o T7* Tzsru., 13. j-cinija, 1335. Število II. Strela udri iz višine, izdnjalua donio\ine! Jtiri s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto ) v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa ' saj imamo tiskovno svobodo ! Juri s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in pro- ) dajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl, za polu leta 1 gl. 50. Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: IVAtf 1> O IjI UT A R Tisk C. Av.ati-ja sinov. i j ( Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na ured-< j) ništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323. i j Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru. J > Posamezne številke se dobe v vsili tabakarnah po 10 soldov. I l Tako se razlega po našem Trstu i njegovej okolici. — Dan 7. junija bode zapisan se demant-nimi črkami v slovenskej zgodovini. Na ta dan so pokazali tržaški Slovenci irredentizmu in lahonstvu — da ostane Trst za večno naš „a v s t r i j a n s k*, da je res slovenski narod na svojej zemlji gospodar. Po bitki pri Trafalgarju leta 1805. postali so Angleži gospodarji sredozemskega morja — 7. dan junija t. 1. pa je bil odločiven za tržaške Slovence. Biti ali ne biti, narod je zmagal nad irredento — pobil jo je v prah, ter postal gospodar položaja. N7 ta namen položimo i mi čestitko k sijajnej zmagi ter kličemo navdušeno : Živio Ivan Nabergoj ! Uredništvo „JUKJA S PUŠO«. # B^r Prlltodnja številka izide 27» junija. Vabilo na naročbo ! Ker smo na koncu prvega poluletja — vabimo torej vse če. gg. naročnike, kateri nam še niso naročnino poslali, da je zadnji čas, da poravnajo svoj dolg in zajedno prosimo ostale gospode, da se blagovole naročiti za drugo poluletje. Ured. in nprav- „Jurja“. VIA NUOVA. (Prijeli iz prijateljske roke.) Luka Hazze; rectivs Luka Zverina, ni res, da bi bil ta trgovec doma iz Kranjske, ter celo «čufar» ali pika pokar. On je Calabres, kar znaci njega ime pri Lahih in doma iz dežel e, ki sluje po briljantih ali tolovajih. Ta Zverina vedno zaničuje Slovence z „scavi44, čeravno se redi od njih krvavih žuljev. Votirala je ta Zverina se in Lahom. Slovenci! Varujte se te divje Zverine in njenega brloga v Via Nuova. Proklet bodi Slovenec, ki da le mrvico kruha, tako strupenej golazni. Ne manjka se naših poštenih trgovcev se pošteno robo, te moramo podpirati, kar je naša dolžnost, Zverina naj pa grize «cikorjo>>. ŠKORKLJA. (Poklonil Japa Obrca). Gustinčič, p. d. Fičina je vpil: Proč z Kranjci, z Čufarji itd, mi ćemo našega voliti, ker smo meščani (ti proklet hribovec) in ne Kraševca itd. S tem je lovil okoličane na limanice Fičinu bi dobro izpalo, da bi zagnal iz Trsta vse Kranjce ker tako bi on pio lahkej poti nazaj dobil vso tisto zemljo, ki so od njega nakupili pošteni, marljivi in varčni Kranjci, na katerej so si sezidali svoje hiše itd. Fičina ima na prodaj se 4 in 1,i metre zemlje, kdor jo hoče kupiti sedaj ima čas. Mož, ker je potreben, jo proda po grošu meter. Dragi Fičina, ne jezi se na Kranjce, zbog njih poštenosti, varčnosti in pridnosti — tak bi bil lahko tudi ti! — Priden gospodar ne postopa in tudi ne tiči po krčmah od zore do mraka. ROJAN. Drejata mešnarja «tega dolzega> je cikorja pobila; hodi vpognjeno, bati se je, da se je pri njem začelo cikoriranje. Cikorjaš najprej znori, potem pa se spremeni tudi on v «cikorjo». Pri Drejetu se je vže kaj tacega bati, ker psi uže lajajo na njega in mačke v njega reže. ORETA. (Poklonil Nikola Kola.) Kranjci, ki stanujete v hišah c.Škabarjevih i tistega črnega moža, -kakor tfitj> od hiše, v kratkih bregešah in čevljih na biks, če ste pravi narodnjaci, še. danes zapustite njegove hiše in si poiščete stanovanje pri drugih poštenih gospodarjih; pa ne dajajte denarja, takim očrnim kavram», kakor je kri-vooki Moro. Slovenci, pustite da po njegovih hišah bivajo tmišiž>, ^podgane* itd., in naj v teh shranuje «cikorjo», katera je sedaj zgubila svojo ceno, ker je gospod Mauroner faliral. KOUSA Zaradi burnih časov napravil je židovski bog Merkur na tržaški borsi veliko zmešnjavo. Mauronerjevi glasovi, kateri so se po 30 gld. plačevali, niso danes vredni piškavega groša. Akcije cikorje pale so, nihče ne poprašuje več po njih. Nastal je grozovit krah Fabrika cikorje je vrhu tega pogorela in ci-korjaši so brez dela in strehe. KOŽBANA na Beneški meji. V našej županiji čudno je Vsak vpraša kaj, kako in kje ? Uže tri leta preteklo je Bačanov ni videti še ! ROJAN. Strašanski potres po razglašenej valitvi Nabrgoja, cikorjaške živali so tulile in Prča prasca je ubil cikorjaški strah. LJUBLJANA. Nekteri slovenski bogataši so darovali toliko za (Narodni Donn, da se nema kam z denarjem, 0dbor je v zadregi z množino. Avdijencija na Olimpu Komično-satiričen epos, speval Fr. Zakrajskios II. SPEV. (Nadaljevanje.) Smem se smejati snovuhu, ki nika veselje in stvarbo, Ino učen je tako, da čuje že — kašljati mulie ? Da bi ga muri! Pri knjigi žge luč ino duhta pa duhta, Snov da poboži al’ nič, ki ga um še pojeti ne more, Vrta in glavo si tre, da pride do — votlega niča. Potler v trobilo : trara ! na vse štiri vetrove osuple, Sam pa kali si duba, da meso bi kar zdrknolo ž njega. Kaka bliščoba ! O kaki vspehi ! O trombe zapojte Nikanja veku, smodnika, revolverjev in — dinamita! (Toda, norcev kdor hoče, naj ide in naj si jih najme !) Les črnogledi, in vi novuhi, ki silite ničlo V vrt poezije, ki rajski diši! — Sedaj pa le čujte ! . . . Sedemkrat top zagrmi, ko z Zevsom pridom na trato, Sada s palač, ki venčajo to, radoveden poluka Tukaj Merkur, tam Herkul in Bah (ne avstrijski minister!) Venero vidim potem, Eskulapa, Minervo, Diano, Mart s kukalom pogleda na naju, a kislo drži se. (Raji bi videl, se ve, topove, bodala in puše, Nego poeta v fraku, ki hotel le vedno mini bi) Pisano, kakor modras me pogleda in nos ti zaviha, češ, navelioje kaj to je prineslo? Še tega so manjka! Dobro mu voščiva jutro, a on le molči tam ko riba, Zraven poškili še v stran in vede se, k.ikor da nisem. Žrdane grablje ! — si mislim — ti deirc odzdravil bi lahko. Več da bil bi mesar ko zdravnik, le !u mi je turško. Vender naj bo ! Po svetu tako je ... a mislim si svojo 1 časti me’ ali pa ne, na to se nikakor ne ženem . . . Kakor pa dvignem oči, zagledam zastavo na gradu ; Milo osupnem, veselja solze mi polijejo lica, Zevsa objel bi — „O Sire ! kaj vidim ? Slovenska zastava ! Hvala! Vaše živenje naj bo rodovitno ko jesen, Zdravje pa Vam naj cveti, o Sire mogočni, ko spomlad l1'. „Pozor pravičen !•* — odvrne mi Zevs — „in da bi ga zabil, Tega pa ne ! Pa tudi gorje mi, ko bi; ker vse hudo Srbi, kojih nektere imam tu pri straži telesnej, Skleli na glavo bi mi. Primaruha ! Le glejte, to so vam dečki ! Toda, že vidim, takih pravic ste navajeni malo“. Reče in stopa z menoj z možato resnoto na čelu; Kakor pa prideva blizu vhoda, uzrem — o veselje! Znana uzrem gorostasna le — tam granatirja slovenska. Kamor li pride Slovan, slovanskih ti bratov najde ! Krasna je straža. Kaki prikazni! V resnici dva Marta 1 Kakor bi trenol žvonk, preznntirata ozrša se v naju, (V tem pa rožljanje po hramih, o čuj!) Granatirjev pa jeden „Pušo ven, pušo!“ kriči, kar zmore grgutec, in zdajci Vsuje se garda na to pod orožje, pa v vrsto nastopi. Hitre komande, potem oglase so pa bobni in trombe, Kakor bi stopali v boj, drum drvim, tara'antara, trara! Ko poleže se kri mi, ki blišč jo takov mi vnel jo, Gor’ nad vhodom ugledam (naj tukaj zapišem besede, Kterim rubin, diamant ino smaragd dali so črke): (Tod se ide, o glej, v poezije nesmrtne vrtove, (Tukaj je kraj, kjer večna mladota ti cvete — O človek ! (Domišljivost na stran! Praresnici ne pride do jedra, (Dokler na zemlji živi, kar ženska povije nikdar ne !>•>... Zvok ko bil bi duhčv in kakor o bliži božanstva, AT ko premeščen bi bil na planet najdalji od zemlje, V sebi začutim obrat — — — — — — — — — Sodi pozdravljen Olimp, ti sedež bogov ino boginj 1 Bolj verjetne zares so te tvoje nastavne besede, Nego so vsi folijanti novejih modrih, ki ošabno Doli uče, da človek od groze z zobmi bi zaklocal. (Dalje prihodnjič.) Kr. Gobane je še šolski nadzornik na Koroškem. TALMI-SLO VENCI (Stara pesem v novoj obliki.) To ljudje so uove dobe Žentilomske so podobe Jako fini in galaot. Ki kulturo iskat gredo Tje med prusko nemško čredo : Nemec le jim je malik. Pametni so od pasje vere Citajo vse monitere Le noben slovenski list: Ker boje se da jim škodi, To ni kar si koli bodi, Ce je človek „panslavist*. Ce jih sreča lepa, lična Nježno mila gospodična So bedaki ti „šarmant": Ne reko ji „ljubim roko“, Usta stegnejo široko Krohotajo: „Kiiss’ die Hand“. Če zabredejo med družbo So posilni vsem na službo In kolač’jo jezik troj : Tn „madame“, „Freund“, „amice“ (Bog odpusti dušam vice) Znajo — ne jezik svoj ! Na plesišči se zapleta Noga v plesu vsakem sveta „Denn das ist des Balles Glanz“, „Kolou pa mrzijo naši Preneslani modrijaši „Dies ist ja ein Barentanz“. Kaj bi človek tej druhali? Če norost jim pamet pali, Ker smo mi jim „zu gemein“. Pač ne bilo bi grehote Vse z naslovom: „brez vrednote11 V „Frankfurt* odposlat „am Main*!! Vinskimol HUJSKAČU V CELJU Tebi moram ti lisjače, Črno lisasti vohun, Enkrat vendar prati hlače: Ti skakalasti koštrun. Veš da pravi nam postava: Tičev se ne sme lovit, Vendar pa tvoj list prodava Limance za kmetov vid Veš da vsaknm pridiguješ, Da naj dober bo kristjan ! Sam pa cčrkvi se umikuješ: Kakor da si kak Afgan! „Gospodarja11 čujem, bereš Praviš da je grd lažnik, Sam pa kmetu kožo dereš Pa držiš se kot svetnik. 4 Trak na sebi avša nosiš Črno rdeči in rumčn, Če prosjak pa kruha prosiš, Da ti rad ga le Sloven. Časnik vsakmu v žep potiskaš List z naslovom: „Deutsche Wacht“! V njem pFčal Prusjakom piskaš Preko meje svoj ,,Habt Acht! Škiliš tje čez mejo našo V svoj nebešd Berolin! Tje bi rad šel pihat kašo. Nam pa kuhat terpentin. Pa ne bodeš kaše pihal In ne kuhal trpentin ! ,,Jur“ ti prej bo grbo zvihal, Da zapomniš si grdln. Vinskimol Goriške novosti * V bližnjem Gradišči našlo je društvo „Uni-one“ jek, ki besedo 70 krat ponovi. 29. majnika je stavilo to društvo, tamošnjim furlanskim volilcem to le vprašanje: Hočete voliti kandidata, katerega vam ponuja „Unione“? Na to prašanje je jek 70 krat odgovoril: ne! — Fratelli Treves so naproš§ni, da ta osodepolui gradiški jek v njih knjige zabi-ležijo v spomin bratom onkraj meje. * „Corriere“ in smerdljivka „Freccia“ se skrivno poprašujeta v obče je li znano, zakaj so neki goriški agitatorji 29. maja v krasnem letnem jutru nobel se v Gradišče peljali, i po vesolni blamaži, kod oblite miši v tem i v Gorico pritapali ? Samo ob sebi se razume, da je bil mej njimi c. kr. poštar MassariU * Odsek za žene nemškega „Sckulverein-a" se je tukaj konstitoval. Ker so udje večinoma postarale device i žene postarelih možev, bil je v seji tak živžav, da Jurjevega sporočavalca še dandenes uha bole. Sklenilo se je klepetati in jezik brusiti za Schulvereiuove namere. Predlog, naj nobena nemška devica Slovana in Laha ne poroči, vzbudil je tak „vihar11 med samicami, da je „urgerman“ Babsch težavno nalogo imel jih pomiriti ! * Freccia pa Corriere glasila vrlih (?) židov „Unionistov* bi rada zbadala „Sckuverein11 — pa se ne upata, ker bi jim goriški „Bismarck11 vulgo Bitter et Gomp. na rep stopil, kar tem junakom ne ugaja, kajti „la paura e graude ed il Ritter e potente11! Reccardini dreza lesene inarjonete, goriški Bismarck pa Unioniste tako, da arlekini skačejo, kakor Reccardini hoče — a liberaluhi — indipen-denti (?) plešejo po Ritterjevi piščalki. * Starega lisjaka Patternolli-ja, kteri Freccio pa Corrierja tiska, izbacnili so iz občinske dvorane. Mož velikanskih (?) zaslug, takega vpliva, sred svojih bratov, tu i onkraj Idrije, umaknoti se je moral, kar čez noč Lenassi-ju na povelje Bismarck-Ritterja! Unionisti, ker so ga morali voliti, točijo mačje solze — pa to le skrivaje, da ,,Bav-bav“ iz Stražic ne vidi, kajti „la paura e grande11! Na nas „sclafe11 se vže spravijo, saj dobro vedo, da nas nedolžne psovke ne žalijo, da jim državno pravdništvo dosta spregleda — • a na Nemce nikar ! Ritter je blizo in palica boli! UČITELJSKI IZPITI Y KOPRU Izpraševalni profesor : „Gospod učitelj, povejte mi, zgodovino telovadbe v starih časih11. Učitelj: „Gospod profesor! zgodovina telovadbe starih časov je temna, le to je znano, da so naši pradedovi tekali, kadar se jim je mudilo in skakali, če ni bilo brvi preko kacega potoka in enako čez zidove in prelaze. Plezali so na visoka drevesa po gnezda, ali pa, če so obsekavali veje drevesom in, če so pa vodnjak kopali, spuščali so se po vrvi v jamo. Najprvi telovadec pa je bil naš oče Adam. Ležal ja na zemlji in Bog mu je rekel: Vstani! In vstal je, kakor bi ga bila mati zemlja iz sebe brcnila14. Profesor : „Bravo, sebrgut! Sie baben die Geschichte des Turnens in Mittelzeitsaker prachtvoll dargestellt14. Stavljenje koza ali na trgu v Železnikih Janez: Povej mi, kaj je pa vender naš župan storil za srenjo ? M a t i j e v e c (odbornik): Veliko je pa res storil naš g. župan ! Janez: Kaj pa ? Matijevec: Napravil je novo streho na mrt- vašnici in je naročil velik križ na pokopališču. Janez: Y tej srenji pa mi še nismo ! Črez to ima le g. župnik besedo. On ima skrbeti za njo. Matijevec: No, druzega ni naredil, pa zna biti še bo! Janez: Saj je uže napravil še nekaj druzega. Matijevec: Ne spominjam se več, kaj? Janez: Razpor pri „Bralnem društvu". Kurja črevca Miha B. Miha! Kaj ti je šinilo v glavo, da si daroval mestu lep kos zemlje poleg starega pokopališča ? Miha F. Nu! saj menda veš zakaj! — Na onem kosu zemlje napravi naš mestni zastop nov trg in mislim, da ga bode iz hvaležnosti imenoval „Piazza Furlani1'. Miha B. Seveda kup do take slave bi ne bil previsok, a dvomim, da se ti želja vrešniči. Miha F. Kako bi se ne vresničila, saj uže zdaj meščani ta prostor: „Piazza Furlani“ imenujejo in se nadejam, da se bode zastop mesta oziral na to. Miha B. Hm! Bog daj srečo! (Miha Furlani dirja po Kaštelu ves razjarjen; p, šedši na Travnik zaleti ob Miho Brass-a.j Ifi/ia B. Za božjo voljo! kaj pa imaš, kaj ti je ? malo, da me nisi na tla telebil! Miha F. Pusti me! Vse moje nadeje so po vodi splavale! Oh ti nehvaležni svet! Miha B. Nu, pa povej, kaj ti je, kaj si ti je pripetilo ? Miha F Oh, Ubogi moj kos zemlje! Ali se ne spominjaš več zadnjega naju pogovora in moje nade, da se bode trg z mojim imenom klical! Miha B. Nti, saj se, povsod čujem ga tako imenovati. Miha F. Vse zastonj! Danes je bila mestnega zastopa seja, in krstili so mestni očetje nov trg na ime. — Miha B. Na ime Furlani! Miha F. O, ne, ne! Krstili so ga — ti nehvale-žniki na ime „Piazza Nuova“, — in tako sem ob kos zemlje in vso slavo ! Miha B. Veš! pa tudi kaj se da iz tega sklepati ? Miha F. Kaj ? Miha B. To, da za renegata nihče ne mara, zato pa tudi predlagam ti, da se vrneva zopet mej naše brate Slovence! Miha F. Saj bi rad ! a ne vem, če naju Slovenci med se sprejmejo, kajti pomisli — veliko ran sva jim do sedaj vsekala in hasniti bi jim ne mogla več veliko, ker sva oba uže stara. Miha B. O, Slovenci so dobre dušice in zagotovljen sem, da naju v svoj tabor sprejmejo, ko spre- vidijo, da sva se spokorila. V dokaz železne naju volje delati bo naprej za brate Slovence, predlagam, da vikneva trikratni „živio Slovenci11 tukaj na staroslavnem Travniku. Žvio! Živio! Živio!!! Smešnice Luteranski pastor na Koroškem, ki je uže leta svojo pridigo končaval z besedami: „lu k temu naj nam vsem pripomore Bog". On je bil jako točen, pridigoval je vedno pol ure, začel je ob 10. in pol končal z zadnjim udarcem 11. ure. Neko nedeljo pridigoval je o grozovitnem hudodelniku, in ko izreče : in kaj je bilo njegovo plačilo? „vešalo!"! Na to ura udari jedenajst, pastor čuvši biti uro, reče po navadi : In k temu naj nam pripomore Bog! Amen. * Nek vojak je bil na smrt obsojen, ali v predvečer dneva, ko bi ga imeli ustreliti, prišlo je po-miloščenje od cesarja. Major je rad spal in zbudi se pozno v jutro. Krčmar mu reče : eksekucijon je — ustrelili bodo vojaka. Ta pa si misli, saj ga ne smejo, ko imam jaz pomiloščenje. Major se je po časi napravil, najprej zajutrkoval, zatem na konja sede, da bo na ta način prinesel pomiloščenje — ali prepozna ker vojak je bil uže pred dobro uro ustreljen. V KAVARNI Groga. Juri nič ne agitira za Nabergoja, misleč, da ne bo zmage, potem bo pa dejal, da je zato pro-pal Nabergoj, ker ni on agitiral. Nace. Veš Groga, ti si neumen ! zgačeš literaturo, in pišeš životopise, kateri so suhi, ko kača po zimi in brez soli. Juti pa ima dokazov dovolj o svojej agitaciji, in ko bo on šel rakom žvižgat lahko boš -pozgačal tudi Jurjevo biografijo. Povedati pa ti moram še to, da je Juri v enem samem dnevu več agitiral in napravil, ko ti Grogec v 13. letih tvojega bivanja v Trstu. Groga. Nace! ti me imaš za teslo Nace. Ti si govoril ! Selo pri Černičah Podžupanu se je priredila vlaška podoknica z mnogimi ,jeveva‘klici. Oe bi bila latinska, uzrok bi bil g. učitelj, ker je bila pa talijanska si vira ne moremo raztolmačiti. Babe splošno govore, da je najeta tržaška cikorja proti mlademu bralnemu društvu. Slovenski narod v Trslu in okolici (pastirček David : MAROD Glasom naroda, ki je božji glas, podrl sem v prah preošabnega Filistejea, kralja „Cikorje" Mauroner-Crolije. Določilo nekih vrednostnih besed Filosofija je veda, katera nam priča — da tisti, kterega za modi ijana držimo, sam nič ne ve. Filologija je tuhtanje vzroka, čemu se niso ljudje pri zidanju babilonskega stolpa mogli porazumeti. Medicina je umetnost, človeka z velikimi stroški (če ima zadosti kebrov) proti lastnej volji v smrt posiliti, ne da bi se bilo radi te na odgovor poklicano. Jus, po domače prano, zastarelo blago, koje se več ne rabi. Matematika je veda, s katero se pri dolgoletnem učenju na to pride, da je dvakrat dva - štiri. Astronomija bi bila lepa veda, ko bi le oni kaj umeli, ki se z njo pečajo. Robida. Podpisana vabita na posvetovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, 14. t. m. v ulici. Zonta 1, vse irre-pen-den-tarje, lahone, cikorjaše in drugo, tem enako golazen. Na dnevnem redu je točka : Ustanovitev POZOR PROTI PONAREJENJU lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških. Dosežni uspeh : rsalcoršna nerazpoložnost, neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (hemoroide), po vračljive mrzlice, voden ica, pronica, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. Z vsako steklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. NB. Pozor proti ponarejenju ! Da bi dobivanje leka olajšal, zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodilnice, sladiča-rije In likeri j e v glavnih mestih po celem svetu. Tvornica,: Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu: Via S. Lazzaro 1. nrNamvNOd iioRd rozo o a> »h o če pO feJ O-I •'-s N ■ o I I I I Hilli ulili f H 1 ofMlIfljo im § 1.2, g .2 = o IHlUio P" •5^-3'§ g SJ ^ 13 I p- p.' š-?.sži°-E