšimi tujimi poslovnimi partnerji. Upoštevaje razmere so v Gorenju z letošnjimi dosežki zadovoljni. Poslovni uspeh Gorenjevih tovarn je dober, uresničeni so tudi drugi cilji, posebej tudi tisti na naložbenem področju. Nasploh pa bo leto 1989 zagotovo eno najpomembnejših let v dosedanjem razvoju Gorenja. 15. decembra 1989 je bil ustanovljen koncem Gorenje, ki se želi preobraziti v sodoben koncem, katerega podjetja so medsebojno kapitalsko povezana. • In kako v nekaterih Gorenjevih tovarnah ocenjujejo dosež-k.e leta 1989 in kakšni so načrti za keto 1990? V Gorenju Gospodinjski apara-tii so zaradi precejšnjih nihanj pri pnodaji na domačem trgu pove-čievali izvoz; v zadnjih treh mese-ccih, na primer, so prodali na tuje žže več kot 70 % vse proizvodnje v/elikih gospodinjskih aparatov. Zahvaljujoč povečevanju izvoza s>o uresničili letošnji načrt proizvodnje, manj zadovoljni pa so s Finančnimi izidi, čeprav pričakujejo, da bo doseženi poslovni uispeh omogočal nemoteno pro-iizvodnjo v letu 1990, prav tako jpa tudi nadaljnje posodabljanje proizvodnje in humanizacije de-iia. V stabilnejših razmerah gospodarjenja v letu 1990 si bodo prizadevali, da uveljavijo proizvodnjo, visoko produktivno, ki bo zagotavljala ekonomično In rentabilno proizvodnjo. Ena od pomembnih nalog bo, kot poudarjajo v Gorenju Gospodinjski aparati, tudi sprememba miselnosti za kar največje prilagajanje novim pogojem tržnega gospodarjenja. Planske cilje so dosegli in presegli v Gorenju Mali gospodinjski aparati. Izdelali so nad 1,33 milijonov malih gospodinjskih aparatov, na tuje pa so prodali več kot 70 % celotne proizvodnje. V letu 1989 so v tej Gore-njevi tovarni v Nazarjah nadaljevali s posodabljanjem in širjenjem proizvodnje malih gospodinjskih aparatov. Tako so dvignili tehnološko raven proizvod- nje in povečali proizvodne zmogljivosti. Zahvaljujoč osvajanju novih malih gospodinjskih aparatov in novih generacij že obstoječih izdelkov naj bi v letu 1990 s prodajo na tuje trge iztržili že nad 20 milijonov dolarjev (leta 1989 so 12 milijonov dolarjev). Na tujih trgih pa se želi Gorenje Mali gospodinjski aparati uveljaviti tudi s prodajo znanja, tehnologij in licenc. V Gorenju Glin niso dosegli vseh za leto 1989 dogovorjenih ciljev. Zaradi zamud pri dokončanju naložb v prvem polletju niso dosegli načrtovane proizvodnje, izpada pa, tudi zaradi spremenjenih razmer na trgu, v drugem polletju ni bilo mogoče nadoknaditi. So pa osvojili proizvodnjo več novih izdelkov, povečali pa so tudi prodajo na tuje. V Gorenju Glin se vse bolj zavedajo, da bodo morali proizvajati tiste proizvode, ki jih zahtevajo kupci, in to v dogovorjenih rokih in zahtevani kakovosti. S sedanjim številom zaposlenih (pri čemer računajo na izboljšanje kadrovske sestave), pa želijo v letu 1990 povečati proizvodnjo za najmanj 15%. Na proizvodnjo pa naj bi vplivale tudi letos opra- vljene naložbe. Kar 40 % vse proizvodnje pa želijo prodati na tujih trgih; z izvozom naj bi tako iztržili že blizu 30 milijonov dinarjev. Večji delež v realizaciji pa naj bi imel tudi inženiring. Tudi v Gorenju Elektronika vseh ciljev, ki so si jih zastavili za leto 1989, niso uresničili, predvsem zaradi težav pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli niso dosegli načrtovanega obsega proizvodnje. V drugi polovici leta so namreč začeli povečevati dnevno proizvodnjo, pri čemer so računali, da bodo na dan naredili do 600 barvnih televizijskih sprejemnikov. Za leto 1990 načrtujejo, ob dnevni proizvodnji 600 barvnih TV sprejemnikov, proizvodnjo 150.000 barvnih TV sprejemnikov. Pri tem računajo, da bodo nadalje povečevali prodajo na tuje, posebej tudi na račun nadaljnjega povečanja kakovosti. K temu naj bi pripomogla tudi nova šasija, s katero bodo povečali funkcije Gorenjevih barvnih TV sprejemnikov. (vš) Na osnovi nove zakonodaje, je bil že v mesecu juniju imenovan odbor za pripravo nove organiziranosti, ki je pod vodstvom Rafka Berločnika iz REK, ugotovil do konca novembra, da velenjska banka izpolnjuje vse pogoje, da se organizira v splošno banko, delniško družbo. Za takšno organiziranost se je do takrat izreklo tudi 94 njenih ustanoviteljic. Pridobiti je bilo treba še soglasje narodne banke in pripraviti vse potrebno za novo organiziranost. Tudi to so storili in sklicali ob koncu prejšnjega tedna ustanovni zbor Ljubljanske banke — splošne banke Velenje d. d., ki ima 101 ustanovitelja oziroma delničarja, na dan ustanovitve (22. 12.) pa so razpolagali z 216.450.000.000 dinarji. Upravljanje banke pa je razdeljeno na 21 645 glasov (toliko je tudi delnic). Na ustanovnem zboru so za vršilca dolžnosti direktorja Splošne banke Velenje d. d. imenovali dosedanjega predsednika banke Antona Vrhovnika, izvolili pa so tudi člane izvršilnega in nadzornega odbora. V izvršilni odbor so imenovali Darka Zupanca (IB Gorenje), Jožeta Časla (Gorenje Glin), Viktorja Robnika (REK DO ESO), Sašo Oprešnik (Era), Franca Miklavca (ZKZ Mozirje), Iva Klobčarja (Vegrad), Janeza Kramerja (Elkroj), Rudija Gabrovca (LB d. d. Ljubljana) ter Petra Habjana, Franca Žemvo, Marino Grudnik in Antona Vrhovnika (LB—SB Velenje). Na ustanovnem zboru pa so bodoči delničarji potrdili tudi poslovno politiko LB Splošne banke Velenje d. d. s katero se maksimalno prilagajajo zahtevam nove zakonodaje, to pa seveda tudi pomeni, da bodo poslovali v obsegu ustanovnega kapitala in lastnih rezerv. Zagotavljali bodo takšne materialno finančne pozicije, ki jim bodo omogočile ustvarjanje dobička in ohranjanje konkurenčnosti. Uvajali pa bodo tudi nove oblike financiranja in storitev, še zlasti bodo razširili posle z vrednostnimi papirji in krepili tudi svojo svetovalno vlogo. Kot zanimivost pa povejmo še to, da bodo prve delnice, ki jih bodo lahko kupili varčevalci v prodaji predvidoma februarja. M. Zakošek Stanovanjska skupnost O izplačilu družbeno denarnih Neb^ spletov mnnnravnp stannvanfckp ckimnn- kateri cnlnh nisn vedi pomoči na roko Kriza kaže svoje zobe v te-. žavah gospodarstva, te nepo-) sredno vplivajo na druga po-(dročja življenja in dela, itd. I Kako daleč je že »zabredla«, I kažejo številni ukrepi, med I katerimi je tudi drugačen na- < čin plačevanja prehrane v šo-I lah oziroma oskrbe v vzgojno-i varstvenih ustanovah za pre-j jemnike funkcionalne oblike | pomoči. Vik in krik, ki ga je | povzročila sprememba v mese- < cu maju letos, se je sedaj ne-I koliko polegel. Ostaja pa ob-i čutek, da so pri vsem tem po-I tegnili kratko za krizo nič kri-1 vi, nič dolžni otroci. V občini Velenje smo se še do začetka novega šolskega leta radi pohvalili z velikim odstotkom otrok, ki se prehranjujejo v šoli — malicali so skorajda vsi osnovnošolci, kar nekaj pa je bilo takšnih, ki so v šoli tudi kosili. Restriktivni ukrepi v skupnosti otroškega varstva in občinski izobraževalni skupnosti pa so to mnenje obrnili na glavo. Zakaj? Od 1. septembra letos namreč starši, ki prejemajo družbeno denarno pomoč otrokom, to dobijo ob izplačilu osebnega dohodka v celoti na roko in ne le toliko, kolikor je ostalo od plačila oskrbnine v vrtcu ali šolske prehrane ta- ko kot v preteklih letih. To pa pomeni, da morajo poravnati stroške sami. Naj ob tem zapišemo, da so v drugih slovenskih občinah k temu ukrepu pristopili že pred leti. Odločitev, da starši sedaj sami nosijo vso skrb za zdravo in organizirano prehrano svojega šolarja, je po mnenju pedagogov in vodij šolske prehrane sporna zaradi več vzrokov: socialna varnost otrok z družinami strmo pada, pa tudi starši, ki prejemajo otroški dodatek, z njim ne zmorejo slediti življenjskim stroškom. Le kako naj bi ob tem torej zagotavljali otroku dovolj kakovostnih in zdravih obrokov hrane. Roko na srce, med njimi je tudi nekaj takih, ki se svojega poslanstva ne zavedajo tako, kot bi se ga morali in starševsko dolžnost raje naprtijo na ramena družbe. Omejitveni ukrepi so »prinesli« tudi spremembe glede cen prehrane v šoli. Po 1. septembru so namreč na Vizu Velenje obdržali staro opredelitev le pri izračunu cene za malice, k ceni kosila pa so bili zaradi nevzdržnih stroškov prisiljeni vkalkulirati še polovico osebnih dohodkov kuharic in del materialnih stroškov. Preostalo polovico režijskih stroškov pa pri ceni kosila še vedno krije občinska izobraževalna skupnost. Ker pa je družbenega denarja za te namene vse manj, ni več daleč dan, ko bodo na položnicah zneski ekonomskih cen kosil. In kako je vplival nov način izplačevanja na število prejemnikov kosil na posameznih šolah? Dokaj različno. Odvisno iz kakšnega okolja so učenci, kako so se odgovornosti za zdravo in organizirano prehrano svojega otroka zavedali njegovi starši, pa tudi od prepričljivosti vodij prehrane na posameznih šolah. Na osnovnih šolah Gustava Šiliha, Veljka Vlahoviča, Antona Aškerca iz Titovega Velenja in Biba Roeck Šoštanj se število abonentov ni bistveno zmanjšalo. Pogovori vodij šolske prehrane s starši o pomembnosti toplih obrokov hrane, ki je za zdrav razvoj in pri obremenitvah otrok nujno potrebna, pa niso bili najuspešnejši na šoli Mihe Pintarja Toleda, Bratov Mravljakov v Titovem Velenju, Bratov Letonje Šmartno ob Paki ter na šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Najpogostejše opravičilo staršev za odpoved je bila ta, da tako ali tako kuhajo doma, in da bodo urnik kosila odslej prilagodili otroku. Hočemo ali ne, verjeti jim moramo. Tako kot vodje prehrane na šolah, ki se ob tem sprašujejo, le kje se bo otrok, če ne v šoli, naučil, kaj je zdrava prehrana. In to, ali morajo naši otroci na pragu 21. stoletja poleg gospodarske in politične krize občutiti še pomanjkanje zdrave hrane? Očitno bo temu tako dokler ... Do takrat pa bodo nemi pogledi na obložene krožnike sošolcev, prijateljev v prostorih šolske jedilnice dovolj zgovorno pričali o kruti in vse globlji ločnici med otroki iz socialno šibkih in nekoliko premožnejših družin. Pa ko bi bilo samo to. Tako pa smo prepričani, da bomo že čez leto, dve pisali o vse več podhranjenih ter slabokrvnih osnovnošolcih in podobno. Bojazen je upravičena še toliko bolj, ker vemo, da vse manj družin zmore pokriti sedanje najnujnejše življenjske stroške, ,kaj šele da bi lahko skrbela za pet dovolj kalorično, biološko in vitaminsko vrednih obrokov hrane. Vprašanje pa postaja nadvse aktualno ob razmišljanjih ozroma ob prehodu na evropski delovni čas. Tema, ki smo se je pravzaprav le dotaknili, poraja še vrsto drugih vprašanj, za katere ob vsesplošni krizi težko verjamemo, da jih bo moč rešiti v kratkem času in dokaj preprosto. Med drugim ostaja povsem odprto vprašanje prehrana srednješolcev. Zato tokrat trkamo na zavest staršev. Upamo, da ste se ob odpovedi kosila svojemu otroku zavedali, da ste za zdrav razvoj otroka sedaj odgovorni povsem sami. T. P. Le redkokatera skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje je minila brez zapletov," takšnih in drugačnih. Tudi zadnja — bila je prejšnji četrtek — ne. Vzrok zanje pa tokrat niso bile cene, ampak zamenjava stanovanja med kulturnim centrom Ivana Napotnika Titovo Velenje in to skupnostjo — solidarnostni sklad na Trgu bratov Mravljakov 7 v Šoštanju. V nadaljevanju seje pa je precej prahu dvignilo poročilo samoupravne delavske kontrole pri tej skupščini. Pa pojdimo po vrsti. Že na prejšnji seji je menda prej omenjeno stanovanje postalo jedro spora, ki pa ga delegati na sami skupščini niso mogli uspešno rešiti. Zato je vzela zadevo »v roke« samoupravna delavska kontrola, ki je na četrtkovi seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti predložila delegatom v odločitev naslednji predlog: stanovanje v objektu Trg bratov Mravljakov 7 se dodeli upravičencem po prednostni listi. Če pri ponovnem preverjanju upravičenosti do slednjega ni kandidatov, se izpelje zamenjava s kulturnim centrom. Ker se s predlogom niso povsem strinjali delegati prej omenjenega centra, dva meseca trajajoča polemika okrog tega pa je prešla čez glavo tudi nekaterim delegatom, so ti naposled predlagali takojšnjo zamenjavo stanovanja brez prednostne liste, ki je po zagotovilih ravnatelja kulturnega centra povsem zakonita. Tak predlog pa je predložil v presojo delegatom tudi zato, ker od imen in priimkov na tri leta stari prednostni listi naj ne bi bil nihče upravičen do tega solidarnostnega stanovanja. Zmeda pri delegatih je naredila svoje in pri prvem glasovanju nekateri sploh niso vedeli, za kakšen predlog so dvignili roko. Po ponovni obrazložitvi in glasovanju pa so se ti le odločili za predlog samoupravne delavske kontrole. Hkrati pa so naložili strokovni službi pri tej skupnosti, kateri so v razpravi med drugim očitali, da ni dosledno opravila svojega dela, rešitev tega vprašanja še do konca tega leta. Poročilo samoupravne delavske kontrole pa je povzročilo pravo ogorčenje zaradi očitanih številnih nepravilnosti in nezakonitosti pri dodeljevanju stanovanjskih posojil 26. natečaja iz sredstev vzajemnosti za zasebni in družbeni sektor. Teh je bilo toliko, da ne bi nič narobe rekli, če bi ga označili za nezakonitega. Že to, da je komisija za dodeljevanje kreditov krepko prekoračila svoja pooblastila, da 17 prosilcev še danes ni dobil kredita, pove mnogo. Zato delegatom četrtkove skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti ni bilo treba posebej podati predloga o razrešnici predsednika te komisi-" je. Sicer pa imajo sedaj vso zadevo v rokah družbeni pravobranilec samoupravljanja, organ inšpekcije oziroma drugi organi družbenega nadzorstva in kontrole, pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo dela stanovanjske skupnosti. Poleg osnutka plana te skupnosti za leto 1990 pa so se delegati med drugim seznanili še z bodočo organiziranostjo tega področja po I. januarju prihodnje leto ter p.ptrdili 12 članski odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev na področju stanovanjskega gospodarstva. T. P. Program občinske organizacije socialistične zveze Velenje Jutri Velenje, še lepše življenje SZDL V NOVI VLOGI * Pluralizem kot temeljna vrednota demokracije je nepogrešljivi del organizacije SZDL, naslednice OF, ki je bila izraz vseljudske volje slovenskega naroda. Ta pluralizem pa je bil doslej drugačen od tistega, ki ga zahteva čas, v katerem živimo. To je bil pluralizem poenotenih pogledov znotraj rrontne organizacije, v katerem ni bilo prave konkurenčnosti in niso mogla priti v dovoljni meri do izraza ustvarjalna prizadevanja posameznika in združenj državljanov. Kot soobli-kovalka novih pojmovanj o pluralizmu, ki na osnovi pravic in svoboščin posameznika ter na osnovi svobode združevanja občanov vodi v zdravo konkurenco idej, storitev in blaga, se je tudi SZDL preoblikovala v eno od praktičnih združenj občanov, ki bodo na prihodnjih volitvah nastopila s svojimi kandidati. * Danes vam predstavljamo program take nove SZDL, ki je bil sprejet na seji občinske konference SZDL 18. 12. 1989 in ga bo ta organizacija uresničevala preko svojih izvoljenih delegatov v skupščinah in njihovih delovnih telesih. Predstavitev programa naj služi tudi opredeljevanju pri včlanjevanju v našo organizacijo, predvsem pa predlaganju ljudi za naše kandidate na volitvah, ki so pred nami. * PROGRAM OBČINSKE ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE VELENJE V občini Velenje, navajeni velikih dejanj v preteklosti ob izgradnji občinskega središča in razcvetu gospodarstva, čutimo bolj kot drugje, da je družbeni razvoj zašel v slepo ulico, kjer je ogrožena ustvarjalnost in inovativnost posameznika ter človeških združb, ulico, v kateri se gnetemo v nerazpoznavni masi vsevprek govorečih, ulico, kjer so glasnejše besede in bolj zavarovan hrbet edina prednost ter so v njej lepi medčloveški odnosi najresneje ogroženi. HOČEMO IZ TE SLEPE ULICE NA SVETLO! POJDIMO IZ NJE Z URESNIČEVANJEM PROGRAMA ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE VELENJE. Naša občinska organizacija se s svojim programom vključuje v program republiške organizacije Socialistične zveze »Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje«, s čimer ta program sprejema in z izvajanjem nalog v občini polni njegov okvir. Svoj program bo naša organizacija uresničevala na občinski ravni in v krajevnih organizacijah Socialistične zveze, v skupščini občine ter na ravni republike in njenih delovnih telesih preko svojih izvoljenih predstavnikov. Socialistična zveza ostaja na obeh ravneh organiziranosti v občini odprt prostor dogovarjanja vseh organiziranih družbenih subjektov, ki priznavajo in so pripravljeni uresničevati njen program. Zlasti v krajevnih skupnostih bo naša organizacija ohranjala vlogo usklaje-valca vseh dejavnosti te temeljne skupnosti občanov. Za materialno in duhovno bogatejše življenje v občini: Gospodarstvo občine, kot temelj našega obstoja mora poslovati in se razvijati v skladu s svojimi ekonomskimi zakonitostmi. V svojem odnosu do razvoja gospodarstva se bomo zavzemali: * za ustvarjanje predpogojev za razvoj gospodarstva; * za uvajanje visoko produktivnih gospodarskih dejavnosti, ki bodo sposobne zagotavljati primerno kvaliteto življenja; * za racionalno organiziranost upravljalske režije v vseh okoljih; * za tržno gospodarstvo; * za OD, ki bodo temeljna vzpodbuda za ustvarjalnost in učinkovito delo. Šolstvo: Učitelj mora postati temeljni činitelj vzgojnoizobraževal-nega procesa. To pa lahko postane le kot ustvarjalni izvajalec veljavnih učno vzgojnih programov. Zato bo Socialistična zveza na področju šolstva svojo dejavnost usmerjala: * v reorganizacijo osnovnošolskega sistema, s katerim bodo šole znova postale neposredno odgovorni subjekti izvajanja učnovzgojnih-programov. V takih šolah bo zagotovljeno zdravo, nedogovorno tekmovanje vseh udeležencev vzgojnoizobraževalnega procesa, ki bo vzpodbujalo ustvarjalnost, originalnost, iniciativnost in inovativnost; * v ustvarjanju pogojev za enoizmenski pouk na vseh osnovnih šolah v občini; * v ustvarjanju enakopravnih pogojev za delo na vseh šolah; * v sistemsko ureditev izobraževanja odraslih; * v ustvarjanje pogojev za izvajanje fakultativnega pouka materinega jezika drugih narodov in narodnosti; * v nadaljnji razvoj Centra srednjih šol v skladu s potrebami gospodarstva občine; * v preoblikovanju osnovnošolske mreže tako, da postaneta v do-glednem času podružnični šoli v Pesjem in Skalah samostojni osnovni šoli; * v zagotovitev sredstev za dodatni program kot predpogoj ohranitve doseženega standarda osnovnih in glasbene šole v naši občini; * k uveljavitvi ideološko neobremenjenega učno-vzgojnega procesa, ki bo temeljil na znanstveni podlagi in mišljenjski svobodi ter bo odprt do vseh civilizacijskih vrednot. Na področju organiziranega otroškega varstva v institucijah in na domu bomo težili za tem, da bomo zagotavljali potrebno število mest za vse varstva potrebne otroke. Spodbujali bomo ustanavljanje zasebnih institucij na tem področju in nadaljnji razvoj potujočih vrtcev kot pomembnega elementa socializacije podeželskih otrok. Mala šola mora postati sestavni del osnovne šole. V zdravstvu je potrebno ohraniti doseženi nivo zdravstvenih storitev in ga z notranjimi organizacijskimi prijemi še izboljšati. Zaradi preglednosti in vzbujanja zavesti odgovornosti za izvaja- nje nalog bodo sedanji konstitutivni elementi Zdravstvenega centra Velenje postali samostojni subjekti povsod tam, kjer so že doslej za to dani ustrezni pogoji. Bolnišnica Topolšica mora postati zdravstvena klinika srednjeevropskega tipa malih bolnišnic. Kulturni center Ivan Napotnik mora — vključujoč tudi amatersko dejavnost — postati temeljni nosilec razvoja vse kulturne dejavnosti v občini. V ta namen bomo zagotavljali nadaljnji razvoj galerijske in muzejske dejavnosti ter ohranjanje kulturne dediščine predvsem velenjskega gradu. Ustvarjali bomo pogoje za pridobitev statusa matične knjižnice v Velenju, dom kulture pa mora zopet postati središče kulturne dejavnosti mestnih krajevnih skupnosti. Telesno-kulturna dejavnost ostaja najpomembnejša prvina razvoja mladega človeka ter način ohranjanja zdravja in delovne sposobnosti. Postati bo morala bolj kot doslej stvar vsakega posameznika, ki je sebi dolžan skrbeti za lastno zdravje. Nedvomno pa bo potrebno ustvariti predpogoje, da se bo ta posameznik mogel telesno-kulturno udejstvovati. Družbena skrb bo zato usmerjena v vzdrževanje in izgradnjo telesnokulturnih objektov, v financiranje nujno potrebne režije za vzdrževanje le-teh in manj v dejavnosti samo. Le-ta bo na določeni stopnji razvoja v skladu z lastnimi in interesi okolja morala sama najti vzvode za morebitni vrhunski ravzoj. Zavzemali se bomo za vzpostavitev takega sistema delitve OD vseh družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal redno usklajevanje teh z gibanji OD v gospodarstvu. Neurejeni socialni politiki bomo posvečali posebno pozornost. Predvsem bomo težili za tem, da vse oblike socialnega skrbstva preidejo iz podjetij v pristojnosti ustrezne občinske institucije, ki ji država zagotavlja sredstva za izvajanje programov socialnega skrbstva in varstva. Centru za socialno delo v občini je potrebno dati večjo veljavo. novanjske pozidave, ki vključuje tudi kmetijsko proizvodnjo, namenjali vso pozornost ohranitvi podeželja. To bomo dosegli z nujno potrebnimi stimulacijami, da kmetijstvo v naši občini v novih pogojih vsaj ohrani doseženo raven. Da bomo to zmogli, je v občini kljub spremenjenim pogojem potrebno zagotoviti poseben vir sredstev za pospeševanje kmetijske proizvodnje, ki pa ga moramo zasnovati širše, saj ohranjanje podeželja mora postati bolj kot doslej tudi prvina poselitvene politike občine. Zavzemali se bomo za tako kmetijsko davčno politiko, ki bo pospešila prenos neobdelanih kmetijskih površin dobrim kmetijskim proizvajalcem. Vsi delovno sposobni občani morajo biti primerno zaposleni. Zato bomo: * sodelovali pri oblikovanju in uresničevanju programov drobnega gospodarstva in obrti v občini, ki odpirajo nova delovna mesta; * težili za tem, da uveljavimo polovični delovni čas kot normalno v delovnem razmerju; * podpirali zaposlovanje pripravnikov. Človekove pravice in svoboščine: Omogočali bomo izvajanje temeljnih pravic naših občanov, da svobodno izražajo svojo voljo in uresničujejo svoja nagnjenja v političnih in drugih združenjih ter omogočali svobodo združevanja. Dosledno bomo zagovarjali ločitev zakonodaje, izvršne in sodne funkcije države. Področje obveščanja občanov ostaja ena temeljnih nalog naše organizacije. Zato bomo še vnaprej sodelovali pri razvoju glasila Naš čas in Radia Velenje, v katerih bomo zagotavljali enakovredno mesto vsem združenjem občanov, ki podpirajo uresničevanje našega programa. Posebno pozornost bomo namenjali razvoju internega TV programa v naši občini, ki kot sodoben medij vzbuja zanimanje občanov. Pravna država: Skupščina občine mora postati najpomembnejše mesto odločanja v našem skupnem življenju, kjer v demokratičnem soočanju različnih interesov ugotavljamo njihov skupen pomen za občino in ustvarjamo pogoje za uresničevanje tega pomena. Težili bomo, da se čimprej uveljavi enodomni skupščinski sistem. Zavzemali se bomo za uveljavitev instituta odstopa in odpoklica v primerih neizvrševanja sprejetih nalog. Upravni organi občine morajo postati pravi servis občanov, ki bo človeško odziven na potrebe občanov. V ta namen si bomo prizadevali za tako njihovo organiziranost, ki bo omogočalo pregledno izvajanje funkcij občine in za dohodke zaposlenih v upravnih organih, ki bodo vzpodbuda za boljše delo ter pogoj naravnega pritoka dobrih kadrov v nje. Vprdvojna le-ta<. Potem sva govorila spet o današnjih dneh, o tem kako jih preživlja. »Brez sosedov, ki mi veliko pomagajo bi težjo živela,« je rekla. Včasih seji zdi, da je osamljena, pa jo ta občutek hitro mine. Za njene sosede pa je Štefka pravi informator — vedno pozna vse cene v trgovini. Rada bere, gleda televizijo, posluša radio. Za konec pa je rekla: »Če kdo reče, da je v mladosti preveč delal, bi mu zamerila. Mlada sem si skusila najtežjih del, pa se danes kljub temu odlično počutim.« Prav na dan, ko sem jo obiskal so bili pri njej tudi predstavniki borčevske organizacije Desni breg in soseda, ki so ji prinesli darilo in šopek rož ter ji zaželeli še na mnoga leta. B. Mugerle Vučina in Korpnik o razpadu mesta kot stroncij Morda pa se le prime? >Mladost je bila zmeraj vodilo razvoja neke družbe,< je začetek predavanja arhitektov Edija Vuči-ne in Nandeta Korpnika opremil predsednik velenjske socialistične zveze Pankrac Semečnik, ki je bil tudi organizator predavanja na temo >razpad mestotvorne arhitekture*. Če je bil kdo na začetku razočaran nad udeležbo — stroka se za kritiko pač ne meni kaj dosti - potem je bil na koncu lahko zadovoljen, marsikatera »pametna« je padla. V tem primeru je Stiskamo prejšnjo sredo dopoldan zgrešil Murphiyev zakon, ki pravi, če se stvar začne dobro, se konča slabo. Če pa se začne slabo, se konča še slabše. Obema bi lahko prej prilepili misel Tijaniča — delujeta kot stroncij — dolgoročno, tiho in >ubijalsko<. Nekdo je na koncu omenil javnost, ki da mora nujno začeti prodirati v te doslej posvečene hrame — zato bosta morda pripravila to predavanje tudi za tiste, ki jim ni vseeno kako neko mesto, v tem primeru naše, izgleda. Predavanje je opremljeno z diapozitivi, s katerimi nazorno pokažeta kaj je lepo in kaj grdo, podobno kot sta to že izpeljala na straneh Našega časa, kjer pa ni bilo veliko prostora za slikovno gradivo. Ne želita obsojati, želita pa, da velenjska arhitektura konča slepo pot, ki jo ubira zadnja obdobja. Po predstavitvi problema se je razvila debata, ki bi ji lahko rekli tudi — spontana okrogla miza, kjer so se misli nizale ena za drugo. Fmc Pečovnik iz kombinata France Leskošek-Luka je prvi ugotavljal, da vseh tistih, ki o tem odločajo ni zraven in opozoril na to, da so minili časi, ko se je odločalo v ozkih krogih in tako kot je oblast rekla. Pa tudi, je opozoril, stroki se ni treba in se ne sme na eni strani zgolj prodajati, na drugi mora tudi kaj reči. Na vprašanje, kako seje to kar se je z mestom dogajalo, sploh lahko dogajalo (in se še) je Vane Gošnik (sindikat) videl odgovor v odsotnosti urbanistične politike na eni in na drugi strani nasilne prisotnosti arhitektov, ki uveljavljajo svojo voljo. Venčeslav Tajnik (kombinat FLL) je menil, da vsako obdobje pusti za seboj svoj pečat, in da je to kako se bo mesto gradilo in kakšno podobo bo imelo, odvisno samo od strokovnjakov. Erika Veršec (Zavod za urbanizem) pa je menila, da so napake posledica družbenoekonomskega razvoja, koncentracij denarja v ozkih skupinah, na drugi strani pa v zaprtosti tržišča tako za ideje, kot denar. Drugače pa je prepri-- čana, da bo humus, ki ga ta dva arhitekta sejeta po dolini, obrodil. Pankrac Semečnik (OK ZSDL) je omenil odsotnost neke strokovne institucije, ki bi bdela nad podobo mesta. Drago Blagus (OK ZKS) pa je prepričan, da je bila vloga skupščine pri odločanju o teh stvareh zgolj formalna, stroka pa se je velikokrat prodajala. Milena Gošnik se je vprašala, ali bodo te mlade strokovnjake sploh spustili zraven, ko pa jih, je nadaljevala, že ignorirajo. Eden od govornikov je ugotavljal, da je vse to možno samo zato, ker se ne upošteva zakon, ker se ne dela na osnovi nateča- jev. Franc Pečovnik se je za tem vprašal, kdo pa ima pravzaprav za reči, da se prekine z gradnjo lesenih objektov v mestu in marmornih stavb na deželi — kmet ali urbanist? Vsak naj naredi svoje tako kot je treba! Pa naredimo vsak svoje na primeru Centra srednjih šol, je predlagal Vane Gošnik. Je bil za gradnjo prizidka razpis, je vprašal Franc Pečovnik. Ni ga bilo, so mu odgovorili. Pa mora biti? Kdo je zadolžen za to, da spremlja, se zakon spoštuje ali ne? Viktor Kojc, če sklenemo razpravo, pa je ob koncu rekel, da imata ta dva mlada tovariša to prednost, da nista obremenjena s partizanščino. Sicer pa so Šoštanj včasih zidali zidarji, ne pa .. . K sreči ga prav zato, ker so ga v zadnjih obdobjih eni zapostavljali, niso mogli uničiti tako kot bi ga lahko. »Ne vem, če si vidva ne bosta prej polomila zobov, kot pa premaknila kaj,« pa je podvomil za konec. Upajmo, da ne. M. Krstič-Planinc »Zapečkar človek ne sme biti!« Ničkolikokrat smo že zapisali in zagotovo še bomo, da je krajevna skupnost Konovo dosegla v borih 10 letih obstoja velik napredek. Prav tako v naših prejšnjih zapisih ni manjkalo besed o vrlih Konovčanih, ki so marsikatero nalogo uspešno uresičili prav zaradi pripravljenosti in složnosti na raznih udarniških akcijah. »Če se nekje nekaj dela, če ima človek vsaj malo zavesti, potem te to potegne,« zatrjuje Alojz Jelen iz Šembrica, eden tistih Konovčanov, ki ob razvoju svojega kraja ni stal ob strani, ampak bil močno prisoten povsod tam, kjer je bilo treba kaj narediti. Zanj pravijo krajani, da je vseljudski človek. Zakaj? Z nasmehom na ustih Alojz o tem takole: »Dela je bilo v naši krajevni skupnosti vedno dost, bodisi pri izgradnji cest, telefonske- Na Cesti talcev, tam, kjer je stala nekoč Kolškova hiša, gradi Vegrad za Gorenje stanovanjski stolpič. Vse lepo in prav. Vsakega novega stanovanja smo v teh časih zelo veseli, vendar ... Sprašujem se, ali je to črna gradnja? Zakaj? Izvajalec oziroma investitor bi si gotovo morala pridobiti mnenje najbližjih sose- ga omrežja, toplifikaciji in povsod in tod sem bil. Na nobeni akciji nisem manjkal. Celo tako je bilo, da smo imeli marsikatero nedeljo »zasedeno«. Po končani akciji pa nam je bilo kar dolgčas, ker se spet nismo tako pogosto videvali, katere rekli.« Ključ do uspeha za takšen .razvoj vidi Alojz v dobri organizaciji in požrtvovalnih posameznikih. Drugo polovico uspeha za tako množično urs-ničevanje zastavljenih ciljev pa pripisuje nalogam samim, ki so vzbudile pri krajanih dovolj zanimanja. Za svoje delo v raznih odborih, komisijah, organizacijah, pravi, da je preteklost, da je treba dati možnost mladim. O, ja, saj še dela in še bo (bo, bo, saj so krajani Šembrica pred izgradnjo vodovoda), le član kakšnega odbora ni več. Odrekel se zaenkrat ni le še dejav- dov, na primer Ludvika Zagradiš-nika, hišo ima le dober meter in pol od gradbišča. Pa ga nihče ni nič vprašal. Nikogar tudi prav nič ne moti, da ima njegova žena v celodnevnem varstvu (že dvajset let) tudi po deset otrok. Da so jim dobesedno vzeli dvorišče, nad katerim kroži žerjavova delovna roka. O velikem ropotu, prahu in vsem Alojz Jelen nosti v tamkajšnji borčevski organizaciji. Po 22 letih terenskega dela pri zavarovalnici se je pred tre- ostalem tudi ni treba govoriti. Odgovorni so se menda zadovoljili z napisom ob gradbišču, da se je v bližini žerjava prepovedano zadrževati. Toda če pride do nesreče, se na to ne bodo mogli izgovarjati. Po moje bi bilo treba to gradnjo nemudoma ustaviti, Zagradiš-nikovim zagotoviti primerno lokacijo (z vsemi prednostmi, ki jih imajo sedaj) in šele nato nadaljevati delo. L. O. K sliki: Očitno odgovorne ne moti, da ogrožajo otroke mi leti upokojil. In tako kot vsi upokojenci, tudi sogovornik zatrjuje, da nima časa. Kar čudi se, da je pred upokojitvijo zmogel opraviti svoje delo, po končani službi pa obdelovati njive, travnike na v breg prislo-jeni kmetiji. »Zapečkar človek ne sme biti. Še hitreje se stara kot sicer. Delo je tisto, ki te ohranja pri močeh.« Za Alojza je dan prekratek, tudi pozimi. Sedaj, ko ni treba na polje, se zelo rad zadržuje v delavnici, kjer plete košare, izdeluje sirkove metle,... Tam pozabi na spore, ki so v zadnjem času tako aktualni in zaskrbljujoči, na krizo, ki se zajeda vse globlje in globlje. Njegove želje v prihodnje so seveda takšne kot upi vsakega izmed nas: »Zdravja in miru ter dovolj moči za premagovanje krize si želim.« tpx Gradnji ob Cesti talcev ob rob Kaj pa varnost IDEAL IN RESNIČNOST?! Na seji izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so prejšnji teden razpravljali tudi o vse bolj kritičnih razmerah v gospodarstvu. Eden izmed članov je poudaril, da razlogov za optimizem vsekakor ni, da se moramo ob tem soočiti z realnostjo, nikakor pa se ne smemo vdajati pesimizmu. Vprašanje drugega člana je bilo skorajda pričakovano in povsem v skladu s stvarnostjo. Glasilo seje: »Kakšna je razlika med realnostjo in pesimizmom?« Sloviti Schoppenhauer, se je v grobu verjetno nasmehnil, saj njegova definicija razkoraka med idealom in resničnostjo, zagotovo ni daleč od naše stvarnosti, še bolj blizu pa je razlogu za vse zlo in razprtije v naši ljubi družbi. KJE JE RAZLIKA? Na zadnjem zboru delavcev upravnih organov skupščine občine Mozirje so udeleženci zavzdihnili ob podatku, da so v novembru zaslužili (preračunano) 900 DEM. Povprečno seveda, povprečje pa se računa na srednji kurz 15. v prejšnjem mesecu, plača seveda pride mesec kasneje. Ne glede na to so delavci zavzdihnili dvakrat: bilo bi lepo, če bi bilo to res, če pa bi to bilo slučajno res, jih je zanimalo kako zakoncu (ali komurkoli drugemu) pojasniti, kam se je na poti iz službe do doma zgubila razlika, ta pa je precejšnja, čeprav gre samo za povprečje. BRATSKO ZNANJE Na RTC Golte so v pobrateno občino Čajetina prodali teptalec za sneg. Kupec ga je plačal pred blokado, torej tu ni problema, kupčevi šoferji so ga naložili in varno pripeljali domov. Želeli so ga preiskusiti in ga pognati. V ponedeljek zjutraj je bila na Golteh odprta telefonska linija že pred 7. uro. Čakala je tehničnega, ki se je oglasil takoj ob prihodu v službo. Zaskrbljen glas z druge strani je povprašal. Kako se ta stroj ugasne, saj deluje že od prejšnjega dne, se pravi skoraj en dan in eno noč. Tehnični je presenečen ponovno povedal, katero ročico je treba potisniti navzdol. Nekaj trenutkov tišine in nato vzhičen glas, da je uspelo. Je treba še kaj dodati? BO DOVOLJ MILIJARDERJEV? Ni dolgo tega, ko smo pisali o zapletih pri napeljevanju telefonov v treh krajevnih skupnostih mozirske občine, težave so seveda tudi v vseh ostalih. Takoj zatem so predračun dobili v KS Mozirje. V samem središču bo 96 telefonov sicer kmalu zazvonilo, oib tem pa projekti vseeno še niso narejeni za celotno krajevno skupnost. Le za Žekovec, Tmavče, Ljubijo, Gneč in stari del Lok. Manjkajo še za Dobrovlje, Lepo njivo in Šmi-hel. Brez teh treh zaselkov znaša predračun 2328 milijard dinarjev in še nekaj milijonov in dinarjev, starih seveda. Če prištejemo naročnike iz treh zaselkov, ki projektov in predračuna še nimajo, pride na enega okrog 23 (starih milijard). Če jih odštejemo, pride na preostale precej več. Bodo zmogli? Izmišljeni intervju z J. S.—Š Največja želja — Naš čas vsak teden Čas je, da vam predstavimo znanega prepisnika iz Šaleške doline za Kaj — Janeza Savinjskega — Šalečana. Za intervju z njim smo se odločili, ker ga v zadnji številki Kaja — prejšnji teden ni bilo. Je zbolel ali pa ne želi dati za špricer novinarjem Našega časa, smo se spraševali in kar hudo nam je bilo — za eno in za drugo. Pa smo se motili. • Janez Savinjski-Šalečan — dovoli, da te tikam, ker te dobro poznam — kako to, da te v zadnji številki Kaja ni bilo? Janez Savinjski-Šalečan: »Ste me pa našli. Ne vem ali ste tisto številko Našega časa-naredili tako slabo zaradi mene? V njej nisem našel nič, kar bi lahko predelal za Kaj.« • Kako pa to, da se podpisuješ s psevdonimom? Janez Savinjski-Šalečan: »Kako bi pa bilo, ko bi tisti o katerih pišem, vedeli kdo se-v;'' Elegantneje se je skriti. • Marsikoga pa si, z imen om in priimkom precej oblatili? Janez Savinjski-Šalečan: »Seveda, seveda, saj v tem je štos. Čim bolj je tisti, ki ga pozna veliko ljudi črn, tem višji je honorar.« • Pa se ne bojiš, da te bodo ljudje po fotografiji, ki nam jo je uspelo narediti, prepoznali? Janez Savinjski-Salečan: »O tem ne razmišljam, imam pametnejše skrbi.« • Kaj recimo? Janez Savinjski-Šalečan: »Kaj napisati, da zberem še preostanek za nov avto.« • Nov avto in visoki honorarji so tisto, kar si želiš v prihodnjem letu? Še kaj? Janez Savinjski-Šalečan: »Da bi Naš čas izšel vsak teden tako kot doslej.« 9 Ni pa lepo, da po Kaju blatiš tudi tiste od katerih dobivaš delo in posredno honorar — Naš čas? Janez Savinjski-Šalečan: »Lepo res ni, se pa splača.« t Kje boš dobil gradivo za številko po Novem letu, ker mi ne izidemo? Janez Savinjski-Šalečan: »Radio bom poslušal in snemal.« • Saj dovoliš, posnetek? Janez Savinjski-Šalečan: »Seveda, seveda.« Ivan Velenjski — Mozirčan Šoštanj Novoletni koncert Čeprav zadnja leta v Domu kulture v Šoštanju ni več kulturnih prireditev, tudi novoletni koncert, v petek, 22. decembra, Svobode Šoštanj ni privabil toliko gledalcev, da bi napolnili dvorano. Za pozdrav je nekaj spodbudnih besed spregovoril Karel Seme iz Titovega Velenja kot napovedovalec programa, ki so ga izvedle vse sekcije društva. Koncerta seje udeležila številna delegacija pihalnega orkestra iz avstrijskega mesta Strass v narodnih nošah, ki so jih udeleženci prisrčno pozdravili. Najprej je stopil na oder Šaleški oktet, ki ga vodi Danica Pire-čnik, z novo naštudiranim programom s solistom Stojanom Pančurjem. Pri klavirju je pevca spremljal Jože Šalej, na tolkalih pa Davor Plamberger. Za to prijetno osvežitev so bili vsi izvajalci deležni obilnega ploskanja. Sledil je nastop harmonikarjev v narodnih nošah. Nekaj Avseni-kovih sklad in venček narodnih so zelo ubrano in skladno zaigrali Stanko Vrčkovnik, Vojko Ir-man, Janko Stropnik in Jože Ramšak ter poželi odobravanje občinstva. Kot tretji v prvem delu programa je nastopil mešani pevski zbor pod vodstvom Anke Jazbec. Zbor, ki je lani v Mariboru prejel zlato plaketo, je tudi tokrat s harmonično ubranim petjem navdušil poslušalce. To so večinoma zelo mladi pevci s solisti Emilom Štrbenkom, Veroniko Hudobrez-nik in Francom Gregorcem, ki so lahko za zgled, kaj zmore mlada generacija v slogi in ob dobrem vodstvu. Po odmoru je oder napolnila delavska godba Zarja, ki je pod taktirko Zdravka Zupančiča — predsednika društva Svoboda — zaigrala več novih imenitno naštudiranih in izpiljenih skladb. Kot solista sta se tokrat izkazala oče Janko Zacirkovnik in sin Janko, oba s klarinetnimi vložki, ki sta jih res imenitno izvedla. Tako je z uspelim programom tudi godba dokazala, da je zamenjava kapelnika ni prizadela. Za ves program, ki so nam ga pripravili naši ljubiteljski kulturniki, še zlasti pa godba Zarja, ki bo prihodnje leto slavila že 65-le-tnico obstoja in delovanja, si naši kvalitetni amaterji zaslužijo priznanje in pohvalo. Morda bi kazalo prihodnje leto program nekoliko osvežiti ali celo spremeniti, saj enoličnost postaja dolgočasna, kar je lahko tudi vzrok za nezasedeno dvorano. Predlagal bi, da bi godbi iz Titovega Velenja in Šoštanja zamenjali vlogi. Rudarska godba naj bi prišla koncertirat v Šoštanj, godba Zarja pa naj bi se predstavila in zaigrala Velenjčanom. Morda bi kazalo preizkusiti? Pa še pomislek glede pesmi Sveta noč, ki jo je zapel zbor. Zame je to tako imenitno doživeto besedilo, da z melodijo vred ne sodi v program med harmonikarje in godbo. Sveta noč spada izključno v cerkveni ali domači prostor in to na polnočnico, kjer resnično seže človeku globoko v dušo in srce. Nikakor pa ta pesem ni za na oder tako banalne dvorane kot je šoštanjska. V odboru Svobode sta dva politična funkcionarja, ki bi se morala zavedati, kaj je posvetno in kaj cerkveno. Kaj pa bi rekli verniki, če bi zbor na božičnem koncertu zapel na primer Internacionalo. Hočem povedati, da je treba vsako stvar postaviti ob pravem času na pravo mesto. Še zlasti, če-gre za takšno pesem kot je Sveta noč — blažena noč. Torej reči bobu bob in popu pop. Viktor Kojc Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . 28. DECEMBRA. Leta 1881 je Slovenski gospodar poročal, da je občinski odbor občine Šoštanj okolica na svoji seji 28. decembra 1880 »sklenil od I. marca 1881 naprej predavati slovensko«. Slovensko urado-vanje so na Štajerskem zahtevali slovenski deželni odborniki v Gradcu (zlasti dr. Jože Vošnjak in Mihael Herman iz Ptuja) že v letu 1867, vendar je bila pot od zahtev do uresničenja še dolga. Vsekakor pa je odločitev občinskega odbora Šoštanj okolica, ki je obsegala naselja Družmirje, Lokovica, Ravne in Gabr-ke, zelo zgodnja. Slovenski gospodar, leto XV, št. 9, Maribor 3. III. 1881 Sicer pa taka odločitev ne preseneča, saj je prav isti občinski odbor sodeloval tudi pri ustanovitvi Šaleške čitalnice dve leti pozneje. Ustanovljena je bila namreč 3. septembra 1882 in je spočetka imela svoje prostore v gostilni Mihaela Tajnika v Družmirju. Kasneje je imela čitalnica svoje prostore v Šoštanju. Svoje letne občne zbore je imela Šaleška čitalnica prav na današnji dan: Leta 1886 »ob 3. uri popoldne v čitalniških prostorijah. Na dnevnem redu je 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora oz. predsednika in podpredsednika, 5. volitev pregledoval cev računov, 6. sprememba pravil paragraf 1, in 7. razni nasveti. Gg. poverjeniki se vabijo, naj se udeležijo zborovanja ali pa vsaj pred tem poročajo blagajniku o svojem delovanju.« Slovenski gospodar, leto XX, št. 51, Maribor, 23. XII. 1886, str. 407 Tudi leta 1887 je bil redni občni zbor Šaleške čitalnice na današnji dan v čitalnici v Šoštanju. Slovenski gospodar, leto XXI, št. 51, Maribor 22. 12. 1887, str. 406; Leta 1887 je Slovenski gospodar spet vabil člane Šaleške čitalnice na »redni občni zbor v sredo dne 28. dec. 1887 ob 3. uri popoldne v čitalnici v Šoštanju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. Volitev novega odbora oz. predsednika in podpredsednika, 5. Volitev pregledo-valcev računov, 6. Predlogi. K obilnejši udeležbi vabi Odbor.« Slovenski gospodar, leto XXI, št. 51, Maribor 22. 12. 1887 Leta 1893 pa je bil občni zbor »z navadnim vsporedom, h kateremu vludno vabi odbor«, na današnji dan v »posojilnični hiši«, ki je bila v današnji tovarni usnja v Šoštanju. Slovenski gospodar, leto XXVII, št. 51, Maribor, 21. 12. 1893 Leta 1962 ko je med jugoslovanskimi narodi še veljalo »bratstvo in enotnost« pa so bili v Velenju rudarji iz Kostolca pri Požarev-cu, ki »so prišli že v štirih skupinah na prakso v velenjski rudnik, da bi se seznanili z odkopno metodo, ki jo tu uporabljajo. Požarevski rudarji so bili z bivanjem v Velenju zelo zadovoljni. Ob odhodu so jim Velenjčani priredili prisrčen poslovilni večer.« Večer, leto XVIII, št. 303. Maribor 28. 12. 1962 Pripravit Jože Hudales Predstavitev Mohorjeve družbe in knjige Andreja Grabarja: »Človek« Ker sam rad čitam, sem knjigo Andreja Grabarja: »Človek« že bral in jo imam doma. Pa vendar sem želel avtorja bolj neposredno spoznati. Kulturni dogodek se je pričel s kratko zgodovino Mohorjeve družbe na Slovenskem, ki je dolgo pomenila poglavitno silo, ki je med Slovenci širila lepo pisano besedo. In še danes so njihove naklade dokaj visoke. Tedaj sem se spomnil svojega otroštva, ko je moja stara mati tako spoštljivo govorila o teh knjigah in jih čitala. To so bile hkrati edine knjige pri naši hiši. Ob tem sem spoznal tudi pisanje dr. Antona Trstenjaka, ki je odličen psiholog in teolog. Po predstavitvi programa omenjene knjižne založbe, se nam je predstavil knjižni avtor — Andrej Grabar. Kdor bere knjigo njegovih misli o življenju, ta gotovo doživi nekaj lepega. Govoril nam je o duhu, ki preplavlja svet, ko bo dobil največjo težo v medčloveških odnosih, pogovor iz oči v oči. Torej pogled iskre- nosti in zaupanja ... Govoril je o iskrenosti, ponižnosti in ljubezni, ki človeka poduhovljajo in napravijo življenje preprosto in srečno. Ko nam je zaigral na klavir, smo zaprli oči in vsak je v svojem notranjem svetu ugledal samega sebe. Svojo lepoto. Ko sem ga na kraju vprašal, kako mu uspeva, da ohranja tako neposreden stik z življenjem in od kod mu tako globoki uvidi, mi je odgovoril, da se za nič ne sekira preveč, da pa je največji izvir v glasbi, kjer se ne da lagati. On je namreč profesor glasbe v Ra.dečah. Kulturni večer me je notranje tako osvobodil, da sem si zaželel še kaj več. Tisto več, pa iščem naprej v življenjskem vsakdanu. Pa še citat iz knjige: »V stiskah zgorijo v človeku vse neplemeni-te sestavine, ostaja pa ponižna dobrohotnost, ki je plodna njiva za vsako dobro rast.« Bernard Krajnc PET PEDI Konjsko leto Glede na kitajsko razdelitev let po luni, se izteka leto kače. Kača je. kot pravi kitajski horoskop nepredvidljiva. Za glavo gladkih in hladnih potez se nikdar ne ve, kdaj bo pičila. In še pravi kitajski horoskop, da so skozi zgodovino to bila vedno nemirna leta. Kot da bi v tem letu prekipela vsa pretiravanja prejšnjih obdobij. In res: smrtna napoved Salmanu Rushdiju. pokol na Kosovu, pokol na Tienanmenu, pokol v Romuniji: koliko je vredno eno človeško življenje? Kaj je huje? Umreti od aidsa, od lakote ali od komunističnega bajoneta v rokah vampirja? Ali pa lepo doma, zadet od srčne kapi, sredi najljubše nadaljevanke? Kdo bo ugasnil televizor? Božič je tu. Temperatura je zrasla tudi preko 16 stopinj Celzija. Namesto srebrnih snežink grmi in se bliska! Švicarski meteorologi menijo, da gre za prve učinke tople grede. Vse človeštvo se-bo stopilo v lastni omaki. Ali ne bo to najučinkovitejša in najcenejša ekološka sanacija ? Tisti, ki bodo preživeli, bodo odporni na žveplo in radon. Raj v podobi pekla! Ah. pa kaj! Saj ne vem, kje me bo srečala gospa v belem! In najbrž je že kar bogokletno na predvečer praznovanja razmišljati o minljivosti. Raje se bom priklonil novemu letu, zaplesal z družico v polnoč in nazdravil prijateljem s kozarcem čistega vina. Po kitajskem horoskopu vstopamo v leto konja. Kitajci pravijo. da so leta konj živahna in ognjevita. Odločitve in načrti se bliskovito in učinkovito uresničujejo. Vse je samo akcija. V tem letu bo treba biti zvest spontanim občutkom in intuitivno jadrati z vetrom, ki se bo menda hitro spreminjal. Treba bo le ujeti smer in potem bo šlo samo od sebe. Kitajci še pravijo, da je leto. kije pred nami, kakor nalašč za industrijski, ustvarjalni in ekonomski polet. Dobra volja in humor pa bosta bojda obvladovala nekoliko popadljivo diplomatsko in politično življenje. Tako nekako vidite, nam orisuje leto 1990 kitajski horoskop. Kdor pa je vešč branja horoskopov, ta pozna umetnost takšnega pisanja ki pravzaprav napove v.s? možne variante dogodkov v prihodnosti. Kitajci nam s svojim horoskopom napovedujejo prijetno leto. Upam da bo res. ali pa bo od vsega skupaj ostalo le konjsko leto. Peter Rezman Koncert Slovenskega okteta Kar nekaj prazničnega se naseli v človeka, kadar ve. da se bliža dogodek, ki slovi po visoki umetniški kvaliteti. Tudi sam sem v sebi čutil prijetno in umirjeno svečanost. ko nas je v okrašeni dvorani pozdravila nevsiljiva, a lepa novoletna jelka. Prihod pevcev in prepoznavanje znanih obrazov. Slovenski oktet je pojem na pevskem področju, zato je bil nemir v meni toliko večji. Notranji čut si skuša narisati neko idealnost. popolnost h kateri te vodi visok pevski eros. Vedno kadar poslušam ubrane glasove, enako se mi dogaja tudi ob poslušanju klasične glasbe, se nekako čudim in sprašujem, mar je mogoče, da je človek sposoben tako intenzivnih lepot. In tedaj se spomnim na misel dr. Antona Trstenjaka. da je dobro biti človek . .. Da. to je čudež ljudi, katerih duh vodi človekovo življenje in ustvarjanje. Najbolj so me prepla- vile pesmi: A. Hajdrih — Morje Adrijansko, B. Ipavec — Domovini. V. Krek — Marko skače, narodna Pastirček in Triglav moj dom. Izraziti glasovi mojstrov prepevanja. so se mogočno, pa vendar privlačno igrivo združevali, pa spel ubirali svoja pota v solo točkah, ob katerih nam je zastajal dih. V meni se je nežno pretakal tok harmonije. umirjenosti in jasno sem čutil moč umetnosti na svojo dušo. Izvedeli smo tudi. da je Slovenski oktet imel na tromesečni turneji po ZDA petinštirideset koncertov. kjer so zapeli 1200 pesmi! Ob tem svojevrstnem rekordu smo jim navdušeno zaploskali. Večer, ki je bil poln čutnosti, lepih čustev in kot je dejal pevec, ki je spored povezoval, oni nikoli ne pojejo o sovraštvu, vedno le o ljubezni. Ta večer bo ostal v mojem spominu kot stik z najvišjimi lepotami človeštva. Bernard Krajnc Revija Gorenja za raziskovalno in razvojno dejavnost Inteligentni dom Te dni je izšla druga številka (prvega letnika) Revije Gorenja za raziskovalno in razvojno dejavnost. Osrednja tema te številke je »Inteligentni dom«. Izdelovalci opreme za dom so se namreč odločili, da bodo skupaj zasnovali projekt »Inteligentni dom«, pri katerem bodo skupaj sodelovali izdelovalci bele tehnike, rjave tehnike, telekomunikacij, pohištvene industrije in toplotne tehnike. Z združenimi močmi želijo tako proizvajalci opreme za dom združiti svoje znanje in ustvariti dom prihodnosti, ki bo prinesel v gospodinjstvo večjo udobnost, več sprostitve, lažje delo, prav tako pa tudi več prostega časa. Za projekt »Inteligentni dom« so, kot ugotavljajo v Gorenju, potrebna nova znanja iz mikroelektronike, računalništva, informatike, znanja iz ergonomije, psihologije, fizike, ekologije, novih materialov, novih prehrambenih navad in možnosti, trendov v bivalni kulturi itd. V triletnem inicialnem projektu, ki je prijavljen tudi pri Zveznem skladu za spodbujanje tehnološkega razvoja Jugoslavije, je Gorenje povabilo k sodelovanju takšne, ki navedena znanja imajo. Seveda pa se bo baza znanj morala v prihodnje še širiti, tako da bo postal Gore-njev novi »DOM« eden nosilnih nacionalnih programov. Se pravi takšen, da bo spričo svojega obsega in pomembnosti za Slovenijo dobil podporo tudi v njenem izobraževalnem in raziskovalnem prostoru. (VŠ) PRIREDITVE KUL TURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE GLASBENA PRAVLJICA Z JANEZOM BITENCEM V okviru novoletnih prireditev bo danes, v četrtek, ob 17.00, v knjižnici v Titovem Velenju skladatelj Janez Bitenc igral skladbe za otroke, ki jih gotovo vsi dobro poznamo. Kako bo izgledala njegova pravljična ura pa vam ne izdamo vnaprej. KAKO JE NASTALA PIKA NOGAVIČKA Za konec novoletnih prireditev smo poskrbeli še za manjše pre- senečenje. V pravljični uri, ki bo popestrena s slikami, diapozitivi in nagradnimi ugankami, vam bo »kapitan Nogavička« povedal kako je nastala zgodba o Piki Nogavički ter pokazal diapozitive o Pikinih zgodbah, kot jih berejo v različnih državah po svetu. Spoznali boste tudi »mamo« Pike Nogavičke Astrid Lindgren in njeno hčerko Karin, ki si je vse skupaj tudi izmislila. Prireditev bo na novoletni dan, 1.1. 1990, ob 16.00, v domu kulture v Titovem Velenju. Nagrade sta prispevala Kulturni center in Nama Velenje. Vstopnina 50.000 din. -V/i PRIČETEK MOZARTOVIH KONCERTOV V soboto, 6. 1. 1990, ob 19.30, bo v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju prvi izmed petih koncertov Mozartovega abonmaja. Na sporedu bodo skladbe G. Reutterja, G. Chr. Wagenseila, J.G. Albrechtsber-gerja in W.A. Mozarta. Komornemu ansamblu Sloveni-cum bo dirigiral Uroš Lajovic. Solista pa bosta Marina Horak, klavir in Stanko Arnold, trobenta. Vstopnice 300.000 din. Abonma še lahko vpišete in ga plačate v dveh obrokih. Ne zamudite! Rokomet Oboji zmagali za slovo VELENJE-.LOKOMOTIVA 23:19 (10:10) VELENJE: Hrast, Misaljevič 2, Golič 4, Topič 1, Zidar 7, Katic, Oder 4, Vičar 4, Jan 1, Ikič. ŠOŠTANJ:ŽELJEZNIČAR 30:26 (13:13) ŠOŠTANJ: Gradišnik, Ramšak, Krejan, Šerbec 9, Vrečar, Voglar 4, Čater, Požun 2, Žolger 2, Lesjak 10, Novšak 3, Vajdl. V soboto so v II. zveznih rokometnih ligah (za ženske in moške) sklenili jesenski del tekmovalne sezone. V Rdeči dvorani v Titovem Velenju smo videli spet dvojni rokometni program in zadovoljstvo v domačih vrstah, saj so Velenjčanke in Šoštanjčani zmagali. Fantje so se morali bolj potruditi za zmago kot dekleta. Dekleta so hitro poved-le s štirimi zadetki (7:3). Najbolj zaslužna za to vodstvo je bila Zidarjeva, ki je ob odsotnosti Karičeve sedaj glavna strelka ekipe. Vse kaže, da Karičeva ne bo več oblekla dresa velenjske ekipe, saj klub ne more ustreči njenim zahtevam. V zadnjih minutah polčasa so Velenjčanke nekoliko popustile in gostje so izenačile, v 2. polčasu pa so znova zaigrale zbrano in požrtvovalno, si priigrale novi dve točki in tudi kolikor toliko miren zimski počitek. Rokometaši Šoštanja so gostili zelo dobro ekipo sarajevskega Železničarja, ki je potem kakor je začela igrati, očitno prišla po točki. Gostje so namreč narekovali zelo hiter tempo in skorajda ves prvi polčas so bili v vodstvu z enim ali dvema zadetkoma, v 22. minuti celo s tremi (8:11). Kljub temu pa so Šoštanjčani tik pred koncem prvega dela izenačili. Igralci Šoštanja so v tej tekmi nastopili brez v Celju izključenega Plaskana (disciplinska komisija ga je kaznovala s prepovedjo igranja na eni tekmi). Njegova odsotnost se je v domači vrsti vsekakor poznala. Zato so Šoštanjčani v 2. polčasu, kot že tolikokrat doslej, zaigrali nadvse požrtvovalno ter z zmago potrdili, da so bili resnično najprijetnejše presenečenje prvega dela prvenstva v ligi. . (vos) Odbojka Dobra igra in poraz MISLINJA:TOPOLŠICA 3:1 TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Mihalinec, Lihteneker, Perfe-ta, Golob, Sevčnikar, Medved, Kugonič, Žigon. Na gostovanju v Mislinji so odbojkarji obeh ekip prikazali odlično igro in navdušili gledalce, boljši pa so bili domačini in zmagali s 3:1 (11, 13, —9, 9). Gostitelji so z velikimi napori povedli z 2:0, gostje znižali na 2:1, v četrtem nizu pa so se Mislinjčani znova razigrali in zanesljivo zmagali. Jesenskega dela prvenstva je s tem konec, drugi del se bo pričel 11. februarja. Topolčani so med dvanajstimi ekipami na osmem mestu, v skupini izenačenih ekip, glede na prednost pred ekipami z dna, pa se lahko do nadaljnjevanja prvenstva mirno pripravljajo. Konec boja za vrh MISLINJ A :TOPOLŠIC A KAJUH 3:0 TOPOLŠICA KAJUH: N. in J. Stevančevič, Turk, I. in M. Hojak, Čelofiga, Kavnik, Goltnik, Pirtovšek. Še pred nekaj koli je kazalo, da se bodo odbojkarice Topolšice-Ka-juha celo potegovale za jesenski naslov. Žal se je obrnilo drugače in so po prvem delu prvenstva »šele« na osmem mestu, čeprav je ob tem res, da za drugouvrščeno ekipo zaostajajo samo za dve točki, pred naslednjimi pa imajo lepo prednost. S štirimi točkami naskoka bo do nadaljevanje prvenstva, 11. februarja, prezimila ekipa Mislinje. Prav z jesenskimi prvakinjami so se na gostovanju pomerile v tem kolu. Mi-slinjčanke so zmagale s 3:0 (15, 13, 1). Zmagale niso zlahka, kar pričata prva dva niza, v tretjem pa so gostje povsem popustile. So lahko zadovoljne? TRIGLAV :LJUBNO GLIN 1:3 Ljubenske odbojkarice so že med tednom odigrale tekmo zadnjega jesenskega kola in na gostovanju v Kranju premagale domači Triglav s 3:1. Do začetka pomladanskega prvenstva so na šestem mestu z enakim številom točk kot Topolčanke, se pravi šest točk za vodilno Mislinjo in le dve za drugim Krimom. Strelski šport Denis Bola 3. v Beogradu V Beogradu je bilo 2. kolo tekmovanja za jugoslovanski strelski pokal v streljanju z zračnim orožjem, na katerem so nastopili vsi najboljši jugoslovanski strelci. Pri članicah seje v streljanju s pištolo s tretjim mestom za Šeka-ričevo in Skoko izkazala Denis Bola. Na drugem republiškem preglednem strelskem tekmovanju^ mednarodnem programu v Hrastniku so velenjski strelci dosegli lepe uspehe. Pri mladincih z zračno pištolo je zmagal Veternik, Mojca Saje pa je bila tretja pri mladinkah. Strelska družina Mrož je izvedla občinsko strelsko prvenstvo za osnovne šole. Nastopilo je 19 tričlanskih ekip pionirjev in 4 ekipe pionirk. Vrstni red pionirjev: OŠ Gustava Šiliha, OŠ Antona Aškerca, OŠ Veljka Vlahoviča, Bratov Mravljakov, Mihe Pintarja-Toleda itd.; pionirke: OŠ Šalek I, OŠ Šalek II, OŠ Bratov Mravljakov I, OŠ Bratov Mravljakov II. Pionirji — posamezno: Ka-menko Ivančevič (VV), Meho Durakovič (GŠ), Dejan Šinkovec (GŠ), Gregor Cvet, Marko Berlot (oba AA); pionirke: Vanja Do-monkaš (Šalek), Urška Bant, La-vra Bevc (obe BM), Natalija Ver-boten, Klavdija Novak (obe Šalek) itd. F. Ž. V. novoletni Od Obirca do Hude luknje S pohodom, ki se je pričel v Črnovi pri gostišču Obirc, in se nadaljeval skozi naselje Lipje preko znamenite Gonžarjeve peči, ki se ponaša z lepo razgledno točko, je pričela skupina velenjskih planincev v sončnem nedeljskem jutru zadnji izlet v letošnji sezoni, za katero lahko trdijo, da je bila kljub vsem težavam, ki so se zadnje čase zgrnile nad nas ena izmed zelo uspešnih. Članstvo se je približalo številu 3000. H takšnemu porastu so precej pripomogle sekcije. Teh je kar 8 in delujejo po podjetjih in okoliških zaselkih. Posebno tiste izven mesta so pridobile precej novih članov. Tako je naprimer v Šentilju, ki ima nekaj več kot 900 prebivalcev vključeno v tamkajšnjo planinsko sekcijo kar 326 krajanov. Organizirali in tudi uspešno izpeljali so 22 izletov z okoli 2400 udeleženci. Trim pohoda na Paški Kozjak se je udeležilo 700 pohodnikov. Na zelo uspeli prireditvi »Paški Kozjak poje in igra« se je zbralo več kot tisoč ljubiteljev domače glasbe in Dviganje uteži Uspešno sklenili sezono tek v Topolsici Lepšega dne si ljubitelji tekov v prirodi niso mogli zamisliti, kot je bila nedelja, 24. decembra, v Topolšici. Kar 85 tekačev, od najmlajših do veteranov iz najrazličnejših krajev Slovenije, se je najprej pomerilo v tekih, po kopanju in savnanju pa so se zbrali še na družabnem srečanju, na katerem so med vse tekmovalce izžrebali lepe nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije Gorenja, Era Titovo Velenje, Kulturni center Ivan Napotnik in Elkroj, Šoštanj. Med udeleženci so bili znova ljubitelji tekov, ki se jim je proga v Topolšici priljubila, številni novi pa so spoznali prijaznost osebja v hotelu Vesna ter skromno, a nadvse izvirno organizacijo tega tekmovanja in srečanja. Morda o rezultatih kdaj drugič. Tokrat pa le še to, da se tudi brez posebej velikih stroškov da marsikaj organizirati in dokaz za to je tudi video film, ki je bil posnet na V. teku v Topolšici. H. J. petja. Šaleško planinsko pot je letos prehodilo 121 planincev in ostalih prijateljev narave. Od njenega začetka leta 1974 do danes pa kar 1639. Čeprav je planinska sezona že pri kraju, velenjski planinci ne počivajo. Med drugim so že sestavili plan dela za naslednje leto. V njem je zajetih tudi 17 izletov. Na prvega se bodo podali že 7. januarja na Osankarico, kjer je za vedno ostal pohorski bataljon. Teden dni kasneje pa bo v ljubljanski Nami že tradicionalni planinski ples. Letos že 14 po vrsti. Nanj so povabljeni vsi prijatelji dobre volje. Ko bo v najdaljši noči ura odbila dvanajst si bodo ljubitelji gora segli v roke in dvignili kozarce. Poslovili se bodo od leta, ki odhaja in nazdravili prihajajočemu. Zaželeli si bodo zdravja in sreče na planinskih poteh. Zraven pa pridali še tiho željo, da bi bilo leto, ki je pred njimi vsaj takšno kot je bilo minulo. M. HrustI Miro Žolair ****************************** * * * * * * * * * * * * * * * * * * ^f* * •(» j|C »j* * * * * * * * * * * * * * * * * * * NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO AVTIST — 5 R prevozi, izleti, šola in rent a car TITOVO VELENJE tel - 856-450, 855-907 Uradne ure: (začasno v hotelu KAJUH v Šoštanju) ponedeljek, sreda in petek od 15.30 do 18.30 ure ob sredah tudi dopoldan od 8 do 11 ure SREČNO 1990! Odbojkarji Topolšice Na državnem prvenstvu v Baču za kadete so se z dvema medaljama znova izkazali mladi velenjski dvigalci. Na prvenstvu so nastopili Mlakar, Vuzem, Cvetkovic in trener Srnovršnik. Mlakarje v kategoriji do 56 kilogramov osvojil 2. mesto, z malo več sreče pa bi lahko tudi zmagal. Drugo mesto je osvojil tudi Cvetkovic v kategoriji do 75 kilogramov, do 60 kilogramov pa je bil Vuzem četrti. S tem so velenjski dvigalci uspešno sklenili sezono. Pohvalijo se lahko s štirimi medaljami z državnega prvenstva in z osmimi z republiškega, osvojili so mladinski turnir, bili drugi na odprtem prvenstvu ter tretji v ligi. Obenem želijo vsem bralcem Našega časa in vsem prebivalcem občine Velenje srečno novo leto 1990! Peter Srnovršnik Karlu Siterju v spomin V trenutkih slovesa spomin seže v čase. ko smo se spoznali v hiši tvojih staršev. Na križišču eesl v Hrastovec in Škale. Križišču. kije pomenilo tudi usmeritev v širši svet. kot v gore. Vaša hiša je bila odličen propadat or planinstva v Škalah in Hrastovcu. Dostojen naslednik prvega škalskega planinca Antona Aškerca. Tvoj oče je bil član Slovenskega planinskega društva. podružnice v Šoštanju že pred 2. svetovno vojno. Nad hišo v pobočju ste več desetletij negovali planinske potke in rožice, ob njih postavljali makete znanih planinskih koč. vključno z Aljaževim stolpom. Aljažev stolp pa je že dolgo eden od simbolov slovenstva pa tudi povezanosti v Jugoslavijo. Kateri Jugoslovan pa še ni nikoli slišal za Triglav, četudi še ni bil na njem ? Pri vas se je že pred letom 1970 bilo mogoče včlaniti v planinsko organizacijo in tudi prijaviti za izlete. Vzdrževali in obnavljali sle tudi oglasno desko na križišču. Kdo se ne bi v takem okolju zanimal in navduševal za gore? Leta 1973 ste ustanovili planinsko sekcijo, prvo v občini Velenje. Odziv ni izostal, saj je sedaj že vsak šesti krajan tudi planinec. V čas zadnjih 15 let skupnega delovanja mi sežejo nekateri globlji spomini. Dne 20. avgusta 1977 smo po več poizkusih, ker je prej pona-gajalo vreme, le uspeli v prekrasnem vremenu in po sedemurni hoji iz Vrat stopili na 2.738 m visok vrh Škrlatice. Drugo najvišjo goro v Sloveniji, precej ležavnej-šo in manj obiskano od Triglava. Vsi udeleženci množičnega izleta so bili nepopisno navdušeni. Čeprav so najgloblje vlise ohranili v svojih srcih, nekaj o tem le sporočajo posnetki z vrha, na katerih si zraven. En mandat si bil član našega upravnega odbora, leta 1984 so te imenovali za predsednika planinske sekcije v Škalah. Tudi Planinska zveza Slovenije ti je za delo dodelila častni znak. 11. februar 1984. Spet smo se srečali v gorah. Bil je jasen, a tudi mrzel dan. Ob 40-letnici pohoda 14. divizije na Štajersko je bila osrednja slovesnost na Gra-ški gori. Med pohodniki so bili celo mladinci iz Makedonije. Istega dne zvečer pa je bil v stari osnovni šoli Škale občni zbor sekcije s programom, ki je imel širši odziv med vašimi občani. Izvolili so le za predsednika sekcije, kije delaI prizadevno in odgovorno. Izvedli ste več uspešnih akcij. Dne 28. septembra 1986 ste odlično organizirali I. pohod Titovo Velenje—Šenbric-Škal-ske Cirkovce—Lubela. Naslednje leto je zaradi močnih neviht odpadel. Kaj če bi ga spet obnovili in poimenovali Sitrov pohod? Kaj je estetsko lepšega, za lelo in duh sodobnega človeka bolj zdravega in koristnega, kot da se čimvečkrat napoti v naravo, na deželo, med ljudi in zave svojih korenin? Še bomo hodili v gore, se spominjali skupnih poti in doživetij, spominjali pa se bomo tudi tebe. še posebno ko nas bo pot vodila mimo hiše z Aljaževim stolpom v ozadju! Vaši hiši pa se v imenu Planinskega društva Titovo Velenje zahvaljujemo za vse. kar ste njeni člani storili dobrega za razmah planinstva r Šaleški dolini. Miroslav Žolair Zadnji pohodniki Topolšica je znova privabila številne ljubitelje tekov Radio Velenje n i i i i i i i i i i L Podjetje za gospodarsko svetovanje in inženiring Perspektiva Cvetka TINAUER, dipl. pravnica, je pred kratkim ustanovila podjetje v zasebni lasti kot družbo z omejeno odgovornostjo, katere firma se glasi: »PERSPEKTIVA, podjetje za gospodarsko svetovanje in inženiring, d. o. o., Šoštanj«, Kajuhova 7 a. Tel.: 063/881-228. Dejavnosti oziroma posli družbe so predvsem: — SVETOVANJE: ekonomsko, organizacijsko, tehnološko in pravno, ki zajema predvsem izdelavo raznih študij, analiz, elaboratov, investicijskih programov, aktov za ustanavljanje ali transformacijo podjetij ter aktov za različne kapitalske povezave (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, itd.). — INŽENIRING: organizacija in posredovanje poslov, sodelovanje pri pogajanjih, izdelava pogodb, spremljanje poslov, reševanje sporov, itd. Te usluge bodo predvsem pomembne za novoustanovljena podjetja, ki ne razpolagajo s pravnim znanjem, je pa nujno potrebno za njihovo varnost v pravnem prometu s tretjimi osebami. PERSPEKTIVA, d. o. o., Šoštanj, se v tem trenutku največ ukvarja z ustanavljanjem podjetij ter s transformacijo TOZD, DO in SOZD v podjetje. Gre za statusne spremembe, ki jih morajo družbene pravne osebe realizirati že do 31. 12. 1989. Pri tem je potrebno ločiti statusno spremembo, ki je po Zakonu o podjetjih obvezna, od kapitalske povezave (različne družbe), ki je prostovoljna in bazira na združevanju kapitala s ciljem povečevanja pro-fita družbenikov. • Kakšna je razlika med podjetjem v zasebni lasti in obratovalnico? Zakon o podjetjih uvaja podjetje kot pravnoobliga- cijsko obliko za opravljanje gospodarske dejavnosti, katere glavni namen je ustvarjanje dobička (1. člen). Zakon ne loči podjetij, temvče loči lastnino, zato pravilno govorimo o podjetju v zasebni lasti, podjetju v družbeni lasti, itd. Iz tega izhaja, da vse pravice in pooblastila, ki jih zakon daje podjetju, veljajo tudi za po-detje, v zasebni lasti, med tem ko zakon obratovalnico obravnava posebej. Takšno ločnico bodo postavljali tudi drugi zakoni, ki bodo v odnosu na zakon o podjetjih, sprejeti kot lex specialis tega zakona. To se že odraža v zakonu o zunanje trgovinskem prometu, ki je zelo liberaliziral ZT posle. Podjetjem daje veliko pooblastil, tako da se z ZT prometom lahko ukvarja praktično vsako podjetje, ki izpolnjuje minimalno predpisane pogoje, ki se največ nanašajo na kadre. Zakon določa, da podjetje samostojno določa pogoje za opravljanje poslov ZT prometa, iz česar izhaja, da je ta pogoj lahko celo nedokončana osnovna šola, spremenjena določila zakona torej pomenijo, da tisti delavci, ki so do sedaj imeli ZT registracijo, poslej nimajo več avtomatično pred nosti pri zaposlovanju v zunanji trgovini. ZT promet lahko opravljajo vsa podjetja, ne glede na lastnino sredstev, s katerimi poslujejo. Kljub razširitvi možnosti, da ZT dejavnost opravljajo v določeni meri tudi obrtniki, zakon take možnosti za opravljanje gospodarskih dejavnosti v tujini ni predvidel. Še posebej velja omeniti ustanavljanje podjetij in poslovalnic v tujini, kjer je postopek poenostavljen in možnosti večje kot dosedaj. Na osnovi tega smatram, da bo v prihodnje prihajalo do množičnejše transformacije obratovalnic v podjetja, ki se bodo kapitalsko povezovala. PERSPEKTIVA, d. o. o., Šoštanj svojim strankam ne izdela le aktov, temveč jim svetuje in predlaga konkretne oblike organiziranja in kapitalskega povezovanja, izdela in svetuje pri notranji organizaciji novih oblik in izdela vse druge akte za kasnejše delovanje in poslovanje. 1 A. ■ I I I I I I I I Iz sodnih klopi Za Raduloviča zdravljenje Prejšnji teden, v četrtek, se je na prvostopenjskem sodišču v Titovem Velenju končala obravnava zoper Zorana Raduloviča iz Šoštanja, ki je 16. oktobra letos malo po 19. uri zvečer na otroškem igrišču v Šaleku 82 storil kaznivo dejanje umora. Za posledicami mnogih ubodov z nožem je umrl Drago Sešl. Po preiskavi zoper Zorana Raduloviča ni bila vložei GALERIJ A ložena obtožni- ce te varnostnega ukrepa in obvezno zdravljenje v psihiatrični ustanovi. Na obravnavi Zoran Radulo-vič ni bil prisoten. Iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani so namreč sporočili, da zaradi njegovega zdravstvenega stanja in poteka terapije, ni sposoben prisostvovati razpravi. Njegov zagovor iz preiskave je prebral sodnik Repešek in povedal, da je Radulovič umor pnznal, da ga je do tega privedlo sovraštvo do Se-šla, ker naj bi mu ta uničil zakon. Umor je načrtoval dan pred dogodkom, po popivanju istega ane, pa je odšel tudi k oivši ženi Bojani in ji povedal, kaj namerava. Zoran Radulovič je po razvezi dobil v oskrbo petletno hčer, zanjo so mu pomagali skrbeti starši, dveletni sin pa je ob razvezi ostal pri materi. Šešl, prijatelj njegove bivše žene, mu je, kot je ijc *|c