Politicen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 ¿Id. 40 kr J administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta S gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice
št.:
Oznaulla (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrediiiStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
i&tev. 21T.
V Ljubljani, v petek 23. septembra 1892.
Letni!* XX.
Katoliško-narodna družba orožje v roki liberalne slovenske stranke proti I. slov. katol. shodu.
Gabi se Človeku, ako čita dan za dnevom per-fidno postopanje liberalnega slovenskega časnikarstva. vsiljujočega se za odvetnika katol. narodnemu društvu. Da je prvi slovenski katoliški shod zadel pravo struno, kaže nam od dneva do dneva umetno rastoča časnikarska razburjenost, tu pa neskončno hvalisauje raznih neumorno delavnih in požrtvovalnih gospodov.
Denimo vsako sicer opravičeno neveljo v stran in poglejmo si vso stvar „sine ira et studio", kako se je vršila in zakaj da je moralo priti do tegi. Društva kot takega ni nihče napadal, tega dokazati noben človek ne more. Spoznamo vsi, da je društvo neobhodno potrebno in da je njega ohranitev za nas Slovence velevažna. To dokazuje faktum, da so skoraj povsod, kakor pri družbi sv. Mohorja, duhovniki isti faktor, ki se najbolj žrtvuje za to velevažno
katol. narodno društvo.
i
Načelništvo družbe sv. Cirila in Metoda izdalo je 1891. leta „Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda". Na strani 19. čitamo sledeče: „V vseh naših zavodih se je v smislu društvenih pravil vzgajala naša mladež v katoliškem, avstrijskem in slovenskem duhu. To spričujejo nabožne vaje in narodne slavnosti, ki só v navadi pri naših zavodih." Na str. 28.: „Napredovala bo (družba), če bomo imeli vsi pred očmi vzvišeni smoter : sloveusko šolstvo na podlagi katoliške vere in materinega je zika
S temi besedami izraženo je, da je šola družbe sv. Cirila in Metoda katoliška in narodna, postavljena na edino pravo pedagogično-didaktično podlago materinega jezika.
Vsak trezno misleči človek bi sedaj mislil, da bodo ti gospodje, ki sedé v vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda, ki tako odločno stojé na stališču verske šole, tudi toliko dosledni, da bodo v slučaju,
kadar se ima določevati o javni šoli, v istem smislu postopali, kakor za zasebne šole družbe sv. Cirila in Metoda. Toda tisti, ki bi kaj sličnega pričakovali, se varajo.
Gospodje, ki so v vodstvu družbe katoliško-narodni, sov javnosti liberalno-narodni. Merijo z drugim merilom slovenske zasebne in slovenske javne šole. Dokaz temu je postopanje liberalnih slovenskih poslancev v deželnem zboru kranjskem, ko je šlo za resolucije glede verske šole. Takrat so gospodje ali zapustili dvorano ali pa pretili proti vsaki verski izjavi, in nekatere teh gospodov najdemo tudi v vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. Takrat bi moralo predsedništvo in ž njim ostali odborniki odločno protestirati proti takemu breznačel-nemu postopanju, proti takemu katoliški značaj družbe žalečemu vedenju nekaterih članov odbora. To bi bilo dosledno, to bi bilo edino umestno. Ker je pa slavno vodstvo molčalo, si lahko vsakdo misli: „Quitacet, consentiré videtur,"
Zaradi tega se je "moralo ošibati tako nevredno postopanje nekaterih članov vodstva družbe sv. Cirila in Metoda. Vodstvo naj se predrugači, vsi njegovi člani stojé naj povsod, event. tudi v postavoda-jilnih zborih, odločno in dosledno za katoliško-slo-vensko šolo. Preverjeni naj bodo tisti kričači, bodi si katerega koli stanu, učiteljskega ali uradniškega, ki sedaj narodnost vedno po ustih nosijo, ne gledajo pa nazaj v zgodovino zadnjih SO let, kdo da je bolj proti narodnosti iz zgolj oportunitete roval in kdo da jo je ohranil in proti najhujšim pritiskom varoval in sedaj še varuje, preverjeni naj bodo, da družba sv. Cirila in Metoda z odločnim katoliško-narodnim vodstvom bo tisočkrat bolj prospérala, ko z omahljivim, doma katoliškim, na vnanje pa liberalnim vodstvom, ki ni ne krop ne voda. Kaj bi porekli naši sedaj tako vznemirjeni gospodje, ko bi tako odločno katoliško-narodno vodstvo ne postopalo energično proti nekaterim sočlanom, ki bi o priliki glasovanja za določitev učnega jezika v šoli zapustili deželno,- ali državnozborsko dvorano. Misliti si ne moramo priimkov, s katerimi bi duhovstvo in ž
njim katoličanstvo sploh blagovolili počastiti liberalni slovenski časniki.
Na tem polju jih ne bo nikdar prekosilo katoliško-narodno časnikarstvo. Zaradi tega pa nismo nikakor v zadregi, braneči postopanje prvega slovenskega katoliškega shoda, kateri le zahteva, da naj bo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda povsod ne le samo odločno narodno, nego tudi povsod, izrecno poudarjamo, povsod tudi katoliško.
Ideal vsacega katoliškega Slovenca mora biti versko-narodna šola, in ta ideal izražen je tudi v pravilih družbe sv. Cirila in Metoda. Vodstvo, katero je poklicano, ta versko-narodni ideal gojiti v tej zasebni šoli, katero slovensko - katoliško ljudstvo prostovoljno vzdržuje, je tembolj zavezano, ta ideal vedno imeti pred očmi, kadar se gre za javne slovenske šole. Kajti drugače si moramo nehote misliti, da naj bo vera tu samo sredstvo, in ko se enkrat doseže smoter, vresničujo naj se besede: „DerMohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen."
Toda proti temu boj do zadnjega moža, in nasprotniki naj ne prezirajo naših moči — v škodo naroda. Mi nočemo nobenega uničiti, mi nočemo nobenega gospodarstva, mi zahtevamo le odločno, načelno postopanje vsikdar in povsod, edino le v korist katoliškega slovenskega naroda, kateri je vendar naš, akoravno smo v očeh nasprotnikov — brezdomovinci.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. septembra. Notranje dežele.
Shod čeških poslancev. Moravski poslanci so sklenili, da naj se skliče shod slovanskih poslancev iz vseh dežel češke krone. Poslanci naj se bodo posvetovali, Kako naj vrede politiko. Če bodo zbrani poslanci vseh čeških strank, je pričakovati morda kacega sporazumljenja.
Češka adresa. Nobena čeških strank ni proti adresi, kakor se je pokazalo pri dotičnih posveto-
LISTEK
Prevodi kot izvirniki
Spisal Branimir.
Vsak narod časti one zvezde, ki so prve sijale na slovstvenem nebu. Če tudi te zvezde niso svetle, cenimo jih vendar kot svetle, včasih celo kot svetlejše, kakor so v resnici. Zato tudi vsak njih spisek visoko čislamo in objavljamo. V našem slovstvu pa je neka čudna prikazen.
Marsikaj imamo namreč za pristno blago in je kot tako razkazujemo in proglašamo, kar ni pristno. Nekateri so pač v prejšnji dobi mislili, da je isto, ali kaj svojega, izvirnega spišejo, ali pa da prevod pošljejo med svet. Tudi bralci se niso dosti ozirali na to. Veseli so bili, da sploh kaj slovenskega bero; če je pa vendar kdo nevoljno z glavo stresel, moral se je pomiriti, češ, če boš komu kaj očital, odložil bo per6 in prestopil v sovražni tabor. Pusti torej in miruj! Glive pa so ristle in se množile na rodo-vitnej in vlažnej zemlji, saj solnce ni prihajalo skozi gosto senco, da bi jim veselje kalilo.
Mnogo je torej proiivodov v našem slovstvu, katere so naši - predniki smatrali za pristno blago, pa je bilo vendar preneseno s tujega zelnika. Če tudi ni prelagatelj posnemal izvirnika besedo za besedo, prevzel mu je vendar kosti in kite, kožo pa mu je nadčl morda svojo, ki je pa bila gotovo grša od izvimikove, ker je bil naš jezik tedaj še v povojih. Tudi dandanašnji imamo pisatelje, ki imajo več takih grehov na vesti.
Nekateri so teh mislij, da je dober prevod toliko vreden, kolikor izvirnik. Za bralca to sicer velja, nikakor pa ne za prelagatelja. Uzoren je Funtkov prevod Baumbachovega „Zlatoroga", vendar ima g. Fuutek tu le to zaslugo, da je to pripovedko presadil z nemške livade v slovenski gaj. Naj bo posnetek ali kopija še tako lepa, iste veljave nikdar ne more biti, kakor izvirna slika. Zato ne smemo biti brezskrbni in malomarni, je li kako delo izvirno ali samo prevod, ali pa izvirniku zasukano. Zadnji čas je zgubil velik slovenski pisatelj mnogo veljave, ker se je dokazalo, da se je odeval tudi s tujim perjem.
Svet je mislil, da' so Valentina Orožna pesmi vse ali njih večina izvirne. Polagoma pa je spozna', da so le prosti, prevodi nemških pesmij, kar velja o
mnogih pesmih, kakor: „Kje so moje rožice", „Oj, oblaki . . .", in brž ko ne ima isto usodo njegova najlepša pesem : „Mrzli veter tebe žene . ."
Ni prav, da se prevodi kot pristno blago poda-jejo šolski mladini po berilih. In prav to je povod tem vrsticam. Nimam pri rokah nobenega berila, spominjam se pa, da je bilo po prejšnjih berilih mnogo pesmic, ki so bile na Nemškem doma. V „Cvetniku" je bila „Hvala dreves" označena kot Olibanova in vendar je le prevod nemške pesmi štajerskega nemškega pesnika Fellingerja, zamrlega v Postojini 27. nov. 1816.
Tudi družba sv. Mohorja je izdala tu in Um kak prevod za izvirno blago. Graje ni vredna slavna družba, pač pa pisatelji. Tako n. pr. An&rejčkov Jože ni spisal povesti: „Žalost in veselje", ampak jo je le prevel. V zadnjih khjigah drtlžbe sv. Mohorja je tudi nekdo samo prevel spis in ga kot svojega poslal, drugi je spis posnel po tujem izvirnika. In kako ropotanje, ko mu je kritik bčitfcl, da ni po vsem izviren. CeI3 pretil je, da bo kritika tožil, akl> ne prekliče sodbe. Preklical ni, pftč pa dokazal, da povest ni popolnoma izvirno delo.
V „Cvetdiku smo tudi brali bajko: „Kralj in možaka poštenjaka". Podajala se nam je kot izviren
vanjib, ali vendar ni dosti upanja, da bi se doseglo kako sporazumljenje. Veleposestniki in pa Staročehi so se v tej stvari postavili na pravo stališče, da je poprej treba izvršiti narodno jeduakopravnost in s šolami za narodne manišine zagotoviti poslednjim obstanek. Ko bode narodna jednakopravnost izvršena, dali se bodo tudi Nemci polagoma pridobiti za češko državno pravo. Sploh se pa morajo Cehi najpoprej sporazumeti, kako si mislijo obnovljenje češkega državnega prava. Dokler se v tem oziru ne sporazumejo, je vsaka adresa v tej stvari prezgodnja. Ker ima v tem oziru važno besedo vladar, je tudi ž njim poprej se v tej stvari dogovoriti. Še-le potem kaže stvar v deželnem zboru spraviti na dnevni red. Mladočehi seveda s tem neso bili zadovoljni.
Deželni zbori. Skoro vsi deželni zbori dovolili so večje ali manjše svote za razkuževalna sredstva proti koleri. Največ, 50.000 gld. je dovolil gališki deželni zbor. To je pa tudi bilo potrebno. Kolera je že v deželi, občine so pa jako uboge in zatorej ne morejo same preskrbeti tacih sredstev. — Tirolski deželni zbor je sedaj počival, ker so čakali, da se izvrše dopolnilne volitve v italijanskih okrajih in pridejo italijanski zastopniki v zbor. Volitve so se izvršile, ali italijanskih zastopnikov pa v zbor vendar ne bode, ker so voljeni samo kandidatje, ki so za pasivno politiko. Ker bo zbor imel le še kake tri seje, mandati italijanskih poslancev v tem zasedanju ne zgube veljave in torej ne bode tako hitro nov h volitev.
Bosna. Maša Vrbica se je že dobro privadil v Bosni. Nedavno je bil v Serajevera, kjer ga je vsprejel minister Kailay, ki je ravno potoval po Bosni. Občeval je pa tudi z mnogimi odličnimi meščani, največ mobamedanci. On se je izrazil, da mu v Bosni veliko bolje ugaja, nego doma v Crnigori.
Vitanje države.
Nemčija. V januvarju predloži se državnemu zboru vojaška predloga. Poprej se bode pa pruskemu deželnemu zboru dalo dovolj časa, da reši davčne predloge. Z novimi davčnimi predlogami se bodo uekol;ko razbremenili manjši davkoplačevalci in pa občinam se bodo povišali dohodki. — Mej socijal-nimi demokrati ni jedinosti. Berolinski vodje bi radi zapovedovali vsem, ali drugod se mnogi upirajo tej diktaturi. Semtertje pa tudi vlada na umeten način seje razpore mej socijaliste. Dosedaj je posebno na Bavarskem neki Volmar v svojem listu „Vorwärts" ruval proti berolinskim vodjam. Ker je pa njegov list imel primaujkljej, se je pa posrečilo berolinskim vodjam kupiti ta list. Volmar je sedaj brez organa, ali zaradi tega še ne miruje, temveč hodi od kraja do kraja in agituje proti berolinski socijalnodemo-kratski stranki. Socijalna stranka je hitro napredovala, ali sedaj jej pa preti velika «evarnost od ne-jedinosti njenih vodij.
Angleško. Parnellovci so pri zadnjih volitvah skoro povsod propali, in to jih pa strašno jezi. Zaradi tega pa sedaj agitirajo po deželi, da ni treba več plačevati zakupa, da bi le tako napravili kake nerede in tako Gladstonu in protiparnellovcem onemogočili, kaj storiti za deželo. Obžalovati je, da te agitacije neso popolnoma brezvspešne, če tudi položaj na Irskem ni tako kritičen, kakor trdijo glasila prejšnje vlade. Parnellovski list „Freeman Journal" pa dan na dan straši prebivalstvo, da bodo angleški liberalci še grje postopali z Irci, kakor so konservativci. Pri tacih razmerah je čisto naravno, da je narod malo zbegan, posebno če pomislimo, koliko je že pretrpel, in zatorej ni čuda, da nobenemu nič prav ne veruje.
spis Rodoljuba Ledinskega. Veleč. g. profesor Mam piše o nji v „Jezičniku" 1. 17., str. 47. Vmes je po stari ginljivi pripovesti o dveh zvestih prijateljih (Cf. Damon-Pinthias, Cic; die Bürgschaft Schiller) v neverojetni besedi, toda nekako v smislu jutrovskih narodov, sestavil jako mično pravljico: „Kralj in možaka poštenjaka", ki se ponatisnjena nahaja v Janežičevem „Cvetniku" 1., str. 162 — 166; III. str. 153—157.
Toda pravljica „Kralj in možaka poštenjaka" ni zrastla na slovenskem ozemlju, ampak ima svojo domovino na Jutrovskem.
Leta 1787—1800 sta izdajala Herder in A. J. Liebenskino jutrovske pravljice za mladino, naslovljene: „Palmblätter". T.a zbirka se je zelo razširjala in doživela že več izdaj. Pregledajoč najnovejšo izdajo (Milnster, 1891) sem našel pripovedko „Tai und Scherik, oder Vertrauen und Treue". Ves dogodek je isti s pravljico „Kralj in možaka poštenjaka". Podrobnosti so sem ter tja spremenjene; tudi je kraj določen, namreč Arabija, torej pripovedka. Imena so druga. To so le malenkosti. V bistvu je pravljica „Kralj in možaka poštenjaka" nekoliko predefan prevod pripovedke „Taj in šerik".
(Konec sledi.)
Izvirni dopisi.
Iz Vipave, 19. septembra. Včeraj so bile v naši dekanijski farni cerkvi blagoslovljene nove orgije. Znani orgliarski mojster g. Goršič iz Ljubljane je pretečeni teden postavil in ubral svoje 57. večje delo. Med obilno asistenco je goBp. dekan blagoslovil orgije in takoj nato je g. Goršič sam „pleno" igral na nje, da je slavnostni govornik čast. gosp. o. Hugolin Sattner stopil na lečo.
V formalno završenem govoru kazal nam je, kaka mora biti cerkvena glasba. Orgije, kraljico vseh instrumentov, je cerkev sprejela, da podpira petje, poveličuje razne obrede, posebno sv. mašo. V zvezi z Najsvetejšim mora biti tudi cerkvena glasba sveta. Ljudem je g. govornik izpodbil marsikateri predsodek, organistom in cerkvenim pevcem pa dajal navodila, katerih naj se držč, da bode njih glasba resnično sveta.
Po končani pridigi dospel je g. govornik sam na kor, da je tudi praktično pokazal, kako se v cerkvi dostojno igra.
Pri slovesni sv. maši so bili navzoči c. kr. uradniki v polni paradi, njim na čelu okrajni glavar iz Postojine, gosp. markiz Gozani. Pdli so domači in šturski pevci. Petje je spremljal in vmes igral g. Sattner. Kako? Tega ni potrebno še omenjati, j Kdor ga je slišal že igrati na večje orgije, takoj ' si misli, kako urno in navdušeno je prebiral tipke ! na novem krasnem delu. Ni se mogel ločiti, če tudi ! je cerkveno opravilo že davno minulo. Vročina je bila v cerkvi velika, opravilo trajalo je dve uri, in koliko ljudij je še ostalo v božjem hramu, ko je spretni organist preiskaval zdaj posamezne registre, zdaj nekatere v sorodnih si zvezah in zopet s polnimi orgijami.
Pričakuješ morda, dragi čitatelj, da ti natanko opišem Gorčičev opus 57. ? To se je že večkrat zgodilo v političnih in znanstvenih listih. Bojim se, da bi mi predbacival: „Prepisal je razne fraze iz „Cer-| kvenega Glasbenika", tedaj preskočimo to." Pa ne bom tega storil.
Opisovati posamezne registre, naštevati, kako ue z raznimi potezami napravi čarobna muzikalična skupina, bilo bi odveč onemu, kdor pozn& Gorči-čeva dela. Orgije imajo dva manuala in dvajset registrov v okusno napravljeni omari. Igraš lahko z zaprtimi registri piano, mezzaforte, forte, fortissimo, ako z nogo pritisneš dotično pero. Vse gre tiho, gladko, tudi „pleno" ne utrudi prstov.
Kako cenijo Gorčičeva dela strokovnjaki drugod, slišali smo pred par leti iz Gradca.
Walcker je priznan kot prvi orgljarski mojster v Evropi. Ko si je natančno ogledal Gorčičeve nove j orgije, izrazil se je ne sicer salonsko, a dovolj ozna-
| čilno: „Ja, der Goršič, der ist ein ver........
| Kerl!" Ta mož je gotovo najbolje spoznal vse finese j našega mojstra, in če on kot Nemec neznanemu Slovencu — tekmecu — napravi tako laskavo spričevalo, bilo bi gotovo odveč, ako bi jaz hvalil našega umetnika v njegovi stroki. Rečem le: pridi, poglej, poskusi, in ne boš se načudil milini, pa zopet krepkosti, občudoval boš sladke prijetne glasove in dostojno moško vrlino, bodisi v posameznih potezah, ali v sorodnih zvezah.
Označil je Gorčičeva dela strokovnjak zadnjo nedeljo. Neki gospod je hvalil razne spremene in vso dispozicijo novih vipavskih orgelj. A zraven stoječi veščak pritrdi: „Da, Goršič ima vedno kaj novega, on ne ostaja vedno pri enem zistemu; on študira, on napreduje. Slovenoi smo lahko ponosni ninj!"
Kako se je prikupilo novo delo navzočim, videli smo pri slavnostnem obedu. Pri zbrani družbi napil je eden g. Goršiču, da imamo maloštevilni Slovenci svoje umetnike, katere lahko z veseljem podpiramo, katerih slava se je že razširila preko tesnih naših mej. Med temi umetniki slavimo tudi mi pohlevnega našega mojstra Goršiča. Na vipavske orgije je zapisal: „Opus 57". Naj ga Vsegamogočni še toliko let čvrstega ohrani, da bo zapisal: „Opus 100" I Navdušeno so pričujoči čestitali g. mojstru in mu stiskali spretno njegovo desnico.
Onim pa, ki bi potrebovali novih orgelj, ali popravljanja pri starih oslabelih, priporočamo toplo domačega umetnika. Ne pošiljajmo denarja na tuja!
1•
S Ponikve ob j. i., 18. septembra. V „Slov. Narodu" z dne 12. t. m. št. 207 objavljeno je od nepoklicane strani poročilo o našem bralnem društvu, ki je povsem, neosnovano, žaljivo in tenden-
cijozno. Namen mu je jasen: vsejati v naše mlado društvo kal pogubnega razpora, češ, udarimo pastirja in ovce se bodo razšle. Skrajno žaljiv je napad na našega vrlega predsednika, Č. g. kapelana Arzevšeka, kateremu gre v največji meri zasluga, da se je drnštvo sploh osnovalo, in da šteje že lepo število društvenikov. S svojim taktnim in Ijubeznji-vim postopanjem si je pridobil gosp. predsednik popolno zaupanje, v dokaz temu, da je bil enoglasno izvoljen predsednikom.
Zlobno čenčanje o lističih in M. fanatizmu nr vredno, da mu odgovarjamo. Zunanji, nezreli dopisnik moral bi vedeti, da je stvar odborova in ne predsednikova, kakošno berilo, kaj in koliko se naj uaročuje; tej svoji dolžnosti se je odbor odzval v seji dne 19. julija t. I. Kaj bi rekli o besedah, da hoče g. predseduik imeti, naj ljudstvo postane to, kar je bilo pred tristo leti, ali še prej ? Testimonium paupertatis! Gola, nepremišljena fraza! Pred tristo leti še ljudstvo čitati ni znalo. Glede nasvetovanih zvonov odgovarjamo, da jih imamo že deset, ne samo dva; in zastran epiteta „strankarsko" izjavimo, da pripada naše društvo tisti veliki stranki, ki deluj? za pravo krščansko-katoliško omiko naroda.
To bodi v pojasnilo p. n. slovenskemu občinstvu z dostavkom, da je bil pričujoči dopis v cd-borovi seji dd. 17. t. m. enoglasno odobren. Z» „Bralno društvo na Ponikvi" ob j. ž.
Jože Dobnik m. p„
predsednikov namestnik.
Fr. Šetine m. p., Fr. Podgoršek m. p. blagajnik in tajnikov namestnik.	odbornik.
Deželni zbor kranjski.
(Tretja seja, dnč 21. septembra.)
(Konee.)
Poslanec Klun poroča o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1891 in o proračunih za 1. 1893. Zaradi pičlega prostora hočemo navesti le čisto imovino koncem 1. 1891 vseh ustanovnih zakladov, ki so: 1. Dijaški ustanovni zaklad 871582 gld. 64 kr.; 2. Učiteljski ustanovni zaklad 21.192 gld. lOVi kr.; 3. Grof Saurau-ov ustanovni zaklad za sv. maše 2951 gld. 50l/s kr.; 4. Splošni dekliški ustanovni zaklad 25.241 gld. 461/, kr.; 5. Dullerjev dekliški ustanovni zaklad 12.427 gld. 80 kr.; 6. Sirotinski ustanovni zaklad 407.846 gld. 96 kr.; 7. Glavarjev zaklad za uboge 212.462 gld. 28'/g kr.; 8. Kalistrov ustanovni zaklad 87.822 gld. 23Va kr.; 9. Josipine Hočevarjeve podporna ustanova 28.196 gld.; 10. Dr. L. Tomanov ustanovni zaklad 8171 gld. 33 kr.; 11. Hans Adam Engels-hauserjev ustanovni zaklad 26.685 gld. 58l/s kr; 12. Flodnigov ustanovni zaklad za slepce 85.364 gld. 911/) kr.; 13. Ilirski ustanovni zaklad za slepce 7443 gld. 74 kr.; 14. Wolfov zaklad za gluhoneme 48.258 gld. 351/, kr.; 15. Holdheimov za gluhoneme 18.246 gld. 617» kr.; 16. Cesarice Elizabete ustanova za invalide 9931 gld. 88!/, kr.; 17. Posto-jinske jame za invalide 944 gld. 58 kr.; 18. Tre-vinisijeva za invalide 2122 gld. 95 kr.; 19. Metelkova za invalide 941 gld. 67 kr ; 20. Ustanova ljubljanskih gospej za invalide št. I. 1602 gld. 85 kr.; 21. Ustanova ljubljanskih gospej št. II. 1140 gld. 64 kr. Skupna imovina vseh zakladov znaša 1,860.035 gld. 81 kr. in se je pomnožila v I. 1891 za 30.809 gld. 30 kr. Kurzna vrednost vseh ustanovnih vrednostnih papirjev je znašala 1,786.298 gld. 13 kr. — Poročilo se vzame na znanje.
Poslanec Luckmann poroča o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za 1. 1891, o proračunu istega zaklada in o prošnji učitelja L. Čveka za zvišanje pokojnine. Troški so znesli 84 478 gld. 88 kr., dohodki 86 953 gld. 00'/, kr. Cista imovina je zuašala 143 357 gld. 34V» kr. Proračun za leto 1893 znaša 83.720 gld. potrebščine in 84.498 gld. dohodkov, torej 778 gld. prebitka. Učitelju Cveku se dovoli miloščine letnih 120 gld. — Poročilo se vzame na znanje.
Poslanec Hribar poroča o računskem sklepu in proračunu deželno-kulturnega zaklada. V 1.1891 je bilo prihodkov 4015 gld., troškov pa 4116 gld. 47 kr., torej 101 gld. 47 kr. več mimo proračuna. Potrebščina za 1. 1893 je proračunjena na 4920 gld., pokritje na 4020 gld. — Poročilo se viame na znanje.
Poslane« baron S c h w e g e I poroča o računskem sklepa in proračunu bolniškega zaklada. V 1. 1891 je bilo prihodkov 16.300 gld. 10>/, kr., -
troškov pa 68.468 gid. 83V» kr. Cista imovina je znesla 168.102 gid. 24 kr. Za I. 1893 je proraču-njena potrebščina na 70 378 gid., pokritje pa na 13.880 gid., torej je primanjkljeja 56 498 gid., ki se bode moral pokriti iz deželnega zaklada.
Ob jednem se je primariju na oftalmologičnem oddelku gosp. dr. Bocku dovolila letna plača, kakor ostalim trem primarijem.
Poslanec Hribar je zastopal stališče, da se morajo t deželnih uradih nameščati le slovenski uradniki, poslanec dr. Sc h afer in bar. Sc h wegel sta naglašala, da se je treba v prvi vrsti ozirati na sposobnost.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. septembra.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes četrto sejo. Došlo je zopet več prošenj, mej drugimi je poslanec Mesar predložil prošnjo za Bohinj in druge občine radovljiško - kranjskogorskega okraja, kakor tudi druge planinske kraje za izdatno podporo v razvitek in povzdigo pravilnega planinskega gospodarstva in mlekarstva. — Daljša, deloma burna debata je bila pri proračunu normalno - šolskega zaklada, in sicer o mestnih nemških šolah v Ljubljani. Debate so se udeležili poslanci: S v e t e c , dr. Schaffer, dr. Tavčar, Grasselli, •deželni predsednik baron Winkler in poročevalec K1 u n. Ob 2. uri je bila seja pretrgana do polu 4. ure.
(„Živela najnovejša fabriba—javnega mnenja".)
Včerajšnji „Narod" piše pod naslovom: „Und alles ist Dressur" nastopno: „Iz knezoškofje palače ljubljanske došlasta nedavno vsem župnijskim uradom dva cirku-lara. Prvi zahteva, da izreče vsa nižja duhovščina svoje popolno zaupanje prevzvišenemu knezoškofu na njegovem znanem govoru, oziroma propovedi na katoliškem shodu; druga okn ž.nica pa zahteva, da se „Slovenskemu Narodu" in nekemu nemškemu stanovskemu glasilu izreče nezaupnica in indignacija zaradi pisave o katoliškem shodu, „Slovencu" pa priznanje. Seveda se mora podpisati na teh zaupnicah, oziroma nezaupnicah, vsak duhovnik od dekana do najmlajšega kapelana, če ne — ,quos ego I' — Živela najnovejša fabrika — javnega mnenja." — Tako „Narod". — Naravnost moramo reči, da take debele, ostudne laži, izmišljene kar na celem, nismo pričakovali tudi od — „Naroda" ne. — Mi poživljamo „Slov. Narod", naj nam objavi dotično okrožnico, poživljamo vse župnijske urade v ljubljanski škofije, naj le eden izmed njih pokaže komurkoli tako ali podobno okrožnico. Dokler „Narod" tega ne stori, vedo naj i njegovi čitatelji, da je tudi v tem slučaju tako ostudno lagal, kakor more lagati le list, ki prinaša „izvirne peklenske humoreske", kakoršne sedaj „Narod" objavlja pod črto. Tako tedaj roma zopet najnovejša laž o prevzvišenem našem knezu in škofu mej „posvetno narodno razum-ništvo". In to blaženo razumništvo bo zopet iz razburkanih src pošiljalo v dežel vsakovrstne proteste in si utrjevalo s psovkami in kletvinami svoje izrecno narodnostno načelo. O ti nesrečno posvetno narodno razumništvo, ki si v svojem glasilu in izven njega izrabilo že vso orožnico svojo proti „Missia-Mahniču-evi stranki, kakor sicer neresnično, vendar radikalno duhovito imenuješ tiste, ki ne trobijo v tvoj rog in ne plešejo za teboj. Najprej si hotelo imponovati z zaslugami in z inteligencijo! Škoda, da ni šlo! Potem se je jelo zavijati in sumničiti. Vspeh nepovoljen. Hlinilo se je in prilizovalo se je. Kupčija še vedno slaba. Vmes se je pa vedno zabavljalo, vedno grdilo, vedno psovalo, in namesto dokazov so se imenovali nasprotniki — norci; tudi „Studenec" je moral prevzeti žalostno vlogo, da pomore naprednjakom iz zadrege. — Kit vse taktike, kit vseh akcij, kit celega tega narodnega boja p& je bila — laž. Ce se je balo, da bi surovost in sovraštvo proti znanim osebam utegnilo ponehati, pomagala je laž. Če se je balo, da bi moč dokazov ne spravila kdga na boljši pot, — rabila se je i a ž. In zato ni čuda, če se rabi tudi sedaj, ko se mora ohraniti v posvetnem narodnem razumništvu umetno zanesen srd na prvi slovenski katoliški shod, —• tudi le laž. Sedaj pa pač z vso pravico zopet izpišemo besede, ti smo jih pisali v članka .Naša logika" in katerih „Narod" ne le ne more pozabiti, marveč jih sam dokazuje : „Ce se bomo od zastopnikov izključljivo „narodnostnega načela" učili pravičnosti, jo bomo slabo zadeli. Njim je „pravično"
vse, karkoli se zgodi v njihove namene; „pravična" je tudi laž!"
(„Naša logika.") Temu našemu člauku odzval se je „Slov. Narod" tako-le: „Pod tem zaglavjem priobčil je naš ljubeznivi kolega v „Katol. tiskarni" v svoji včerajšnji številki članek, kateri nam nehote vsiljuje sum, da „Slovenec" nima sotrudnikov samo v Gorici, ampak tudi na — Studencu." Potem navaja nekaj stavkov iz srede članka in pristavlja: „In s takimi ljudmi naj bi resno polemizovali ? Ne, tega razsodno slovensko občinstvo od nas pač ne more zahtevati." — O prevzvišena modrost in visokost! „Da more kdo zaupajoč v neumnost svojih čitateljev na tak način napadati svojim načelom nasprotno stvar, to vedno bolj pojmuje — naša logika".
(..Najmlajši" o katoliškem shodu.) Kjer „mladi" toliko ropotajo proti I. slov. katol. shodu, ondi seveda ne smejo molčati „najmlajši", vzlasti ne, ker imajo zadnji čas svoje glasilo, v tiskarni Dragotina Hribarja v Celju izhajajoče „Vesno". Zadnja „Vesna", glasilo slovenskega dijaštva, se izpodtika ob resolucijo, sklenjeno na katoliškem shodu glede osnovanja katoliških društev za slovenske visokošolce. „Vesna" piše v št. 9.: „Kdaj in kje zagrešili sta „Slovenija" in „Triglav" le najmanjšo stvar proti veri; — kedaj in kje opovirali sta svoje ude v spolnovanju verskih dolžnostij? Gospoda pomisli naj, da imajo akade-mlčna društva vso drugo nalogo, nego kaka pobožna bratovščina. — Zavračajo nas na Nemce. Ne tajimo, da so tem pri mnogih tovariših in Židih katoliške zaveze morda potrebne, nam zadostujejo naša društva v polni meri in v vsakem oziru. Sicer pa naj le skušajo ustanoviti svoja „katoliška" akad. društva, morda pridobe tudi kakega člana, ki se bo iz kruhoborstva vdal farizejstvu, — zavedna, akade-mično izobražena mladina štela si bo sedaj le še bolj kakor poprej v svojo dolžnost, okleniti se polno-! številno „Slovenije", ,,Triglava" in „Save", kjer se , bo še dalje navduševala za svoj rod in svoj jezik." j — Seveda nam ni v mislih pričkati se z mladimi , gospodi. Natisnili smo te vrstice, ker so značilne za našo mladino in ker so nam klasičen dokaz, kakšno I mladino nam vzgaja sedanja nesrečna šola. — Te ; vrstice, kakor „Vesna" sploh, jasno pričajo, da j splošno med našo mladino, v kolikor se kaže v jav-| nosti, ni najti nobenih pozitivno krščauskih idej, o , katoličaustvu seveda niti govoriti ne smemo. — Kamor koli pogledamo, povsod vidimo, da glavni vir vsega zlega je — naša brezverska šola.
(Dr. Srnec na I. slov. katol. shodu.) Dr. Srnec se je tudi pregrešil, da je prišel na I. slov. katol. shod. Mnogo so ga zaradi tega že zasebno napadali ljubljanski radikalci. A to ni dovolj. V „Narodni Tiskarni" izhajajoči „Pavliha" poje: „Na katoliškem i je shodu — Srnec tud' iz Celja bil, — Zboroval je in predaval, — Molil, pri banketu pil. — Novega ni nič povedal, — Vendar smo uganili to: — ka-keršen že koli križec — Papež mu podelil bo." V prozi piše v obliki pregovora isti list o dr. Srnecu: „Kaj je dr. Srnec na katol. shodu v svojem govoru dokazal? — Da je od materijalizma in slovanstva pa do katoliškega shoda samo jeden korak, kakor od — vzvišenega do smešnega." — Dr. Srnec je po našem mnenju tudi zaslužen osivel rodoljub na Spodnjem Štajerskem in vendar ga radikalci tako ostudno napadajo. — Kaj bodo oni rekli, ki so se toliko gnali za čast g. L. Svetca, katere ni napadal nikdo, ko berejo kako se po nedolžnem blati mož, ^ ki si je za Spodnje Štajersko pridobil nevenljivih I zaslug s svojim neumornim delovanjem v prospeh I Slovencev?!
j (Koroški „Mir" in I. slovenski katol. shod.) Poročali smo, da nas je 26. štev. letošnjega „Mira" jako osupnila s svojim poroč lom o katol. shodu. Izrekli smo misel, da bi v katoliškem listu ne bili pričakovali takega članka. Posameznostij iz članka nismo omenjali, ker smo se nadejali, da se je članek v naglici vrinil v predale „Mir"-ove in to morda j celo brez vednosti lastnika in izdajatelja lista, č. g. ! G. Einspielerja. — Zal, da moramo reči, da se ni uresničila naša nadeja ter da .Mir" zopet popolno brez potrebe in s skrajno netaknostjo sumniči prevzv. pokrovitelja I. slov. katol. shoda, češ, „da se nekdo boji vladne zamere". — In zakaj? Preporna zadeva je ta: g. Gr. Einspieler je po prvotnem na-! črtu šolskih resolucij predlagal, naj se glasi drugi odstavek resolucije za ljudsko šolo tako-le: Prvi slov. katol. shod protestuje zoper dosedanjo nepo-stavno vredbo ljudskih šol za koroške Slovence ter . zahteva, da najvišja uprava umakne tedanje nepri-
merne učne načrte za male šole in da postavi ljudsko j šolo na edino pravo pedagogično-didaktično podlago ] materinega jezika, kakor to zahtevajo državno-osnovui i in šolski zakoni. — Prevzv. pokrovitelj pa je stili-ziral resolucijo tako-le: Prvi slov. katol. shod za-( hteva, da najvišja šolska uprava postavi ljudsko šolo ! in učiteljske pripravnice na edino pravo pedagogično-' didaktično podlago materinega jezika, kakor to za-. htevajo državni osnovni in šolski zakoni, da je torej učni jezik na šolah Slovencem namenjenih slovenski. Zato katol. shod tudi zahteva, da se umaknejo temu nasprotni učni načrti, kakoršni se nahajajo posebno po slovenskem Koroškem ter smatra vsako drugačno uredbo ljudskih šol kot nepostavno. — Sedaj pa vprašamo trezno-miBleče ljudi: Ali niste v bistvu obe resoluciji popolno isti. — Ali ni glede stilizacije in jasnosti druga veliko boljša? — Ali ni v obeh izražen odločen protest proti sedanji uredbi malih šol sploh in posebe na Koroškem ? — Čemu torej tak vik in krik in to celo v katoliških listih?! Čemu tak krik vzlasti v „Miru", ker se tudi ! v drugi resoluciji še posebe omenjajo koroški Slo-. venci? Čemu tak vik v „Miru", potem ko je nje-, gov lastnik in izdajatelj sam umakuil svoj predlog? ! Ali ni to skrajna netaktnost od katoliškega lista, ki j vidi kako da uprav to stvar zlorabljajo liberalni listi, | da rušijo veljavnost cerkvene oblasti. Ali bi ne bila vzlasti tukaj umestna beseda: in dubiis libertas, ki , nam je došla glede katol. shoda uprav iz Koroške? Sapienti sat!
(V Kranjn) bo posvečenje cerkve sv. rožnega ' venca dn^ 2. oktobra ob 8. uri, posvečenje farne cerkve pa 9. oktobra ob 7. uri in na to delitev sv. birme.
V Kranju, dne 23. septembra 1892. !	Mežnarec, dekan.
. (Bridka nesreča) zadela je blago rodovino ob-čečislanega profesorja ljubljanske nižje gimnazije g. J. H u b a d a. V zadnjih dneh umrli so ji trije ljubljeni otroci, Ernest, Roman in Ana. Iskreno so-žalje!
(Javna risarska šola) na c. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prične v nedeljo dne 25. t. m, Vpisovanje se vrši omenjenega dne od 8. do 11. ure v ravnateljevi pisarni. V javno risarsko šolo imajo pristop v prvi vrsti obrtniki in njihovi pomočniki, a tudi vsak drug, ki se zanima za risarsko umetnost. Pouk je brezplačen ter traja vsako nedeljo od 8. do 12. ure zjutraj.
(Krščen) bo jutri ob 1li6. uri popoldne v župni cerkvi sv. Pitra v LjubljaOi Leopold Griinfeld, 1. 1868 v Gorenjem Orešju na Hrvatskem rojen, sin židovskih starišev.
(Umrla) je najbrže najstarejša oseba v Ljubljani, gospa Marija Klemene, dne 21. t. m. ob Reseljevi cesti št. 18, stara 93 let. Lani bi bila praznovala 70Ietnico svoje poroke, a je soprog teden poprej umrl star tudi 93 let.
(Družba sv. Mohorja.) Kako je naša družba v zadnjem letu napredovala po raznih škofijah, kaže sledeči pregled:
Udov je bilo I. 1891 1. 1892 Goriška .... 5.848 — 6.160 prirastek 312
Skupaj 51.827 — 57.703 prirastek 5876
(Ravnateljem) škofijskega deškega semenišča v Trstu je imenovan preč. g. Peter F I e g o , kanonik stolnega kapijeljna v Trstu.
(Nova zmaga,) Na Slatini so v torek zmagali Slovenci v III. in II, razredu za občinske volitve z veliko večino; v I. so za dva glasova propadli. Odklenkalo je nemškutarskemu županu in njegovi gardi!
(T&tje) so od 14. do 15. septembra po noči vlomili v c. kr. pošto na Vranskem in odnesli kakih 1000 gid.; ta več sto goldinarjev poštnih znameok pa je dobil drugo jutro eerkvenik v tamošnji mrtvašnici.
(Griža..) Po ormoškem okraju je griža i« več f otrok pobrala, tudi odrasle hudo muči.
(Na Vrbskem jezeru) je bivalo letošnje poletje j Kolonja, 22. septembra. ..Kolnische 5354 tujcev; lani jih je bilo 4346; letos torej | Zeitung" poroča se iz Peterburga, da carjevič 1008 rei!	pojde k slavnosti srebrne poroke grške kra-
(Dubovniške spremembe v lavantinski škofiji.) ljeve dvojice v Atene. Povrne se najbrž že Čast. g. Jos. Probst, župnik na Muti, vstopi v ' kot ženin prinoesinje Marije, pokoj; nastavljena sta čč. gg, novomašnika; Alojzij j London, 22. septembra. Več častnikov
Slov. Goricah; Ivan , so v Buenos-Ayresu zaprli zaradi udeležbe
Al	«til Vk O ^ A I A A	I	0	. a	t
pri neki zaroti.
Zahvala.
Za tolažeče sočutje ob bolezni in smrti našega soproga, oziroma očeta, gospoda
i
Vr*»m«i»iHko »poročilo.
Srednja temperatura 17'7°, za 3'91 nad aormalom
C i z e r 11 k sv. Antonu v Medvešek v Skale. Čast. g. Martin S t o I e c , provizor v Razboru, gre za kapelana v Zreče.
(Prodaja kaučnkovih kapuce v.) Pri c. in kr. intendanciji 3. voja v Gradcu vršila se bode dne j 15. oktobra t. I. ob 11. uri dopoludne pismena po- j nudbena obravnava zaradi prodaje kavčukovih ka- j pucev shranjenih v pomnožnih magacinih vojaških ; postaj v Gradcu, Celovcu, Mariboru, Ljubljani, Trstu, j Celju, Pulju, Gorici, Radgoni in Ptuju. V vsem je prodati 26.642 rabljivih iu 272 nerabljivih kapucev. Pismene ponudbe doiti imajo obravnavni dan do i 10. ure dopoludne pri napominanej intendanciji. ' Ponudniki si v prodaj postavljene kapuce pri po- i samezuih pomnožnih magacinih lahko ogledajo. ! Razglas obsezajoč število v posameznih pomnožnih | ™ magacinih na prodaj postavlienih kapucev, dalje po- j N goje iu ponudbeni obrazec, pogleda se lahko v pi- 3 sarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani.
-——-- ' s potrebnimi izpiti bi rad vstopil v prakso
Telegrami.	' k notarju- Bil Je eno leto pri odvetniku
®	in govori tudi italijanski. — Pogoji pod na-
Dunaj, 23. septembra. Predsednik zbor- slovom: J. S., pravnik v Skednji pri Trstu.
niči poslancev je naznanil delegatom, da bode j otvorilna seja delegatov dne 1. oktobra ob I 1. uri popoludne.
Inomost, 22. septembra. Italijanske ob- j čine izvolile so vse prejšnje deželne poslance, I izimši Savadora, namesto katerega je voljen | Parolini. Šest voljenih poslancev je katoliško- ; konservativnih in dva liberalca.
Lvov, 22. septembra. V Volowcu ni nikdo več zbolel za kolero, stanje prej bol- : nih dveh oseb se je zboljšalo. Ta kraj so osamili. V Krakovu se je zdravstveno stanje zboljšalo. V Podgorzi ni včeraj nobeden niti zbolel, niti umrl.
Pariz, 23. septembra. Pri včerajšnjih j slavnostih pripetilo se je več nesreč. Dve osebi sta mrtvi.	!
Peterburg, 23. septembra. V Besarabiji se je pojavila kolera. Od 1. do 17. t. m. jih je 17 zbolelo, 11 pa umrlo.
Jerneja Vrančiča
ieležbo pri pogrebu izrek
žalujoča rodbina.
in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izreka pri srCno zahvalo	r
439 1
Znamka S. C. M. Najboljše laško namizno vino,
priporočajo je zt avniki za krepčanje slabotnim, bolnim in prebolelim. — Steklenica 1 gld.
Oosp: lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani.
Podpisani Vara potrjujem? s tem, da že 18 let prejemate Maršala vino iz naših kletij in sicer najboljše. Pooblaščamo Vas, da to potrdilo, kakor je resnično, objavite in se podpišemo z velespoštovanjem
J. iC V. Florio. Palermo ("Italija) meseca dec. 1891.
li-jeva lekarna „Čri aigelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (262) 9
»edeljo <1 ■■ «v 25Ä- g» « «- «ti I»
«a.
>»3
„Restavracije Tavčarjev dvor" na Ježici
(na nxitnioi).
Vstopnina 10 kr. — Za otroke prosto.
Novo opravljeni gostilniški vrt z vrtnim Balonom in kegljiščem. - Ugoden prihod in odhod vlak:v kamniške zeleznice.
Za cena jedila se bode najbolje poskrbelo.
Začetek ob 3. uri popoldne.
Za mnogobiojni obisk prosi 435 3-2
MIha Voje.
Tu j č i.
21. septembra.
Pri Južnem kolodvoru: Fink, trgovec, iz Hartberga. — dr. Kovryn-ki, polkovni zdravnik, z Keke.
Pri avstrijskem caru. dr. Oblak iz Celja. — Apick iz Maribora.
Št. 71/Pr
Razpis službe.
436 2-1
Pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljaui je na dermatoloffičnem oddelku izpraznjena
e e
s stalno letno plačo 800 (o>rmh sto) goldinarjev, z aktivitetno doklado 120 (sto dvaj-et) goldinarjev in šestimi v pokojnino vštevnih petletnic po
100 (sto) goldinarjev!
Prosilci za to službo morajo biti doktorji vsega zdravilstva, ter
prošnje, katerim je priložiti dokazilo o starosti, o zuauju ^loven-kega in nemškega jezika, dalje o sedanjem službovanju, izročiti podpisanemu deželnemu odboru
tlo SO. oktobra t. 1.
in sicer če so vže nameščeni v kako službo, potom dotične oblasti.
Od kranjskega deželnega odbora
V Ljubljani, dne 20. septembra 1892.
I) U II
I>n6 23. septembra.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . . Zlata renta 4%, davka prosta ... Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.......
96 gld. 96 .
55 kr.
35 .
Dn6 22. septembra.
Ogerska zlata renta 4%.......112 gld.
Ogerska papirna renta 5 %......100 A
151	^
185	„
96	. 100
državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld.
Državno srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zeui. kred. banke 4 %
Zastavna pisma „ „ „	„ 4»/, <% ___
Kreditne srečke, 100 gld.......190
St. Genois srečke. 40 gld.......62
60 45 25
50 15
25
kr.
Ljubljanske srečke, 20 gld....... 22 gld. — kr..
17
62
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, JO gld. . . Salmove srečke, 40 gld. . . .
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—
Akcije anglo-avstrijške banke, 200 gld. . .	153
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2795
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	99
Papirni rubelj....................1
Laških lir 100.................._
40
50 20
50
201/,,
imenjarnična delniška
^"«vui, ^¿¡lmv
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
wm~ Razna naroČila izvrSi se najtočneje.
Za nalaganje kupit ulov priporočamo:
4% bolzansko-meranske prioritete.
gallškega zemljiškega kreditnega drnitva zastavna pisma.
4% dnhovsko-podmokelske (Dax - Bodenbaoher) srebrne prioritete.
Dunajske komunalne promcse
» 3'/i gld. in so kr. kolek. Glavni dobitek 200.000 gld. avstr. velj.
Tišine proinese a 2 gW. in 50 kr. koiek.
Glavni dabitek 100.000 gld. avstr. «sij.
_ Obe vkupe le 6 gld. avstr. velj. žrebanje dne 1. oktobra!
Izdaiatalj: Or. Ivan lanelii
Odsovurti \ .»dtrV : Ignacij Žitnik.