Z86. ftnlftL I UMK. 1 MH, B. iHttM HM. UU. Ml. - ( edo teto sknptj Mf»4 . K »- I c»k> !rto npr«j . . K »- n* mcaM . • • - • 3-80 ' orio l«*» Mpcej . . . . K tt»~ VpraUnjefli gMe taKrtfo* m im) prftofl xa odgovor 4»ptaihn * orala. BpraTAtAh* (tpodij. *«>ril£* levoK iMlm altea At i, k^«t« Atftft. tnwrv« vtijajo: potojutop« poflt tu* a «*nt po 30 vla* ca dnlnt po 13 vUl,-m trikrat ali rcAnt p» t# vto. Parte ia zahvat vrata 25 vim, Peilana vrst* 30 vi& Pri irefllh lnatrcl|ih po dogovor«. Vpnrwm*n pa) aa po«jajo aa»aa bH ob 1. zjutraj brez ar-tĐjerijftke priprave izvricn, so slodTH ob 3. Jn 4. rfutraj nadtlnH futskoki, uvedeni z močnlm topovskfrn ognjem. Vs!«d ča)*čitosti nale infante-rHe \n Izbome^a dcloranla artillerlie so se vse ruske kolone zloitiHe pred našlmi ovirami in zbežale v svojo izbodno pozicijo. Tudl v pokrajini Ludrjve in ob Smotrecn |e ostalo vec moćnih na-padov brezusposn'h. Armadna fronta general- feldmaršala princa Le- opolda Bavarske^; a. Pri c !n kr. bojnih silah se ni zgodio nič poni3mbnega. ITALUAN5KO FN ?! 00VZHODNO BOJICE. Poročati ni ničesar. Namestnik nače!nika generalnc^a štaba pl. Hofer, fml. NonKiffl iirsnnn nnrnrilo llKilljMI III a U !!ll HtlluLlIHa Berofin, 12. decembra. (Kor. nr.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina presto-lonaslednfka Ruprehta Ba- varskegi Na bojHča ob Sommi se je od konca novembra znatno manjše boj- no delovanje artiljerije popoldne začasno zopet stopnjcvaio. Fronta nemškcKa' presto-lonaslednika. Na vzhodnem brogu Mose moč-ni ogenj topov \n metal min brez In-tanter2}ske^ delovania. VZHODNO BOJISCE. Fronta generalfcldmar-šala princa Leopolda Bavarske g a. Posrečena podvzelja patruij ob SiofUHlu so prinesia po vjetnikin dra-gocena razjasnila o razporedbi ru-bKih čet. * Armadna fronta general-obersta n a d v o i. Jožefa. V Gozdnatih Karputlh. ob Smo-trecu m ob Babi LugotI k«ikor tud: pri ponoći obnoviianHi močriili na-padth v odseku ^•vtfear^sci so nernške in avstro-ogr?ke ć«tc pop<^-noma zavrnile sovražnTfca. Tudj na obeii s^raneh doline Trocu?«! so za-stavil? Rusi iznova ijntn in m*inicljo zi fnočn« -laptd« ornti raVi of*Ti visinskim poz!cijam. Na>jr:4VJ love" so prrpeiiali s r>oaioda strano od Lu-Ćovq 10 vfetlh In 3 stro%io peške nazal. Severno od Su?te imo pr«fK>-dHi Rute z n*ke viitne. ki jim k bQa nedavno oetala. Armadna skupina 2fm. v. Mackenseia. Borno nac>rddoFaii*»e na c«I? fron'i. UrzlQ&*i-YAj\[ «ta v nH\ ro-so?ti. Armadna skupira, zlasti deveta armada, »e odvzela zadnle dn! Romunom nsd 10 000 x'yVih. već topov in mno£3 voin^ga orod:». MAKFDONSKO BO.MSCE. Z fjutostio naskakffMio dan na dan enientne četn, zl«sti Srbi. proti nerršfco - bo?i?arsk?m notidnni na obeh hresovih Crne. Tacii vč*ra* «o utrpcli tam zopet težak krvav poraz. Prvi ^enera?ni ^vartirn' mojster v. Ludendorff. NEMSKO VFČERNO POROCfLO. BeroKn, 12. decembra. (Kor. u.) \VoIffov urad roroca 12. decembra zvečer. Na zapadu in na vžhodu nič bistvenc^a. Na velike rn V I a 5 k e m zm agovito pro'diran je proti Romunom in Rusom. 0 Mirovna ponudba centralnih držav. Irmadno povelje našega in nemikega cesarja. Dunaji, 12. decembra. (Kor. ur.) Iz voinega poročevalskega stana po-ročajo: Cesar je izdal tole armadno in brr>dovno povelje: Mojim vojakom armade in b rod o v i a! Bo ž j a m i I o s 11 j i v a p o -moč, vaša in naših dragih zaveznikov hrabrost in vztrajnost sta ustvarili položaj, ki naše k-ončne zrnate ne kaže vcčdvomlji-ve. Stremečzatem,da zo-pet dam v težkem času mo-žato vztraiajoćim narodom blaaroslov miru. sem Jaz s Svojim i visokimi za-vezniki storil poskus. da dosežemo časten mfr. Molim k vsemo*o£n e m u , da spremi ta korak s svojim blagoslovom Vempatudi, da se boste vi bojeva! i z istim junaštvom tako dol-go.dn bo mir sklonjen ali na da boste sovražnika od-ločilno porazili. Dunaj. 12. decembra 1916. Karei MonaVovo. i?, decerrbra. (Kor. urad ) Korespondenca Hoffmann po-ro.Ta: NT1e?:ovo Veličanstvo cesnr je '^da! frv-> dnevno povelje na nem-ško vojsVo: Vojflki! Za.vedajoč se rmage. ki ste jo s svojo hrabrost jo d o b o j e v a 1 i, smo jaz in v ' a-darji zvrsto zaveznih držav ponudili sovražnikom mir. Ali homo dosegli s tem združeni cilj, je negotovo. 7 bo*|o pomočTo se morate nadalje sovražfliku ustav-I j a t i i n r a p o r a z i t i. Veliki t la vn i stan, 12. decembra 19V6. V i 1 j e m J. R. Bethrnann - Hollweg o mirovnem predlogu. Beroiin. 12. decembra. (Kor. ur.) Velikanska napetost, ki jo je nenad-no sklicanje državnega zbora pr_>vz-ročilo ne samo v političnih kro&'h, marveč tuđi v vseh panozah naroda, se je pokazala že v zunanji sliki, ki je dala današnji seji značaj, karšnega državni zbor ni še nikdar imel. Od najzgodnjih jutranjih ur se je g^ietla pred vhodi v državnozbor-sko poslopje gosta množica ljudi, ki je zan:an čakala na pristop. HiŠa, dvorana in tribune so bile nabito pol-ne. V loži diplomatov so se ndeležili seje zastopniki zavezniskih in ne-vtralnih držav, med njimi avstro-ogrski veleposlanik princ zu Hohen-lohe in lecacijski svetnik grof La-risch. Pričetek seje se je zevlekel vsled strankarskih konferenc. kar je stopnjevalo splošno napetost do skrajnosti. V dvorani so stali poslan-ci v skupinah drug pri drugem in diskutirali, voditelji strank pa so se posvetovali z državnim kanelerjem o tem. ali naj se vrši debata o njegovi izjavi ali ne. Ko so vstopili voditelji strank, je šio kakor oddih skozi dvorano, in ponekafco enourni zakasnitvi se je oglasil zvonec. Ob 2. je vstopil državni kaneler. Neposredno nato je otvoril predsednik Kampf sejo ter podelil kancierju besedo. Kancler je podal v svojem govoru pregled o vo-jaških dogodkih ter je sporočil mirovno noto zavezniskih držav. Tiho kakor v grobu je poslušala zbornica kanclerjeve besede in opetovano jih je odobravala. Ko je kancler noto prebrnl, so zadoneii vedno se stop-njujoči klici: Bravo! Koncem govora sta dvorana in tribune živahno in trajno odobravale njegova izvaja-nja. Ko je kancler končal, je predla-gal poslanec Spahn (centrum). da naj se htša odgodi, poslanec Bassermann pa je predlasal otvoritev debate. Temu predlogu so se pridružili grof \Vestarp (konservativec) in Lede-bur fsocfja'nodemokratična delovna skup?pa\ Pri glasovanju je bfl pred-lofr odkionjen in seja je bila zaključen r. Govor đržavnesa kanr^elaria. Drža\*ni kancelar Bethmann-liollv/esr je rred drugim rekel: U pa nje na skorajinje nove ugodne dogodke na bojišču je dalo povod« da državni zbor ni bfl za đlje Časa odgođen, nego je bilo predsednikn pripuščeno; da doloći dan prihodnje seje. Upanje se je skoro nepriČako-vano hitro vresnlčilo, Vstop Romtiti-ske v vojno naj bi bi] razvfi naše kl naših zaveznikov stališfce na vzhojhu a obenem naj bi bila velika ofenziva ob Sommi predrla nalo zapadno fronto in na? bi bili novi ftalijansJd napadi Avstro-O^rski onemoeoćOl gibanje. Z božjo pomočjo so naše krasna čete ustvarile položaj, kl nam dait popolno in večjo varnost kakor |# bila kedaj poprej. Zapadna frorai stoji, ne stoji samo, nego Je vrtić ro* munski vojni napolnjma z večltni rezervrami na Uudeh in materflaM kakor prei. Prav isdatno te prtdtrb* ljeno proti vsem Italljansklm dhref« zijam in ko )e ob Sotnma fo na Krti« su donel bobnajoči ogetij, ko so RH* si n&valjevaft Ba vzhodno mc)d Sedmograške, je felmarial HfndaJK burg z brezprimerno geni|ft]Ttlm vođ* stvom z vojaštvom, m |e v te4ctnO^ vanju vseh zaveanikov na botnjn dejanjih in z marSi storilo nemogoft-nost možno, zavsel vsc zapadno* Valaško in sovraino stolno mesto* Vojalke operacije se nadaiju)^* jo. Z udarci meča je tndi trdnella fundirana na5a gospodarska pr^* skrba. Na Romtmskem so priSIe v naše roke velike množfne žita, iivil» olja in drugega blaga, VzKc vsl te^* nosti bi bili izhajali s tem, kar hna* mo, zdaj je pa naša gospodarska vam ost br«« #roma. Velikim do^odkoiri na kopnen* se vredno pridružujeio junaltva n*-šfh podmorskih čolnov. Lakota, s ka-* tero so nam hoteli nal! nasprotnila do žive^a, groai njim samim. Ko se je tekom prvttra ^ta vof*. ne cesar obmil do naroda, je rekel: Veliki dofodki vzbujajo vđanost hl utrde srca. Cesar in narod ništa bila nikoli drugih" mtefl. Tudl zda| ništa. GenHalno vodstvo m brezprl« merno junaštvo Je ustvarflo želerna dejstva. Tuđi notranja ntml©i!0«t. 9 katero je sorrainik račtmal, je bfhi napačna domneva. Sredi bo|ev )6 državni zbor sklenff sakou o domovinski pornoini službi in s t«m nstr»* ril novo obrambo. Za vofskri|i>čfin 96 narodom stoj! delajoČI nar^d. Vett* kanska sila naroda dela za. skupni cilj. Netnška država ni oblegatia . LISTEK. „ Ker je vojska..." Manica Koman. CKooee.} Potoma sem se domislila mojega pokojnega deda, ko je rekel ne-koc^ govoreč o svojenf prijatniju: »Imel je veliko premoženje, pa zapravil vse, prav vse. Pa kako ne bi, ko^ je pa ta bahač najel kar konje in kočijo in se vozi! okoli.« Ha, kaj bi dejal čestitljivi starina, ko bi se sedaj dvignil iz groba ...J PrišedŠi v mesto, zagledam v «eki ozki ulici gručo ljudi. Radoved-na, se je li morda pripetila nesreća, grem biižje. Pa ni bilo nič hudega. Oruča, obstojcča po večini iz žensk in otrokt se je drcnjala, suvala in kregala pred pek&rno, v kateri se je razdeljevaJ in prodajal vojni kruh- Vsak je hotel biti prvi na vrsti. Tam složbujoči stražnik Je skn§al vzdržati Mir in rod in je spuščal le posarrjeznike v pe-karijo. Ne vetn, ali naj bi pripisov^a svoji nepreviđnosti, da sem zašla preblizu te. suvajoče se gruče. ali je to zagreši! v svoji nerodnosti neki prileten po«tre^ček. »kratka: mož je s svojim širokim in težkim stopalom tako prit!?n;l na moje oMntljivo kurje oko, da sem 7akr!čala bolečme in pahnila nerodneža precej brezobzir-no od sebe. »Oprostite, ne zamerite mi,« se je hite! opravfčevati. »Od treh naprej že stojim tu. Moral sem potisniti naprej, drugače bom caka] še dve uri, preden pnćem na vrsto. Kaj bodo rekli moji lačni otročički. ko me tako dolgo ni s kruhom. Ne zamerite prosim, saj veste, vojska Je vojska!« Na njegovo fcostobetediio opra-vičevanje sem ga ošinila molče t }cx-nim pogledom, ter jo cxlkurila — vkljub temu da acm precej šopala — nmo in naravnost bomov. Pred hiininri vrati dohitim na«o postrežnico, starikavo ženico, ki je nosila na rokah nekaj. kar je bile podobno starina ssbHmIh vtočmb« »O Katprina • |o na^nvorim ka- | zaie na vreče, »vi pa gotovo name-rsvate rričeti kako dobičkanosno obrt.* ' ! »Zakaj pa ne! Ne bilo bi napač- ' no, »e^ai so hudi čss?,« odgovori mi pol v sali. pol resno frnica. »Sicer | pa to rr>o ćele vre^e ampak le posa-mezn' kosi od vreč.* »Pa čemu vam bo to?« »FZh. naj vam kar po pravici po-vem. Spodnja krila imam skoro vsa raztrgana. Ha bi si omfslila nekaj novih, na to reva seveda ne morem misliti, ker je blago tako neznansko drago. Panes sem pri rospej N. spj-žifa sobna tla. Ntena kuharica lRfiP vrgla več takihle reci za pod nogfe. Jaz sem si fcprosfla tole in sedaj tmu hvala Bom, vsaf nekoliko popravila moja rascefrana krila. Lcpo sicer ni, ampak raleglo bo pa le. Kaj pa mislite, sedaj je vojska!« »Bravo Katarina, le dobro zakrpajte! Vi ste pač varčna in razumna ženska, ki si zna pomacati v sili,« K rečeni smehlfaje ter odhftim skori vežo hi po stopntfcah v svojo sobo.* ISSiik« ki stanuje ravji* n»- sproti moje sobe. je sedel na pragu. Ves sključen je tiščal med koleni ško-renj, na katerem je bilo le s težavo še zapaziti sledove nekdanjih podpla-tov. Z desnico je grabi! ogromne klešče, v Ievici je pa stiska! tenko, železno žico ter strahovito stokal in klei. Sklonem se k njemu: »Za bož?o voljo, hišnfk, kaj ven-cfsr delate? Na nrvi hip sem mislila, da ste nocoi piskrovez, ali kakor vidim, ste ćelo »čevljevez«. Od kedaj pa se razumete na to najnoveišo obrt?« HiSnik vnovič krepko zako!net odloži klešče ter potegne z umazano roko po potnem čelu. »Najnovejša obrt — ha, ha, le ne norčnjte se preveč! Ce bo še kaj časa trajala vojna, se borno morali s to obrtjo seznaniti vsi. Meni te li, da sem se rad lotil teh Skarpov? Toda sila kolt lomi. Cevlji so raztrgani, čevljarjev ni podplatov Se manj, kal mj ft kazalo drutega, kakor da si pomagani sam, kakor vem tn znam. Kar takole bom preluknjal rob pod-nUtov ia cornKh dblov* po4em pa s žico trdno skupaj zvezaL £n čas b# že držalom »Hišnik, vi ste mojster,« sem ga pohvalila na kratko in da bi ga ne motila pri njegovom, . trndapolnem delu, sem se zaprla v svojo sobico. Vsedla sem se k mizi hi podprS glavo ob desni komolec, začela premišljati današnje doživljaje. Ti prečudni, zagonetni svet, Bog te rarumj . . .1 Zato ker je vojska, Jeđ6 eni tor* • te in zato ker je vojska se drenjajo drugi po ćele ure pred prodajalno, da dobć koJČek trd«ca, vojneca kruh-kat Ker je vojska, se oblačilo nekat#-re ženske v svfk>, dočfm druge, zato ker je vojska, šlvajo na srola raztr-gana krila krpe starih vt©č. In ker )• vojska, se vozi ta v kočHfU med tost ko oni, zato ker je vojska seveda^ veže z žico svoje rartrgane Škarpe! In če vprašam tega ali oaega, aa-kaj je tako in ne drncače, p* n uialo-marno skuml—iie z rftima! m rete * nekasi čisto flefmattčnetn tOBti: »I nn, kaj hoćeš! To je vse tt* to, ker je vojska!«l oiau 2. •d4ASVC4*MU immkv/i^", anc 13 decemDra ivlb. 286 Št %. trttajava, n«to ima samo velikansko, #obro urejeno taborišče z neizčrpni-m\ pomofnimi sradstvi. ttoječ krop-ko m zvesto ob strani v boju izkuse-mk tovarilev pod avstro-ogrskhni, huškimi in bolgarskimi ztstavami. NentcKtoi po govorih naših sovraž-ykov, ki nam pripisujejo zdaj nameti, savojevati svet, zdaj plaho klicanje po miru, smo odločeni in tp-emo napref, vedno pripravljeni se braniti in se bojevati za nas narodni ©bstanek, za svobodno in zagotovlje-no prihodnjost, a tuđi vedno pripravljeni, podati za to ceno roko za mir. kaj ti naia sila nas. ne dela gluhe za svoto odgjfvomost pred bogom, pred Lastnim narodom, pred človešt-vom Našim dosedanjim izjavam. da smo pripravljeni skleniti mir, so se *asprotniki doslef ognili. Po ustavi je H!o 1. avgusta 1Q14. osebno na eesarju storiti najtežjo odločbo. ki |o je bilo kdaj kakemu Nenuu storiti, tedati povelja za mobilizacijo, ki mu |e bilo vsiljeno po ruski mobilizaciji. V teh dolgih in težkih .vojnih letih je eesar goji! le eno misel. kako bi za-gotovljeni NemČiji po zmagovito kon-čanem boju zopet preskrbel mir. Ni-liče ne more tega bolje izprčati. nego jaz. ki nosim odgovornost za vsa v!adna dejanja. Zavedajoč se nrav-Hih in religijoznih dolžnosti do svojega naroda in do človeštva, smatra t%*3LT, da Je prišel čas za oficijelno Hofc-ovno akcijo. Cesar je dogovorno hi skupno s svojim! zavezniki skle-irfl predlagati sovražnirn silam. naj se začno mirovna pngajanja. Danes flfctraj smo zastopnikorn onih držav. kt varajejo naše pravice v sovnžnih državah, to js zastopnflcem Span-sfr«. Združenih držav in Sviće izro-HY\ primarno noto, ntmenjfno vsem sovražnim državam. Isto se je zgo-d!k> danes na f>jnaju, v Sofiji in v Carigradu. Tud! druge nevtrnlne dr-žave in par>ež so bili obvesčeni o na£*m koraku. Kancelar je na to prečital noto fn potem nadaijeva!: V avgu*tu 1914 so sprožili naši sovražniki svetovno vojno. Danes gno ml sprožili vprašanje o miru. jtakšen bo odgovor sovražnikov, na to čalcamo z mirom, ki nam ga dajo $afta zunanM in notranja sila in na-3a lltta v««t. če odklormo sovraž-nflci, že koč«jo natn vzeti. kar bo vse dtralr»*ca sladilo, potem bo do znd-iflc koće vzplamtalo vsako nemsko frce v sveti Jezi proti sovražnikom, fel notefo naraditi konca morenja ljudi. V nsodni nii smo storili usoden sJriftp. Prepof«n je s krvjo stotisočev t!alir^ sinov m bratov, ki so dali svoje življenje za vamost domovine. J3og bo sodil. Mi poidemo brez strahu in pokonci svojo pot, odločeni ža boi. pripravljeni za mir. Raz prava. Poslanec centruma Spahn Je rrcdlagal, naj se seja odgodi. Poslanec Bassermarm (naro3noTil>era!na stranka) je želei, naj se da njegovi stranki prilika za izjavo o kanclerje-vem govoru. Koniervatfvec poslanec \Vestarp se le temu pridružil in fctotako socija!. demokrat Ledebour. ^Drejet je pa bfl Spahnov pređi og, da se seja odgeđi brez razprave. Grof Tisza o miru. V včerajšnji seji ogrrskega drŽ. zbora je ministrski predsednik grof Tisza prečital noto glede mirovnih po-gajanj ter v s\fojem govoru povdarjal, da ne obsega nota nič novega, kerse monarhija ves čas vojne in že deset-, tetja prej zas*opala to stališče. Doka-loval je potem, da je zveza med Avstro-Ognko in Nemčijo bila konser-vativna in je merila na ohranitev miru, dočim je bila franeosko - ruska zveza agresivnega značaja in pade vsled tega odgovornost za vojno na to skupino držav. V popoldansk? seji je grof Bat-thyany trdil, da so pritožbe Avstrije, da dobiva iz Ogrske premalo živil, neosnovane. Vlada naj energično na-stopi proti avstrijski industriji, ki prodaja svoje izdelke po silno pretiranih ccriah naOjrsko. Veliki denarni zavodi škrivajo svoje dobičke s tem, da po-višujejo delniške glavnice. Izrocitev not Berofln, 12. decembra. (Kor. u.) Mirovna nota je bila danes opoldjie od državnega kanclerja izročena za-stopnikom takozvanih držav procek-teric, namrtc Španski, Svici \n Ame-riki. Uločatno je sprejel državni caj-nik dr. Zlmmarmann zastopnike ostalih nevtralnih držav in jira izrodi prapis note. Carigrad, 12. decembra. (Kor. erad.) Identična nota. s katero pred-lafajo zavezniške države uvedenje nairovaih pogajani, je bila proti pol-daavu Ltročena ♦eleposlaniku Zedi-trjanik driav la švlcarakemu onala- Soflia, 12. decembra. (Kor. ar.) Bolgarska brzojavna agentura poro-ča: Bolgarska vlada je izroćfla za-»topnikom nevtralnih driav in vladam, ki so prevzele varstvo intere-sov nasprotnikov, noto, k! je Identična 2 noto, izroćeno v drugih slavnih mestih zavezniških držav. Popoldne jo Je ministrski predsednik Radosla-vov v sobranju pred prenapolnjeno zbornico prebral ter je bila z Živahnim, dolgo trajajočim odobravanjem sprejeta. __________ Mirovna ponudba. 2e osemindvai^et mesecev tra]a svetovna vojna Brez prtmere v zgo-dovini je to strahotno bojevanje. brez primere so žrtve na človeških življenjih. na zdravju in na Imetju, ki so jih storile prizadete države in hrez primere je tuđi trpljenje civil-nega prebivalstva. Centralne države so v teh dnlgih me^ecin doprinesle prave čudgže hrabrosti in požrtvo-valnosti in izvojevale nesteto velikih vojnih uspehov. Posledice teh zmng je spoznati na vsa^em zemlje-vidu: armade ccntralrih držav so za-vojevale ćela kraijestva; v rokah irnajo Beljijo, Srb'jv^ in Crno goro, zavbjevale so ogromne ruske pokrajine in s hitrim!, presrnetijivrv izdat-nimi udarci porazale romunsko ar-msdo in zavzele velik del romunsKe-ga ozemlja s stolnim me?tom Buka-rešto. Vojaški položaj centralnih držav je torej sijajen in vsi siloviti proti-napađi nasprotnikov na razllčnih frontah ya n?so rr.i^V] izprcmeniti. Ententa se sicer rađa ponaša, da je zć3j, po tolikomeseč^em boju moč-nejša na številu voja*.tva in municije, a vzlic temu ni mo^la z opetovanimi napadi ničesar takeza opraviti, kar bi bHo količkaj premenilo položaj na bojiščih. Vzlic temu potožaju Da države entente dosfej nišo hotele razumeti opetovanih rrnfflia'ev. da so crntral-r*e države prrravljene ra mir. 5iccr ie h':l od?tonfvš; nn^^r^ki min'ster zu^a^iih del nedol^o tega pro^asil nekako splosno pod^ago za miro\Tta po^'flnja. a na dnsti precizne izjave Tiem«Vfya ^ržavnrta kanceltrja 50 vođini morie erHentt vednn !e hrup-po r^leovtnali, da voj^e nr ho konec, dnVicr ne bodo centralne đrz«vc pro-ma^a^e in bo moda ententa zapove-dati mirevne pogoie. V vojnih čas^h tuli \znv vodil-nih drža\-n'kov ni treba jemati vedno dobesedno. Pri vsaki tak! izjavi ij:ra veliko vlogo želja, ohraniti v lastni državi dobro razrtoloženje in zaupanje v srečen izid bojev ter želja, da bi nasprotniki ne tohnačili iz-jav za dokaz slabosti ter pojemanje zaupanja in moči. Irlogoče je torej, da so četverozveznt drža\*niki ven-darle drujace mislili, kakor so ko-vorili, sai je gotovo, da so imele države entente tekom sedanje vojne dosti osrromnejše iz^u^e, kakor centralne države, dg so denarno silno oslabljene in imajo največje težave s kompletiranjem armad !n nič manj silne težave s prerkrbo ž!vil Se već! V noben! v vnno zar'ete^'h dr^av ni nrrovno flrrhanje tako moćno, kakor v državah entente. CentraJne države so z mečem ustvarile pi>dla«:r> za mirovna pog:a-janja. za poravnavo in spravo med državami. Žanje nj nobenega vzroka vec, nadalievati bojevanje in preli-vati človeško kri in ker se zavedajo. da nišo samo nepremafrarje. nezo vedno zmasrovite ter sploh nepre-ma^ljivc. zato so sedaj storile po-zitivon korak za do«©*o miru. Vlade avstro-otfrska. nemška, boćarska in turSka so dale nasprot-nikom in nevtralnim državam ter pa-vežu dostaviti uradno obve^tHo. da so prtoravliene začeti s sovrai^iki mirovna nogajanila. Nota poudaria nepremag'jivost centraTm"h držav. opozarja pa na strasno nesrečo. ki io Domeni ta voina za v«e r>ri7?^ete države ter naglaša. da so predloži, kl ilh nrinesefo cen^rai^ drfave V9 mirovna poiajanja, taki. da se ž n.iimi zasotcvi čast, oMtcJ in svo-rboda narodov centralnih držav. V tem okvirju so gotovo mopo-ča mirovna pokajanja in zaćno se lahko, Če imajo "države entente le dobro voljo in če jim je na tem. da poneha nadainje krvoprelitje, ki jim itak ne more pnnest! zaždjenm uspehov. V noti je izrecno rečeno, da centralne države ne mfslijo svojih sovražnikov ne razbit!, ne nničiti. S temi bese dami je že poveđano, da so mofiroča najnbšimejša potraJanja. kar ie posebno ztiamenfto v zveri t fz-}a\rami nemsTce«ra državnega Icance* !arja elede anek^Kkih zahtev gotovih nemških strank. Storjeni korak centralnih držav bodo srotovo v vseh v vojno tapTete-nih državah pozdravili % nalvečjim veseljem in s pre*rčno feljo, da W ime! uspeh In da hi se čim prej za* «o »ako biidko tndl Mvtratee drte* yc in so te posebno pokftcane* da v tbm važnem trenotku sastavfjo svoj \l>liv tmr poskuiaio pođpreti in po-speiiti. kar so spratfle centralne države. Mirovni korak centralnih držav ni Izraz slabosti, nego Izraz zmago-vite samosavesti. izrai prepričanja, da je nadaljevanje vojne nepotrebno, ker zamore na vseh straneh pfovzro-čiti pač nove človeSke in dename žrtve, nove bridkosti In težave, sicer pa ničesa/. Tako pade vsa odgovornost za rtiorebitno nadaljevanje vojne na države entente. Prebivalstvo centralnih držav bo v vsakem slučaju stalo zvesto, vztrajno in požrt-vovalno ob strani svoje domovine, tuđi če bi države entente odklonile mirovna pogajanja in nadaljevale vojno. Vojaška in gospodarska moč centralnih držav je neoslabljena« zato lahko rrrrno čakalo, kaj porečejo na veh*knc!u5no, iz golema ćlovcko-ljuhja izvirajnčo miro\Tio ponudbo nasprotne države. Dunajski ^radni komunike vse-buje pasus, ki bo navdal avstrijske narode s posebnim zadovoljstvom in hvaležnostjo napram modrosti novega vladarja. Komunike poudarja namrei, da je dozorela miscl ponuditi sovražnikom mir pri d u n a i -skem kabinetu. Inicijativa k ve-likemu političnemu činu je izšla torej iz monarhije Pri tej priliki se moramo spom-niti, da je cesar Karei že pred 14 dnevi pri sprejemu zborniČnega predsedništva prav krepko poudaril svoje upanje, da priđe skoraj do mirovne akcije. Gotovo pa je seveda na drugi strani, da je ideja dunajskega kabineta nasla pri zavezniških vladah polno razumevanje in da je tuđi mirovna ponudba nov dokaz one ne-nadkriljive solidarnosti, ki vlada med državami kvadrupelalijance. K mirovni ponudbi sami je pri-pomniti, da se prcdvsem odlikuje po svojem zmernem tonu, pa tuđi po zmernosti svoje vsebine, ter se o«i-ba vsega, kar bi moglo sovražnika rardražiti. Pravice in zahteve centralnih držav ne na-sprotujejb pravicam ostalih narodov, tako se glasi kardinalni stavek mirovne note, in centralne države svojih nasprotnikov ne nameravajo razbiti ali uničiti. S tem zavrača mirovni predlog vse dalekosežne aneksijske nacrte ter ustvarja podlago enakopravnosti. Centralne države, ki so, kakor je poudaril grof Tisza v ogrskem držav-nem zboru, faktično že zmagovalke, se ne postavljalo na stališče zmago-valcev, ter so tako izbile sovražnikom kar se tiče vojnega položaja že v naprej vse polemično orožje. Na drugi strani pa na kratko precizirajo doseženc uspehe. ki govorijo zase dovoli jasno Nota poudarja, da grc centralnim državam za čast, ob-stoj in svobodo razvoja. To so kardinalni pokoji, ki iih sme so-vražnik brez obotavljanja akceptira-ti. ker so ob »ednem življenjski pogo-ji v^ake države v veliki organizirani dru>"M narodov tega sveta. Ali bodo prišli nasprotniki do TTrepričanja. da je napočil prvi uso-depolni trenutek velike vojne in da je trrba le poštene in dobre volje, da se resi človestvo iz brezna gorja in ne^rr'e? Ako bi sklepali le po zuna-njih okolnostih. bi morali biti pesimistični. Baš v zadnjem času smo sli-iali iz sovražnega tabora staro pe-sem o voini do skrainosti v novem še ostre:š-m tonu Toda vpra^anje ie. ali so7lašaio narodi entente s svo-jimt vindami res tako odlnčno. da mirovna nonud^a ne br> napravila na nie ^o^oke^a vtisa ter ntrdtia v njih mis*l. da je tre^a napraviti konec groz^tam vojne? Osrednje države svofih mirov7-nih prTo;ev nišo kon^retizirale — temveč hočejo p<-iT-e^t: prir^erne predlogc ^e le k pogajanjem seboj. O vsebini teh predlogov se torej ne da govoriti podrobno; opozoritt narn je le na nekatera že ustvarfena dejstva na Balkanu, kjcr so bolgarski držav-niki označili gotova ozemlja kot več-no bolgarsko posest in pa na manifest, ki je proklamiral neodvlsnost Polj5ke. Naj odgovorijo sovražniki na mirovno ponudbo centralnih držav kakorkoli hočejo, eno je gotovo: po- «lha sama je političen čin prve te, pa tuđi političen uspeh. Ne le doma, kjer bo prebivalitvo spoznalo, da vlade od njega ne tirja-Jo nfti ene žrtve več, kakor Je nujno potrebno m dokier je nelroglbno, temveč tuđi v sovrafnih In nevtralnih državah, katerih prebivalstvu bo morala biti mirovna nota dokaz, da so pripovedovanja o agresivnosti Nemčije in njenih zavernic in o oivo fftcUskHi načrtih centrainfh armad, ki cfa fiočejo podjarmiti vso Cvropo, — 3# mo Je vatoo te veltpotnmib- | on. Mirovna n#ta poudaria. da so-centralne države, ako bi ententa ne akceptirala njihove ponudbe ter od-klonlla mirovna pogajanja, odho* čebe nadaUevati vojno do ko-nečnezmage. Iz tega sledi, da smatralo centralne države svojo po-nudbo za edtno priliko, ki le dana nasprotnikom, da končajo vojno brez katastrofe, brez izgube vsega svolesa prestiža. Avstrija in njene zaveznice so odločene. da ponudbe ne ponovijo, dapa potem tuđi ne sprejmejo nobene so-vražnikove propozicije več, dokle? ga ne bodo popolnoma porazile. Danes je tu široka platforma, na katerl je mogroče izjednačiti kompromisnim potom vsa nasprotstva, spraviti v#sklad velike interese civi-liziraneea čioveštva — jutri bo tudl od naše strani rezko in oštro odme-valo ctrašno geslo: usque ad fine m! II mmm wi'm ita!iiansklb rnilaliih tmMvi. Lugano. 9. decembra. »Avanti« | je pisal k socijalnodemokratičnemu pred log u: Naš predlog je vzbudil srd vseh onih vrlfh ljudi, katerim je vojna do-brodošel zavod, da se ž njim pitajo. Nič naravnejšega! Ako bo konec vojne, kako naj potom veliki industrijski podjetniki svojim akcijonar-jem izplaćujejo mastne dividende, za katere se imajo zahvaliti sedaj za-pravljivi radodarnosti države? Ako bo konec vojne, s Čim pa naj žive iz-vestni Časniški pisarji. ki danes svojo nesramno-st tako smelg kažejo? Pravi se, da mi računamo na k I e -r i k a 1 c e. Ta trditev je groteskna. Klerikalci vlečejo eno vrv s svojim Medo, ki hodi z Bose lij em čez drn in strn in b i n a j r a j Š e »sveto vojno« naznačili za križa rsko vojno v svrho opro štit ve cerkve Izpod oblasti osrednjih držav. K 1 e r i k al n ! trustni listi (naciionalno-katoliški) tekmujejo proti nam z naciionalističnimi in Dapežcv lasten list se norčnje, da naš prediog pusti vse pri starem. Pravijo, da smo izdali domovino in da zasledu-jemo samo neprikrite volilne interese. Ali se dobiio torej v Italiji volil-ci, ki bi bili pripravljeni za tako igro? Kjs pa bi bila potem enodušna voina volja naroda, na katero se na-cijonalisti vedno sklicujejo, da bi opravičili svoje početje? Kje bi bila splosna vojna navdušenost, ako se bojijo, da bi mogel priprost predlog dobiti plodovito zadovoljstvo? Se jt?nejša je stvar socijaJnodernokra-tičnega profesorja L a b r i o 1 e, ki je one dni, ko se je zrlela vojna nacijo-naiističnrm blaznikom kratek ples krvi In železa, na čelu zbesnelih ko-rakai. dandanašnii pa pošteno pri-znava svojo zmoto. Zenijalni čin s poljskim kra'jestvoim, zmage v Ro-muniji. brezobzirno plenjevanje bel-gijskega in srbskega prebi val stva, uvedba civilne službene dolžnosti, vse to razpršuje zadnje upanje. da bi bile osrednje države v kratkem poražene. Ako ententne države mirovne predloge nem^keg:a državnega kancelari?! ktlub temu odkianjajo kot varlffve in se trdno držijo name-na, premaijati Nemčijo - ln raztrg^ti Avsetrijo. se morajo pripraviti na dolgo vojno. Kako pa je z Tta-liio? Luzzatti "}e pisal v >Corriere delTa ser*<% da znašajo italijanski vojni trr>Ški na mesec približno eno milijardo. Nišo vsi ekonomi tega naziranja. da je skupno premoženje naroda prečko cenjeno na petdeset mifnard. (l.urzatti ?e centi skupno premorenie na 80 m:l:jard.) Treba le ti svoti postavit? druffo proti drugi, na se zmeri visina žrtev, ki Čakajo ^e?eM, ako itm trajati vojna do iz-nnlrt'tve katastrofalnegfa programa #r>g^p čiji. Nemška vlada je nato U. t m. odgovorila Zedinjenim državam ter opravičila svoje postopanje^ brez-delnostjo v Belgiji, ki je posledica angfleške zaporne Dolitike. Nadalnja posledica tega brezdelja je bila, da je morala nemška vlada uvesti prisilno delo in končno dat! posla delav-cem tuđi delo v NemčiJi sami. Pri tem so izključena dela, za katera se sovražno prebivalstvo*ne sme siliti. Nasprotno pa pravi nemSka nota, da se nevtralne države nišo zavzele za nemške državljane, ko so jih Rusi odpeljali iz vzhodne Pruske. VELIKE ODLOČITVE V AMER1K1? Frankfurt, 12. decembra- Agence Havas javlja iz VVashingtona: Wil-son in Lansing sta se posvetovala o vojni podmorskih čolnov in Izganja-nju belgijskega prebivalstva, Priča-kuie se dalekosežnih odio-č i t e v. Berlfai, 12. decembra. Tz New-vorka poročajo: Tu ne vlada nikako razburjenje. Ljudstvo hoče mir. Do-sedai splošno razsirjeno mnenje, da bo NemČija konečno le poražena je vsled dogo^kov v Romuniji omaja-no. To je ojačilo tuđi stremljenja, ki hočejo Ameriko obvarovati ,vmeša-vanja v vojno. Angleži o miru. Rotterdam, 12. decembra. An-grleški minister lienderson je izjavil, dapot domira je §e jako da-I e č. Potrebna ie odločnost, pogum in edinost, da premagamo sovražnika. Slika, ki bi jo dala bodočnost, ako ne bi zmagala Anglija in njeni zavezniki. bi bila tako grozna, da bi se ne moglo misliti niti trenotek na njeno nresničenje. Mir si je mogoče misliti samo takrat, ako bodo zopet vzpostavljene Belgija, Francija, Srbija in Romunija. .Vsako drugo resi-tev bi morali zavezniki kratko malo odkloniti. Prodiranje v RiiiL BOLGARSKO URADnS POROCILO. 11. decembra. Romnnska fronta. V Dobrudži zelo pičel artiljerijski ogenj. Naše čete so zased-le vse donavsko obrežje med Tutra-kanom in črnovodo. Na vzhodnem Vlaškem prodirajo zavezniške čete brez odmora. 12. decembra, Romunska fronta. V vzhodni Vlaški so zavezniške čete nadaljevale za^ledo- vanje sovražnika. * Desno krilo in centrum Falken-havnove armade sta v ponedeljek prekoračila crto Urziceni - Mizil, ter se s tem polastila odseka gorenje Ja-lomice, levo krilo se bliža že gore-njemu toku reke Buzeu, kamor prodirajo iz gorovja Bodea s severa sem tuđi naše Čete. Mackensenova arma-da koraka naglo proti dolenji Jalomi-ci. Romuni se na vsej crti umikajo za^Suzeu in Calmutuiul, kjer se nade-jajo ruske pomoči. Vojaški strokov-njaki si še nišo na jasnem ali bodo Rusi poslali proti Falkenhavnu in Mackensenu nove armade ali pa bodo skušali izvojevati na severovz-hodni sedmograški fronti uspehe, ki bi vplivali na celotnl položaj v Romuniji. Njihovi napori so bili dosedaj popolnoma brezuspešni in ljuti navali proti armadama generalov Arza in Kovessa so bili krvavo odbiti. Romunska armada je, kakor po-trjujejo vsa poročila, demoralizirana, kar ni Čudna saj se cenijo njene izgube na 300.000 mož, od katerih je bilo 130.000 vjetih. Strategične in politične posledice Falkenhaynovih zmag postajajo vedno očitnejše. Nemški državni kaneler je včeraj glasno poudaril, da so zavezniške armade vplenile v Romuniji tako ogromne množine žita in olja, da so centralne armade v bo doče trdno zavarovane proti izstra-danju. Ruski listi priznavajo, da so 5i osvojile centralne zaveznice tri nove zveze s Carigradom, dobile prosto pot na Donavi in da se nahaja že tudt ruska Besarahija v nevarno-sti. V Odesi je proklamirano vojno stanje ... SkrajSarje zavezniške fronte Je i omogočilcb da potvečfjo zavezniki 286 Stev. .aLOVtiNSKJ NAKOU*. om iS deeeaiDr* lili. I Stran 8* zopet večjo pozornost dogodkom v Makedoniji in iz ententnih listov od-seva bojazen, kaj bo s Sarrailovo armado. London, 12. decembra. (Kor. u.) »Daily News* pišejo v uvodniku: Nima smisla, da bi si prikrivali težo udarca, ki ga pomeni padec Bukare-šte za vso stvar zveze. Na vsak način je dobiček za vojaške pomožne vire Nemčije znaten. Prav gotovo je padec Bukarešte skrajno težak uda-rec za ugled zveze. Rusko uradno Doročilo. 10. decembra. Romunska f r o n t a. Ob cesti Buzeu - PIoesti so pričali Romuni z ofenzivo in vrgli so-vrainika preko reke Cricoval. Braila se izpraznjuje. Curih, 12. decembra. Brzojavke švicarskih listov iz Milana poročajo, da izpraznjujejo Romuni mesto in okraj Braila, ker je sovražnik pri Crnivodi prekorači! Donavo. — Braila se nahaja južno izliva Sereta na levem donavskem bregu. Plen v RomunijL Vojni Doročevaleci javljajo z av-tentičnega vira: Od 700 000 mož, ki jih šteje Romunija, jih je dosedaj vje-tih 145.000 s 6000 častnikov, najmanj toliko Romunov je ubitih in ranjenih; romunska armada šteje torej le se 400.000 mož, ki po većini nimajo voj-nega materijala. Centralne armade so vplenile nadalje 200.000 pušk, t. j. polovico vseh pušk, ki jih je imela armada, ter 422 (od 800) lahkih in 25 (od 60) težkih topov. Od 460 do 500 strojni^ pušk, ki so jih imeli Romuni so jim vzele naše čete 364. Od 137.902 km8 je v posesti centralnih držav 64.000 km z nad 2000 km (od 3087 km) železnic, 130 lokomotivami in 4500 vagoni. Makedonska fronta. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 11. decembra. Makedon-skafronta. V okolici Bitolja niče-sar pomembnega. V loku Crne silen sovraini artiljerijski ogenj med po-zicijamf pri Dobromira in Makovu. Sovražnf napad na viSlno vzhodno od ParaJova je hrabri nemški polk št 45 deloma v boju z ročnimi gra-natami odbll. Na obeh straneh Var-darla me«toma slaboteti in mestoma silen sovralni artiljerijski ogenj. 2i-vahno delovanje sovražnih letalcev nad naiimi pozicijami in našimi po-slednjiml četamf. Pri Udovu je zbil podporočnik v. Linkel po srečnem boju v zraku neko franeosko letalo, katerega pilot podporoćnik Peter Ji-lot je ranjen, opazovalec podporočnik SuI1y pa ubit. Na fronti Belašice sovražni artiljerijski ogenj na kolodvor PeroJ brez učinka. Na fronti Strume slabotno sovražno bombardiranje na ćeli fronti. 12. decembra. Makedonska fronta. V loktt Crne se je ponesrečil po ljut! artiljerijski pripravi opofdne poskngerri sovražni napad proti črtf Paralovo-Makovo. 6avra£nik ye vttrr^ nafvečje Izsnibe. r— Na fronti oto Egejskem mnrju so sovražne 1a<5Je bre^a«r>esTio obstre-IJevale priftatHIča v KavaJsketn za- liva in pri Mafrrih. Protinapadl v Makeđonf}!. Curfb. 12. decembra. »Taces-tt\7&zer« poroča: Da so čete na ro-mumki fronti proste, se že občnti po vseh poročflfh četverozveznega ča-9opisja v naraSčajočfh nemSkcvbol-ffarskih protinapadih v Makedoniji, ooČim se izraza v franeoskvrm in ita-Hjanskem časopisju veliko skrb za usodo Sarraflove armade. Vojna z Rusijo. RUSKO UR4DNO POROČTLO. 10. decembra. Zapadna fronta. V okolici Dorne Vatre so morale naše čete premazati zelo ljut odpor sovražnika. V dolini Trotusul, v dolini Suite in Crebanosa prođi-ramo. Vojna z Italjjo. ITALUANSKO ifttADNO POROCFLO. 11. deeembra. Na trentfnski fronti je trajajoče slabo vreme tuđi včeraj omejevalo delovanje obeh ar-tfljerij. Na Krasu je na-padel v noči od 9. na 10. t m. sovrai-n oddelek eri naš okop v odseku Hudejjaloga, kil je takoj odbit. Tekom včerajšnje-ga dne je kazala sovražna artiljerija večje delovanje proti naii crti visine 144 do moTja, Ko je nastopfl mrak, so poskusili sovražni oddelki diver-zi£ke akcije proti višinam južnega m tagke as « ^oti tom i%do-J cim so drugi oddelki napadli naSe obrambne crte v odseku Adnje. Bili so odbiti z občutnimi Izgubami in so pustiti vjetnikc v naših rokah. Nova {talijanska ofenziva. Berolin, 12. decembra. »Tag« piše: Italijani pripravljajo ocividno novo ofenzivo na Kra5ko visoko pla-noto. Ali oni ne morejo nas opla§iti s tem. Vsekakor ostane dejstvo. da na zapadu počiva angleško-franeoska ofenziva, da se je Sarrailova ofenziva izjalovila in da je Romunija porušena. Položaj je tak, da nam daje najlepše nade. [talijanska fronta na sfovenskem jezikOTnem obrnočju. »Reichspost« piše: »Tud; kraji na Krasu, ki leže neposredno za se-danjo bojno fronto, nimajo niti enega Italijana, tako, da se Italijani sedaj na vsej primorski fronti cd Bovca do moria bore na slovenskem jezikovnem obmoeju, da nimajo torej prav nikal^e pravice, smatrati se za osvoboditelje »neod-rešenega ozemlja^. To v^edo tuđi oni prav dobro in z&tr> gledajo. kako bi tem krajem obesili italijanski plaše. v kolik cr ea že ne n a h a j a i o v a v s t r i js k i h i m e n i k i h. Tako so si izmislili za Novo vas dobe-seden prevod Villanova za Hudilog Boscomalo. Hubel pa imenu je jo s starorimskim Frigido. Bilo hi v av-striskem interesu — zaključuje j-Rcichspost - — ako bi se temu itali-janskemu pačenju napravilo konec, k a j t i z na d a I j n o r a b n i t • H-janskih spakedrank do-vajamo le novela neti\ a blaznemu italijanskemu imperijalizmu !« DROB\E VESTI IZ ITALIJE. Uradni list priobčuj- dekret, ki postavlja porabo mesa v Italiji pod vladno kontrolo, omeiuje klanje ffo-veje živine in odrria dva brezme^na dneva. — Poroča se o velikih izgre-dih v Padovi in RomacrnL vojaki nišo hoteli strelfati na ljudstvo. 2ato jih je bilo več astreljenih. (talijanski parlament Socijalisti proti AniHji. Lusano, 10. decembra. V itali-Janski zbornici je napadal včeraj. ka-kor Modigliani prejfnjj dan. socijalist T r c v e s Anziijo in njeno požreš-nost in rekel, da je Anilija odeovor-na za svetovno vojno zbo£ svoje pienilne politike. »Corn'ere della se-ra« konstatira z obžalovanjem in oštro ^raja. da n! ne eden poslanec protestiral proti nečuvenim Treve-sovim naDadom. marveč da je vsa zbornica ćelo molče poslušala njegov govor. To je dokaz, da si {talijanska zbornica ni svesta svoje odgovornosti. »Popolo d' Italia-c pravi, da je skandalozno, da je velfK đcl poslan-cev na hodnikih, kfer so mogU to storiti brez kazni, roke stiska! *nvor-n^'kom proti Angliji in da so ti po-slanci Izjavljali, da se strinnjo z govori. Kakor poreča »Avanti^, vse-buie Trevesov govor proti An^liJT ta-le mesta: »Strasni in krvavi idol, k2teremu se danes žrtvu^ej> narobi, ni iznajdha Nemčije. ampak A n -g 1 i j ć. katere imperijal^fm se je obračal sedaj proti Franciji; sedaj proti Rusiji, sedai prorT Nerrčiii. Svojemu fieomajnernu cjo-i z mu, svojemu neutesljive-mu poze! ien ju no samovladi je žrtvovala An^lija interese miru in civilizacije. Tuđi na* je pri5n;ia v vojno zbos svojega egoirma. Ako p o -p i n e R o m u n f ? a. k \ i e mopla ostati latinska sredi dn. vanskesra oceana na Ral-kanu. je kriva terasamo e n t e n t a. Afi ?kefi:a r«\-r»rte"??» *r n^cr^^Ha ra meč v samoo^rfm^n^« 7 o«?rom na tef nf vom? položaj. Lagano, 11. r^-^rr^-: T-.in"^^ vladi je bila sprejeta s pnfakovano večfno. Pnl«?g socfjaln:h demt>kritov so frlasovali proti zauirifci ssimo Of-olitt'jev zet Chi«rav'frT'"o. sfenifan^ki OioHttHarec Cugenoi Ro^f, rad'ka-lec Sandulli in klerikalec fMijfffoTi. Manjkalo je okoli 60 poffancev. Kon-5tftucik>nelne skupine so utemelje-vale svoje glasovanje irrecno 5 potrebo patriotične edino-sti v težkem vojnefn trenotkn. — živahno se je komentiral ptrpoln motk SoTinina. ka-terega je zastopaf Bo^elli. ker se Je bilo bati mckfentov, ako M %e o«!asi1 Sonnino, katerega neprfljubljcnost raste od dne do dne. Mir v šestih ra#secfh. Interpelacija socijalistov o miru Je bila odložena na Šest metecev, kakor znano. Vlada je k prcdlo^u odložitve pridjala obljubom da bo voi- Bitka ob Sommi. FRANCOSKO URADNO POROCiLO. 10. decembra popoldne. Nemški nenadni napad na franeoski jarek južno od Sainte Maric smo za-vrnili. Z ostale fronte ni poročati ničesnr. 10. decembra zvcCcr. Na jujrovzhodnem pobočju visine pri Le Mesnilu so razgali Nem:i dve mini. Za posest vdrtin se je razvil boj. Vdrtine so ostale v na^t posesti. Na ostali fronti navadni topovski ogenj. Belffftiko uradno ooroćllo. 10. decembra. Na raznih to-čkah belKijsk? fronte je bilo delova-nje artiljerije precej močno, zlasti v fmeri na DiTnitiiden in Steenstraete. ANGLESKO LtRADNO POROCILO. 10. decembra z večer. V maščevanie za sovražni artiljerijski ogenj na pokrajine za našo fronto se-verno ed Ancre smo močno obstre-Ijevali razne točks za sovražno crto. Južno od Ancre sovrazno artiljerijsko delrvanje. Zainiih 24 ur v vseh dflih odsekov pri Vpresu in Hullu-ehu na obeh straneh močno delova-nje mor.narjev v strelskih jarkih in artiljerije. ________. Minstrska krca na Fra^i. Po seji franeoskega m i-nistrskega sveta, so podali državni ministri Frey-cinet, Combcs, B o u r ? e o i s, Cocliin in Guesde demisijo. Zatrjuje se. da bodo demisijoni-rali tuđi ministri Malov, Sembat. Me-!ine in Dnumercruc. Do^lej je samo jrotovo. da priđe Herriot na mesto Clementela. Većina je mn^nja. da ie samo Clemenceau sposoben za diktaturo, a odklanja sodelovanje z Briandom. Prvo njejrovo delo bi bilo. da odpo-kliče Sarrajlovo armado. Namiri v francoskl zbornici. Začetkom ponedeljske seje fran-ccvke zbornice jr protest:ral socija-listični poslanec Brizon proti nada-Ijevanju vome, katere b'i* rrd^ ':^,"na.'cena živril je poskoč;T* i"* tret;>o CiirfJi. 12. decerr'^ra Včerai ob 3. popoldne ie dobila švicarska brzo-iavra r^rentiira brzojavko iz Aten. da je kralj Kcstnntin nra^no odrc^fi splo^no mobilizacijo svoje armnde in mornarice. Vodika strahovlada. Kopenhagen. 12. decembra. »Pailv Mat|« poroča, da je v Atenah kakor tuđi v Tcsaliji prava vojaška strahovlada. Municija se pošilja v velikih množinah \% Aten na sever. V Larisf. Vo4u in Janinf so kralj« zve-ste čete napadle Venizeliste in jih oničil«. Kralj KonstatitlB na KrM\ oć*t*v\}ma* Ženmrm. 12. decembra. »Agence Havas«. V Kanef na Kreti se je vrsi-lo zborovanje, kf }e proglasilo kralja Konstantina za fzdajalca domovine. Spreieta rezolucija pravi, da ga rri smatrati več ta srrškefta kra^;a. Vo-ial^i so od«traTT»li s svoj?h imifnrm kraljeve '^-»ke ter se pridružili revo- j VJda brzoiiTka grtte kraUcTske dTofce. 2eoeva. 12. decembra. »Eco de Parisc poroča iz Soluna, da je vjela križarka »Hydra€ šifrirano brzojavko grške kraljevske dvojice na nem-škega cesarja, ki je bila poslana brez-žičnlm brzojavnim potom. Boji na morju. »DeutschfcftiKl«. Nasproti, vsem drugim poroči-lom poročajo o poškodbi »Deutsjh-land* pred pristaniščem New London, da je viačilna ladia 17. novembra, ko je hotela podmorska ladia odpluti nenadno izpremenila svoj kurs. vsled česar je »DeutSv^hland« kljub takojšnji nasprotni nari zadela ob ladjo, ki se Ie tekom 10 sekund nato potopila. Z njo je poginilo 6 mož posadke. Dne 21. novembra ie hila »Oeutschland« oepo^noma popravljena in je odplula domov. Turska ¥eina. TURSKO URADIO P()R<)ClL(\ \ 11. decembra. Fronta ob T i £ r i s u. Naša letala so uspešno obmetavala sovražni letalski hangar ter prisilila dve letali ki sta se ta čas dvignili, da sta pristali. NTa ostelih frontah nobenega pomembnega do-godka.. Razne w!i*ioi? veii. = Cesar Kare! v Budimpešti. Cesar Karei je dospel včeraj ob 7. zjutraj v Budimpešto kjer ^o ga na Zapadnem kololvoru čakali ravnatelj državnih železnic, župan in vrhovni mestni glavar. Po nagovoru se je cesar odpeljal v avtornobilu v grad. Tam je sprejel ministrskega predsednika grofa Tiszo in člane kabineta, predsednika magnatske z^or-nice barona Josiko. podpredsednika grofa 5zechenyja, podpredsednika poslanske zbornice dc Szasza in Si-montsitsa in druge. Opoldne je cesar sprejel odposlanstvo mesta pod vodstvom župana dr. Barczvja fer razne vojaške dostojanstvenike. Obiskal je tuđi priletnega tastavonošo Julija Srechenyja in knezoškofa orimasa dr. Csernocha. — Ob 4. popoldne se je cesar zopet odneljal na Dunaj. = Cesar Viljera v Mcwiako vem. Cesar Viljem se ie mudil v^čer^ij 12. decembra popoldne v Monakovem, kjer je obiskal kralja Ludvika. = Umor grofa Stiir*kha. Višje sodisče na Punaju je ugodilo ugovoru nroti obtožnic? v toliko, da je odredilo, naj izreče fakulteta svoje mnenje o duševnem stanju morilca dr. Adlerja. Z ozirom na to je bi*a obra\*nava prelozena na poznejši čas. = ĆrnogorsVji dufiov§Č?na. Na predio^ preneralne^a eruvernerja za Crno croro m <; nrivoljen^em vn'šjesa armadnesra povel'stva ie interniranim črnoprnr^kim duhovnikom ćer**-Hen pnvratrk v domovino. Zgodilo se je to v prirnafe posebnih zasluf, ki s' jih je pridonHa doma ostala du-hovščrna za lojr»Ho zndržanje črno-srorskejrn preb'valstva- Ppto vnino posoiilo. Podpisovanje na peto vojno posoiilo ie posti'o z'asti v zadniih dneh iako živahno. Ćelo pri najnspršnej-Šem dosedanjih voinih rosojil, rtam-rel pri tretjem, »m bilo podpisovanje tako živahno. Ob'aviiene nste pod-pi^nikov^ ka?eh>, di 1nii zavratni roiminsKi sovražnik taka izredno hitro ita *ijain-.> orcr.mgan in da je bilo stolno romunska inesto zavzeto, je vzhndslo veselje in na-vdusenje v vseh ^lojth rTcb!^a!stva ćele avstro - ogr^ke monarhije in je dobHo Izraza v mnogobrojnom in jako irdatnem podpisovanju na peto vojno posojMo. Mnogo seveda poma-o:a tuđi to. da so naj^irši krogi, da ćelo učinci ljudskih sol podučeni, o tem. kake važnosti ?e vojno posojilo za zmagovito nadaljevanje vojne in kako izdatno obrestovanje si ^aaroto-vi vsakdo. kdor podpiše peto vojno posojilo. Od kraja v kraj, od vaši do vaši. da, od hiše do rrše grc spozna-nje. da svojega denarja ni mogoče bolje rafožiti. kakor v vrednostnih panirjih peteifa vojnega posojila in rato ni že rdai nobenega dvoma, da doseže naša država najsijajnejšo fl-nančno zrnasto, če stnri vsak. kdor more, svojo patrijottčno dolžnost. Zato pa kličemo vsem rojakom: Pod-pisuite peto vojno posojilo. S tem pri-dobfte sebi znatno ohrestovanje in nomorete ljubljeni domovini, da bodo n*ene f»r^nrie srrčno in zrr »sro-vito dc.Vr*"*-1* sedanjo vojno in nam voievalc^mir. Meiiie«ito i M bulskii Imlnl Podpisani odbor je lansko leto razdelil med 2119 prijavljenih vdov in sirot v vojski padlih ali vsled vojne umrlih kranjskih junakov kot božično dari!o 31.740 kron. Podobno akcijo namerava odbor za vojne vdove in sirote izpeljati tuđi letos. Število vdov in sirot se je medtem žalibog Še iz-datno pomnožilo. Sila je veliko hujSft« Neznosno dra^injo občutijo v prvi rr-sti družine, ki so izgubile svojo glavno oporo. Preskrbimo tuđi leto« za sveti božični čas tem najbolj pomilovanja vrednim žarek tolažbe in veselja ! OlajŠajmo jim po možnosti njihovo gorje! Ker je letos pomanjkanje obuval zelo ob'utno in je po deželi zlasti sirot in vdov še mnogo, ki ni-, maio za zimo neobhodno potrebnega obuvala, je sklenil odbor lstos po možnosti, v kolikor se bo to z ozirom na izredne razmere moorlo izvršiti — preskrbeti za božic vdovam in sirotam potrebno obatev, sicer pa kako druf© primerno božično dirilo. Za to se bo potrebovalo izdatnih denimih sred« stev! Obračamo se do vseh dobrotnih src s prošnjo za denarne prispevke. Sila je velika! Vsak, tuđi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Srčna radost obdarovanih otrok, tolažba premnogih od žalosti potrtih mater in zavest, dt je storil nekaj dobrega in plemenitega, bo obilno plačilo vsaktmu darovalcu. Darove sprejema deželna blagajnica (deželni dvorec). Kot lani se bodo tuđi letos objavili darovi po vseh ljubljanskih dnev* nikih. Nabiranje darov v ta namen Je dovolilo predsedstvo c. kr. deželrie vlade v Ljubljani z odlokom z dne 10. decembra 1916, št. 7745/Mob. z omeiitvijo, da nabiranje v nabiralnike ni dovoljeno in da je dovoljenje ve-Ijavno za kronovino Kranjsko do 31. decembra 1916. Odbor za vojne sirote v Ljubljanu D-. Ivan Snsteriift deželni glavar vojvodine KranjsKc kot predsednik. Dr. Ivan Tavftar Župan ljubljanski Dr. ^erdlBUid Ejot deželni poslanec Dr. JMlp OraiMi kanonik ljublj. stolne^a kapiielja kot podpredsednfki. Emest baron 8tMab«rger dežeinovladni svetnfk kot zastopnik c kr. dež. predsedslva. Igaaoll Nađrah kakonik ljublj. stolneea kapitelja kot zastopnik knez.-škofij. ordlnanjata. Vodstvo sftMslovalalh totala* goriiktli a6lt»Uli6 v Ljablfaiil je prejelo za porazdeHtev med siromašne begunske gojence in gojenke 500 K /petsto kron) od go«p Antona * t r e k 1 j a, ravnatelja deželne kme* tijske sole v Gorici ter poljedelskega nčitelja na molkem ufiteljllčn gotS-kem, (sedij pri c. kr. prehranitvenem nradu v Knittelfeldn) kot del učne nagrade in enoliko vsoto 500 K od slavne Posredovalnice za goriSke be-pnnce v Ljubljani. Bodi obema dobrotnikoma na velikodninem dariln v imenu bednih obdarovancev izrečena najtoplejša iskrena zahvala 1 Zapoaloratsl totatf goriUHli v6(tal11ii ▼ Tratn. Nameatnik baron Fries-Skene je poveril vodstvo zaposlo* valnih tefajev goriSkih učiteljilč v Trstu profesorju goriške slovenski gimnazije g. dr. Karlu Pirjevcu. O goriškMi o«ratalika» kan* efitata #r. CellaTMIm se je bila raznesla vest, da je padel na kraSkem bojišču. Vest ni resnična. Dr. Goljev-šček se nahaja zdrav na bojiičn. davat nr^hitk ta titeiata^ „Polaar TafWaMan rezervni stotnik Hugo Dudek je bil na bojiičn težko ranjen in se nahaja sedaj v nekem ogrskem kopališču. Iz srfoskega T}etništva v Italifl. Znano je, da se nahaja komenski ro-jak g. podpolkovnik Friderik Kova-čič (»Ivanov«) v srbskem vjetništvu v Italiji. — Svoječasno je bil v Srbiji ranjen v boju proti Srbom in tako je prišel v vjetništvo. — Srbi so ga spravili v Niš in od tam kasneje v Italijo in sicer v Muro Lucano, v provinciji Potenza, na otoku Asinara. — Tam se nahaja več avstrijskih voja-kov in mod njimi tuđi komenski učitelj g. Adam Sardič, ki je iz Prošeka doma. — Gospod podpolkovnik Ko-vačič se je že večkrat oglasi 1 iz vjet-ništva* doplsujoČ g. Antonu Lebanu, šolskemu ravnatelju v pokoju, v Komnu na Krasu. Večina teh poročil je bilo objavljenih v tržaškem listu »Edinost«. — S temi poročili Je prfSel g. podpolkovnik v stik s svofimi prt- stran * •JMJ*ear3W ftAKCft>*t ouc rz. đeccniDra i^io. 2«5 Sfev te staro prijateljstvo. — Te dni Je gr. poe do v->ni!r ki do sc^aj nišo podpisali pasojili s prošnjo, da to nemudoma storc. N-jr-ede na lasfhe koristi mora že v*a-kega k podpisu siliti čut doHnosti. Ce stori vsak vse, kar je v njegovi rno-či. je gotovo, da se homo bhko ubra* nili številnih sovražnikov in :udi dosegli, da bo mir preje sklenien. Pod-pisitc torej trgovci V. voiao posojilo v kar moroče visokih zneskih domovini in sebi v korist. — Dopfrovanje z vojnlml v}et-niki v Rusiji. Oskrbovalni komite Rdcčega križa za vojne vjetnike na-znanja naslednje: Neki častnik iz Perovska* okoliš Syr - Darja- (y osrednji Aziji), je pisal svoji družini, da se v smislu neke nove odredbe be?eda i>Turkestan,c ne srne več rabiti pri naslovih na vojne vjetnike in da se takšne korespondence eventualno uničijo. Uradneja potrefila 0 tem šc ni, vsekakor pa se že sedaj priporoča, da še mesto označbe »generalna gubernija Turkestan« rabite raj« označbi »okrožja« oziroma »provinca* in sicer: zn kraje Kasa-linsk, Perovsk. Turkestan. Aulje -^ Ata, tsborisoe Trojki. Taškent. Pe-tro - Aleksandrovsk . . . označba; okrožie Syr Darja: za kraje \Iek-sandrovski - Fr»rt Krasnovodsk. Ki-sil - Arvat. Čikišljar, Ak - Tepinsk, Seras .... označba: Merv. Tedsen, Seras .... označba • Transkaspiško okrožjs; za kraje Buhara, Kaean, čardčui označba: provinca Buhara; za kraje Hodshend, Ooiodnaja. Step, Dšisak. Kata Kurgan. Samarkand, Ura - Tjuba. Cernaiev označba: Sa-markandsko okrožje; za kraje Ko-kand, Skobelev. \Taman^an. Andišan. Oš označba: Fereansko okrožje: za kraje Kopal. Pišnek, Vjemij označba: Sjemirječensko okrožie. — Glede oznaebe mesta »Turkestan^ se ni nič omenilo: bržkone se nanaša pre-poved samo na »generalno guberni-io Turkestan«. — Odbor društva hisntfi posest-nikov v Ljubljani vabi tem notom svoje člane in vse druge hisne po-sestnike ljubljanske, da kolikor mo-goče izdatno podpisujejo 5. avstrij-sko vojnoposojilo Za nadaljevanje in zmagonosen konec vojske rabi država denar in uspeh sedanjega \roj-nega posojita naj našim mnoffoste-vilnim sovražnikom dokaže, da na* in naših zaverrnkov tuđi ?inancn*!"n ne zamorejo premazati. SovraŽnik naj uvidi, da imamo denarna sredstva za zrnato doma in nam vh ni treba iskati po tujfh državah. kakor rnora to storiti pod težkimi pogoji ćelo bogata Angle^ka. Sveta dotž-nost nas vsakega nosam^znki veže. da pripomore do naju srodne? šega uspeha vo]neya posojila. Kakor so hišni po^c^t^'ki vedno do sedaj zve-sto prenp^ali nj'm naložena razna drža\Tia bremena, tnko tuđi sedaj nihče ne ^n^e zaostati in no svr>i? moči pomasrati, da se podnice naj-visia svota 5. voire^a poso'ila. Porni-s!*mo Tr-srsi Dose?+^:k*. ća h\ država 'ahko pri na* dobila denarna sredstva na dmj način. Vi bi bil ia nas veliko tr^ji in mani ugnHen. Vs: žc'i-mo ekoro kon^c srror^ega nrel'vanja krvi. a to smemo unati s^mo. Če kn-necr»o rmaoramo. Var zon^t ravist c*A notrebnih d<*tiamih sredstev. Ne ?Tnemo ni notehno 1in*»!«wic*a. Id ti^tn rravi: ^Po^ni«;?«? THInnni jc-H^bMe-na bltVa.« Pocroli voHi^ra posoHla so vsak em n rratii. Iti tako tijrodn^. da gotovine in bret strolkov podpisatl precejšnjo svoto posolila. Vsako na-daljno pojasnilo prejmete pri vsakem kreditnem zavodu Ijubljanskem ali pa v društveni pisarni. — Božićnica Deielnesa pomož-nega društva za boim aa pljučih. Kakor v pretcklih letih namerava Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem tuđi letos prirediti gojencem otroškega zave-tišča na Zaloški cebti božićnico. Odbor se radi tega obraća do hlagosrč-nih dobrotnikov s prošnjo, da bi hla-govorili v ta namen prispevati pri,-merna darila, \ se priđe prav, rudi ponošena otroška obleka, perilo, obuvalo, dalje jestvine in igrače. Velece-njeni dobrotniki naj pošljejo darila na otroško zavetišče, Zaloška cesta 19, ali pa naj tjakaj naznanijo svoj naslov, na kar pridc sestra strežnica po darovane stvari — Zi^oli^arife MČiieUskth plač in pokojnin. KorespondenCni ur.id poro-ća, cia so se ucnim močem srednjih i 11 nižjih državnih učnih zavodov en-kratni piačilni izboljški, dovoljeni lani, priznali zopet za eno leto. — Vsakdo |e dolžan čitati časopise. Kafco važno je da Čita vsakdo časopise, je izrcklo c. kr. okrajno glavarstvo v Kraljevem gradu v raz-glasu, ki pravi med drugim: »Ob raznih priiikah so se izgovarjale osebe, ki so prišle zaradi raznih prestopkov v navzkrižje z zakonom, da nišo ve-dcle za to ali ono odredbo, ker ne be-ro niti časopisov niti uradnih raz-glasov, ker za to nimajo niti časa niti priložnosti. Opozarja se, da je v se-danjem času posebno važno in da je v interesu vsakega posameznega, da bere časopise, ki objavljajo stalno zelo važne in pogosto globoko v javno in zasebno življenje segajoče uradne odredbe, ter zasleduje razvoj dogodkov. — Bankovci ia eno krono bodo dani v promet, dne 21. decembra t. 1. Široki bodo 113 milimetrov in visoki 68 milirBetrov. ^ — Simon Gregorčičeva javna knjižnica. Radi inventure in preure-ditve Simon Gre^orčičeve knjižnice se opozarajo vsi oni. ki imajo še iz-posojene knjige, da jib vrnejo tekom osmih dni, ker bi se jih moralo dru-gaće na domu izterjati. — Izpraznievaoie hranilnikov pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kor pri-dejo stari nikljasti dvajsetvrinarski novci z n:*vim letom iz prometa, bodo gotovo vsi lastniki hranilnikov hotdi te odpreti koncem tega tnesfr-ca. Prosim vljudno. da b! ne prihajali še le zadnje dni decembra, ko ima hranimično osobie drugega dela čez glavo, ampak se nai oglase prihodnji teden, t \. pred Bozičem. Prbominja se. da se hranilniki kot običajno po novem letu prvih 10 dni ne bodo od-pirali. — Obrtno gibanje meseca novembra v Ljubljani. Meseca lovem-bra je priglasilo pri mestnem magistratu 12, odglasilo pa 14 strank svoje obrti. Priglasili so: Adolf Kreuzberger. komisijska trgovina v Frančištanski ulici št. 2. Terezija Kranjc. Sv. Petra cesta 28* izdelova-nie stezntkov. iva Breznik. Kongresni trg 15. prodaja zvezkov. Meža Žonta. Sv. Florjana ulica 6. prodaja živil. »adja in slaščic. Jernej Cerne. Dalmatmova ulica 15. gostilničar^ki in krčmarski obrt. Kardl Tauses. Sv. Petra cesta 7, gostilničarski in Krčmarski obrt. Aloizij Šimn >vec. Pred skofijo 3. krojaški obrt. DraJjolin Hr^ar. ?odra ulica 5. trgovini z tn'J-7/kr»^nimi i"n<;kih X%\ rdmetov. Frančiska Povh^, Židovska ui'ea 4. prodjja živil ^laSČiC ter srndn^ice v zaprt'h steK^enicah. V.a-ri*a ^enart. Čest« na iužm felezni-co. trrjr>^ri^9 7 m^$an!m blagom 'Z-imsi v 5 38'5 obrtnega re^a omenje-no bipero — O d g I a s 1" 1 i to: Josip Tvančič. PImska cesta !6. trgovina z rne^^ritni blagom irimš' 5 38/5 obrt-ne«ra r^^a or^^nJeTio blago. Ant^n J»1*n. Poljan«Va ce§tvn. Fran ozir. vHova Ana ^tn'V^H. Dp'mat'nova ulica 15, ro?t7trn<*ar«ki in krčmarski obrt. AWzii Kun«t. ^'dovtk« nHr» 4. *evi«wk» obrt. T?r5itia OolievSček. ^o^na iiitra X rtroHaia de7em?b ori- Sv. Fiorii3"a niira ?. nrodala ^ivfi. Mstiia, O7ir. vr'ova Marija Ja^er. SnNVf d^evnre^. ^anie drobrvce. Ivan* Oorlarc Sv Pftrsi cr*ta 8 tr-«rov?rifl 7 rno^rri bp^d^^at^?. irf'*3^ J7 g^trrva »** ^ab'^VSfti O**^^?*»m. Ka-rfi nr*rmri^ S^ ^;5V« ?HS tT7nVfna 7 v?«nm V rf»n*»*:*» 5tf»V|^ntr»ah Tv?"3 Q*^H V^r'^^'71^a r«»«tj| 6. f***«Vo iil^ra 72 tirovr^a s svHFitn fn r»r^Vai-§■■!■■ M|Mfl| in ^^£^aIm| BcMtfki ter Leopold Bnmčič, Selenburgovt nlica6v ćevljarski obrt Umri* ]• v St. Juriju pod Kumom gospa Tanl Pečnik, rojena Sto-par, nadučiteljeva soproga v cveto-či dobi 22 let. RaJnko so prepeljali v Šmartno pri Litiji. kjer je bil danes pogreb. Naše srčno sožalje! \z Mirne na Doletijskem. Od nas je v javnosti pač malokJal kaj slišati. Pravde so se jenjale, ker je sedanji župnik jako mirna In odlična oseba. Imamo prav mnogo pribežnikov, ve-čina iz Dornberga pri Gorici. Reve-ži so. Tu je tuđi nad 500 ruskih vjet-nikov, 120 rarov trenskih konj in nad 200 vojakov. Sekajo lesovje v graščinskem gozdti. Po prijazni va-sici je tedaj vse živo, hlevi polni živine. Seveda tuđi n^znosna dragi-nja. Trgo\'cem že pojsma besednjak 0 vzrokfh za navijanje cen. Kmalu že ne zadostuje kupnina onesa teli-čka za par «r!nrčkovih čeveljčkov. Kart ti sladkor dovolj. ali sladkorja nič. ne kave. ne cikorije, ne olja, še prav posebno pa n;2 petroleja, ali saj nihče ga ne prrda samo za denar, marveč poleg še jačlov. pšenice, špeha Ifd. Oovari se. da so našli v zidanici nekega trcovca skritega mnogo sbdkorja in petroleja. Petro-lej je prenesel v steljo in ker ga kljun temu ni hotel prodati, đa so mu ga vaški fantje dvakrat zAralili na cesto in spnstMi so mu ta končno — v potok. Zek> redka prikazen. Požar. Pose^tniku Matiji Oešlju v Dobliču Dri Crnomliu je zgorelo noslopje. seno in slama; škode je 8000 kron. ^oštaniski okrai. Kakor smo iz-vedeli iz gotovega vira\ se baje namerava v našem okrajn zasssti neko mesto definitivpega učitelja definitivno s suplentinio, ki ga nađomešča za časa votrie. Zgodilo bi se naj to kar brez vsaketa razrjisa — torej po-nolnoma neoostainim potom. — No, dočitne oseba, ki se tako tradijo to doseći, so žal, oač prav slabo infor-miraTie o šolskih postavah. Sicer na tej soli itak ni r>obeno mesto prazno; vse učiteljske moči. razun naručitelja, so definitivno nastavljene. Ce bi se res na ta neroctaven način za-seđlft najboliša mesta. kaj bode pa portem 2 naširtri nčitelji-vojaki, ko se vmefn!? Oni bi brli ttkn na vsak način prikrajšuLni in na nje bi se moralo ven^r v prvi vrsti ozirati. Njim gredo naibolisa mesta! »Marj* svatovska obleka. Stran 5 3.) pri Drobtini na Olincah, 18. hi 2t. decembra; 4) pri Aubelju na Glin-cah, 21. io 22. decembra; 5.) pri Žvaglu na Uimcah, 23. decembra. Stranke se vnovič opozarjajo. da je prinesti seboj potrdila prodaja-len kruha* na katera dobivalo sedaj kruh. Stranke lahko princse}o s seboj tndi vrećice. + Gostifničarjem, kavarnarjem i- dr. v znanje. C. kr. đežolna vlada za Kranjsko prepovedala je z razpi-sora z dne 7. decembra 1916 Stev. 55.132, na podstavi § 7. m!n. narodbe z dne 11. septembra 1916 št. 300 drž, Mk.t vsem kavarnarjem in sploh go-stilniskim iri krčmarskim obratom v območiu deždnega stolneca mesta Ljubljane — izvzrnnH edinole izkuhc — daianje mleka (naravnoga, kondenziranoga ali suhega) gostom ter rporabo mjeka za izdeJavo pijač in dajanje takih pijač gostom v času cd 12. ure ponoći do 5. ure zjntraj, nr.da-iie od 10. ure dopoldne do 8. ure zve-der in od 10. ure zvečr do 12. ure ponoći. Daianje mleka gostom, vpo-riba mteka za isdeUvar.je piiac in dajanje takih pifač sfstom doroUeno Je torti le v čaiti od 5. ure zjutraj do 10. ure dopoiđne fn od ?. do 10. ure zrtčer. Ta odredba je stopila z 11. dectcnbrom 1916 v veljavo in sicer zajedno z đoločilom 5 2. min. naredbe z dne 24. novembra 1916 št. 394 drž. zak.. rlasom katere je gostilni-skim in krčmarskim obratom dovođeno prodajati kuhano kavo, bodisi 8amn a]\ rnš*im>, v lokalu in čez ulico Je v rstem času. t. j.*od 5. ure ajmraj do 10. ure dopoldne in od 8. do 10. ure zvečer, na kar se posebno opozarja. Prestopki se bodo strogo kaznovali. -r Navalilo rndke trgovcem. Trgovcem se bode nakanila moka v soboto dne 16. decembra ob 9. uri zjutraj v mestni posvetovalnici. Za-fcdno se naprošajo, da t a k o j nazrim i jo ravnotam, koliko je preostalo moko \e zadnje prodaje. — Prodaja moke strankam se objavi pravo-časno. -f- Nakaznlce za mieko. Praskr-bovalnica za mleko je skušala v na-gllci odpomoči pomanikanja mlcka vsaf v rodbinari, kjer imajo dojenčke ali težko boine. Zadnje dni pa je dovoz mleka tako pade!, da niti že izdana nakazila niao v©č z mlekom krita. Vsled tepa je m©stna preskrbo-vainica z današnjim dnem popol-a o m a ostavila i z d a i a n Te nakaznic za mleko, ker ljuti «n s samim papiriem ni nicesar pomagano. Ko dobi »Pre«4vrbovalnica za mleko« od c. kr. deželne vlade re-kvizično pravico za mleko in ko se ji posreći dobiti na ta način pridobljeno mleko v Ljubljano, se bodo nakazni ce zopet oddajale. Tuđi onih 500 strank, ki so se za mleko priglastte zadnje dni, mora potrpetL da dobi nakaznice sele pozneje. Žalostno je, da v Ljubljani ni mogoče pomoći niti ljudem, ki brez mleka živeti ne mo rejo, dočim se vozi irhno nas vsak dan na stotine Iltruv mleka v reske in trta lire — kavsrne. + Žlvila na Dtinaia. Kdor bi socH po (tanajskih Istih, bi utegnil veneti, da }e na Dunaju Jako trda za Živtta. Iz zasebnega poročiTa na Du-naju ži većega rojaka pa posnernamo, da nikakor ni več tako nuđo, kaKor je bilo še pred nekaj časom in se da laglje izhajati kakor marsikje drugje. Književnost. — Zffodovina in fceotrafija Av-stro • Ografce. Spisala c. kr. prote-»rja Fr. Komatar fn dr. V. Sarabon. Ljubljana 1916. Cena 3 K 50 vln. Do-sedaj še nismo imeli v1 slovenskem jeziku znanttvene zgxxlovine in ge-otrmfije nale monarhije. Zato odpo-ruore ta knjiga bittvenemu nedo-.^tancu. Prav bo pri?Ua vsak-mu, lahko jo pe rabimo rudi v soli. Prof. Koma tar obdela zerodovino precej dm-gače, kakor je sicer navada; pred-vsem st oeira na kulturni razvoj, taka knjifi ima potem tuđi vso drugo trajno vrednoct, kakor pa podobni proizvodi. To nas veseli; pa_tudi ntka druffa stran: vendar enkrat so fta\no stvari o naši preteklosti pregledno obdeiane. Kdor ne bo Imol ^*sa pročitati Qrudnmro xxodovino in s« bo hotel hitro informirati o na$ prettklosti, bo dobi! vse notrebno v Komartrjeri zeodovftii. Prof. Sara-bon je prevxel nalo^o. ostvariti nam na podlagl raznih geoerafi^nih fak-torjev zjfcricsijivo sliko današnje monarhije. Njegovo delo obsega geolo-gični prefled, klimadčne razmere^ človcka, goepodarski razvoj itd. In sicer tako, da vidimo povsod gene-tični razvoj. Ker so tla taka, pod-nebje tako itd*, mori biti tuđi gospodarska slika taka. Vcdno najprvo trdna podlaga, na tej gre zgradba nmprej do zvrletka, eno sledi iz dru-gtfa. Glavni poudarck ie gospodarsko življenje. Pridejanfh ie đosti ta-^et, ki nas o raznih panogah 1>o4j po-4robgo inioriiva^ (ftoi m v&gi nizka. Knjiga se dobi po vseh knji-garnah. suzne stran * Nesreća na Dunaju. Na DunaJ-sk! cestni zeleznici sta trčila dva vlaka; 27 oseb je bilo poškodovanih. * Angleško plemstvo. Glasom uradnega izkaza je v sedanji vojni padlo že 12.694 članov angleskega visokega plemstva. * Na smrt obsojen je bil v Bol* canu ekspeciijent Oton Reivvel, ker je poskusil umoriti svojo ljubico in je potem svojega sedemletnega sina ustrelil. * Avstrijski poslanec v vojnem vjetništvu. Avstrijski državni posla-nec Jan Zamorski, član poijskega kluba, se je bojeval na ruski in na italijanski fronti in prišcl na tej v ita-lijansko vojno vjetništvo. * Krona ie izginila. Poljska kraljevska krona iz I. 1024. dhlje kraljevski meč in kraljevska sulica so iz^inili 1. 1792. pri oble^anju Krakova, Kje so skriti^ vedo samo trije Poljaki, ki bodo to povcdali žele tedai. kadar se zsodi kronanjc v neodvisni poljski kraljevini. * Zbirka za ^Poljake. Poljski po-možni odbor v 5vici, čigar načelnik je bil ficnrik STenkie\vicz. je razgla-sil, da je papež na njegovo prošnjo pozval katoličke škole, naj nabirajo milodare za Poljake, prizadetc ro vojni, na kateri poziv se je nabralo 3,791.293 frankov. * O^cta uHL V vas! Lohn na Ti-rolskem so našli zidarskega poiirja Josipa Fasserja mrtvega na klopi kraj peči njegovega stanovania. Ubit je b\] s sekiro in doenalo se je. da ga ie ubil njeaov l?.stni umobolni sin. Ko je bil oće mrtev, »a je sin pnložil na klop kraj peči in potem noč in dan kuril. Ko so ga sosedje vTra^ali, čemu rabi toliko lesa. je odgovoril: Očeta zebe in moram skrbeti, da mu postane tonlo * Roparski morflec v ženski oNek?. V o^J^n? Sar Keresstur je b:la zavratno umoriena 521?tna prem^ž-na zasebnica Rf'fifina Kleincva. Pfi niej je služila deklica. ki je spala v isti sobi. kak^r gr>sDod;nja in je bila priča, ko se je zgodil umor, a se iz strahu ni zcanfla. ?ele ko je za žensko oblečeni morflej odnese] svoj n'en, ie skrila skoz r-kno ?n Doklica-!a Tfuđi. Sodna korr'siia je dognala, da je bila oropana žena zadavljena z rokami. Mnrilca še n?so izsledili. niti nišo magH doenati, koliko denarja je poronal. * Zlato na Nemskem. Držs\T5a banka na Nemškem se trudi na vse načine, da bi zbraia kar mo^enče naj-vec zlate^a denarja in sploh zlata. Dosegla je že znatne uspehe. a ved-no ržtakne Še kaj novega. da bi iz zasebne pose^ti izvabila še one cekine, ki jih ljudje se morda imn'O. V Monaknvem so zdai po eledališčih. zabaviščih in kinematoprrafih uvedli nekaj posebneca: kdor pri blasrajnah teh zavodov menja ilat denar, dobi prosto vstopnico. Ta uredba se ie obnef»la. Zamenjanih je bilo v malo jineJi za kakih 10.000 mark zlate^a danarja. * Tihota v Bruslju. Belgijsko glavno mesta Bruselj je bilo pred vojno eno najživahnejših in na;vese-lejših svetovnih mest. Se daj je nem-ška uprava izdala ukaz. o kat^rem poroča>o nemški listi: V Bruslju mo-rajo biti ob 8. zvečer zaprte vse trgovine, vse gledališča. vse jrostilnc in vse kavarne; ob pol 9. ne srne biti noben Belsrijc več na cesti, če nima po^ebnega dovoljenja. Na unci so skoro samo še nem.vke patrulje. hru-selj je zvečer tak. kakor da ie izumrl. Povod tej odredbi je demonstracija, k^ so jo Belgije! priredili na dan godu bcl^nskega kraha dne 15. novembra. * Okradene žrtve. Pri železniški nesroči v Herczeghalomu je, kakor se je zdnj dognalo. biTo ubitih vsega skupaj 69 oseb. Orožništvo je dognalo, da je bilo mnogo teh žrtev, ko so še ležale pod razvalinami vlaka ali na relsih — okradenih. Vojaku Oav-ra Chikosu so ukradli 600 K vredno zlato uro, drugim je bil ukraden denar. Ćelo ranjena* so bili okradeni. Mrtvim in ranjencem so bile ukradene ćelo zlate m srebrne hrabrostne svitinje. Dođi pri ti priliki omenjeno, da imenujeio različni listi ogrskega trgovinskega ministra Harkanyija moralićnega krivca strašne ne^eče v Herczeghalomn. Zaprtega stroje-vodjo so izpustiii. * Ncnavaden admiral. Dama, ki se je mudila meseca novembra 1914. v Valparaisu v iužni Ameriki, je glasom londonskega lista »Nation« pisala domu na Angleško: Adrflfral pl. Spree je po zmagi nad arfg. brodov-Jem prišel v Volparaiso. V tem delu Chilenske republike so dominirali Nemci in so admirala navdušeno po-zrdavljali. Potresali so na ulicah cvetlice pred njim. Admiral pa je re-kel: »To ni prav. Cvetlice potresajo na grob^ — ali »Hranite cvetlice na moj grob,* Priredili so admiralu tuđi slavnosten obed in nckdo je napil unićenju an^le^ke mornarice. Nem-šk: admiral pa na to napitnieo ni hotel trčiti v Čašo. Ta nenavadni admiral, ki ni hotel piti na smrtno sovra-štvo, je v pomorski bitki storil juna-sko sir rt. * Spanje vojakov vsled utrujeno- stf. Čudne pojave utrujenosti, ki po-gostoma nastane vsled telesne in duševne prenapetosti, je opazoval ame-riški zdravnik Ciille na franeoski fronti. Pri napornih marših umika-nja pred Nemci. ko je nemško po-veljništvo odredilo navadno kora-karje, so franeoski vojaki čutili veliko boli potrebo bedeti. Utrujeni vojaki so resili ta problem na svoj pose-ben način. Spali so narnreč za časa marša. Utrujenost je provzročila po-časneje tempo, ki se je moglo pridr-znti tuđi med spanjem. Pri kratkih odmorih so še trdneje zaspali. Spali so, ko sa tavali po vodi in blatu, ko so bili gladni; spali so tuđi takrat, ko so Mli ranjeni. V spanju so hodili sko-zi vaši. in ako je kćo smrčal, so ga prebudili njegovi tovariši. Nekaten so v spaniu padli v vodo nekateri v globoke jame; taki so bili zasužnjen^ Torničarji. ki so spali na svojih konji h, so v spanju skoro vsi izgubili svoie kape. Neki zdravnik ameriske ambulance je videl v lazaretu na list^e oči, kako trclno more biti tako vojasko spanje. Vladala je mrtvaška tišina, ko je stopil v lazaret. Povsod so b;\\ položeni težko ranjeni na tla. s s^ama pokrita; toda nikjer se ni čul kak fiflas ieČanja ali vzd;hovania, ker ?o vsf ležali v najtrdnerem sranju. Ti ra^ienci sanjanio skoraj vedno. Ba-šefo pT.'ške. č^ijcio eksplozije granat in drviio v bof na b^jonete. * Su^kl kanal in prezideiii fran-coske republike Poincare. Pred kratkim je izšla v nemškem jeziku brošura, ki jo je splsal neki Emerik pl. Bover in v kateri pripoveduje, da je Poincare z veliko sleoarijo postal prezident franeoske republike. Stvar najbrž ni resnična, a ker je vanjo zapletena rodbina, ki je nekoč živela v Ljubljani, naj jo vendar ome-nimo. Alojzi] vitez Negrelli je bil mož, ki je marljivo delal vsakovrstne projekte. Njegova družina je živela dolgo časa v Ljubljani in se je starej-ši Ljubijančanje gotovo še spominja-jo Ne^relK je rzdelal nacrt za zgrad-bo Sueskega kanala in je trdil, da je zgraditelj tega kanala franeoski inže-nir Lessesps, porabil njegov nacrt. Lesseps se je«iz te trditve samo nor-ca delaJ in do njegove smrti se tuđi ni za stvar nihče več zmenil. Po Les-sepsovi smrti pa je Ne^rellijeva hči tožila T c^sepsove dediče za odskod-nino. Pečena brošura pravi, da je Negrellijeva hči leta 1905. v Parizu nnjela za svojo pravdo advokata in nncinnca Poincareia. a vide'a istal r^'n^nčrii minister, m?n'#strski predsednik in prezident republike. Na poroč'iu rečene brošure bo naibrž samo ta res, da ie Poincarć popustH 7astr»nstvo NegreMijeve hčere. ker je spoznal, da sloni vse skupaj na sle-nariji. Da^oi Hst rbs?«^ 8 strm?. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tfsk »Narodne ttekarm**. Darila. iaapei Joalp Uter, trgovce Tn posest-nik v Ljubljani je darova! kakor običajno vo-jaške nastanjevalne pristojbinc za prostore katere ima vojaška uprava v najemu v njegovi hiSi št. 31, za mesec november 1916. Te pri-stojbine znašajo- 123 K. Ta znesek se je po želji g. Z'darja razdeltl v štirih jednakih deiih sledeČe: Zakladu za vdove in sirote padiih Ljubiian5anov, mestnemu ubožnemu zakladu za aprovizacijo meitnih reveŽev-Ljubljančanov, vojnooskrbmalremu uradu in Rdečemu križu. Bdećl krll. Pri dobavi prašićev na zcL hribu v Ljubljani dne 4. t. m. je rabral go«p. Andrej Marčan. mesar v Ljubljrni znesek 14 K za Rdeči križ. Nadalje je nabral omenjeni gos-pod ob priiiki njegovega godovsnja pri omtzju 36 K, ter še sam 4 K. Ves znesek 54 K je je izročil gospod Marčsn deželnemu in gospej-nemu društvu Rdečcga križa v Ljubljani, katero se vsem darovaleem najtoplej5e zahvaljuje. •la«bena Matica. V počaičenie spcm> nfl in ramesto venca n.i krsto dvornega svet-nika Frnna Hubnda, predsednika Glasbene Matice, so Glasbcni Mfltid darovali: gospa Lija ni Gorupova v Ljubljani, 40 K; gosp. Fran Dolenec, posestnik in lesotržec v Stari Loki, 100 K; gospa Marica Mohorčič, soproda inže-nirja v Gradcu, 10 K in gosp. Vekoslav Ravni kar, c. kr. nadpo*tar v Ljubljani, 20 K. Srćno hvalo izreka plemenitim darovaleem odbor Glasb-»ne Matice. ¥ po^neman^e. V spomin pokojnega g. Jožefa Mahnič in Grahovcga brda pri Se-žani je nsb;a' v korist g »rijkim beguncem g. župan Franc Štr.!fa v Sežani med družbo županov, pod'-upanov in drugih 60 K in posla! Posredovalnici za goriške beg-.mce v Ljubljani. Blagim darovaicem klićemo : Bog plati! Sđe6! krit C. kr. 6'l3 saperska sto'nija vojna poita 103 je darovala Rdečemu kfžu za Kranisko znesek 120 K kot napitninsko izkupilo. Treii Botlč na to lićn V prid božični akci;i za kran-ske vojake na bojišča so c. kr. de.*elnemu predsedništvu nadalje vpos-lali sledeČe darove: Vodstvo ljudske Sole v Srednji vaši v Bohinju 29 K 16 h, baron-ca Lichtcrherg 1C0 K, Nikolaus vitez pl. Gut-mannstb«! f>00 K, župni urad v Za:em!ogu pri Železnikih 100 K. c. kr. poitni kontrolor Spaz-zap«n 10 K, županstvo Velike Poljane 45 K 20v., Filharmonićno društvo dohodek zadnjega koncerta 138 K 10 h, župni urad Ccrklje pri Kranju 102 K, župnik :n uCenci v Stari Ose-lici 15 K, župni urad Štanga pr; Lit ji 10 K, Trgovska in o^Ttna zbornica v Ljubljani 500 K župni urad Lučine pri Škoiji Loki 20 K 10 h„ Franc Knaflič, Šmartno pri Litiji 50 K. * * Upravništvu naših listov so poslali: Za Cirll-M*todovo družbo: Mihael Dobovišck, z bojišča, 12 K; Viktor Žužek na Nj Vel. ladji .St. Georg*, iz Pulja, 89 kTon, zložili slovenski fantje na te i ladji v družbi Hrvatov, Čehov in enega Ukra inča ob priliki desetletnice prerane smrti naJega goriškega .Slavčka" S. Gregorčiča (podroben izkaz smo izročili Cir ! -Metodovi družbi, in T. S., tu — podatjeno mu 1 K. — Skupaj 102 K. Za Bdeftl krti i Linča Kosova iz Radeč pri Zidanem mostu 6 K, nabrali .Radeški Mi-klavži* na Miklavževem večeru. Za goričke begunce. Marija NVerli, tr- govka iz Cerknicc pri Rakekut 20 K, kot božično darilc. 2.1 1AV9& ia v voiai oslepele voia- fcet Nada Cern-, iz Mirna, 5 K, v počašCenje spomina umrle^a krstnega botrčka Antona Del-lesa; Mih. Knaflič", tu, 55 K, v imenu Bojčka, in dr. M. Slavik in soproga z Bizeljskega 20 K 10 vin., mesto venca na krsto pokojnega sr> rodnika Dracotina Reicha, tovarnarja v Zagrebu. Skupaj 80 K 10 vin. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 6. decembra: Ivan Frohlieh, črnovojniški pešec, v rezervni voja-ški bolnici na obrani soli. Dne 7. decembra: Amalija Pavlin, zasebnica. 49 let, Miklošičeva cesta 28. — Uršula 2itnik, kajžarieva hči, hiralka, 27 let, Radeckega cesta štev 9. Dne S. decembra- Josip Činkole, sirota, 5 let, Streliška ulica 15. — Fran Dcmetruk, pešec, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 9. decembra: Marija Ćernil-ka, Rostja, 86 let, Gradišće 11. — Fran Slabina, sin tobačnega delavca, 4 tedne, Konjušna ulica 4. — Marija Režek, vdova železniškega čuvaja, 74 let. Cesta na južno železnico 32. — Engelhert Leban. domobranski pešec, y rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 11. decembra: Anton Nade-niczek* deželni inženir v p., SS let, Dalmatinova ulica 10. V deželni bolnišnici. Dne 5. decembra: Marija Vrglez, gostačeva žena. 82 let. — Leopold StrukeJj, delavčev sin. 3 dni. — Ivan Zalaznik, kamnoseški pomoćnik, 52 let. Dne 6: decembra: Frančiska Skoda, gospodinja, 55 let — Marjan Stojkovič, sin železniškega služben-ca, 2S mesecev. — Marija Klinar, žena gostilničarja in posestn'ika, 29 let. — Marija NiČman. hči paznika v pretikalnici, 10 let Priporoča se oova tvrdka F, Ču« den Sin9 nasproti glavne pošte, specijalna trgovina ur, zlatnine in sre- brnine. Masirajte hrbet, kadar boli, s Fellerjevim bolečine tolažečim rast* finskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-fluid«. To napravi zadovoljstvo. Ve€ nego stotisoč zahvalnih pišem. Pred-vojne cene 12 steklenic franko 6 K. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Clsa-trg št. 238 (Hrvaško). Naj bi buo vedno pri vsaki hisi. // Zlata svetinja Berolin, Pariz, Rim itd. s ZA/izđc nje *r y/stritarjcTa o!ica7. Eemik dr. in^r. Eirsch, Olomne. Ke- mično-tehnična prciskava je lzprićala, da je n8eyđliaM prav izvrstno uporabna u strm voda, ker so njeni podatki popolnoma ne« škodljivi in se 1 njo lahko razkužuje. !!asM8 iar Tolatom ia Hoičft' W Velika W ' bbera rofavic in rc&novrstnih parfemov o. str: 20 vinanev ve** I Ti najnoveši zabavni in veseli kojigi prmorača najtoplev jftarožna knjigama v Ijubljani. St. 1&S65. 4113 Mcfctna občtaa ima za letos od dm ti razpoložljive obresti Dragotin tagar-JO¥C astanove, ki znafcaio K 500—. Oo teh obreati imajo pravico v prvi vrsti ustaBOTit*Ije*i bližnji sorodniki, ako SO T potrebi, če pa takih Di, tadi potrebna daljna žia^ta. (£« bi pa potrebne flahte sploh ne bilo, imajo prrav^co reveži iz bivših prcdrne*tlj Krafcovo in Trnovo, irvsemii Opekarsko cesto (takoimenovano »Gmajno«), kjcr so novi naseljcnci Profane brec koleka je vUgati do k—Oa tukoicv* lafa pri ▼loinem ZnlmUttt mestnr^a magistrata riu4*)c raorajo fmrti ime prosilca in njegovo stanovanje razločno pisano, one SQTO potrdflo o re«aici|i potrebi. Mostol magistrat ljubljanski, dne 10. decembra 1916. M M pohiitvo tateiala^M immM biava aM ■ iMI—i Ponadbe pod pFtktttff44 na aaravn. »S!ov. Nareda«. 4100 JfmeUovano stanovaije (3—5 sob), kolikor mogoče v sredini mesta, ptitlično ali v I. nadstrooiu, •• IM« sa tek*t. — Ponudbe pod „snimat* 4103* na upravn. »S!ov. Naroda«. 4103 :: oospfl ali losiradlčna :: kot vrare*telj{ra k trom otrokeni. — I dal)io prakao iai&|o ra^tsoat — Nasov puve urrivni5t\o »Slov Naroda«. 4115 i '■* T*€*€% ** J ćH* 1 I*: «31 d^r^ iiar.eoa v tr^ov-n* 7naSaBG{va t> pfja se sprejmd — Veštt žeiecmlse Iračko prsdao^t- — Hr.ira *n s'annvaij-1 v hiši* — A. ani^lL-, LfebHana Za!o4fea ceaia iiov. žl. Hi)4 Iščezit sa botić mlađega, najreč 1 Uto star««ia f okstciieria ^>:~ pa^mr Ponu^bc pod Mb9Ž^č 4©M" 0» uprav. »S'oir. Narodi«. Jmm frdenk Skuiek. Metlika da v nsfaiB sa vaBoi svo'o staro Tic.?no dou?o tđ?ćo rsioalra^o trgejino ; moitne at rok a !n z de£at!ni?ni pri<««C« i ?<«. Vsc ro-.-? i!',(:nfn » • r-isTJrno. 4!'^ I ^*F* AB*f«s već vzgonov ~^M au^-^j-'^v-^^a Sli nri^oseid lesa itrađia dvn d«ikre st!sknfa*ce ze seno I -oruJbe na Joa Os?lln, L«4ki trq, I ŽlcJ«r.?ko. 4Io7 »elFlipi lišf šf, 62 sa gUvscea tr^i v R„%&m mesta 5C rod ugodnimi pofoii proda V hiSi se r^ha^a jo?ti!na in merar ja; rripnvna ie tud^ zm v»tak.) dmfo obrt, ker stoji na naj-lepifm prostoru m*itt. HiŠa ob-fta de«;et rrostn:n;h sob z ?ri»en spidaiočirri criti—-ki.nam- ^rods se tad' velik vrt, ki ?e na-ha-a v b!i2ini h'?r in :e pr«rraven ^a «t«*-hi*č« -- Več »*? i?ve pri Isstniku LlsdeTlku frlitm v Kw4*ifovam____________4C£ Za pr sotTOSt, ko sem bil podpisam Ivan Kramber^ef dne 4. vir.otoka t. • od Njeeovsga veličanstva rokojneija cesatja Frar ca Jr^sipa I. obdarjen z denarno svoto (5(.j0 K) in srebrno žeonn uro, izročeno po gosr°du okrajnem g'avariu iz Ptuja za priznanja in podporo, ker imam * sinov na bojiščih, vsem udele2en'em naiis-bčine Sred-5*e gospodu i c kT. orož 5tražmo»stru Antonu Krep^lju in tovari^rm, nače'nik j polarne brambe Franiu Horvatu tn v»en udeleženim ^Unom, kateri i ^o žrtvovali čas in se udeležili i V Godeninci dne 11. grudna l^lP. Ivan Kramberger, 4!0r> k.ovmt In poaeatmlk. I za boi ne na Tnrcih Je moj najno»«fn sjtis: I Ta kažr poftanek »n zdravijenie ] :ivčnih bolezni PoSljem vsakomur, I na, netvos f neca glavoDo'a, nesranja, želodcn'h I ^:abo5ti in drugih takih pojavov I Dovolite daše Vam po^ie ta tolaJbe [ r^olna knp5;La, in ?. veseljem boste I zr'i v bodočnost. I tiTmv mm-imtu wml+ ti. um. 4». 2 nm umi i u k z*40 si ma najpriprostejŠi načm bres nadaljaih atroškov pripraviš, če kapiš za vite k = izbranega prvovrstnega = islandskega mahu za K 2*40. Za railtčnc solatr (reljnate^ krompirjeve, fižolove mešane itd.) je to olje okusnejte cd dražega jedilnega olja in zato v porabi že skoro ▼ vseh restavracijah in hotelih. Isto ima tuđi blagodejen vpliv na člorelki organisem, ker pospešuje prcba»!ian)<- in se zato uporablja mnogo v rdravilstva Posamczoi zavitek velja po pošti poslao K 2 80, }amčt se samo za re-komand rano po^iljater, ki velja 25 vin. več. VL ŠpeakOf prodaja moke in »Islandskega mahu« v Ljubljani, Kopi-tarjeva ulica, nasoroti »Katot. tiskarne«, za ljubljanske odjemalce odprto vsak delavnik od 8.—11 ure dopoldne. a (Narodni dom) obrestnje od 1. profluca 1917 naprej đo preklica hranilne vloge brez odpovedi po 4% hranilne vloge proti trimesečni odpovedi po Rentni davek placuje zavod iz svojega. Maribor, 9. decembra 1916. RaVfiateljSfaO. Kamoli zaalmlT In nalboBil ilov. Hvstrovaitl'tatalk to a ki priohču:ejo v«ak feđen misa«T«i »animlvlh sltUt bolttč in o drugih važnih aktualnih domačih in tuiih dogod^ih, ter obilo zanimivega čtiv.i: nesmi, povesti, Jako zanlmiv, lep detektivki roman notične č'.inke ;n crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljuflnega znanstva. 118 „TEDEVSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovar. ctlr.flt, ki Je posvečen le zabavi in ponkn. „TEDENSKE SLTKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsan.- ^-'-li'^a, kavama, briv-nica vsako drufitvo Ud. Zahtcvijte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivaj^ ns.a^uikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K V— po! !eta K 6.— in cek> i^o :< 12-—. N'flročniki dob« kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurči^a, Grc^jr^iča in Aškerca ter tuđi 'epe Mnimlve knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! PoŠlj te nam svoj naslov in posijemo Vam 1 Stevilko „TEDENSKE SLIKE" brezptačno in poitnine prosto na o^ud. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE44 Ljubljana, FranćlAkanska nUca 101. Podpisujte peto vojno posolilo! Podpisovaoja predstojećega petega vojnega posojila naj bi se vsakdo adeVžil. ido se oe le izvzell! M eai prien po svojih moicti! Vojno posojilo služi v to, da si naša očetnjava pribori slavno in hitro zmago in da se našim hrabrim branilcem na bojnem polju olajša njihova usoda. K9or oboje želi, ta mara podpisatt vojno posojilo! V vojnem posojilu je denar najmanj ravno tako varno naložen, aosi pa pri tem mr«o(»o veČje obrestt kot katerikoli drugi vrednostni papirji, ali če je v banki ali hranilnici n ložen. Kdor se ne po«luži te priložnosti in po svojih močeh ne podpiše vojne^a posojila. zanemari svoje dolžnosti napram očetnjavi in našim hrabrim bori trlji • ?; na boinem polju, oškodi pa tuđi sebe samega, on je sovražnik svo:" 'i la.-it- nega 'Vnarja. ' 3H-.3 C. kp. arstr. ve!aiki sklad za vteve in sirote i^ na ^vcion pod- pi-anem drielaem »»stopu, cferajnih zastopih, vodjih in zaslopnf'-cth tojnozava-rovalnih oddrlkov radevoljno vsem osebam, ki hočejo pou^>išati peto vojno posojilo, na uslugo ter oskrbi brezplačno za podpisovanje potrebne korake. Naslovi okrajnih zastopov: L) obijan a, ErSho, Posto|naf Kotevjei Nevmneatov Eranl, Crnomeli, Utt|a, Kaamife, Raiovlilea, Logatoo. C. kr.ovstr. voino - pomožni zoblnil za udove m sirote addelek: vojno zavaravanje fislovaln'ca za Kranjsko v Cjubljani; frančevo nabrezj« II 1. | Oficijelno subskripcbsko mtsto: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Hi njatie podruinke v Spfftti, Celovcii, TrrtM, Gorki t. JL v Ljubljani, Sarajevu in Celju Wm~ tprejemajo pristaše na PETO 5'A-no AUSTR. VOJNO POSOJILO L lummaiiM anka ptiiti fv>%4« tHmcM*« Irimi p—»pt * M-M */• u im MHa O. «avfca pr—U I'/**/., Im t. |hI|b ttt2 vraftljlra šHmtm fiMaftrioa * aMt*/. u 100 E som. bi odrtrt futaavi ■■aaviiiati '/*'/• UimUlIiiMP« —== r»tfaia>—ti •• *ru •« at. —w^w« «• i«. <>g-^r» tti«. | 266. StCV. 9 .SLOVENSKI NAROD*, dot .3. dccmfra m%> Stran 7. Pripofočamo našim z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz odlno slovenske s I tovarne v Ljubljani Prodajalka vajcna manufakturne in 5rccerijske stroke ter v šivanju, 146« sluibe najrajSi kje na deseh. 4lu9 Naslov pove upravniStvo »Slov Naroda«. Prazne vreće vseh vrst in v vsaki množini knpnjo vedno ter plačuje rsaidražje - ■.- trgovska tvrdka j—= J. Kiišlan, Kranj9 Gorenjsko. 3729 MA 1ZBIRO pošilja tuđi na dežeio rv as ne 2652 rt S BI 1 I* P|a*će» iop>oef i] I II I I krila, kostume, li | II f § noćne halje, pe-II I li f I rilo. modne ored ULUnL mo?o,*portneklobuke lnstezolke. -viosohdna ivrdka. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Laatna taUa. Fine otroške oblekce i* in krstne oprave, is Pii pomanjkanju mleka! SladDi (a| aa Sladln Je najbolj zdrava io tud i najcenejša JJ hrina za dojenčke. S Sladlnoa se z taiikoto od pomore pomanjkanja mJev^a in sLa^aon** pri njegovi noaratv se nan»r*4 prihraurta dv* tretjiiri miefc* in ana tretfina tlwik*ra — O4 mno^h prronaj tn utno ena ro»pe late pL Trmfokocj, Mhwrimj>y toprogO T Gratfea * L.juhi *vak f Hoćem T: sp>-ročiti, da da'fmo Elcinenan malensti Sladln >sla nega kapavca zapisal sem Gonoktein in uvidel sem, da je iz vrstni antigonorrhoicum, ker ne kvari ćelodca in ne ledvic. Dobi se po vseh večjih le-karnah. Skatljica *K 6*—. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljana- Lekarna Trak6mey. Zagreb: Lekorna „Salvator4*,*. Mtt-m telb^ch, Jelačićev trg. ! Proi2vaja: F^rmak-nloško-kemičnl 1a-I boratori] „: :?A* Pra^a-Vršovicc 552. Dobsvltel! i *»* :< r- miaistrstva ln Voino - idrt: r - ^ga zdrntaiila. ■■■ ■■■^^^ ■■■ ■■■ ^Sm a^S W? 3!g ^^^L aa^a^Br flB9 ^b= ^B^ Cl 5B yt3 £ij ^S A^t 3R &^i mS (S? '^* ^a^avS^ boIJSa moć, vojaščlne prost, ali pa ženska moć. Plača po dogovoru. Hrana in st«iOTan*e v hiiL IVAN PERDAN, trgo¥3Cs L|uM|ataa. Pri nakupu božičnih hi noroletnth durd ptiporoia tvrdk<* O. BERNATOV1Ć, Ljubljana, Mesfrti trg 6-6. svojo dobro sortirano zaloga konfrkcijskegn blaga za dame* deklice* gospode* dečke tn olroke r najnovejsih oblikah po znano najmzjih cenah. Velika i^bera hozuhovine ::: po jako zniiandi cenah 4> Karei cichy + na medicinskih in ortopedičnih klinikah tu-m inozemstva tehmčno in anatom. izrrašan ter diDlomiran aiaser in operater kurjih G&mm r- 26 i etno rrak*o v ?an«torijih, civiinsh in voja5k.h zdravi! š*ih itd. se rnr oroča cz ča^tnikrm in c. občinstvu. HopalUće hotel „pri Slonv '• 4093 ej •• 1 i Cm :: M*jc«nej&« o o ET 2 3 ft dežnike in solnčnike • domaćega »zdelka pnroroća tvornica dežnikov in solnčnikov m Jos. Viđmar Lju^alfana Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4. Damske klolii lsc| — w rmjvečji izber! priporoča — ■ M1NKA H0RVHT, modistka LJUBLJANA. Stari trg štev. 21. Popravila najceneje. 2954 Popravila najcenej«. I cfuan Sričar V -^ Selenburgooa atica šteo, $, 3*~ Zaloga i%gotovljenih oblek za > »« '" ;; gospode in dečke. :: ^^^ ^^^r-^B ^_^ _ ^■^■^^ ^^^b ^^^ __ ^^^» ^^^^^b ^M^BS^^k. a^B^Ba aHa Bal Bal MKKF aaaa 13353 alnOnnNSICA BANKil tSSS I Drniška glavnica: K 8,000.000-—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog'k 1,000.000—. i SPRE^EMA: VU^e na kajlilee in fib obrestajc po čistih 4 %. C^SS*1 MBOaTIBa: Nenice, devize, neđnSstne papirje itđ. Ylog« aa tekotl la ilr« rataa proti najurodnejšerau Pođrmla'e« t . obrestovanju. Dvip se lahko vsak daa brei orim ai aiora- •"o^IT"1 OMUAi Čeke, nakaznlce in akreditive na m ta- in inozemska mesta. torij. Rentni davek plača banka iz svojega. au*kl£i« »AJ1 PBbVUJMB: na blago, ležefe v javnih skladišnih. KUT«« B nalili DuIii, ».lute, vredaostne papine M. m, srei3 f ftodstaBl aoaott mala prl.iičaa biša affiavavaia sa Bfcft*o vpajovHBO v anaata alt aa iniall - Ponudbe na Uprav. »Slov. Naroda pod „nfodal pago|t ittt«. Pirtij« Hču Han Oddajam vsalr din ca 1000 lcj trprž-np^a Maja 9o%roMaako aalaari E 1190 k|9 HonadoUa salami K 1175 za 100 kg iz Prage, proti vpostatvi fneska »li vplačilu proti duplikata, baotoi akreditiv, Isvei pralkih gojttf, M. E0BI. Praga, fti*ko*9 HlaTUik. ol. 10 L Proti prahajem, lnskinam in ispadanju las TaDno-Gfej Mtora katera ohrepAul« la«l*će, odstranjuj« lueke id preproAuJ* lzpad«n>« la«. I atrltlevla«! n«vo«l*ni R I*2B«»« Raipoiilia se z obratno poito n« manj kot oUU*klH blaffaf« |u*a« *«l«malc«v c- kr. tobadme tovara* ta okr. boiS.aka alaaalM v LfmallaaL RADIUMS aa«aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal Zapestna ura z intenzivno svetcčini rad^kla urBi&oai; StevilKe »n kazalci raz^irjajo v temi moćen *vit. Regulirano Anker delo gre točno, 3 Ictna garancija Izdelana v ntkltu, z usnint m 'er^enor, premer 35 mm Priznano praktično za vojike. Ceaa 12 kroo.' PoSilja po povzctjn (vojna poSta dcnar n?.pre) zaloga ur Jakob KSnig, Donii 3 223, LBuengssse 37 h. Zaupno blago! I V pari prano in brezkalno 2 priporot« trgvvfaa s posteljaln porjen ta paii«ai C. J. HAMANN I Ljubljana, Mastni trg atav. 8. I Ustanovljena 1866. I POZOR I Moroolna konknronca priaaša aa trg sa aizko I oeao napol ali aifc očiičeno blaga. Toga perja aa trto I pogoato oateaM moaa ia aoamaam, kl zviftaje tofto tor I kiatreso pflpiioro, ia so rarrlfofo ttttako ia moip. fotonianiiffihtiiro đragsrijo, 1 * Ljubljana, I Selraturgora ulica St 5. I prlporoća veliko salsgo I desinfekcijskih preparatov f^gn I Lysol, Ljrsoforra, Kreolin, For- I malin, Formalinove pastiljc, I karbolovo kislino karbolovo apno I itd. itd. I I Velika zaloga fotogi»alfk!h I jiatr«bšd!a ln aparatov. $ar%un Vis eh letošnje mode. Hogata izbira v različnih kakovostih in barvah. cft. (# 6. Skaberne veletrgovina 5 manufakturnim blagom* I .S OJ 3 J S I o .5 - »6 ^ i Tiat" i (U • s 'i* ^aaaF^a^p^aap ^^ -_u^a^^ g| i i aaaaaaaaaaaj g Baa& j [ w I *^^^aaaaaj*aj| j^ aaaaj x Anton Ba|ec ometni ia trgovski vrtnar BMji ri. f. e *e«ln. li n B*4a "it" 132 cvetlični salon samo pod Jraičo štev. 2. polog Govl|arsk*fla atvata. Velika zalin sitik racei. drinule Jflj'i«. mtn. tnHn Bi Inual« mmfHU tota«. fituriia h Mi [KH st. }\. I Kranjska deželna banka v Ljubljani j i m\m h peto 5 Vio ovstrllsko vojno posolilo **mm-. \ L 40letno 5'I2*W amortizadisko diiavno posojilo a II miiife 92 kron, | II. 51J2°|. državnozakiadne liste i aa Haj p a I a 11 niuK 96 kron. ! I ^ ^____________________________ ^^^ m_______^ |