Dvoboj Dipiazza-Camber o tržaškem pristanišču ■ - SP^ä® ¡mm. Kritično o sklepu Občine Trst o prazničnem odprtju trgovin Predsednik RS Danilo Türk bo podelil državno odlikovanje bivšemu goriškemu prefektu Robertu De Lorenzu /¿15 Primorski dnevnik ČETRTEK, 16. APRILA 2009_ Št. 90 (19.489) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Politika ne ljubi inovativnih rešitev Vlasta Bernard Žal vemo, da politika ni dovzetna za inovativne rešitve problemov, katerih sama ni sposobna rešiti. V prejšnjem stoletju začeti mejni spor med Slovenijo in Hrvaško bo kmalu poglavje zgodovinskih učbenikov, politika obeh držav pa še naprej vztraja v svoji majhni igri, katere izid ne more biti drugačen kot neodločen. Inovativni predlog za izhod iz pat položaja pa vendarle obstaja. Ponudil ga je starosta liberalne politike na Hrvaškem Ivo Škrabalo, ki je svojemu predsedniku republike in premieru predlagal, naj Piranski zaliv postane slovensko-hrvaški kondominij. Ker živimo v Italiji, naj takoj zapišemo, da ne gre za stanovanjsko soseščino, ampak za mednarodnopravni pojem, primerljiv s protektoratom in podobnimi juridičnimi kategorijami. Pomeni skupno posest in skupno oblast na nekem ozemlju, najbližji primer takšnega statusa pa je Bo-densko jezero oziroma njegov del, ki si ga lastniško in upravno delijo Švica, Nemčija in Avstrija. Kot pravi Škrabalo, je pogodbo o kondominiju možno skleniti za 50 ali 99 let, lahko pa se razglasi tudi za trajnega. Državi bi tako skupaj upravljali sporni morski prostor, skupaj bi nadzirali plovbo in varnost na njem, dogovor bi veljal tudi za vse ostale pristojnosti. Hrvaška bi tako mirno dozorela v vstop v EU, z razširitvijo schen-genskega prostora pa problema meje vsaj v teoriji ne bi bilo več. Tako razmišlja neobremenjen človek zdravega razuma. Človek, ki mu ni mar za računico. Žal to ne velja za politiko, ki je z zdravim razumom pogosto zelo skregana. Prednost daje pač računici ... RIM - V ospredju ukrepi za odpravo posledic potresa Načrti za obnovo ob ostrih polemikah Na obzorju davek na visoke dohodke - Santoro in Vauro kaznovana PETI KORIDOR - Zasedanje medvladne komisije Sprejeli strateški akcijski načrt za izgradnjo proge Trst-Divača TRST - Na sedežu deželne vlade FJK je zasedala slovensko-itali-janska medvladna komisija za izgradnjo železniške povezave Trst-Di-vača. Na srečanju so odobrili dokon- čni osnutek strateškega akcijskega načrta za začetek postopkov in dejavnosti, ki so vezane na uresničitev nove proge. Komisija je določila, da bo za izgradnjo proge odslej zadolžen mešan tehnični urad. Potrdili so tudi časovni rok EU za izpeljavo postopka načrtovanja, ki se mora zaključiti leta 2013. Na 3. strani RIM - Vlada je včeraj razpravljala o ukrepih za odpravo posledic potresa v Abrucih, pri čemer je bila omenjena možnost posebnega davka na letne dohodke, višje od 130-140 tisoč evrov. Kot je znano je predlog v prejšnjih dneh prišel iz vrst opozicije, postavila ga je Demokratska stranka. Medtem je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini ponovno opozoril na nevarnost, da se mafijske združbe vpletejo v posle za rekonstrukcijo. Nadaljevale so se tudi preiskave o neupoštevanju zakonov in pravil pri gradnjah, bilo pa je tudi več polemičnih odzivov na ukrepe proti novinarju Santoru in vinjetistu Vauru. Na 13. strani V deželnem svetu ženska skupščina Na 2. strani Okoliš Ditenave je v celoti zaživel Na 6. strani Strop iz opek in betona pokopal avtomobile Na 8. strani Lacota bi se rad srečal s Slovenci Na 9. strani Linijski avtobus za slovenske nižješolce s Krminskega Na 14. strani Antonaz županski kandidat v Gradišču Na 15. strani KOROŠKA - Organiziranost manjšine ZSO proti predlogu NSKS o skupnem zastopstvu CELOVEC - Zahteva Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) po ureditvi skupnega, demokratično izvoljenega predstavništva manjšine do konca letošnjega leta, je pri drugi krovni organizaciji slovenskem manjšine na Koroškem, Zvezi slovenskih organizacij (ZSO), naletela na negativen odziv. Predsednik ZSO Marjan Sturm je včeraj v Celovcu predstavil rezultate ankete, po kateri vse pomembnejše članice ZSO bolj ali manj odločno odklanjajo predlagani model izvoljenega skupnega javnopravnega zastopstva koroških Slovencev. Predlagajo pa, da se med NSKS in ZSO obstoječi Koor- dinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) razširi za še tretjo politično organizacijo manjšine, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Predsednik ZSO pa je tudi nenavadno ostro napadel novega predsednika NSKS Karla Smolleja. Njegovo zahtevo, naj Slovenija v slučaju, da ne bilo napredka pri bilateralnih prizadevanjih za rešitev odprtih manjšinskih pravic na Koroškem, ubere pot internacionalizacije po vzorcu Avstrije v primeru Južne Tirolske, je označil za »politično naivno« ali za potezo človeka, »ki ni pri zdravi pameti«. Na 4. strani ZAHODNI KRAS - Nova »gradbena mrzlica« Križ in Nabrežina sta z novimi gradnjami iz dneva v dan bližja NABREŽINA - Križ in Nabrežina sta gradbeno vse bolj blizu. Na območju devinsko-nabrežinske občine (Križ je razdeljen na tri občine) je v tem obdobju odprtih kar nekaj gradbišč (foto Kroma). Nabrežinski župan Giorgio Ret pravi, da v Križu, kot drugod v občini, gradijo še na osnovi starega regulacijskega načrta, v opoziciji, kot pravi Massimo Veronese iz Demokratske stranke, pa glede novih gradbenih načrtov čakajo na odločitve upravnih sodnikov Furla-nije-Julijske krajine. Zaradi nenavadnega upravnega položaja naselja se Križani soočajo s problemi, ki jih v drugih vaseh ne poznajo. Na 7. strani 2 Četrtek, 16. aprila 2009 ALPE-JADRAN / ŠPETER - Jutri osrednja slovesnost ob stoletnici rojstva Svečan poklon pokončnemu Čedrmacu msgr. Paskvalu Gujonu Maši v špetrski cerkvi bo sledila kulturna prireditev s predstavitvijo zbornika o matajurskem župniku ŠPETER - 1. aprila, je minilo sto let, odkar se je v Bijačah v občini Pod-bonesec rodil pokojni msgr. Paskval Gujon, eden od plemenitih očetov Benečije, odločni in trmasti Čedermac, ki je svojim domačim krajem in slovenski besedi ostal zvest vse do svoje smrti. Spomin nanj je še vedno zelo živ, v Benečiji pa so ob pomembni obletnici pripravili poklon njemu in vsem ostalim Čedermacem, ki so najbolj zaslužni za to, da se je v videmski pokrajini ohranila slovenska narodna skupnost. Osrednja slovesnost bo jutri v Špetru. Ob 18. uri bo v cerkvi maša, ki jo bosta darovala videmski nadškof Pie-tro Brollo in koprski škof Metod Pirih skupaj z vsemi obmejnimi duhovniki. Pel bo zbor Rečan. Ob 19.30 pa bo v večnamenski dvorani v Špetru kulturna prireditev, med katero bodo tudi predstavili zbornik o matajurskem župniku in predvajali DVD z utrinki in povzetkom intervjujev z msgr. Gujo-nom. Slavnostna govornika bosta Giorgio Banchig in Zdravko Likar, prireditev bo povezoval Ezio Gosgnach, kulturni spored pa bosta sooblikovala moški pevski zbor Matajur iz Kle-nja (občina Špeter) in oktet Simon Gregorčič iz Kobarida. Po scenariju, ki si ga je zamislila Marina Cernetig, se bo proslava začela s posnetkom petja msgr. Gujona, zaključili pa jo bodo mladi s pesmijo Alda Clodiga Pustita nam rože, kar dokazuje, da se bogata beneška kulturna dediščina prenaša iz generacije v generacijo. Dvojezični zbornik o Gujonovem delu in življenju vsebuje pričevanja in spomine na msgr. Gujona, njegov življenjepis, fotografije, članke, ki jih je objavil v beneških časopisih, in zapise o njem iz slovenskih časopisov Delo, Svobodna misel in Primorskega dnevnika. Besedila zanj so prispevali Milan Kučan, Boris Pahor, Evgen Bavčar, Zdravko Likar, Giorgio Banchig, Ezio Gosgnach, Marino Qualizza, Božo Zuanella, Viljem Černo, Renzo Calligaro, Alojz Melan-Wrbenic, Jožef Školč in Silvester Gaberšček. Pri sestavi programa so sodelovali KD Ivan Trinko, Inštitut za slovensko kulturo, Dom, Novi Matajur, la Vita Cattolica, Občini Sovodnja in Podbonesec, župnija Matajur-Trčmun, Upravna enota Tolmin, slovensko Ministrstvo za kulturo, Fundacija Poti miru v Posočju ter društvi TIGR in Če-dermac. (NM) Msgr. Paskval Gujon, eden od plemenitih očetov Benečije, odločni in trmasti Čedermac je svojim domačim krajem in slovenski besedi ostal zvest vse do svoje smrti DEŽELA Podpora novemu zakonu o varnosti TRST - Večina prebivalcev Fur-lanije-Julijske krajine podpira novi deželni zakon o javni varnosti. To izhaja iz javnomnenjske ankete, ki jo je po nalogu Dežele izvedla ustanova Quaeris. Rezultate raziskave sta včeraj z zadovoljstvom ocenila predsednik deželnega odbora Renzo Ton-do in odbornica Federica Seganti, ki skrbi tudi za varnostna vprašanja. Tondo je izrazil prepričanje, da t.i. prostovoljne obhodnice ne bodo ovirale policistov in karabinjerjev, ampak jim bodo pomagale pri njihovem vsakdanjem delu. Nasprotovanje leve sredine takšnim obhod-nicam je predsednik deželnega odbora označil za ideološko nasprotovanje. Segantijeva je dodala, da rezultati te ankete potrjujejo pravilnost politike deželne uprave na tem področju. Nobene polemike z organi javne varnosti, temveč le dodatno sredstvo za državljane, ki hočejo živeti varno življenje. ENAKE MOŽNOSTI - Letna deželna skupščina ženskih ustanov in organizacij Neenakosti ostajajo, nasilje tudi Predsednik deželnega sveta Ballaman opozoril tudi na nekatere prakse islamske kulture, ki v Italiji niso sprejemljive TRST - Deželna komisija za enake možnosti med moškimi in ženskami je priredila vsakoletno skupščino ženskih društev in ustanov, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini. Njene predstavnice so se včeraj popoldne zbrale v dvorani deželnega sveta, kjer jim je v furlanščini, italijanščini in slovenščini izrekla dobrodošlico predsednica komisije Santa Zanier ter predstavila letošnje načrte. Med njimi izstopajo projekti proti nasilju nad ženskami: v zadnjih dvanajstih mesecih je bil namreč v Italiji kar milijon žensk žrtev nasilja. Tega vprašanja se je dotaknil tudi predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman in zahteval strožje kazni za posiljevalce. Vprašanje je zapleteno, po njegovem mnenju pa bi bilo koristno resno in poglobljeno razmisliti tudi o kemičnem kastri-ranju ... Predsednik je ostro kritiziral tudi infibulacijo, kateri so prisilno podvržene islamske ženske, a tudi poligamijo in moško prevlado nad ženskami: taka obnašanja niso v sozvočju z italijansko ustavo, zato jih naša družba ne sme tolerirati. V sklopu včerajšnje skupščine so predvajali tudi del dokumentarca Non e un paese per donne (To ni država za ženske), ki jo je za prvo mrežo Rai posnela novinarka Elisa An-zaldo in v njej predstavila neenakosti, ki tudi v svetu dela še vedno veljajo med ženskami in moškimi. Podpredsednica deželnega sveta Annamaria Menosso pa je opozorila na težko usklajevanje političnih funkcij in družinskih obveznosti: kljub temu pa se moramo potruditi, da bodo ženske bolje zastopane v deželni politiki. Žensko skupščino je nagovoril tudi predsednik Ballaman montenero KNJIŽNA NOVOST - Izšla je pri založbi Didakta Slovenci in prihodnost nova knjiga Franceta Bučarja LJUBLJANA - Pri založbi Didakta so izdali knjigo prvega predsednika parlamenta v samostojni državi in očeta slovenske ustave Franceta Bučarja Slovenci in prihodnost. Ta je na predstavitvi dela dejal, da so Slovenci danes manj svobodni, kot so bili kdajkoli prej.Slovenci imajo, tako Bučar, privid resnične svobode, ki ga diktira tržno okolje. Bučar predlaga rešitev v duhovni osamosvojitvi človeka. "Dokler se bomo spraševali le, kaj meni osebno koristi, smo pred propadom družbe," je prepričan Bučar. Kot najpomembnejši dogodek v slovenski novejši zgodovini Bučar omenja slovensko osamosvojitev, vendar pa je to po Bučarjevi presoji hkrati tudi prelomnica, "v kateri se nismo najbolje odrezali". Po njegovem mnenju je po osamosvojitvi "nastopil psihološki moment, da smo dosegli največji cilj, kar pa nas je paraliziralo za nadaljnji razvoj". V knjigi se Bučar sprašuje, kdo je nosilec bodočega razvoja. V času osamosvojitve je bil po njegovih besedah to Demos, ki pa je "odpovedal, ker ni poznal poti naprej". Pomanjkanje pravih vrednot danes avtor vidi v uvažanju "ame- riškega pleva" ter razvrednotenju vrednot, kot so denimo patriotizem, ki ga nekateri pogosto enačijo z nacionalizmom. Po Bučarjevem mnenju vlada - pri čemer ne misli nobene konkretne vlade -, ki dopušča socialno razslojevanje, ne upo- števa ustave in načela enakosti. "Če dopustimo socialni razkroj, se nam sesujejo vsi ideali, ki omogočajo obstoj družbe," je poudaril. Tudi gospodarska kriza je, tako Bučar, posledica vrednostnega razkroja, saj po njegovem ne gre le za trenutno krizo, pač pa za obolelost celotne družbe. Tine Hribar, ki je h knjigi napisal spremno besedo, je pojasnil, da je pričujoče Bučarjevo delo nadaljevanje prejšnje knjige z naslovom Rojstvo države. Po njegovih besedah Bučar tudi v tej knjigi zagovarja povezavo med osvobodilnim bojem v drugi svetovni vojni in osamosvojitvijo leta 1991. V obeh bojih gre za upor, ki ga je vodila želja po avtonomiji in svobodi. Kot predhodnika boja za osamosvojitev oziroma duhovna ustanovitelja, ki sta po njegovem mnenju odprla pot k svobodi v času v osvobodilnega boja, je Hribar izpostavil Edvarda Kocbeka in Dušana Pir-jevca, za enega najpomembnejših nosilcev osamosvajanja Slovenije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je imenoval Bučarja. (STA) SPLETNI PD - Stara in nova anketa Proti Turčiji v EU Anketa o terminalu TRST - Večina obiskovalcev spletne strani Primorskega dnevnika (www.primorski.eu) nasprotuje polnopravnemu članstvu Turčije v Evropski uniji. To je zelo aktualna tema, ki razdvaja Evropsko unijo. Članstvu Ankare v Uniji nasprotujeta zlasti Francija in Nemčija, za vstop Turčije pa se je med nedavnim obiskom v Evropi opredelil ameriški predsednik Barack Obama. Obiskovalci naše spletne strani imajo sedaj na voljo anketo o kopenskem plinskem terminalu, ki ga načrtujejo v Zavljah v tržaški občini. Mislite, da bi Turčija morala postati polnopravna članica Evropske unije? 31 % 64 % 4 o% 137 - Ne 1 % 4 - Mi je vseeno www.primorski.eu / ALPE-JADRAN Četrtek, 16. aprila 2009 3 PETI KORIDOR - V Trstu včeraj zasedala medvladna komisija za izgradnjo železniške povezave Tehnični urad za gradnjo FILM - Danes O pesniku slovenske železniške proge Trst-Divača Brežine Udeleženci odobrili dokončni osnutek strateškega akcijskega načrta za začetek postopkov TRST - Za načrtovanje in gradnjo železniške povezave Trst-Divača bo odslej zadolžen mešan tehnični urad in ne evropska skupina za ekonomski interes (Eeig). To koordinacijsko telo bodo sestavljali trije slovenski in trije italijanski predstavniki (med temi bo zastopnik Dežele Furlanije-julijske krajine), dodatnega člana pa bo imenovala Evropska unija. Skupino Eeig pa bodo morebiti ustanovili prihodnje leto. Za to so se odločili člani slovensko-italijanske medvladne komisije za izgradnjo železniške povezave Trst-Divača, ki je zasedala včeraj v palači deželne vlade FJK. Udeleženci so na srečanju odobrili dokončni osnutek strateškega akcijskega načrta za začetek postopkov in dejavnosti, ki so vezane na uresničitev nove proge. Potrdili so tudi časovni rok, ki ga je dala Evropska unija za izpeljavo postopka načrtovanja, ki se mora zaključiti leta 2013. To je bilo tretje srečanje medvladne komisije, katere namen je skupaj načrtovati in izgraditi novo čezmejno železniško progo Trst-Divača. Ta je sestavni del 6. evropskega prednostnega projekta oziroma t.i. petega koridorja, ki bo v prihodnosti povezoval francosko mesto Lyon s Turinom, Trstom, Ljubljano, Budimpešto in madžarsko-ukra-jinsko mejo. Bilo pa je obenem prvo zasedanje, odkar je lani poleti omenjena komisija odobrila študijo o možnosti izgradnje proge Trst-Divača, decembra lani pa je Evropska unija odobrila finančni prispevek. V tem obdobju so v okviru komisije nastale tudi štiri delovne skupine. Srečanja so se udeležili deželni odbornik za prevoze Riccardo Riccardi, slovenski državni sekretar pri slovenskem ministrstvu za promet Igor Jakomin (ki je na čelu slovenskega dela medvladne Zasedanje medvladne komisije za izgradnjo železniške povezave Trst-Divača/Koper-Divača je bilo včeraj v palači deželne vlade kroma komisije), Mario Vivaldi z italijanskega ministrstva za infrastrukturo in transport, Katrien Prins v imenu koordinatorja EU za 6. evropski prednostni projekt Laurensa Brinkhorsta in številni izvedenci iz raznih italijanskih ministrstev ter družb Rete Ferroviaria italiana in Tre-nitalia. Na dnevnem redu je bil pregled določil evropskega financiranja za načrtovanje trase Trst-Divača, strateškega akcijskega načrta in dodelitev finančnega prispevka Ten-T za Slovenijo oz. Italijo. Medvladna komisija se je odločila, kot rečeno, za ustanovitev skupnega koordinacijskega telesa (t.i. Common Executive Body). Dogovor o tem bosta uradno podpisala slovenski in italijanski minister za promet, besedilo pa bi moralo biti pripravljeno najkasneje do polovice maja. Sicer je italijanska stran predlagala ustanovitev skupine Eeig, je povedal Riccardi. Ta bi upravljala z 50,5 milijona evrov, ki jih je Evropska unija dodelila v začetku decembra lani za načrtovanje proge. Vendar je slovenski državni sekretar Jakomin opozoril, da mora slovenska vlada preveriti pravno možnost ustanovitve takega telesa in da bo zato slovenska stran zadevo poglobila v prihodnjih tednih. Jakomin je s tem v zvezi predlagal ustanovitev zgoraj omenjenega skupnega tehničnega koordinacijskega telesa, na kar so drugi člani medvladne komisije pristali. Na zasedanju so tudi sklenili čimprej sklicati dve od štirih delovnih skupin komisije, in sicer tisti, ki se ukvarjata s pravno-finančnimi vprašanji in s tehničnim načrtovanjem. Spomnimo naj, da bo proga Trst-Divača po načrtih dolga 35,6 kilometra. Od teh bo 15 kilometrov na italijanski, več kot 21 kilometrov pa na slovenski strani meje. Strošek za njeno izgradnjo je predviden v višini 2,4 milijarde evrov, od katerih 1,3 milijarde na italijanski strani. Strošek za načrtovanje je okrog 100 milijonov evrov, od katerih bo 48 milijonov prispevala EU. Načrtovanje bo trajalo približno tri leta in pol. A.G. Igu Grudnu LJUBLJANA - Knjigarna Filozofske fakultete (Aškerčeva 2) na Besedni postaji danes ob 19.30 uri predstavlja dokumentarni film o pesniku Igu Grudnu »Glasnik slovenske Brežine«. Častni gost večera bo akademik dr. Anton Vratuša, ki bo spregovoril o svoji tragični izkušnji ter o malo poznanih fašističnih taboriščih v Gonarsu in na Rabu, o katerih je Igo Gruden napisal pretresljive verze, za katere Boris Pahor meni, da spadajo v sam vrh taboriščne literature. Dogodek v Modri sobi (5. nad.) bo povezovala Tatjana Rojc. Film je bil že bil predstavljen na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Režiral ga je Jurij Gruden, scenarij zanj pa je prispevala dr. Tatjana Rojc v sodelovanju z režiserjem. Izvirno glasbo je podpisal Marko Fe-ri. Igo Gruden, po krivem pozabljeni slovenski pesnik, je zarisal primorske ljudi in slovensko obalo od izvira Timave pa do Milj ter nam jo v svojih verzih posredoval takšno, kakršne ne poznamo več. Zapustil je tudi pretresljiv pesniški dnevnik tragedije primorskih Slovencev v obdobju med obema vojnama. O Grudnu in njegovem pomenu so v dokumentarnem filmu spregovorili nestor slovenskih književnikov Boris Pahor, pesnik Miroslav Košuta, antropolog prof. dr. Božidar Jezernik in literarni zgodovinar prof. dr. Janez Vrečko s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Posebno dragocena so pričevanja Grudnovih sorodnikov, hčerke Marije, sina Primoža in snahe Nataše ter Hermana Janeža in dr. Antona Vratuše, ki sta z Grudnom delila usodo v fašističnih taboriščih. Ponudbe veljajo do 24. aprila 2009 ! ' Delne posti eio mleko UHT HEiDi Jfor POT CO IJG0DHO5TE EkitrO deviško oljirio olje TRASItfENO mm Napitek A(.lime1 □AMONE ijFflffj 4M */k Vdrfnd iOrrtKO LEUCI Hlfllira^lV ■ Vi iti pralni stroj TVC LCD 32" SONY KCL JQOO 'HD RUDflfHMAl'kdpWlIWorfH ■ Pcfekid * imfia ss™ Hljtifcl im^tkl Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO} Kraj San Pblo, ufico Pocar - Tel. 0481/416740 ponedeljek: tt»- 30.30 cd tarko Josctote: NEPREKINJEN URNIK 9.D0 - 20.30 - nedeljo: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: GEUUNO, FIUME ViNETO (PNI, PERUGIA, SCORZE' (VE]. SI LE A |TV), VICENZA, VITTOIHO VENETO (TV}, Z ANE (VI) 4 Četrtek, 16. aprila 2009 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Skupno zastopstvo manjšine ZSO odklanja volitve v »etnično zbornico« Marjan Sturm ostro napadel stališča Karla Smolleja - ZSO pa zagovarja širitev KOKS-a na SKS CELOVEC - Zahteva Narodnega sveta koroških Slovencev po ureditvi skupnega, demokratično izvoljenega predstavništva manjšine do konec letošnjega leta je pri Zvezi slovenskih organizacij (ZSO) naletela na negativen odziv. Predsednik ZSO Marjan Sturm je na tiskovni konferenci včeraj v Celovcu predstavil rezultate ankete, po katerem vse pomembnejše članice ZSO bolj ali manj odločno odklanjajo predlagani model izvoljenega skupnega javnopravnega zastopstva koroških Slovencev. Predlagajo pa, da se med NSKS in ZSO obstoječi Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) razširi na še tretjo politično organizacijo manjšine, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS). Sturm je obenem napovedal, da se bo pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju že v kratkem ustanovila posebna komisija, ki naj bi izdelala predlog za reformo zakona o narodnih skupinah iz leta 1976, ki ga koroški Slovenci niso nikoli priznali. Komisija, v kateri bodo sodelovali manjšinci, strokovnjaki za ustavno pravo, sociologi, politiki ter zastopniki mednarodnih organizacij kot sta OVSE in SE, naj bi svoje delo zaključila v enem letu, reforma pa naj bi bila povezana tudi z reformo organiziranosti manjšin v Avstriji. Predsednik ZSO pa je tudi nenavadno ostro napadel novega predsednika NSKS Karla Smolleja. Njegovo zahtevo, naj Slovenija v slučaju, da ne bilo napredka pri bilateralnih prizadevanjih za rešitev odprtih manjšinskih pravic na Koroškem, ubere pot internacionalizacije po vzorcu Avstrije v primeru Južne Tirolske, je označil za politično naivno ali za potezo človeka, »ki ni pri pravi pameti«. Ob tem je izrazil tudi pričakovanje, da Slovenija ne bo sledila »modelu eskalacije« novega predsednika NSKS. Ostro je Sturm zavrnil tudi stališče Smolleja, po katerem sta glede dvojezičnih krajevnih tabel za NSKS predloga Karner-jeve skupine in nekdanjega kanclerja Alfreda Gusenbauerja obsoletna. Sturm je menil, da Smollejeva zahteva po 394 dvojezičnih tablah niti ne odgovarja več razsodbi ustavnega sodišča iz leta 2001, saj je sodišče svoje stališče medtem spremenilo v škodo manjšine. S skrajšanjem obdobja na samo še eno štetje se je število krajev z najmanj desetimi odstotki slovensko govorečega prebivalstva namreč znižalo, tako da bi bilo potrebnih samo še 200 do 230 tabel. »Če hočemo ali nočemo, se bomo morali pogovarjati s politiko,« je dejal Sturm. Ob tem je poudaril, da bo ZSO še naprej šla pot dialoga. Sturm je še napovedal, da bo tako politiko ofenzivno zago- Marjan Sturm, Bernard Sadovnik i Rudi Vouk (od leve) bodo danes gostje predsednika Heinza Fischerja varjal tudi na današnjem pogovoru predstavnikov slovenske manjšine z zveznim predsednikom Heinzom Fischerjem na Dunaju. Na pogovor sta poleg Sturma vabljena še podpredsednik NSKS odvetnik Rudi Vouk in predsednik SKS Bernard Sa-dovnik. Nadalje je Sturm najavil, da bo že v kratkem izšla nova knjiga, ki jo je napi- sal skupno s predsednikom (nemškona-cionalno usmerjenega) koroškega Hei-matdiensta Josefom Feldnerjem. Kar zadeva demokratično izvoljeno zastopstvo koroških Slovencev pa je predsednik ZSO še dodal, da ne odklanja razprave o tej zadevi, toda ZSO ima glede tega jasno stališče. Odklanja predlagani mo- del z etničnim katastrom in zagovarja odprt, medkulturni model, ki odgovarja izzivom današnjega časa in današnje Evrope. Sturm je še pristavil, da v manjšini vidi v prvi vrsti kulturno skupnost. Na stališče predsednika Sturma oz. ZSO (NSKS ga je tudi prejel v pisni obliki), se je že odzval novi predsednik NSKS Karel Smolle. Dejal je, da » to ni to, kar je pričakoval«. Povedal je, da je vlak za skupno izvoljeno zastopstvo »zapiskal in se počasi podaja na pot«. »Kogar ne bo v vlaku, bo pač ostal zunaj,« je še menil Smolle. Pozicijo Sturma oz. ZSO pa je označil za »podaljševanje obstoječega ohromelega stanja« znotraj manjšine. » Pozitivno pa je Smolle ocenil stališče SKS do zahteve NSKS po demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu slovenske manjšine na Koroškem. NSKS in SKS da se bosta že v kratkem sestala na razgovoru, na katerem bodo obravnavali tako vprašanje skupnega zastopstva kot tudi razširitev KOKS-a na SKS, je še povedal Smolle. Ivan Lukan V Kopru srečanje z Jelkom Kacinom KOPER - »Izzivi v morju cone B« je tema evropskega poslanskega večera, ki ga v Kopru drevi pripravlja evropski poslanec LDS Jelko Kacin z gosti. Vprašanje ureditve meje med Slovenijo in Hrvaško je dodobra razburkalo domačo in evropsko javnost, vsi dosedanji poskusi razpleta pa so bili neuspešni. Potrebni so svež pristop in nov pogled na razmejitev meje na morju, ki bo temeljil na pravnih in zgodovinskih dejstvih. Gostitelj večera bo tako predstavil možne vidike določitve razmejitve morske meje med sosednjima državama. Srečanje bo ob 18. uri v Hotelu Koper, Pristaniška ulica 3 v Kopru. Veleposlanik A. Capuder na službenem mestu v Rimu RIM - V uvodniku z naslovom Utrujeni odnosi med Italijo in Slovenijo z dne 15. aprila je bilo med drugim napisano, da slovensko veleposlaništvo v Rimu že več mesecev deluje na ravni odpravnika poslov. Informacijo popravljamo s sporočilom, da je veleposlanik republike Slovenije v Italiji dr. Andrej Capuder redno na svojem službenem mestu. Veleposlaniku se za netočnost opravičujemo (DU) SLOVENIJA - HRVAŠKA - Evropski komisar naj bi se ogreval za ad hoc arbitražo o meji Rehn, Žbogar in Jandrokovic se bodo spet sestali prihodnji LJUBLJANA - Evropski komisar za širitev Olli Rehn okoli 20. aprila pripravlja novo tristransko srečanje s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Samuelom Žbogarjem in Gor-danom Jandrokovicem, je včeraj povedal uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva Milan Balažic. Ta pa ni želel uradno potrditi informacij, ki so se v zvezi z Rehnovim predlogom za rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško pojavile v javnosti, saj je, kot je poudaril, diplomacija v času, ko potekajo pogajanja, zavezana molčečnosti. Je pa dodal, da "tisto, kar se je pojavilo v javnosti, v večji meri drži". Po poročanju slovenskih medijev gre pri novem Rehnovem predlogu za ad hoc arbitražo, ki bi upoštevala načelo pravičnosti, z njo pa naj bi mejo dokončno določili do konca leta. Arbitrov naj bi bilo pet. Evropska komisija bi predlagala vodjo arbitražne skupine, ki bi izbral dva pomočnika, po Samuel Žbogar enega arbitra pa bi izbrala Zagreb in Ljubljana. Kot je pojasnil Balažic, je Slovenija od vsega začetka predvidevala, "da je zaključek mediacije na koncu neke vrste arbitraža". Ponovil je, da je za Slovenijo predvsem pomembno, kakšni so pogoji ad hoc arbitraže, to je, ali se bo pri pogajanjih upoštevalo s strani Ljubljane zahtevana načela, med njimi stanje na dan 25. junij 1991 in načelo pravičnosti. Prav tako je Slovenija že večkrat dala vedeti, kaj je zanjo Gordan Jandrokovic skrajna meja v teh pogajanjih - to je, da se vprašanje meje pravično razreši pred vstopom Hrvaške v unijo. Slovenija podpira Rehnovo pobudo, saj ima realne možnosti za uspeh, prav tako pa ni razloga, da ji ne bi zaupali, je še menil Balažic. "Zdi se mi, da komisar Rehn še ni odkril vseh svojih adutov," je dodal. Na vprašanje, ali je realno, da se pristopna konferenca Hrvaške z EU odvije 24. aprila, kot je predvideno, je Balažic poudaril, da je to odločitev češkega predsedstva teden unije. Če bi Hrvaška podala odgovor na Rehnovo pobudo in bi tako evropski komisar razpolagal z odgovoroma obeh strani, potem bi po besedah Ba-lažica obstajala možnost, da na tristranskih pogovorih pride do napredka, posledično pa bi imela tudi pristopna konferenca smisel. Kot je še poudaril, Slovenija za zdaj ne vidi, da bi bila Hrvaška pripravljena konstruktivno pristopiti k poskusu mediacije oz. arbitraže. Medtem je Jandrokovic v Zagrebu potrdil, da bo tristransko srečanje prihodnji teden in ponovil, da si Zagreb prizadeva za ureditev mejnega spora pred mednarodnim sodiščem. Vnovič je tudi dejal, da Hrvaška vidi izhod iz stanja, v katerem se je znašla zaradi slovenske blokade pristopnih pogajanj, v ločitvi dvostranskih odnosov od pogajalskega okvira, takojšnji deblokadi pogajanj in urejanju obmejnega vprašanja na mednarodnem sodišču. (STA) PODJETJA - Zaradi suma gospodarskega kriminala Kriminalisti včeraj zgodaj zjutraj začeli s preiskavo v Luki Koper KOPER - Kriminalisti so včeraj ob 6. uri zjutraj začeli s preiskavo v Luki Koper. Predmet preiskave kriminalistov so poslovni dogodki, navedeni na seznamu posebne revizije, ki jo je konec marca podprla skupščina delničarjev. Zaposlene so v upravno stavbo spustili šele ob9. uri, je povedal vodja odnosov z javnostmi v Luki Sebastjan Šik. Preiskavo so kriminalisti začeli zaradi sumov gospodarskih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, Kot je znano, se je slovenska vlada zaradi očitkov o domnevno spornih poslih skupaj s Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo odločila za izredno revizijo posameznih poslov Luke Koper, kar je podprla tudi skupščina družbe, v kateri ima država skupaj s paradržavnima skladom 67,11-odstotni lastniški delež. Revizor bo tako moral preveriti vodenje vseh poslov Luke Koper v obdobju zadnjih petih let, predvsem pa posle v zvezi s prodajo vseh kapitalskih naložb v tem času, gradnjo nove poslovne stavbe, odkupom in rušenjem skladišč na potniškem terminalu v Kopru ter nakupom nepremičnin na območju terminala BTC in orleške gmajne v Sežani. Poleg tega bo moral revizor preveriti še več poslov, med drugim tiste v zvezi s podjetji Premik-net, Grafist in B.R.I.L., nakupom poslovnega deleža v slovaškem podjetju TT Invest ter ustanovitvijo in kreditiranjem vseh no-vonastalih podjetij v tem obdobju. Prav tako se bo moral ukvarjati s posli v zvezi s podaljšanjem prvega pomola ter izgradnjo ankaranske vpadnice. Koprska policija je včeraj dopoldne sporočila, da kriminalisti zaradi suma kaznivih gospodarskih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, opravljajo preiskovalna dejanja v povezavi s poslovanjem Luke Koper, pri čemer so policisti opravili tudi hišne preiskave, in sicer na sedežu Luke Koper ter tudi drugih lokacijah. Policija pri preiskavi sodeluje z okrožnim državnim tožilstvom. Po zaključenih hišnih preiskavah se kriminalistična preiskava nadaljuje, ostalih podrobnosti pa v tej fazi postopka policija ni želela razkriti. Spletni Žurnal 24, ki se sklicuje na neimenovane vire, je med drugim poročal, da so kriminalisti opravili tudi hišne preiskave na domovih predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja, člana uprave Alda Babiča in izvršnega direktorja Milana Pučka. Slednji naj bi bil po poročanju Žur-nala 24 dober prijatelj državnega sekretarja na ministrstvu za promet Igorja Jakomina, s katerim sta se na stroške Luke pred kratkim mudila v Izraelu, potem ko je Jakomin že bil imenovan za državnega sekretar-ja.Žurnal 24 tudi poroča, da naj bi Pučko pred dnevi ostal brez službenega prenosnega računalnika in telefona, kar je sprožilo ugibanja, ali je izginotje povezano s prikrivanjem nekaterih dokazov pri preiskavi domnevno spornih poslov. (STA) CELJE - Neprevidno prehitevanje kolone Tri mlade žrtve trčenja avtomobila z avtobusom CELJE - Pri Cinkarni v Celju na Kidričevi cesti se je včeraj okrog 14.30 zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena avtobus in osebno vozilo. Voznik osebnega vozila in dva sopotnika so utrpeli tako hude poškodbe, da so umrli na kraju nesreče, so sporočili s Policijske uprave Celje. Nesreča se je zgodila, ko je 18-letni voznik osebnega vozila, doma z območja Šmarja pri Jelšah, ki je vozil v smeri proti Celju, prehiteval pred seboj vozečo kolono vozil. Pri tem je čelno trčil v avtobus, ki je pripeljal nasproti. V nesreči sta poleg 18-letnega voznika osebnega vozila umrla še sopotnica z območja Mozirja in sopotnik z območja Šmarja pri Jelšah, prav tako stara 18 let, so še sporočili s celjske policijske uprave. Letos je na območju celjske policijske uprave v prometnih nesrečah umrlo sedem oseb, lani v enakem obdobju štiri. (STA) V Zagrebu prijeli Slovenca, ki je pobegnil iz italijanskega zapora ZAGREB - Hrvaška policija bo slovenskim kolegom izročila slovenskega državljana, ki ga je prijela v torek v Zagrebu, potem ko je pobegnil iz zapora v Italiji, Interpol pa je za njim razpisal tiralico. Zagrebška policija je še sporočila, da je bil 33-let-nik v zaporu zaradi tihotapljenja ljudi in da ga iščejo tudi v Sloveniji. Ubežnika sta na ulici prepoznala dva policista, ki sta zahtevala, naj jima pokaže osebne dokumente. Ko je pokazal potni list, sta ugotovila, da gre za pobeglega zapornika, ki ga išče tudi Slovenija, so povedali na zagrebški policiji. Kot so dodali, je slovenski državljan skušal pobegniti, ko so ga policisti nameravali vkleniti. V prerivanju s policisti je udaril z glavo v vzvratno ogledalo policijskega vozila, potem pa so ga policisti uspeli vkleniti. Zaradi poškodb so ga odpeljali v zagrebški klinični center, kjer so ugotovili, da ima zlomljen nos. V Sloveniji ga iščejo zaradi suma velike tatvine. (STA) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 16. aprila 2009 5 GLOSA Primerno bi bilo odkriti vso resnico Jo2e Pirjevec Pismo Borisa Čoka, ki ga je v soboto objavil Primorski dnevnik, me je močno presunilo. V njem je domačin iz Lokev in Prelož podal prepričljivo zgodovinsko sliko domačih krajev od propada Avstro-Ogr-ske dalje, pri čemer je podrobno popisal, kaj vse so morali vaščani pretrpeti pod fašizmom in v času druge svetovne vojne. Dejstvo, da jih psihološko in fizično nasilje, kateremu so bili izpostavljeni, ni zlomilo, temveč je v njih vžgalo iskro upora, mora napolniti s ponosom vsakega Primorca. Med podatki, ki jih je nanizal gospod Čok, je pritegnil mojo pozornost posebno tisti, ki govori o breznu Golobivnica. Po njegovem pričevanju, naj bi bilo pokopano v njej 82 esesovcev bataljona Heine, ki so jih 29. aprila enote IV. armade zajele pri Pesku in pri njih našle grozljive fotografije pobojev partizanov in civilnega prebivalstva v Brkinih. "Esesovce" pravi, "privedejo v Lokev, jih vpričo nekaj domačinov postrelijo in vržejo v jamo Golobivnico. Po tem dogodku v jamo Golobivnico niso več metali trupel, žal pa so pozneje zaradi ekološke neosveščenosti v jamo vozili vse vrste odpadkov". Pričevanje je pomembno, ker izpodbija trditev, da so v omenjenem breznu tudi Italijani, "pobiti samo zato, ker so bili Italijani". Unija Istranov je na podlagi te trditve priredila konec februarja "romanje" na omenjeno "fojbo', nov pohod pa napoveduje za maj. Od kod voditeljem omenjenega združenja informacija o pobitih Italijanih? Iz obsežne knjige "Tudi mi smo umrli za domovino", ki so jo leta 2000 izdali v Ljubljani in Grosuplju Franc Perme, Anton Žitnik, Franc Nučič, Janez Črnej in Zdenko Za-vadlal. Ti avtorji se lahko ponašajo s posebnim rekordom: da za italijanski prevod niso poskrbeli tržaški ali goriški Slovenci, ka- kor je navada, temveč neki Guido Deconi, ki našega jezika sicer ni prav vešč, ki pa se kljub temu ni ustrašil naloge, da v svojega prenese kar 792 strani besedila. Knjiga govori v glavnem o domobranskih grobiščih, ki so posejana po Sloveniji, dotakne pa se tudi kraških brezen in v zvezi z Golobivnico prinaša daljši zapis dr. Ennija Fonde, doma iz Lokve, a živečega v Braziliji. Omenjeni gospod pripoveduje, da se je vrnil avgusta 1945 v domačo vas iz semenišča v Alessandriji (kjer je sodeloval z Nemci kot prevajalec), in da je tam preživel tri mesece. V tem času je slišal, da je Go-lobivnica polna trupel. Vanjo naj bi najprej vrgli brata in sestro, ki naj bi se spečala s karabinjerjem, (o tej epizodi govori tudi Virgil Šček), nato pa še žive tržaške Italijane, Nemce in Slovence. V enem samem dnevu naj bi pobili 250 ljudi. Med njimi farnega mežnarja, pa tudi številne ljudi iz Ricmanj in okolice. Eden od tistih, ki je metal ljudi v brezno, je baje skoraj znorel. Poleg tega dr. Fonda govori tudi o obračunavanjih, do katerih je prišlo med vaščani med vojno in po njej, ki pa nimajo veze z Golobivnico. Ali je verjeti njegovemu pričevanju, tako različnem od tistega, ki ga je podal gospod Čok? Naj še dodam, da je v poročilu inšpektorja De Giorgija, ki je med leti 19451948 s skupino speleologov sistematično pregledal vrsto brezen na Krasu, omenjen nek "Pozzo dei Colombi" pri Bazovici. Gre za Golobivnico? Ta jama je bila raziskana 13. marca 1948, a v njej niso našli trupel. Mislim, da bi bilo primerno odkriti vso resnico, če se hočemo v bodoče izogniti pro-vokacijam, ki jim je pieteta do mrtvih deveta briga. Mislim pa tudi, da bi morali ljudje, ki zahtevajo pravico za "romanja" na "fojbe", vsaj dokazati, da imajo njihove trditve kolikor toliko trdno zgodovinsko podlago. VREME OB KONCU TEDNA Za nocojšnjo fronto občasna nestanovitnost Darko Bradassi Evropa je trenutno vremensko razdeljena na dva dela. Na zahodu se zadržuje obsežno ci-klonsko območje z razmeroma hladnim atlantskim zrakom. Nad Španijo, Portugalsko, Francijo in Britanskim otočjem se ob precej nizkih temperaturah pojavljajo padavine nad osrednjim in deloma vzhodnim delom Evrope pa zaenkrat še vztraja šibko anticiklonsko območje s prevladujočim sončnim in kar toplim vremenom. Na našem širšem območju je bilo nekaj več nestanovitnosti predvsem v popoldanskih urah, ponekod je nastajala kopasta oblačnost, iz nje pa posamezne plohe ali kakšna nevihta. Temperature so bile v zadnjih dneh kar visoke za ta čas, kar velja še posebej za vrednosti, ki smo jih namerili za veliko noč in na velikonočni ponedeljek. Živosrebr-ni stolpec se je marsikje na Goriškem povzpel nad 26°C. Tudi temperature, ki jih je namerila radiosonda iz Campoformida v višjih slojih ozračja so v zadnjih dneh za več stopinj presegale dolgoletno povprečje. Včeraj opoldne je na višini okrog 1500 metrov namerila 8,4°C, ničla pa je bila na višini 2561 metrov. Te vrednosti bi bile normalne ob koncu maja in za okrog 6°C presegajo dolgoletno povprečje. Na splošno je bila sicer prva polovica letošnjega aprila nadpovprečno topla, povprečna temperatura v Zgoniku je bila, denimo, 14,7°C, medtem ko smo lani namerili v povprečju kar 3°C manj. Povprečje najnižjih nočnih temperatur v Zgoniku je bilo doslej 8,2°C, povprečje najvišjih dnevnih pa 21,1°C. Leta 2007 je bil april še nekoliko toplejši od letošnjega, medtem ko sta bila aprila 2006 in 2005 občutno hladnejša. Vremenska slika se znova spreminja, pred nami je nekoliko izrazitejše nekajdnevno poslabšanje. Ciklonsko območje, ki je trenutno nad zahodnim Sredozemljem, se bo razširilo do naših krajev, spremljala pa ga bo tudi vremenska fronta. Že danes se bo povečala oblačnost, no- coj pa bo naše kraje dosegla vremenska fronta, ki bo prinesla padavine, za njo pa se bo ozračje tudi nekoliko ohladilo. Glavnina padavin bo danes ponoči, jutri in v soboto pa bo zaradi hladnejšega in bolj vlažnega zraka ozračje nestanovitno, zato bo prevladovala nestanovitnost z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Prehodno bodo padle predvsem najvišje dnevne temperature, od skoraj 25°C v zadnjih dneh, bodo najvišje vrednosti, bodisi zaradi hladnejšega zraka, bodisi zaradi oblačnosti in padavin dosegale le nekaj več kot 15°C. V nedeljo se bo prehodno okrepil anticiklon in kaže še na največ sončnega vremena v tem koncu tedna. Vseeno pa bo ozračje še zmerno nestanovitno, zato bodo predvsem v popoldanskih urah ponekod lahko nastale posamezne plohe ali nevihte, ki pa bodo v vsakem primeru manj pogoste kot v preostalih dneh. Nadaljuje se torej običajno pomladno vreme, v katerem ne bo manjkalo sončnih žarkov, pa tudi ne spremenljivosti z občasno oblačnostjo in padavinami. Tudi pogled naprej še ne kaže na večjo stanovitnost. Na izrazitejšo otoplitev in občutno večjo stanovitnost bomo morali verjetno počakati na naslednji mesec. Na sliki: nad zahodno Evropo je ciklonsko območje, ki se približuje našim krajem PISMA UREDNIŠTVU Zakaj omalovaževanje? Je že tako, da se (tudi ostro) soočamo z osebami, ki jih spoštujemo ali pa celo cenimo. Na ostale brezvezne-že se navadno ne oziramo. Velikonočni uvodnik enostavno vabi na soočanje. Napisan je bil črno -belo in v eni točki celo otročje samo-všečno. Saj ni mogoče sprejeti dihoto-mije: tisti, ki iščejo »Njega«, so zvrhani vrednot, kdor pa »Njega« ne išče s prisotnostjo v molilnici, sodi v trumo trenutnih potrošniško obsedenih uži-vačev. Sancta semplicitas... Kar nekaj predpostavk nosi v sebi samoumeven odgovor, ki naj bi piscu dajal prav. Med branjem sem se pač vprašal, ali so zame vsakdanje obveznosti suženjstvo? Ne, niso! Ali je zame odsotnost pri prepevanju v cerkvi odpoved? Ne, ni odpoved! Odpovedujem se nečemu, kar pričakujem, česar si želim. Če ni tako, potem ni to nobena odpoved. Enostavno ni v krogu mojega zanimanja. Imam pa v malhi morda kaj enakovrednega, zame vsekakor prepričljivejšega. Sem zaradi drugačnosti plitkejši? Kaj če bi napisal: vsi tisti, ki v nedeljo niste šli z menoj na Sočo veslat, se ne zavedate, kaj ste izgubili. In bi še dodal: ste bili drugje srečnejši? je nadomestilo bilo učinkovito? Imeli bi me za prevzetneža, ki meni, da ima v rokah čarobno paličico za duševno bogatitev. (Sicer pa na Soči sploh nisem bil) Za stopanje vase poznamo vrsto učinkovitih pristopov, ni zgolj eden zveličaven. Predvsem me ne prepričajo halo pozivi ob posvečenih praznikih. Od kod podmena, da se ob praznikih ustavljamo pri bogati hrani? Askeza ni v domeni neke skupnosti verujočih. Ali ni mogoče, da tudi neverujoči sprejemamo - v prenesenem pomenu in tudi dobesedno - prakso pločevinke sar-del in petih kosov prepečenca in smo s tem opravili celotno požrtijo? Tudi predpostavka, da otrokom kupujemo kar vsevprek čokoladna jajčka s »sorpreso«, ostaja pač predpostavka, čeprav je napisana povedno in ne v obliki domneve. Kako je mogoče posploševati, da otrokom »kvarimo« dušo in da čokolado mečemo v smeti? To je res nezaslišano. Je cenen besedni manever zato, da se nakaže pot k enemu in istemu, v Cerkev. Saj je to le ena od možnosti. Ni absolutnost! Sploh ni absolutnost! Tudi neverujoči nosijo lahko v sebi še kako trdne zakone glede skromnosti, varčnosti, solidarnosti, vzajemnosti, poglabljanja vase. Na koncu pa še huda samovšečnost. Tista o brezvercu (seveda slab-šalno, kajti mogoče je tudi napisati neverujoči, laik, ateist, a brezverec bolj spominja na brezsrčen, brezčuten... ) s križcem v denarnici. Kako nazorno, kako anekdotično, kako pomirjujoče in potrjujoče za vse tiste, ki neverujoče vzneseno pomirjajo, da sicer imajo takšno prepričanje v umu, v srcu pa gotovo nosijo Kristusa, le da tega ne vedo. Ovce pač, ki vsekakor potrebujejo pastirja in niso ozavestile resnice življenja: odpustimo jim, saj ne vedo, kaj delajo itd. in tako naprej. Zakaj takšno omalovaževanje? Kaj pa tisti zapriseženi skavti, ki sem jim naložil po dvajset sklec vsakič, ko so žaljivo poklicali za pričo Marijo iz Nazareta, ker so zgrešili servis pri odbojki? Ta stavek je prav tako otročji za ne vem kakšno dokazovanje in napisal sem ga prav zaradi tega, ker je dokazno nevzdržen. Vprašajmo se raje o nekem drugem zelo, zelo pogostem pojavu: na stotine je v našem okolju neverujočih ljudi, vse življenje umirjeno živijo to svoje čutenje, tik po smrti, pa jih okolje (evfemizem!) dobesedno posiljuje z obredjem in simboli, na katere niso nikoli računali ali jih napovedovali, kaj šele želeli. Da ne navajam konkretnih primerov pritiskov, pod katerimi se znajdejo najbližji, ki želijo zgolj in enostavno uveljaviti desetletja dolgo doslednost bivanja! Ali je tako težko sprejeti dejstvo, da obstajajo drugačne možnosti oza-veščanja, da je verovanje v troedino božanstvo le ena od oblik iskanja tistega gnezda, za katerim hrepenimo od rojstva dalje, če prikličem na primer v to razglabljanje en vidik psihoanalize. Ali se je težko sprijazniti s pojavom, da vse več in povsem prepriča razvojna teorija bolj kot pa tista o gnetenju nekaj prgišč gline? Ali je povsem neverodo-stojna razlaga o entropiji vesolja ali tista o goli statistiki in zaporedju fizično oprijemljivih vzrokov in posledic brez skrivnostnih načrtov, ki naj bi imeli kakorkoli nekje nek cilj in smisel? Milo se stori človeku med gledanjem televizije, ko posluša preživele izpod ruševin, ki rešitev vzhičeno pripisujejo svojemu božanstvu, saj hkrati obtožujejo tisto isto božanstvo, da je pomorilo nekaj sto drugih. Ne more razlaga zanje veljati, za druge pa ne. In še: zakaj naj bi po stoletjih monopolizacije še vedno veljala paradigma, da »imamo telo«, ki nam je bilo »dano« in s katerim, naj ne bi smeli razpolagati, ko pa ostaja povsem obraten pristop, ki ponuja, da »smo telo«? Kakorkoli že, vsakdo naj izbira po svojem notranjem vzgibu, s kakšnimi ravnotežji gre skozi življenje. Brez omalovaževanja drugih, da so brez nekih vedenjskih pravil, saj so si zelo pogosto izredno podobna, le izhodišče je drugačno. Zato nekaj več skromnosti, saj nimajo verujoči v zakupu vrednot sobivanja. Aldo Rupel Slovenski priimki in imena Junija bodo evropske in upravne volitve. Volili bomo tudi župane v narodnostno mešanih občinah naše dežele. Mislim, da ne zahtevam preveč, če od kandidatov, ki se bodo potegovali za ta pomembna mesta pričakujem, da se bodo volilcem predstavili s svojimi pristnimi slovenskimi imeni in priimki. To jim omogoča zakon, odobren pred dvema desetletjema, postopek je kratek in brezplačen, prične se v občinskih uradih. Skratka, naj vsaj kandidati dajo zgled svojim občanom. Mnogi so to storili v prejšnjih letih, drugi pa še vztrajajo pri udobni dvoličnosti. Več doslednosti bi ne škodovalo. Pa brez zamere. Stojan Spetič SSk gre v Doberdobu sama na volitve Spoštovano uredništvo, oglašam se v zvezi z Vašim velikonočnim poročilom o političnem dogajanju v Doberdobu. Članek na goriški strani PD, novinarsko neoporečen, je vsekakor marsikoga zmedel, celo podpisanega. Zato se mi zdi pravilno, da pojasnim stališča naše doberdobske sekcije. Stranka SSk v Doberdobu je do zadnjega upala, da bo mogoče sodelovanje in kompromis z Demokratsko stranko. Z velikim razočaranjem sem prejel negativen odgovor. Zato smo se kot lokalna sekcija odločili, da se na volitve predstavimo sami s svojim simbolom in programom. Te odločitve se držimo še danes in ta odločitev je bila jasna tudi strankinemu deželnemu tajništvu. Govorice, ki se širijo po Doberdobu o drugih zavezništvih so le prazne besede. Stranka SSk v Doberdobu ima že vse svoje kandidate in tudi županskega kandidata. V primeru, ko bi iz višjih političnih krogov res izšel kak dogovor, bi odstopil z mesta kandidata brez nobenih težav! Dario Bertinazzi, županski kandidat SSk v Doberdobu SEČOVLJE Dogovor o skrbstvu Sečoveljskih solin SEČOVLJE - Slovenska ministrica za kulturo Majda Širca je včeraj opoldne v Sečovljah inav-gurirala obnovljeno hiško v sklopu Muzeja solinarstva, ki je v skrbi Pomorskega muzeja Serge-ja Mašere Piran, in tako odprla novo razstavno sezono muzeja. Majda Širca se je srečala tudi s piranskim županom Tomažem Gantarjem in drugimi predstavniki lokalnih kulturnih institucij. Pomemben pečat včerajšnjega odprtja sezone Muzeja so-linarstva, ki je bilo sicer predvideno že za 1. april, je, kot je povedala Širca, "dogovor v luči bodočega delovanja, upravljanja in skrbstva za soline". S pomočjo ministrstva za kulturo ter ministrstva za okolje in prostor sta namreč Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran in podjetje Soline dosegla dogovor, da bosta še naprej sodelovala pri skrbi za Krajinski park Sečoveljske soline, za katerega je kazalo, da je ogrožen. Direktorica Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Martina Gamboz je ministrici predstavila tudi dosedanje zaključene projekte za varovanje in predstavitev kulturne dediščine solin, ki so osnova za delovanje vnaprej. Širca se je pred inavguraci-jo nove sezone Muzeja solinar-stva sestala s piranskim županom Tomažem Gantarjem, s katerim sta obravnavala, kar nekaj vprašanj s področja kulture. Med drugim sta spregovorila o obnovi Obalnih galerij v Piranu ter o reševanju vprašanja depojskih prostorov za lokalni arhiv, morda v nekdanjih skladiščih soli v Portorožu. (STA) e Četrtek, 16. aprila 2009 GOSPODARSTVO POMORSKO GOSPODARSTVO - Predstavitev v prostorih deželnega sveta v Trstu Ladjedelniško-navtični okoliš FJK je že operativen Za raziskovanje, usposabljanje in inovacije je že razpoložljiv evropski denar TRST - Z uradno ustanovitvijo združenja Ditenave, ki je pristojno za usmerjanje, promocijo in koordinacijo, prehaja v operativno fazo Ladijski in nav-tični tehnološki okoliš, katerega cilj je okrepiti konkurenčnost pomembnih sektorjev v gospodarstvu Furlanije-Julijske krajine prek treh temeljnih aktivnosti: raziskovanja, usposabljanja in inovativnosti. Združenje Ditenave je včeraj na sedežu deželnega sveta v Trstu javno predstavila deželna odbornica za gospodarstvo in finance Sandra Savino, in to tudi v imenu odbornice za delo, raziskovanje in univerzo Alessie Rosolen. Z njo sta bila še predsednik odbora za strateško usmerjanje Livio Marchesini in njegov podpredsednik Giuseppe Nicoli. Ladjedelniški in navtični sektor ima znatno težo v deželnem gospodarstvu. Koncern Fincantieri ima v Trstu enega največjih centrov za ladijsko inženirstvo v Evropi, z več kot 600 zaposlenimi, k čemur je treba prišteti še ladjedelnico v Tržiču in širok krog kooperantskih podjetij majhnih in srednjih dimenzij, ki sodelujejo pri opremljanju potniških ladij. Navtični sektor v FJK pa šteje približno dva tisoč zaposlenih v okrog 400 podjetjih, ki so aktivna na področju gradnje ladij, njihovega vzdrževanja in storitev. Kot je povedal Marchesini, sta oba sektorja v zadnjih letih doživela močno rast. »Po zaslugi močnih vsebin inženir-stva, dizajna in kakovosti sta ladijski in nav-tični proizvoda take vrste, ki se prilagajata potencialnostim zahodnega gospodarstva. Ne glede na težaven gospodarski trenutek, bosta ta sektorja tudi v prihodnje sposobna obdržati svoj vodilni položaj,« je menil predsednik strateškega odbora Di-tenave. Zamisel o okrožju se je rodila glede na dejstvo, da so v Furlaniji-Julijski krajini znatno razširjene kompetence v obeh sektorjih, in to tako na proizvodni kot na univerzitetni in raziskovalni ravni. Primanjkuje pa ustrezna mreža usklajevanja, mreža »vodenih odnosov«. Ditenave namerava zapolniti to vrzel s svojim modelom upravljanja (governance), ki deluje prek splošne skupščine in odbora za strateško usmerjanje. Njegova dinamična operativna struktura ima nalogo pripravljanja letnega programa in koordiniranja treh sistemov: raziskovanja (konzorcij Ri-nave), inoviranja (odbor za inovativnost) in usposabljanja (pol usposabljanja za pomorsko gospodarstvo). Za delovanje Di-tenave je že zagotovljeno 12 milijonov evrov evropskih sredstev, katerim se bodo pridružila še zasebna vlaganja. Ena od ladij za križarjenje, ki so jih zgradili v tržiški ladjedelnici Fincantieri arhiv SLOVENIJA - Po podatkih za februar Potniški promet upada, ladijski prevoz blaga raste LJUBLJANA - Februarja so v Sloveniji v javnem cestnem prevozu prepeljali za 2,7 odstotka, v zračnem prevozu pa celo za 18,1 odstotka manj potnikov kot v enakem mesecu lanskega leta, so sporočili iz državnega statističnega urada (Surs). V pomorskem prevozu pa so februarja prepeljali za 4,4 odstotka več blaga kot februarja 2008. Medtem ko se je obseg prepeljanega blaga v pomorskem prevozu povečal, se je število opravljenih tonskih kilometrov zmanjšalo za 4,3 odstotka. Obseg blagovnega prometa v pristaniščih je bil februarja po oceni Sursa za 4,4 odstotka večji. Tako kot se je zmanjšalo število prepeljanih potnikov v javnem cestnem in zračnem prevozu, je bilo tudi število opravljenih potniških kilometrov v primerjavi z lanskim februarjem v obeh panogah nižje, in sicer za 2,6 oz. 18,7 odstotka. V cestnem mestnem prevozu pa so februarja zmanjšal za 25,7 odstotka, blagovni pa za prepeljali za 2,7 odstotka manj potnikov 38,8 odstotka. Čez cestne mejne preho-kot v enakem obdobju lanskega leta. de s Hrvaško je februarja po oceni Sursa Potniški promet na slovenskih leta- v Slovenijo prispelo za 10,3 odstotka manj liščih se je v isti časovni primerjavi potnikov kot februarja lani. (STA) TRGOVINA - Kljub upadanju prodaje Mercator v tekmi za hrvaški Getro? LJUBLJANA, ZAGREB - Za nakup hrvaškega trgovskega podjetja Getro se zanima 12 kupcev, med njimi tudi največji slovenski trgovec Mercator, je včeraj poročal hrvaški Poslovni dnevnik. Iz Mercatorja pa so za STA sporočili, da so vedno odprti za strateška povezovanja, vendar konkretnih primerov, tudi v zvezi z Ge-trom, ne komentirajo. Interes za nakup Getroja naj bi po pisanju omenjenega časnika izkazalo 12 podjetij, poleg Mercatorja še trgovske družbe Konzum, Kaufland in Metro in osem investicijskih družb. Ker se rok za izkaz interesa izteče šele čez nekaj dni, 20. aprila, Getrojevi lastniki pričakujejo še nekaj potencialnih kupcev. Družba Getro je sicer v večinski lasti hrvaškega poslovneža Vjekoslava Gucica, nekaj odstotkov pa ima v lasti tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. Getro naj bi bil že nekaj let v finančnih težavah, pred tem pa je bila veriga zelo dejavna na hrvaškem trgu. Lani je družba ustvarila 1,76 milijarde kun (238 milijonov evrov) prihodkov, zaposluje pa nekaj več kot 1400 delavcev. Trgovska družba ima 17 objektov v večjih hrvaških mestih. Slovenski Mercator je na hrvaškem trgu drugi največji trgovec, in sicer takoj za verigo Konzum, ki je v lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todo-rica. Slovenski trgovec ima na Hrvaškem nekaj več kot šestodstotni tržni delež. Sicer pa trgovska dejavnost zaradi gospodarske krize povsod upada. Po včeraj objavljenih podatkih državnega statističnega urada (Surs) je bil realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno v Sloveniji februarja za 18,5 odstotka nižji kot januarja in za 15,6 odstotka nižji kot februarja lani. V trgovini na drobno z živili, pijačami in tobakom se je prihodek zmanjšal za šest odstotkov, v trgovini z neživil-skimi proizvodi pa za 2,1 odstotka. LJUBLJANA Veselinovič, Turk in Krka nagrajeni na sejmu Kapital LJUBLJANA - Na finančnem sejmu Kapital 2009, ki včeraj in danes poteka v Ljubljani, so podelil nagrade za naj podjetje, naj finančnika in naj direktorja po izboru 40 gospodarskih novinarjev. Nagrade so prejeli Krka, prvi mož NLB Draško Veselinovič in prvi mož Simobila Dejan Turk. »Trije nagrajenci ne bodo prejeli nagrad zato, ker so delali dobro, uspešno, da bi dobili te nagrade. Te nagrade so samo izraz hvaležnosti javnosti, strokovne in širše, za njihovo uspešno delo in spodbuda za njihovo delo,« je ob podelitvi povedal premier Borut Pahor. »Ko govorimo o nagradah ljudi, ki imamo veliko politično in ekonomsko moč ter tudi odgovornost, se moramo zavedati, da je največja nagrada, ki jo lahko imamo ob izteku te krize - prepričan sem, da jo bomo premagali - ta, da smo vsak na svojem področju prispevali k temu, da smo skupaj povlekli ta voz iz krize v nove priložnosti,« je še dejal predsednik slovenske vlade. Sejem Kapital sicer prireja istoimenska specializirana revija. Pretovor v tržiškem pristanišču marca spet navzgor TRŽIČ - Marca se je pretovor blaga v tržiškem pristanišču glede na enak lanski mesec povečal za 10,5 odstotka in tako zasukal negativni trend z začetka leta. Po podatkih, ki jih je včeraj objavilo pristaniško podjetje, so marca pretovorili 295 tisoč ton blaga, medtem ko so ga marca lani 267 tisoč ton. V januarju se je pretovor glede na enak lanski mesec zmanjšal za 23 odstotkov, v februarju pa za 33 odstotkov. Prvo četrtletje pa se je končalo z zmanjšanjem pretovora za 17,4 odstotka glede na enako lansko obdobje. Generali na Kitajskem • V« • I prva pri življenjskem zavarovanju TRST - Zavarovalnica Generali China Life, ki jo je tržaški zavarovalniški koncern Generali ustanovil leta 2002, se je februarja povzpela na prvo mesto življenjskih zavarovalnic na Kitajskem. Zbrala je za 155 milijonov evrov polic in glede na lanski februar zabeležila 122,5-odstotno rast. Med tujimi zavarovalnicami na kitajskem trgu ima Generali 21,2-odstotni delež. Pooblaščeni upravitelj skupine za poslovanje v tujini Sergio Balbinot je izrazil zadovoljstvo nad rezultatom, ki »potrjuje veljavnost angažiranja zavarovalnice v azijski regiji«. Izpostavil je odlično ujemanje s kitajskim partnerjem v kitajski zavarovalnici Generali, kar je omogočilo hitro odzivanje na spremenjene tržne razmere. Trgovci in sindikati terjajo pomoč Dežele TRST - Deželno združenje trgovcev Confcommercio in deželni sindikati zaposlenih v trgovini Fil-cams Cgil, Fisascat Cisl in Uiltucs so sestavili skupni dokument, v katerem zahtevajo od deželne uprave vzpostavitev stalnega omizja o gospodarski krizi, pomoč pri dohodkih zaposlenih in brezpogojno izvajanje deželnega zakona o trgovini. Trgovci in sindikati zahtevajo tudi takojšnje aktiviranje deželnega observatorija za trgovino, ki ga predvideva zakon št. 29/2005. EVRO 1,3173 $ -0,78 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. aprila 2009 valute evro (povprečni tečaj) 15.4. 14.4. ameriški dolar japonski jen 1,3173 1,3276 130,70 132,57 ruski rubel 44,1005 44,3217 danska krona 7,4498 0,88210 7,4493 švedska krona 10,8650 8,8405 10,8460 8,7880 češka krona 2e,883 26,571 estonska krona 15,6466 290,79 2 15,6466 89,50 poljski zlot 4,3005 4,3480 avstralski dolar 1,8352 1,9558 1,8221 romunski lev 4,1935 3,4528 4,1545 3,4528 latvijski lats 0,7092 0,7092 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3767 7,3808 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 15. aprila 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,44813 LIBOR (EUR) 0,98875 LIBOR (CHF) 1,1125 1,64688 1,4125 1,6075 1,9125 1,76688 EURIBOR (EUR) 0,992 1,415 1,602 1,768 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka ] | 21.672,07 € +51,06 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. aprila 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 8,46 -1,05 KRKA 51,67 -3,07 -1,60 MERCATOR 157,74 +2,37 TELEKOM SLOVENIJE 145,28 +0,69 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 28,15 DELO PRODAJA - +0,72 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 8,82 +0,23 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 45,91 +2,45 PROBANKA - - SAVA 244,73 +0,01 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 72,80 14,92 -2,93 +1,43 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 15. aprila 2009 +°,°3 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATLANTIA ATLANTIA 1,166 4,6425 +0,26 +3,00 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 4,45 -0,90 +2,65 BCA POP MILANO EDISON EDISON 4,0475 +3,74 -0,74 ENEL 3,84 -2,35 FIAT FINMECCANICA FINMECCANICA 7,005 -0,68 +2,34 GENERALI 14,27 -0,21 +2,88 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,29 -1,72 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 13,34 -0,89 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,995 +3,61 -0,71 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 0,2472 +1,61 +4,39 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,82 14,34 -0,40 +0,28 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,76 4,6125 +0,27 TENARIS TERNA 8,755 +1,51 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,275 0,358 -0,55 -6,41 UNICREDIT 1,769 -2,99 -0,62 SOD NAFTE (159 litrov) 49,44 $ +0,39 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. aprila 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.573,41 857,17 +0,66 +0,59 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.564,45 925,85 -0,33 +0 15 FIRS, Banjaluka Belex 15 Bpnnrad 1.282,78 41830 -0,41 +0,62 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 186,39 1.486,42 +3,06 +0 19 Dir/\, jciiajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.362,19 1.871,02 +1,58 +0,36 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.028,90 1.626,80 1.626,80 +1,37 +0,07 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCC inn 1 nnrlnn 852,04 861,86 4.549,79 +1,25 -0,53 -0,16 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.968,40 3.968,40 2.985,74 1.851,34 -0,52 -0,48 -3 19 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 840,20 2.262,96 -0,57 -0,69 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.742,96 1.905,99 15.669,62 2.536,06 11.284,73 -1,13 +0,47 +0,57 +0,35 +2,90 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ZAHODNI KRAS - Kar nekaj gradbišč v devinsko-nabrežinski občini Nabrežina in Križ se z novimi gradnjami vse bolj spajata Župan Ret: Nove gradnje še po starem načrtu - Opozicija čaka na odločitve sodnikov Križ in Nabrežina bosta najbrž prej ali slej ena sama gradbena celota. Kar nekaj gradbišč ob pokrajinski cesti Prosek-Sesljan na območju de-vinsko-nabrežinske občine kaže, da je to področje z gradbenega vidika še kar privlačno. Očitno tudi v času gospodarske krize, ki na splošno negativno pogojuje povpraševanje po hišah in stanovanjih. »To kar se v tem času gradi v Križu sodi v prejšnji regulacijski načrt. Nekatere prošnje za gradbena dovoljenja so stara tudi deset let«, pravi na-brežinski župan Giorgio Ret. Ni mu všeč, da nekateri govorijo o »gradbe-no-cementni mrzlici« v občini. Ret tudi dvomi, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do združitve med Križem in Nabrežino. Na osnovi novega regulacijskega načrta namreč na tem območju predvidevajo eno samo gradbeno območje, dovoljenje za gradnjo pa ni zaprosil še nihče, dodaja Ret. »Zadnja sprememba regulacijskega načrta je bila namenjena domačinom, ki so nas izrecno prosili za novo gradnjo ali za obnovo že obstoječe družinske hiše. To je namen novega načrta in ob koncu leta, ko zapadejo nekateri zakonski roki, bomo ocenjevali naše sklepe,« podčrtuje Ret. Vodja levosredinske opozicije v nabrežinskem občinskem svetu Massimo Veronese pravi, da bodo v Križu v bližnji prihodnosti zgradili trinajst novih bivanjskih enot. Ne gre sicer še za združevanje med Križem in Nabrežino, temveč za gradbeno zasi-čenost dela Križa, ki sodi v nabrežin-sko občino. Del stanovanj oziroma vrstnih hiš je že dobilo lastnika, druga pa so menda na prodaj. »Glede izvajanja novega regulacijskega načrta pa so stvari še nedorečene,« meni Veronese. Večja skupina občanov je vložila priziv predsedniku republike, ki naj bi ga v kratkem poslal v presojo Deželnemu upravnemu sodišču FJK. Nova urbanistična pravila so vsekakor pravnomočna, upravni sodniki pa bi lahko v pričakovanju razsodbe tudi načrt »zamrznili«, kar bi ustvarilo hude težave tistim občanom (teh je očitno malo), ki Eno od gradbišč ob pokrajinski cesti v Križu na območju devinsko-nabrežinske občine kroma so se lotili novih gradenj. Križ je razdeljen na tri občine (tržaško, devinsko-nabrežinsko in zgoniško), kar povzroča domačinom kar nekaj problemov in težav. Različne komunalne pristojbine, začenši z davkom na odvažanje smeti, ter gradbe-no-urbanistična pravila, ki so za vsako občino zelo različna. Prav ta raznolikost pogojuje kolikor toliko uravnovešen razvoj Križa, saj vsaka občina zagovarja svoje razvojne poglede. Občina Trst je skoraj ves povojni čas v Križu, kot v ostalih kraških vaseh, uveljavljala zelo omejevalna gradbena pravila, ki so bila v škodo domačinov. Do delnega zasuka je prišlo v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je mestna skupščina tudi na pritisk zahodnokraškega sosveta (predsednik Slavko Štoka) odobrila t.i. podrobnostni regulacijski načrt, ki je v veljavi še danes. Občina Devin-Na-brežina je do Križa nekajkrat spremenila svojo urbanistično usmeritev, še najbolj dosledno politiko (omejene nove gradnje) pa je v Križu izvajala zgoniška občinska uprava. S.T. SPORAZUM - Univerza in Legacoop FJK Povezava med šolo in trgom dela Rektor tržaške univerze Francesco Peroni in predsednik deželne zveze zadrug Legacoop FJK Renzo Marinig sta včeraj podpisala sporazum, s katerim se obvezujeta, da bosta po svojih močeh spodbujala razvoj podjetniško zadružne kulture, ki sloni na principih socialnega gospodarstva. Namen sporazuma je v prvi vrsti povezovalni, v smislu, da želi vzpostaviti začetni stik ali soočanje med univerzitetniki in potrebami delavcev oz. podjetnikov, je dejal predsednik Marinig, ki je prepričan, da bi tako spodbudili sodelovanje in vključevanje mladih v trg dela. Peroni je dejal, da sta podpisnika pomembna dejavnika gospodarskega in socialnega razvoja na tem prostoru. Univerza namerava v sklopu sporazu- ma promovirati vse širše znanje različnih oblik sodelovanja in socialne ekonomije, skupaj z Legocoop FJK pa bosta sprožili aktivnosti tudi na področju pravnih, socioloških in ekonomskih ved ter menedžmenta. Legacoop FJK bo v tej luči poiskala vsakršne vire, ki bi financirali skupne didaktične in izobraževalne projekte ter v sodelovanju z Industrial Liaison Office ILO tržaške univerze pognala raziskovalne projekte, za katere si obe ustanovi prizadevata. Posebno pozornost pa bosta podpisnici posvetili nelahkemu prehodu mladih od šole na trg dela. V ta namen bo Legacoop sestavila seznam zadrug, ki bodo sprejemala univerzitetne študente na delovno prakso oz. staž. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 17. aprila 2009 APrimorski ~ dnevnik 7 VZPI-ANPI Srečanje krajevnih sekcij Za Vsedržavno združenje partizanov VZPI-ANPI se odpira nova faza dela, ki jo narekujejo nove, vsak dan bolj zaskrbljujoče razmere v svetu in v državi. Zaostruje se gospodarska in družbena kriza in na oblasti je desnica, ki postavlja s svojo politiko v nevarnost ustavna določila in samo demokratično ureditev. Spričo vsega tega in spričo nedopustnega tolmačenja zgodovine, kar se odraža tudi v nesramnih in izzivalnih pobudah, da bi z zakonom izenačili borce za svobodo z bojevniki Salojske republike, čaka organizacijo VZPI-ANPI velika odgovornost in zahtevna naloga, tako na vsedržavni kot na krajevni ravni in v ta namen pripravlja za konec junija vse-državno konferenco, ki naj bi nakazala nove smernice za enoten nastop v obrambo demokratične ustave in njenih vrednot. VZPI-ANPI želi skratka utrditi svojo vlogo kritičnega spodbujevalca vrednot, kot so mir, pravičnost in svoboda, ki so izšle iz osvobodilnega gibanja in od-porništva. Med nalogami organizacije je tudi okrepitev njenih vrst z vključevanjem mlajših sil in v ta namen je v polnem teku kampanja vpisovanja v sekcijah, ki se hkrati pripravljajo na pokrajinske konference, na katerih bodo določili delegate za junijsko vsedržavno konferenco. Pred nekaj dnevi so se na Opčinah sestali tudi predstavniki kraških sekcij, ki segajo od Bazovice do Nabrežine. Pokrajinska predsednica Stanka Hrovatin jih je seznanila s pripravami na omenjene konference ter z raznimi vprašanji, ki se odpirajo na krajevni in širši ravni. Srečanje je bilo tudi priložnost za pregled dejavnosti znotraj organizacije in po posameznih sekcijah, za-čenči s potekom vpisovanja, ki ga je treba razširiti na vse, tudi mlade sile, ki se prepoznavajo v demokratični vrednotah, ki jih je ustava postavila kot osnovo sožitja. Kot kaže, se vrste antifašističnih članov organizacije jačijo, potrebo pa je še nadaljnjo osveščanje, da bo vpis čim večji, je še bilo poudarjeno. Med drugim je tekla beseda tudi o številnih primerih neofašističnih provokacij ter sploh o nevarnosti oživljanja fašistične ideologije, tako na krajevni kot na vsedržavni ravni, spričo česar je potrebna stalna pozornost in budnost demokratične javnosti, z borčevsko organizacijo v prvi vrsti. PRISTANIŠKA KAPITANIJA - Pobuda »Mare sicuro« v sodelovanju z Deželo FJK in obalnimi občinami Varno morje je lepo morje Od polovice junija do polovice septembra bo obalna straža ob podpori javnih uprav zagotavljala varnost v vodi, na plažah in tudi v javnih lokalih Udeleženci srečanja so se nastavili našemu fotografu kroma Na sedežu tržaške pristaniške kapitanije so včeraj predstavili pobudo »Mare sicuro« (Varno morje). Obalna straža v sodelovanju s krajevnimi upravami vsako poletje zagotavlja varnost na 130 kilometrov dolgem obalnem pasu Furlanije-Ju-lijske krajine. Pobuda bo zaživela od polovice junija do polovice septembra, v času počitnic in toplega vremena. Predstavitve so se udeležili kon-traadmiral Domenico Passaro, deželna odbornica za varnost Federica Seganti ter predstavniki petih sodelujočih obalnih občin: miljski župan Nerio Nesladek, devinsko-nabrežin-ski župan Giorgio Ret, tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj in turizem Paolo Rovis, župan Lignana Silvano Delzotto in gradeški občinski odbornik za okolje Giorgio Marin. Obalna straža bo s sredstvi deželne in občinskih uprav zagotavljala varnost v širšem smislu. Poostren bo nadzor v kopališčih, pomorskem prometu, obalnih dejavnostih in gostinskih lokalih. Župan Lignana Silvano Delzotto je podčrtal, da je obalna straža lani poleti pregledala več lokalov in le v maloštevilnih primerih zabeležila nepravilnosti, s tem pa je vsekakor zajamčila zadovoljivo raven higienskih razmer in kakovosti živil. Med naloge obalne straže sodi tudi boj proti nezakoniti prodaji blaga v turističnih naseljih. Letos bo pristaniška kapitanija namenila pobudi 63 mož, med temi bo pet oficirjev in 15 podoficirjev. Na razpolago bodo imeli osem motornih čolnov in štiri gumenjake. Najbolj gosta bo njihova navzočnost v Lignanu in Gradežu. Deželna odbornica Federica Seganti tudi letos pričakuje prispevek zasebnikov, ki navadno nudijo ležišča, obroke ali prostor za privez. Po podatkih videmske trgovinske zbornice 60% turistov prihaja v našo deželo na kopanje, 48% turistov pa obišče Furlanijo-Julijsko krajino med julijem in avgustom. (af) 8 Četrtek, 16. aprila 2009 TRST / OBČINA - Komisija preložila odobritev spremembe pristaniškega regulacijskega načrta Novo pristanišče: dvoboj Dipiazza-Camber Župan za hitro obravnavo v občinskem svetu, načelnik svetnikov Forze Italia pa ne Trst je na razcepu in vprašanje je, kakšno pot bo ubral. To bo lahko smer razvoja, kot to odločno spodbuja njegov župan Roberto Dipiazza, ali pa bo to smer konservativnega ohranjanja že obstoječega stanja, ki je postalo za mesto in njegovo geslo »no se pol« že razpoznavni znak. Odobritev novega pristaniškega regulacijskega načrta je namreč tik pred zdajci. Pristaniški odbor naj bi se o tem dokončno izrekel 28. aprila in to bi bil povod za temeljito obnovo oz. nadgradnjo pristanišča. O tem pa se mora prej izreči občinski svet. Sprememba zdajšnjega regulacijskega načrta, ki nosi datum iz leta 1957, predvideva med drugim razširitev in podaljšanje pomola Bersa-glieri za 100 metrov, podaljšanje 5. in 6. pomola, podvojitev površine 7. pomola, gradnjo logistične platforme in 8. pomola na območju škedenjske železarne ter vrsto urbanističnih posegov, začenši z novimi cestnimi povezavami med pristaniščem in avtocesto prek Ul. Caboto v industrijski coni. Pristaniška oblast mora spremembo pristaniškega regulacijskega načrta po zakonu izdelati v sporazumu z lokalnimi ustanovami, v tem primeru z Občino Trst. V ta namen so že bila mnoga srečanja med predsednikom Pristaniške oblasti Claudiom Bo-niciollijem in županom Dipiazzo, na katerih je nastalo plodno sodelovanje in je bil tudi dosežen sporazum. Zdaj smo v zaključni fazi. Pristojna občinska komisija se je sestala včeraj in je bila na dnevnem redu odobritev sporazuma med Pristaniško oblastjo in občinsko upravo. Temu bi morala slediti obravnava v občinskem svetu in bi zadnjo besedo imel Pristaniški odbor. Toda ni šlo vse kot po olju, ker je zadeva bolj kot tehnične izrazito politične narave, kot nam je to potrdil tudi sam predsednik komisije Roberto Sasco. Na seji, ki je trajala poldrugo uro, je Dipiazza predlagal »preferenčno« pot za to postavko v občinskem svetu, da jo bo ta le odobril pred 28. aprilom. Kljub temu je načelnik občinskih svetnikov Forza Italia Piero Camber bil mnenja, da se mora o tem razpravljati istočasno s sklepom o spremembi občinskega regulacijskega načrta. O tem pa bo govor šele junija ali julija (rok zapade 20. 7.). Skratka dodatna izguba časa in morebitnih finančnih prispevkov. Komisija je zato zahtevala poglobitev nekaterih tehničnih vprašanj, sejo pa je Sasco preložil na sredo, 22. aprila. Če obstaja politična volja, je še vse mogoče, je ocenil Sasco, ker bo lahko občinski svet dokument odobril na seji, ki bo 27. aprila. Zdaj ostaja torej odprto vprašanje, ali bo Dipiazzova vizija o razvoju mesta prevladala nad Camberjevo. A.G. Pogled na 7. pomol v tržaškem pristanišču kroma BRUSELJ - Danes Obravnava peticije proti uplinjevalniku Komisija za peticije v evropskem parlamentu bo danes obravnavala dokument o domnevni kršitvi zakona Seveso, ki ga je vložilo združenje Greenaction v zvezi z načrtom za gradnjo uplinje-valnika družbe Gas Natural v Za-vljah. Vest je sporočil koordinator Greenactiona Roberto Giurastan-te. Ta je sicer vložil dve peticiji, vendar ju je komisija zaradi podobne vsebine združila v eno samo. Greenaction poleg kršitve zakona Seveso obtožuje, da je prišlo pri celotnem procesu tudi do kršitve postopka pri presoji o vplivu na okolje (VIA), ker mnenja prebivalcev sploh niso vzeli v poštev. Prav tako je prišlo po mnenju združenja Greenaction do nepravilnosti pri izdelavi strateške presoje okolja (VAS). Načrt za gradnjo uplinje-valnika v Zavljah naj bi bil namreč v protislovju s pristaniškim regulacijskim načrtom. TRG LIBERTA' - Pred železniško postajo Moped zadel priletnega pešca Pred tržaško železniško postajo je prišlo včeraj do hujše prometne nesreče. Nekaj po 9. uri je moped iz še nepojasnjenih vzrokov povozil priletnega pešca, ki je obležal na tleh. Ob 9.15 so bili na kraju tako tržaški mestni redarji kot osebje službe 118. Rešilec je ponesrečenca, 80-letnega G. S., prepeljal v katinar-sko bolnišnico, utrpel je silovit udarec v glavo. Karabinjerji prijeli tatico v trgovini Oviesse V trgovini Oviesse, na Drevoredu XX. septembra, je tatica v torek odstranila alarmne ploščice z nekaterih oblačil. 39-letna D. M. M., doma iz Milj, je skušala s plenom pobegniti skozi zasilna vrata, opazil pa jo je uslužbenec trgovine. Poklical je karabinjerje, ki so tatico prijeli okrog 18.30. Po opravljenem običajnem postopku so jo odpeljali v koronejski zapor. Velikonočne globe na hitri cesti Tržaška občinska policija je med velikonočnimi prazniki poostrila nadzor na državni cesti št. 202. V smeri proti Trstu so med drugim ustavili in kaznovali voznika mercedesa iz Beneventa in voznika audija A3 iz Riminija, ki sta kljub hitrostni omejitvi 80 kilometrov na uro drvela 163 in 155 kilometrov na uro. Predor Carnaro zaprt do prihodnjega tedna Zaradi del je predor Carnaro, na istoimenski ulici, cel teden zaprt. Pri tržaški občinski policiji predvidevajo, da bo promet skozi predor spet stekel v prihodnjem tednu. Pregled azijskih filmov Sci-Fi-Club vabi na popotovanje v svet znanstvenofantastičnega filma. Prvo srečanje bo na sporedu drevi ob 21. uri, ko bodo na sedežu kino kluba La Cappella Underground (Ul. Economo 12/9) predvajali azijski film Kyashan la rina-scita, režiserja Kazuakija Kiriya. Na prihodnjih četrtkovih srečanjih bosta na vrsti še 2009 memorie per-dute in pa Shinobi. Vsi trije so filmi, ki so jih italijanske kinodvora-ne večkrat prezrle. Vstop je prost. Razstava stripov Leleja Vianella Na tržaški fakulteti vzgojnih ved bodo danes ob 18. uri odprli razstavo beneškega striparja Leleja Vianella, ki je zaslovel predvsem zaradi sodelovanja s Hugom Prattom, očetom Corta Malteseja. Več informacij o njem in o njegovi ustvarjalni poti lahko na spletni strani www.le-levianello.altervista.org. Razstava bo na ogled v tretjem nadstropju stavbe v Ul. Monfort 3 vsak dan od 9. do 19. ure do vključno 14. maja. Kako Trst sprejema tuje študente Nadaljujejo se srečanja o migran-tih, ki jih prireja pokrajinsko združenje Acli. Jutri bo ob 18.30 v krožku Acli v Ul. Cologna srečanje o tujcih, ki študirajo v našem mestu. Udeleženci se bodo pogovarjali o odzivu Trsta in njegovih struktur, predvsem pa univerze na prisotnost študentov iz tujih držav. Emergency na Trgu Cavana Prostovoljci humanitarne organizacije Emergency bodo v soboto, 18. aprila, od 10. do 19. ure prisotni na Trgu Cavana s svojo informativno stojnico. Zbrane prispevke bodo namenili zdravstvenemu centru v Angharamu v Afganistanu. V petnajstih letih delovanja je združenje pomagalo nad trem milijonom oseb; kdor bi želel lahko podpre delovanje organizacije z dodelitvijo prispevka petih promil davka na osebne dohodke (koda 97147110155). Poezije Laure Marchig v knjigarni Minerva Kulturni krožek Istria prireja danes ob 17.30 v knjigarni Minerva v Trstu (U.S.Nicolo) srečanje s pesnico italijanske narodnosti iz Reke Lauro Marchig. Srečanje bo uvedla Irene Visintini. UL. MACHIAVELLI - Obnovitvena dela nad garažo podjetja za izposojo avtomobilov Opeke in beton pokopali vozila V garaži ni bilo nikogar, gradbeni delavec je bil privezan - Posegli so gasilci, pristojni uradi bodo preverjali kakovost obnovitvenih posegov Med obnovitvenim posegom v poslopju na začetku Ulice Machiavelli (pri hišni številki 3) je prišlo včeraj dopoldne do slikovite nesreče, v kateri se k sreči ni nihče poškodoval. Pod težo betona je popustil strop in gmota gradbenega materiala je nenadoma zgrmela v spodnjo garažo. Beton in opeke so pokopale dva večja avtomobila in motorni kolesi. V garaži podjetja Blurent, ki posoja vozila, tedaj ni bilo nikogar, gradbeni delavec pa je bil privezan. Zgodilo se je ob 10.15: uradnice sosednje pomorske agencije so zaslišale močan hrup in se pošteno prestrašile (pomislile so celo na potres), naposled pa se je izkazalo, da je škoda samo materialna. Gradbeno podjetje Carena se ukvarja s popolno obnovo poslopja, ki je po podatkih tržaških gasilcev v lasti konzorcija Guar-diella Srl (v katerega sodi tudi podjetje Carena). Delavci so v prvem nadstropju opravljali zadnje posege, medtem ko v pritličju, kjer je garaža podjetja Blurent, obnova ni bila v načrtu. Po navedbah načelnika ekipe gasilcev Claudia Kresciaka so delavci gradbenega podjetja z vseh stropov po- slopja sneli obilno plast lesa, pod katero so bili samo okrasni oboki iz opek in tanka kovinska mreža. Na dokaj krhko plast so zlili beton. Opeke in mreže so v ostalih stanovanjih zdržale, v zadnjem primeru pa ne. Sesulo se je kakih 30 kvadratnih metrov stropa in ves material je padel v pritličje, na vozila, ki so bila parkirana v garaži. Gmota opek in betona je uničila večja avtomobila bmw X5 in mercedes viano, skuter typhoon in vespo. V zaklenjeni garaži ni bilo nikogar, delavec gradbenega podjetja pa se ni poškodoval, bil je privezan. Tla so popustila in znašel se je z nogami v zraku. »Do zadnjih posegov se jim je delo dobro izteklo, verjetno pa so vedeli, da obstaja nevarnost nesreče,« je dejal Kresciak. Gasilci, ki so iz zaprašene garaže odstranili tri nepoškodovane avtomobile, so z dogodkom seznanili pristojne občinske urade. Upravitelj podjetja Blurent je iz manjše pisarne odnesel dokumente, kraj si je ogledala tudi policija. Poslopja niso zasegli, bo pa potrebno temeljito preveriti kakovost opravljenih posegov in ugotoviti, ali je delo v skladu z načrtom. (af) Gasilci v garaži podjetja Blurent kroma / TRST Četrtek, 16. aprila 2009 9 TRGOVCI - Polemike v zvezi s sklepom o »Trstu mestu zgodovinskega pomena« Ko zgodovino in umetnost predstavljajo nakupovalna središča Občina Trst obšla deželni zakon o odprtju trgovin - Pri SDGZ in Confcommercio kritični Na podlagi sklepa tržaškega občinskega sveta s 26. marca je Trst postal »mesto zgodovinskega pomena«. Sklep ni namenjen vrednotenju krajevnih muzejev in arhitektonskih lepot, občinska uprava je ciljala povsem drugam. »Mesto zgodovinskega pomena« ima to prednost, da lahko krajevni trgovci kadarkoli odprejo svoje trgovine, tudi ob nedeljah in praznikih, lahko pa tudi sami odločajo o svojih urnikih, v brk deželnemu zakonu št. 29 iz leta 2005 o odprtju trgovin. Dežela FJK naj bi se na odločitev Občine Trst pritožila. Tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis je pred dnevi razlagal, da sklepa sploh ne smemo jemati kot prisilo za trgovce, temveč kot liberalizacijo urnikov, ki omogoča vsakemu trgovcu, da sam odloča o svojih dejavnostih. Sklep je postal aktualen prejšnji teden, ko se je bližala prva preizkušnja - velikonočne počitnice. Rezultat je bil morda pričakovan, a vsekakor klavrn. V nedeljo je bila v mestnem središču odprta samo ena trgovina, v ponedeljek jih je bilo za peščico več. Turisti, ki so med vikendom polnili tržaške hotele, so po Borznem trgu, Korzu Italia in okolici zaman iskali kaj odprtega. Stanovske organizacije nad potezo tržaške občinske uprave sploh niso navdušene. Ervin Mezgec, predsednik sekcije trgovine na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, pravi, da so se za to ogrevali veliki trgovski centri, ki hočejo delati ob nedeljah. »Za male trgovce se nič ne spremeni, nihče nima namena delati sedem dni na teden. Mesto zgodovinskega pomena je samo trik za zadostitev potreb velikih,« meni Mezgec, ki poudarja, da turisti ne hodijo dlje kot do ulic Mazzini in S. Nicolo. V trgovskih centrih, kot so Torri d'Europa, Giulia in Montedoro, pa so same velike firme, ki si lahko privoščijo plačevati drage najemnine in reklamo. Franco Sterpin Rigutti, podpredsed- Desno trgovski center Torri d'Europa; spodaj levo Ervin Mezgec (SDGZ), ob njem Franco Sterpin Rigutti (Confcommercio) nik tržaškega Confcommercia, pravi, da bi morali pravila spoštovati, v dobrem in slabem, ne da bi se zatekali k »eskamotažam«: »Trgovine v zgodovinskih mestnih jedrih so v resnici lahko odprte tudi ob praznikih. Ni mi pa jasno, kakšno zvezo imajo trgovski centri z zgodovino in umetnostjo ... « Generalni direktor tržaškega združenja Confcommercio Pietro Farina je po torkovem srečanju s sindikati v Vidmu izrazil željo, da bi bila pravila jasnejša. Združenje je s sindikati podpisalo dogovor o skupnih ukrepih v prid trgovskemu sektorju, zaradi nastale zmede v zvezi z odprtji trgovin pa so se opredelili za uveljavitev deželnega zakona 29/2005 brez izjem. »Zakon predvideva, da morajo biti trgovski centri in trgovine nad 400 kv. metri zunaj mestnih jeder 25. aprila in 1. maja zaprti,« piše v dogovoru. (af) AKTUALNO - Poziv županu Dipiazzi Lacota se hoče srečati s slovensko manjšino Župan Roberto Dipiazza naj skliče formalno srečanje med Unijo Istranov in zastopniki slovenske manjšine z namenom, da bi ohladili zaostreno vzdušje, ki je nastalo v zadnjih dneh. Predlog prihaja s strani predsednika ezulskega združenja Massimiliana Lacote, ki v isti sapi ostro kritizira slovenskega ministra Boštjana Žekša zaradi znanega pisma Dipiazzi. Lacota je prepričan, da bi sestanek na županstvu marsikaj razčistil v odnosu med Unijo Istranov in slovensko manjšino. Na to srečanje bi moral Dipiazza povabiti Unijo Istra-nov, ki je za Lacoto pravi in edini predstavnik ezulskega gibanja, ter združenja slovenske manjšine. »To ne bi bilo salonsko srečanje, podobno nedavnemu srečanju predstavnikov ezulov in slovenske manjšine, ki pripadajo različnim svetovom, ne zastopajo ne ezulov in niti Slovencev,« pravi Lacota. Njegova polemika se nanaša na soočanje med Milošem Budinom in Luciom Tothom, ki ga je Lacota na skupščini Unije Istranov - kot smo poročali - ocenil zaničeval-no in žaljivo. V tiskovnem sporočilu se je vodja ezulske organizacije spravil tudi na slovenskega ministra Žekša zaradi njegovega znanega pisma Di-piazzi. »Namesto, da Žekš kritizira Trst in Tržačane naj raje predlaga slovenski vladi, da odlikuje Dipiazzo za vse, kar je med županskim mandatom naredil v korist sožitja in uveljavljanja pravic slovenske manjšine,« pravi Lacota. Vodja Unije Istranov poudarja prepričanje, da so prebivalci obmejnih krajev v Sloveniji sovražno razpoloženi do Italijanov in ezulov, kot naj bi dokazovala znana dogajanja v Lokvi. Končno pa se Lacota zgraža nad napovedjo, da bo 27. aprila v Sloveniji »manifestacija novoustanovljene fronte za svobodo proti fašizmu, ki naj bi uživala podporo vseh vladnih strank«. Lacota dobro ve, da v sosednji državi 27. aprila praznujejo dan boja proti okupatorju, ki mu očitno ni po godu. Najbrž misli, da bi morali ta praznik Slovenci kar ukiniti. Na Opčinah dekliške pevske skupine Mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad je pobudnica izrednega srečanja dekliških pevskih skupin, ki delujejo v naši deželi in bodo zapele danes na pevskem večeru v dvorani Finžgarje-vega doma na Opčinah.»Naj pesem zadoni!« je spodbudni naslov koncerta, ki se bo pričel s pevskim pozdravom gostiteljic pod vodstvom zborovodkinje Mire Fabjan. Petje dejavne skupine, ki se vedno pogosteje pojavlja kot soobli-kovalka raznih krajevnih revij in prireditev, bo uvedlo v zanimiv večer, na katerem se bosta predstavili dve skupini, ki sta v zadnjih sezonah doživeli pomembno kakovostno rast. Z raznolikim sporedom skladb od renesanse Jacobusa Gallusa do sodobnih glasbenih pokrajin Ambroža Čopija bo kot prvi gost stopil na oder dekliški zbor Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan. Sledila bo dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv.Mihaela, s katero je zbo-rovodkinja Mateja Černic pripravila prav tako raznolik spored, ki bo na poseben način poudaril področje priredb ljudskih pesmi. Koncert, ki se bo pričel ob 20.uri, bo za nabrežinski in goriški zbor priložnost za javno predstavitev programov, s katerima bosta nastopila konec aprila na mednarodnem pevskem tekmovanju v Bratislavi. (ROP) Skupna pobuda o politiki sožitja Laboratorij Pincherle in združenje Dialoghi Europei pripravljala skupno pobudo o politiki sožitja in prijateljstva v našem mestu. Zametke te pobude bosta organizaciji predstavili danes ob 16.30 v dvorani Tessitori deželnega parlamenta na Trgu Oberdan 5. Združenji v ta namen pripravljata javni poziv z začasnim naslovom Trst, Evropa in prikazni iz preteklosti-apel za premostitev sporov na nekdanji državni meji. Marino Vocci v centru Marenzi Marino Vocci bo danes v centru Marenzi na Istrski ulici 102 predstavil spomladansko »plovbo« Ladje okusov (Barca dei sapori). Gre za priljubljeno televizijsko oddajo na TV Koper-Capodistria, ki jo Vocci vodi že pet let zaporedoma. Srečanje se bo začelo ob 17. uri. ESPERANTO - Predstavitev knjige ob stoletnici tržaškega esperantskega združenja Kulturna vitalnost esperantistov Predstavitev v kavarni San Marco - Zbiranje gradiva je zahtevalo veliko truda in časa (tri leta), saj se je veliko dokumentacije izgubilo Z leve Valera, Ackermannova in Chiesa med včerajšnjo predstavitvijo v kavarni San Marco kroma Kdor je sinoči sedel v kavarni San Marco, je najbrž vlekel na ušesa, da bi le ugotovil, v katerem jeziku se pogovarjajo pri sosednji mizici. Starejše ženice so se ob srebanju kavice namreč glasno pogovarjale v esperantu, v tem mednarodnem umetnem sporazume-valnem jeziku, ki ga danes govori nad dva milijona ljudi po celem svetu ... In tudi v Trstu. Pri nas v Trstu je pred 103 leti začelo delovati esperantsko združenje, ki ga zadnja leta vodi Edvige Ackermann. In ravno predsednica je sinoči številni publiki predstavila obširno publikacijo, ki obnavlja stoletno delovanje združenja. Sto let esperanta v Trstu je naslov knjigi, ki je izšla lani, a so jo širši publiki predstavili šele sedaj. »Zbiranje gradiva je zahtevalo veliko truda in časa, saj smo le s težavo našli stare revije in dokumente, ki so izginile v številnih napadih na sedež združenja,« je povedala predsednica. Podatke so člani združenja začeli zbirati leta 2005, jih uredili, preverili in opremili s številnimi anekdota- mi in zgodovinskimi opisi mestnega ži-vlja v preteklih sto letih. V imenu založbe Biblion je spregovoril Aulo Chiesa, ki se je zaustavil predvsem pri kulturni vitalnosti, ki izžareva s strani. Prevzela ga je temeljna ideja, ki jo združenje zasleduje, in sicer želja po komuniciranju, tako da je publikacijo srčno priporočil predvsem mladini, da bi se naužila pristnega kulturnega humusa. Jezikovno in zgodovinsko pa se je publikacije lotila profesorica Gabriella Valera, ki je najprej povzela zgodovinske začetke tržaških esperantistov, nato pa se posvetila še številnim aktivnostim, ki jih je združenje spodbudilo. »Nisem esperantistka, vendar esperanto vsebuje prvine več indoevropskih jezikov, tako da sem ugotovila marsikatero podobnost s svojim jezikom.« V drugem delu knjige pa je Valera poudarila predvsem praznično vzdušje, ki veje v združenju. »Živa želja po druženju, po med-društvenem sodelovanju in po uveljavljanju svoje - lastne identitete.« (sas) MIRAMARSKI GRAD - Jutri odprtje, na ogled do 2. avgusta Canaletto in njegov pogled na Benetke Na ogled tudi dela drugih umetnikov, vezna nit pa bodo Benetke Četrtek, 16. aprila 2009 Pod naslovom Uno sguardo su Venezia. Canaletto a Miramare bo Mi-ramarski grad od jutri popoldne dalje predstavljal slike, ki jih je naslikal veliki beneški umetnik Canaletto. Do 2. avgusta bodo obiskovalci v dvorani Rosa dei Venti lahko občudovali skice in nekatere velike stvaritve slikarja, ki se je rodil leta 1697 pod imenom Giovanni Antonio Canal in ki je znan predvsem po svojih vedutah Benetk. Po Canalet-tovem delu so povpraševali največji vladarji in njegova dela ostajajo priljubljena vse do današnjih dni. Podrobnosti o razstavi je na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavila direktorica Miramarskega gradu Rossella Fabiani, ki je napovedala, da bo razstava zelo poseben dogodek, saj se ne zgodi velikokrat, da umetniška dela velikih mojstrov gostijo dvorane mi-ramarskega gradu, ker razstave običajno gostijo miramarske konjušnice. Tržaško razstavo Canalettovih del so organizirali ministrstvo za kulturo, deželni zavod za varstvo zgodovinske, umetniške in etnične oziroma antropološke dediščine, Miramarski grad in Fundacija CRTrieste. Na ogled bodo Canalettove skice in platna, ki bodo predstavljala idealen vodič za odkrivanje Benetk, izbor risb pa bo omogočil dober vpogled v Canalettov ustvarjalni opus. Fabianijeva je včeraj še povedala, da je ta razstava uokvirjena v 11. izvedbo italijanskega tedna kulture, v okviru katerega si lahko obiskovalci po vsej Italiji brezplačno ogledajo številne TRST zanimive razstave, razstava Canaletto-vih del pa bo zanimiva tudi zato, ker si bodo obiskovalci lahko vse skice in slike ogledali od blizu. Postavitev bodo dopolnjevala še nekatera druga umetniška dela, ki sta jih za časa življenja zbirala strastna zbiralca slik svojih sodobnikov nadvojvoda Maksimilijan Habsburški in njegova ljubljena žena Charlotte. Razstavljeno pa bo tudi eno njeno likovno delo, ki je veljala za kar dobro slikarko. Rdeča nit vseh razstavljenih platen bodo Benetke, in sicer Benetke ponoči in podnevi, v dežju in soncu. Tako si bomo lahko na primer ogledali Canalet-tov Canal Grande in Palačo Foscari, nočni pogled na Benetke belunskega umetnika Ippolita Caffija, prosojnost vode pod kanalom Giudecca, ki jo je upodobil Luigi Steffani, podobne beneške vedute pa so v 19. stoletju ponujali tudi drugi umetniki, ki sta jih Maksimiljan in Charlotta tako rada zbirala in z njihovimi deli krasila stene svojih bivalnih prostorov. Razstavo bo obogatil tudi katalog razstavljenih del, ki sta ga oblikovala odgovorni za zgodovinsko, umetniško in etnično in antropološko dediščino dežele FJK Fabrizio Magani ter direktorica Miramarskega gradu Rossella Fa-biani. Naj povemo, da bo razstava na ogled do 2. avgusta 2009, v nacionalnem tednu kulture, ki bo od 18. do 26. aprila, bo razstava vstopnine prosta, sicer pa bo treba odšteti 4 evre oz. 2 evra po znižani ceni. (sč) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 16. aprila 2009 BERNARDA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.53 - Dolžina dneva 13.35 - Luna vzide ob 2.05 in zatone ob 10.33 Jutri, PETEK, 17. aprila 2009 RUDOLF VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,3 stopinje C, zračni tlak 1012,5 ustaljen, veter 2 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. [1] Lekarne Od torka, 14., do sobote, 18. aprila 2009 Ul. Settefontane 39 (040 300898), Oši-rek Osoppo 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 302302). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15 »Io & Marley«; 22.15 »Fast & Furious«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 17.20, 19.50, 22.10 »Duplicity«; 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Dra-gonball Evolution«; 17.25, 19.50, 22.10 »Che LArgentino«; 16.00, 17.10, 18.00, 19.20, 20.00, 21.30 »Mostri contro alieni«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Io & Marley«; 16.10, 18.10 »Ballare per un sogno«; 20.00 »Diverso da chi?«. FELLINI - 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Fronzen River«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Gli ami-ci del Bar Margherita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gran Torino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutta colpa di Giuda«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30, 19.00 »Lajf«; 20.30 »Sneg«; 17.00, 19.40, 22.00 »Hitri in drzni 4«; 17.40 »Pošasti proti Ne-zemljanom«; 19.20, 21.40 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 20.15, 22.15 »Diverso da chi?«; Dvorana 2: 16.40, 18.30, 20.30 »Mostri contro alieni«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Duplicity«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dragonball Evolution«; 16.30, 22.15 »Sbirri«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.20, 22.10 »Dragonball Evolution«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Io & Marley«; Dvorana 3: 16.50, 18.30 »Mostri contro alieni«; 20.00, 22.00 »Fortapsc«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Duplicity«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Che LArgentino«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU vabi na ogled razstave o življenju in delu pisatelja Josipa Ribičiča, ki bo v Kettejevi dvorani v ul. Frausin 12 do 17. aprila, (izključene sobote, nedelje in prazniki), od 8. do 13. ure ali po predhodnem dogovoru z učiteljico Nadio Barazutti (tel. št.: 040-3481599). @ Izleti SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV IZ PRIMORSKIH POKRAJIN TREH DRŽAV: Slovenije, Hrvaške in Italije. SPDT in Planinska sekcija Sloga-De-vin vabita na četrto srečanje s Planinskim odsekom Slovenskega K.D. Bazovica iz Reke in s P.D. Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki bo v soboto, 18. aprila, v organizaciji PD Snežnik. Na zbirno mesto se bomo podali z avtobusom, predvidena sta dva pohoda, daljši in krajši ter družabno srečanje na Črnih njivah pri Ilirski Bistrici. Prijave za SPDT sprejemata: Livio tel. št. 040/220155 in Vojka 040/2176855 za društvo Sloga-Devin pa Viktor tel. 040/226283 in Frančko 040/200782. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na ogled pasijona v Škofjo Loko v nedeljo, 19. aprila. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 12.30, s Se-sljana ob 12.50, iz Sv. Križa 12.55, s Proseka ob 13. uri in z Opčin ob 13.10. Za vpis in informacije pokličite: 040220693 ali 347-9322123. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet v soboto, 25. aprila, na Golobar (1250m): tradicionalni pohod, lahka krožna pot, možnost organiziranega prevoza. Predvidene je 5 do 6 ur zmerne hoje. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v torek, 21. aprila, ob 18. uri. Več -/ informacij na gsm: 00386-041-352 676. Vodita Aldo Šuligoj in Jože Se-devčič. ŠOLSKE SESTRE DE NOTTERDAM organizirajo v soboto, 25. aprila, soudeležbo pri skupnem tržaškem romanju na Sladko goro, kjer bo skupna sv. maša ob 11. uri. To je tudi prva točka romarskega »trojčka«. Po sv. maši se bomo podali še na Tinsko in nato še v Šmarje pri Jelšah, kjer bo tudi kosilo. Po kosilu si bomo ogledali znamenitosti kraja in imeli v cerkvi pete li-tanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 040220693 ali 347-9322123. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata, da je razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Kanalsko dolino z ogledom Nabor-jeta, Zabnic, rudarskega muzeja v Rablju in Belopeških jezer, ki bo v nedeljo, 10. maja. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel. 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040--417025. H Čestitke Pri Mičevih danes vse se veseli, ker INGRID okrogla leta slavi. Kar sama si želi, naj se zgodi. Krepko zdravje naj jo spremlja, z obilico sreče in veselja. Vse najboljše mama, Jan in Walter. Stari očak se po Bazovici gor in dol podi in našo INGRID za kikel'co lovi. Prijazno se ji nasmiha, ko 50 svečk na torti piha. Še veliko zdravih in srečnih let naj ti bo dano, se z nami lepo imet. Klapa dobre pustolovščine. Vokolici tržaški ena rožica cveti. Je roža tako lepa, da men še najti jo ni. Ingrid vse najboljše ti kličemo pevke in plesalci Stu ledi ^J Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastnimi sredstvi (kosilnico in motorno žago) kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 3332892869. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA prodam. Mati slovenski prvak v lepoti. Tel. 040 - 226207. PRODAM mitsubishi pajero pinin, 1.8 mpi, 5 vrat, 85.000 km, leto 2003. Tel. št.: 328-5934823. PRODAM KAMNITI PORTAL - tel. 349 - 8524631. PRODAM KOMBI FIAT DUCATO 1.9 D, letnik 1998, prevoženih 105.000 km, dobro ohranjen, cena 3.500 evrov. Tel. 347-2547025. V BJELI UVALI (Poreč) prodam prikolico adria 400, letnik '86, dobro ohranjena z nadtreškom in enkrat rabljenim predšotorom. Cena 1.800 evrov. Ogled v miniservisu v Bjeli uvali. Tel.040 - 211997 ali 340 - 2426069. VW PASSAT 1.9 TDI COMFORTLINE 130 konjev (96kW), letnik 2001, 220.000 km, srebrne kovinske barve, redno dokazljivo servisiran, komaj zamenjan zobati jermen, odličen motor, prodam za 5.500 evrov. Tel. 389 4303189. Id Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 -327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. PAOLO PERNARČIČ je odprl osmico, Medjavas 21. V SAMATORCI ima odprto osmico družina Pipan. Tel. 040-229261. OPČINE - V Finžgarjevem domu ob 20. uri Jutri premiera Krvave uganke za osem žensk Kaj se lahko zgodi na petek, 17.? Po mnenju vraževernih gotovo nekaj negativnega, strašnega, morda celo zločin. Na Opčinah se bo take vrste strah uresničil na odru Finžgarjevega doma, v krimi-nalki z naslovom Krvava uganka za osem žensk. Društvo Finžgarjev dom bo namreč gostilo mlade igralce gledališke skupine MOSP, ki so za svojo premiero izbrali prav ta »nesrečni« datum. Celotno dogajanje traja toliko kot igra sama: približno eno uro. V tej uri se po idiličnem začetku, ko se mlada Suzon vrne iz Londona domov v Francijo za božične počitnice, nenadoma zaradi skrivnostnega umora vse zaplete. Ženske so po vzoru klasičnih kriminalk ujete v nekakšno past, ki jo predstavlja visoka snežna odeja in dejstvo, da so pretrgane vsakršne komunikacijske zveze. In v tej pasti se medsebojno obtožujejo, napadajo in razkrivajo svoje šibkosti. Skupina mladih, ki je prav na zadnjem občnem zboru prešla v gledališko skupino MOSP, je v delu francoskega avtorja in igralca Roberta Thomasa našla primerno besedilo za svoj sestav. Kri- minalka, ki je včasih bolj podobna drami, včasih pa komediji, nudi mladim igralcem možnost, da vsak zablesti v svoji vlogi. Tudi to je bila ena izmed želja igralcev, ki so od svojega prvega zahtevnejšega nastopa v igri Male dame stalno razvijali svoje sposobnosti (nastopali so kot Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba, večkrat tudi v otroških igrah Radijskega odra, večina je tudi vsaj eno leto obiskovala gledališko šolo Studio Art). Svoji stalni režiserki Lučki Su-sič so tako lahko stali ob strani z aktivnim sodelovanjem pri režiji in drugih zadolžitvah. Posebej gre omeniti izreden doprinos Helene Pertot, ki je tekst prevedla in priredila za oder; kostume si je na podlagi simbolične sporočilnosti barv (črna za krivdo, bela za nedolžnost in rdeča za zločin) zamislila Julija Berdon; logotip igre z zaprtimi vrati, skozi ključavnico katerih curlja rdeča tekočina, pa je posnet po sliki Roberte Busechian. Vse tri seveda nastopajo tudi kot igralke, poleg njih pa še Kim Furlan, Maruška Gu-štin, Valentina Oblak, Francesca Sabba in Danijel Simonettig. / TRST Četrtek, 16. aprila 2009 1 1 abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letniti njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrsgo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Predstava, M je estetsko in igralsko nrebolna, je dobro zadela tudi svojo spravno tarčo S ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA IZREDNA PONOVITEV DANES - ČETRTEK, 16. april ob 20.30 v Slovenskem stalnem gledališču SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Info in predprodaja: blagajna SSC. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it - www.teaterssg.it SOWPP VESELA POMlAO vibi nci poviti trenje NAJ PESEM ZAD0N11 v içïrh»k, ] (S- opri la. [jb ÎQ- u n v FiniBocjevienft J&tíhj no Opürujh KONCFRT OBUKUJf JO DPI KrùLhi iliVČih. ibfctffi« Airf^fr Fvh* ÙVÎ- BccUfn n*iar ¿ bos Û vodiči'^ a ALo-hejn í-rmic M ID TS Vciclo p c i - ■ I -cf, iljü'codk-nia ¡^¿r□ Fobjart H3 Obvestila Odbor Društvene gostilne na Proseku vabi svoje člane na REDNI OBČNI ZBOR DANES, 16.04.09, ob 20.30 v lastnih prostorih GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO- VEL sklicuje redni občni zbor v petek, 17. aprila, ob 20.30 v prostorih društvene gostilne. Vabljeni! ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040-228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 3356434129 (Vojko). KMEČKA ZVEZA vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 16. aprila, ob 14. uri, v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. OBČINA DOLINA, OBČINA MILJE IN POKRAJINA TRST vabijo na posvet z naslovom: »Varčevanje ni prirojeno: Kaj lahko naredijo občani«, ki se bo odvijal danes, 16. aprila, ob 17. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge danes, 16. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v petek, 17. aprila, ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Rep-nu. Vabljeni vsi člani! BAR TPK SIRENA organizira v petek, 17. aprila, ob 20. uri, »Plesni večer« s prigrizkom. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na tel. št.: 040-422731 ali 3476902820. ODBOR MAJENCE obvešča vse vaš-čane, da bo letošnja vaška pokušnja vzorcev vin, ki bodo v prodaji za Majenco, v petek, 17. aprila, od 20.30 dalje, v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. Večer bo s svojo harmoniko spremljal Marko Manin. CENTER YOGA SATYANANDA v Trstu (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, v soboto, 18. aprila, ob 16. uri, na srečanje na temo »Dobrobiti joge v vsakdanjem življenju«. Od 18. ure dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Vstop je prost. Toplo vabljeni. ITALIJANSKO-MADŽARSKO KUL- SL0VENSK0 STALNO GLEDALIŠČE Miranda Caharija vpredstavi Maria Uršiča JAZ IN ONE, SKKATKfi ME: ŽENSKE V Mali dvorani Ssg V soboto, 18. aprila, ob 20.30 V nedeljo, 19. aprila, ob 16.00 ■ III III !!■■■ Info in predprodaja: Blagajna SSG od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure. Brezplačna telefonska Številka:800214302 Ulica Petronio 4 - Trst KLiičE info@teaterssg.it - www.teaterssg.it Moški pevski zbor Tabor Opčine - Trst vas vabi na CELOVEČERNI KONCERT OB 40. OBLETNICI USTANOVITVE Dvorana Zadružne kraške banke - Opčine, petek, 17. aprila, ob 20.30 PEVOVODJA: Mikela Šimac TURNO DRUŠTVO FJK »PIER PAOLO VERGERIO«, Jadransko-Donavski »Sodalitas«, Društvo zgodovine in geografije Piran, s pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina, vabijo na konferenco Kristjana Kneza »I dissi-di austroveneziani in Dalmazia tra Sei e Settecento« v soboto, 18. aprila, ob 10. uri, v Bridarjevi hiši v Devinu, št.62. Vabljeni. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 18. aprila, s pričet-kom ob 16.30. Srečanje se bo odvilo v prostorih »Dopolavoro ferrovia-rio« v Nabrežini. Za ples bo igral Duo Melody. KRUT sporoča spremembo urnika: od ponedeljka do četrtka, od 9. do 13. in od 15. do 18 ure, ob petkih od 9. do 13. ure. NORDIJSKA HOJA - SKD IGO GRUDEN prireja tečaj osvajanja osnovne tehnike. Začetni srečanji bosta v soboto, 18. in v nedeljo, 19. aprila, ob 9. uri, pred društvom V Nabrežini. Možna izposoja palic. Ostala srečanja 9., 16. in 23. maja. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja »Praznik pokušnje kruha, vina in olja« v soboto, 18. aprila, ob 20. uri. Vsi prisotni na prazniku bodo pokušali in ocenjevali prve štiri vzorce belega in rdečega vina, ki bodo deležni kolajne občinstva. Vsi bodo lahko pokušali prva tri uvrščena olja. Vse informacije nudimo na tel. 040-411635 ter 040-415797. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št. 77 (Občina Zgonik) v soboto, 18. aprila, ob 15.30, »Tekmovanje v risanju«, ter ob 16.30, predvajanje risanke »The Reef (v ital. jeziku, 77 min.). Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v soboto, 18. aprila, ob 15. uri nastop v Sa-jevčeh (Postojna); odhod avtobusa iz Padrič ob 13. uri. V torek, 21. aprila, ob 20.45 redna pevska vaja, v petek, 24. aprila, ob 15.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Zagorju ob Savi. OPZ SLOMŠEK IZ BAZOVICE vabi na ponovitev muzikla »Moje pesmi, moje sanje«, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri, v kinodvorani v Bazovici. OTROŠKI-MLADINSKI PEVSKI ZBOR KRAŠKI CVET s pevovodkinjo Karmen Koren vljudno vabi na predstavitev zgoščenke »V naravi«, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 18.30, v Srenj-ski hiši v Mačkovljah. PILATES - SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC: urniki vadbe so spremenjeni in sicer, ob petkih od 19. do 20. ure telovadba za hrbtenico in razgibavanje, od 20. do 21. ure Pilates, ob torkih od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, ob sredah od 18. do 19. ure Pilates. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN IN RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA vabita na XXII. Memorial »Miro Ška-bar«, pohod iz Praprota v Repen v nedeljo, 19. aprila. Vpisnina od 8.30 do 9.00 ure, nato skupni odhod iz Pra-prota. Za povratek v Praprot bo poskrbljeno s klubskimi kombiji. Informacije dobite na tel. št.: 0039-40200782 za SK Devin ali 00386-57640346 za Razvojno društvo Pliska. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 17. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri, v telovadnici v Nabre-žini. Prostovoljni prispevki bodo v podporo združenju AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. SZSO-TRST vabi na tradicionalno Jur-jevanje v nedeljo, 19. aprila, v Bazovici. Zbiranje ob 8. uri na travniku v bližini ceste, ki od Bazovice pelje do Jezera. Sledi sv. maša in obred obljub. Ob 12. uri bo kosilo, ob 16. uri pa zaključni taborni ogenj. Vabljeni vsi člani, starši in prijatelji. TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo na »Dan tabornikov«, ki bo v nedeljo, 19. aprila, na Proseku na »Ba-lancu«. Začetek akcije ob 9. konec ob 16. uri. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH - Zadruga vabi člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 19. aprila, ob 19. uri in v drugem sklicanju v ponedeljek, 20. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. SKLAD MITJA ČUK organizira Festin-valOp s prispevkom Tržaške pokrajine v sklopu »Vsi za vse« - trideset let Sklada. Prvo mednarodno gledališko srečanje oseb s posebnimi potrebami bo v Prosvetnem domu na Opčinah v torek, 21. aprila in v sredo, 22. aprila, vsakič s pričetkom ob 10. uri. Čarobni zaključek s čarodejko Nado. Sodeluje pevka Martina Feri. Nagovor predsednice Sklada Mitja Čuk Stanke Čuk. Častna gostja bo igralka Miranda Caharija. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 23. aprila, ob 20.15 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o sodih - Barrique z degu-stacijo. Predaval bo izvedenec Dr. Alessandro Duranti. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na spletni strani »www.onav.it«, elektronski pošti trie-ste@onav.it ali na tel. 333-4219540. SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi na občni zbor v četrtek, 23. aprila, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem sklicanju ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi na občni zbor, ki bo v petek, 24. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Trstu, Ul. Mazzini 46 (prvo nadstropje). TONČIČEV SKLAD zbira predloge za »Zlato zrno 2009«, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S.Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila 2009, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 5. Razno. 70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Pro-seka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040-299335, Anna Maria 040200565, Gino, 040-200688, Giusto 040-299689, Antek 040-299509, Peter 040-229364 in Miranda 040-2528009. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je podaljšan rok za prijave na »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin« do vključno četrtka, 30. aprila 2009. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040-2916056 ob sredah od 21. do 22. ure ali pa pošljete e-mail na naslov: ce-rovljemavhinje@libero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Preše-ren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 329-8536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 320-8572522). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -Šc Melanie Klein in Slovenska pro-sveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 3. do 13. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v soboto, 9. maja - Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333-478293, tudi leoelca@tin.it. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Na-brežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017375. KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikova-nje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b - tel. 040 -360072. H Prireditve SOMPD VESELA POMLAD vabi na pevsko srečanje »Naj pesem zadoni«, ki bo danes, 16. aprila, ob 20. uri, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Koncert oblikujejo: DPZ Kraški slav-ček iz Nabrežine, z zborovodjo Mirkom Ferlanom in DVS Bodeča neža z Vrha Sv. Mihaela, pod vodstvom Mateje Černic. Pevski pozdrav MLDPS Vesela pomlad. Prisrčno vabljeni! AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na otvoritev likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja, v petek, 17. aprila, ob 19. uri. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN MOSP vabita v petek, 17. aprila, ob 20.00 v Finžgarjev dom na Opčine na premiero kriminalke Krvava uganka za 8 žensk v izvedbi Gledališke skupine MOSP. Prevod in odrska priredba Helena Pertot. Režija Lučka Susič. SKD TABOR - OPČINE V APRILU V petek, 17. aprila, ob 20.30, v dvorani Zadružne kraške banke, koncert ob 40.letnici Moškega pevskega zbora Tabor. Zbor vodi Mikela Šimac. V nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, gledališka predstava F.G. Lorca »Dom Bernarde Albe«, v izvedbi srednješolske skupine SDD »Jaka Štoka« s Proseka in Kontovela. Režija Alida Bevk. V nedeljo, 26. aprila, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, gledališka predstava C. Goldoni »Campiel-lo«, v izvedbi gledališke skupine SKD Tabor. Režija Sergej Verč. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja dvodnevni otroški praznik. Sobota, 18. aprila, od 15. ure dalje: likovni ex tempore (otroci naj prinesejo samo barvice) Nedelja, 19. aprila, ob 17. uri: Prireditev »S fotokamero v živalskem svetu« z nagrajevanjem najboljših prispevkov za fotografski natečaj in najlepših risb z »ex tempore«. Sodelujeta otroška folklorna skupina Studia Alfa Dance z ruskimi in ukrajinskimi plesi ter čarodej Janez. Prireditev bo v Marijinem domu v Ro-janu (ul.Cordaroli, 29). KD FRAN VENTURINI - DOMJO v sodelovanju z Zvezo Slovenskih Kulturnih Društev, pod pokroviteljstvom Občine Dolina, v sklopu »Primavera di voci« prireja 1. mednarodno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Poje vam mladost« v nedeljo, 19. aprila, ob 17. uri v občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu. Sodelujejo: OPZ Kraški Cvet - Treb-če, OPZ Piccole Melodie - Trst, OPZ Višarji - Ajdovščina, OPZ Fran Ven-turini - Domjo, MlPZ Minicantanti -Labin, MlPZ Audite nova - Staranza-no, OPZ Junior Carmina Slovenica -Maribor. KD IVAN GRBEC vabi na koncert MePZ in Tamburaškega orkestra Ko-šana v nedeljo, 19. aprila, ob 18. uri, v društvenih prostorih, Škedenjska Ul. 124. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert v sklopu 40. revije Primorska poje: v nedeljo, 19. aprila, ob 15. uri v cerkvi sv. Flo-rijana (Zavarh). Nastopajo MePZ Za-vratec iz Idrije, MePZ A.M. Slomšek iz Zagreba, MePZ Rečan iz Grmeka, MePZ Mačkolje iz Doline, KZ Musica Viva iz Tolmina, KZ Julius iz Trsta, MePZ Obala iz Kopra. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na svečano podelitev nagrade Vstajenje slovenskemu javnemu in kulturnemu delavcu iz Argentine dr. Marku Kremžarju za memoarsko knjigo »Časi tesnobe in upanja«. Utemeljitev nagrade bo prebrala predsednica komisije prof. Lojzka Bratuž, pisatelja pa bo predstavil dr. Matija Ogrin z ZRC SAZU. Program bodo obogatili tenorist Marjan Štrajn, pianistka Mira Fabjan in igralec RO Tomaž Susič. Začetek ob 20.30. ZSKD vabi na predstavitev notne zbirke Brstje in koncert nagrajenih skladb Natečaja za zborovske skladbe Ignacij Ota v ponedeljek, 20. aprila, ob 20. uri, Kulturni dom (mala dvorana), ul. Petronio 4. GALERIJA MILKO BAMBIČ (Proseška ul. 131 - Opčine) pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na razstavo »Umirjena samota časa« slikarke Judit Horvath Fontana. Odprta bo do 24. aprila od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 26. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Prispevki Namesto cvetja na grob Guida Sosiča darujejo Neva, Marko, Birgit, Giorgio, Marina in Ivan 200,00 evrov za ANVOLT - Trst V spomin na Mirota Zerjala daruje Pe-pi Lavriha 100,00 evrov za MoPZ upokojencev iz Brega. 1 2 Četrtek, 16. aprila 2009 KULTURA / SODOBNA UMETNOST - V Miljah v Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara Erika Stocker Micheli in njene ikone dobrega in zla Obsežen pregled bogate ustvarjalne poti avstrijske umetnice - Na ogled do 10. maja Ikone dobrega in zla, likovna dela Erike Stocker Micheli so na ogled v Muzeju moderne umetnosti Cara v Miljah. Razstava pod pokroviteljstvom odborništva za kulturo miljske občine in s sodelovanjem mednarodnega združenja za sodobno umetnost Gruppo 78 sodi v razčlenjen projekt PRACC za promocijo sodobne umetnosti. Kuratorka razstave Maria Campitelli je v svojem predstavitvenem govoru vzpostavila kompleksnost ustvarjalne poti Erike Stocker zaradi kulturnih dejavnikov in obenem raznolikih vidikov, ki jih smemo iz njenih del razbrati. Po rodu iz Linza je delovala sprva v okviru pomembne avantgardne skupine dunajskega akcionizma v tesni povezavi z Ottom Muehlerjem, enim vidnejših protagonistov te provokativne umetniške smeri, ki je v šestdesetih letih vpeljala pomembne novosti na likovno prizorišče. Čeprav že preko petdeset let živi in ustvarja v Italiji ter je ubrala osebno pot raziskovanja ter razvijanja vezi s filozofijo in znanostjo, ostajajo zgodnja izkustva vselej pomenljiva za razumevanje njenega likovnega nagovora. Na miljski razstavi si lahko ogledamo tudi nekaj del iz šestdesetih let, ko je umetnica likovno delo najprej razkosala ter ga nato ponovno prostorsko sestavila na drugačen način. Sončnice postanejo tako mrežasto nastavljen motiv v prostoru, kjer ohranja barva vselej emotivno va-lenco. Vizualne študije o spominu iz sedemdesetih let so dejansko portreti, ki jih umetnica sestavlja iz zaporednih V Miljah razstavlja Erika Stocker Micheli kroma zamaknjenih plasti in mrežaste členitve motiva v povsem izvirno celoto, ki dovoljuje nove pomenske asociacije. Poleg barv izstopa v tej zgodnji fazi tudi izrazna uporaba različnih materialov za svojstvene asemblaže. V uvodnem delu razstave, ki nekako prehodi ključne ustvarjalne etape, so bistvenega pomena osemdeseta leta s poglobljeno interakcijo med telesom in psiho, ki jo je umetnica razvila preko transoptičnih portretov. Na osnovi spontanih znakovnih beležk mesečnega dnevnika posameznika in naknadnega izbora prevladujočih potez in barv je v interakciji s portretirancem izbrala tiste, ki najbolje označujejo njegov temperament ter končno ustvarila njegovo osebno ikono. Semiološka analiza se tako pretvarja v izraznost preko ustvarjalnega procesa. Osrednji del razstave so slikarska dela iz zadnjega obdobja, točneje gre za tri tematske sklope ikon vezanih na tematiko vode, plesa in kemijskih formul, preko katerih razberemo prisotnost človeku škodljivih snovi, od tod tudi naslov razstave. Abstraktno simbolične prikaze označuje živahna barvitost in členjenje slikarskih potez, pri katerih izstopajo napisi formul, kot bi opozarjali na vselej prisotno vez med znanostjo in umetnostjo, ki označuje naš čas. Ikone zla s formulami škodljivih poživil in drog dopolnjuje edini poseg v prostor, predel avtoceste, ki vodi v prazno in zavaja. Med vsemi pa izstopa ciklus slik posvečenih plesu, kjer sledimo obrisom stopinj ter preko tople palete žare-čih barv zaznamo moč združevanja, ki jo etnični ples nosi v sebi. Omenjene slike se navezujejo na umetničino raziskovanje dobrega počutja, ki ga lahko ustvarjalni poseg v prostor izzove s strani publike in tako je bilo tudi na dan odprtja. Umetnica je želela posebej posvetiti performance mojstru Caraju, po katerem nosi razstavni prostor ime. Miljski mojster je bil grškega izvora, zato je ob ritmih grške ljudske glasbe nekaj plesalcev zaplesalo in privabilo k plesu prisotne. Maria Kassotakis, profesorica moderne grščine na tržaški univerzi, pa je v svoji predstavitvi izpostavila družabno funkcijo in razširjeno prakso grškega plesa. Prostor slikarske stvaritve je postal tako živi prostor dogajanja v duhu ustvarjalnosti in večletnega raziskovanja vezi med oblikotvornostjo in življenjem, ki ga družabni ples najzgovorneje predstavlja. Razstava v muzeju Cara bo na ogled do 10. maja od torka do sobote med 17. in 19. uro ter še ob četrtkih in nedeljah od 10. do 12. ure. Jasna Merku SODOBNI TRST - Tokrat v Palači Agostinelli v Bassanu Stekleni dizajn Na ogled 48 steklenih del - Razstava ob 99. rojstnem dnevu kritika in slikarja Gilla Dorflesa Stekleni dizajn za rojstni dan: kulturna ustanova Sodobni Trst/Trieste Contemporanea se je odločila, da 99. rojstni dan umetnostnega kritika, slikarja in filozofa Gilla Dorflesa počasti z razstavo ste- klenih predmetov. V Palači Agosti-nelli v Bassanu del Grappa bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo Glas-stouch, na kateri bo na ogled ose-minštirideset steklenih dizajnersko oblikovanih predmetov. Gre za fina- liste zadnjih štirih mednarodnih natečajev, ki jih je tržaška ustanova posvetila steklenemu oblikovanju med leti 2002 in 2008. Razstava bo na ogled od 14. junija (vsak dan razen ponedeljka, vstop prost). Sandi Renko razstavlja v Padovi Tržaška slikarja Sandi Renko in Claudio Sivini sodelujeta na razstavi Arte concreta oggi (Današnja stvarna umetnost), ki jo bodo danes odprli v galeriji Rinascente v Padovi. V razstavnem prostoru veleblagovnice na Trgu Garibaldi bodo razstavljali tudi Guglielmo Costanzo, Renato De Santi in Roberto Sgarbossa. Razstava ima pokroviteljstvo Občine Padova, na ogled pa bo do 1. junija (vsak dan razen nedelje). Arctic Monkeys julija v Splitu Eden najbolj razburljivih britanskih bendov Arctic Monkeys bo 7. julija nastopil v Splitu na priljubljenih Proku-rativah, so včeraj potrdili prireditelji. Napovedali so vstopnice po 20 in 26 evrov od včeraj naprodaj na spletu in na prodajnih točkah Ticketproa. Roc-kerji bodo sicer med glavnimi zvezdniki novosadskega glasbenega festivala Exit, koncert v Splitu pa bo njihov prvi nastop na Hrvaškem. Gre za skupino, ki je v sedmih letih osvojila številne glasbene nagrade, zabeleženi so tudi kot zasedba, ki je najhitreje prodala svoj prvi album, predvsem zahvaljujoč objavam pesmi na spletu. Arctic Monkeys so napovedali, da bodo letos objavili tretji studijski album. Organizatorji so še potrdili, da bodo britanski glasbeniki poleg uspešnic s prvih dveh albumov predstavili tudi nove skladbe. (STA) PORDENON Večdnevni prikaz dokumentarnih filmov Veliki laboratorij idej in dogodkov, v katerega se je pred nekaj leti spremenil Pordenon, bo od danes do nedelje poskrbel še za en zanimiv dogodek, ki bo obogatil mestno središče (sedež kinodvorane Ci-nemazero in gledališča), v zanimivo izložbo reportažnega filma. Le voci dell'inchiesta 2009je namreč tretja izvedba festivala novinarskih dokumentarcev. Drevišnje odprtje so zaupali starosti, Indru Montanelliju, saj se bodo ob 20.45, z delom Indro Mon-tanelli incontra ... Alberto Moravia (Indro Montanelli sreča Alberta Mo-ravio) spomnili stote obletnice rojstva (toskanski novinar sej je namreč rodil 22. aprila 1909) enega najsvetlejših likov italijanskega povojnega novinarstva. In prav tako danes, ob 21.30 bo na sporedu tudi dokumentarec Frendly Fire. Pat Tillman's Story (Fuoco amico. Zgodba Pata Til-mana), s katerim si je Federica Cellini zagotovila pomembno priznanje na New York Film Festivalu. Filmsko pričevanje o Patu Tilmanu je resnična zgodba o ameriškem futbalskem zvezdniku, ki se je prostovoljno odločil za odhod v vojsko v Afganistan, kjer je leta 2004 tudi umrl. Jutrišnji spored pa se bo pričel že ob 17. uri s filmom Mitumba. The second-hand road (Mitumba. Pot druge roke) Raffaeleja Brunettija, ki se s pomočjo opisa potovanja obrabljene otroškE majica S severa v smeri juga, loteva vprašanja globalizaci-je. Osrednje srečanje drugega festivalskega dne pa bo prav gotovo večerna debata z naslovom L'immagi-ne di Eluana - Eluanina podoba. Okrogle mize se bodo poleg novinarke Marinelle Chirico in fotografa Francesca Brunija udeležili tudi direktor italijanskega deželnega televizijskega dnevnika Rai Giovanni Marzini, glavna urednika dnevnikov Messaggero Veneto in Il Gazzettino, Andrea Filippi in Roberto Papetti, senator Ferruccio Saro in Francesco Galofaro, avtor knjige o Eluani En-glaro. Okroglo mizo bo vodil namestnik glavnega urednika Rai News 24, Roberto Reale. Med zanimivejše dogodke sobotnega in nedeljskega sporeda, pa spada tudi film Always Coca Cola (Vedno coca cola), s katerim sta se nemška filmarja Inge Altemeier in Reinhard Hornung kritično lotila ameriškega branda, ki je v prejšnjem stoletju uspel osvojiti ves svet. Reportažo sta osredotočila predvsem na problem produkcije vseh pijač družbe Coca Cola, ki je v zadnjih nekaj letih preselila velik del tovarn v smeri vzhoda in pri tem pustila na cedilu več tisoč zaposlenih na zahodu. Ob 18. uri pa bo na platnu velike dvorane še enkrat zaživel mit Er-nesta Guevare. Film Che Guevara. Il corpo e il mito (Che Guevara. Truplo in mit) Raffaeleja Brunettija obuja zgodbo Chejevega trupla, za katerim so izgubili vsako sled za celih trideset let, od trenutka, ko so Gue-varo ubili v Boliviji, leta 1967, do leta 1997 ko so končno pokopali ostanke argentinskega revolucionarja. V sobotnem večernem programu izstopa delo Hair India (Lasje Indije), s katerim se Raffaele Bru-netti in Marco Leopardi lotevata problema manj razvitih področij sveta. Med odmevnejše dogodke pa spada tudi nedelsjka projekcija dokumentarca Claudie Cipriani, La guerra delle onde. Storia di una radio che non c'era (Vojna radijskih valov. Zgodba radia, ki ga ni bilo), ki prav potom pripovedi o italijanski radijski postaji, ki je oglaševala iz Prage leta 1968, pripoveduje o sovjetski invaziji. (Iga) / DNEVNE NOVICE Četrtek, 16. aprila 2009 13 RIM, L'AQUILA - Vlada o morebitem izrednem davku na visoke dohodke Pri gradnjah zagrešene nepojmljive špekulacije Polemike zaradi kaznovanja novinarja Santora in vinjetista Vaura RIM - lahko se zgodi, da vlada sprejme zamisel opozicije in naloži premožnejšim poseben davek za pomoč potresencem v Abrucih. V preučevanju je možnost obdavčenja prihodkov iznad 130-140 tisoč evrov letno. Minister Tremonti pa obenem zavrača kritike glede možnosti uvedbe petih tisočink posebnega prispevka ob prijavi dohodkov in trdi, da gre za možnost dodatnega prispevka za potresence. V vsedržavnem načrtu za gradnje pa so sedaj tudi norme, ki uvajajo protipotresne gradnje, je še povedal Tremonti. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini pa se je včeraj ponovno dotaknil vprašanja kriminalnih združb, ki lahko izkoristijo priložnost rekonstrukcije za svoje umazane posle, kot se je dogajalo v preteklosti ob podobnih priložnostih. Zato je potrebna velika budnost, je poudaril Fini. Nadaljevale so se tudi polemike glede varnosti. Šef Civilne zaščite je v pogovoru z novinarji jedko pripomnil, da se danes vsi strinjajo s potrebo po poostritvi gradbenih določil, toda kje so bili, ko je on že pred leti zaman opozarjal na nevarnost neupoštevanja protipotresnih morm. Po odredbi Civilne zaščite bodo danes začele delovati šole, vendar le tam, kjer so poslopja brez nevarnosti, drugače bodo šole delovale v šotorih. Preiskava o statiki zrušene bolnišnice San Salva-tore v L'Aquili pa je včeraj navrgla nove podatke. Izvedenec ustanove Enea Ales-sandro Martelli je povedal, da je bil cement pri gradnji močno razredčen z vodo, deloval je kot nekakšen smukec in ni mogel vzdržati potresnih sunkov. Res je, da bo treba počakati na rezultate podrobne preiskave, vendar je jasno, da so bile napake pri načrtovanju in uporabi materialov nepojmljive, je povedal izvedenec. Medtem se je včeraj nadaljevala tudi polemika v zvezi s Santorovo televizijsko oddajo Annozero, v kateri naj bi bil novinar skupaj z vinjetistom Vaurom žaljiv do potresencev in je zato doživel koncentričen napad desnice. Vaura je direktor Masi suspendiral, kaznovan pa je bil tudi Santoro. Proti grobemu vmešavanju v informacijo se je opredelila vsa leva sredina, rekoč, da nič ne more utemeljiti težke državne cenzure nad javno televizijo. V tem smislu je svojo zaskrbljenost izrazilo tudi vodstvo novinarskega sindikata, ki je obsodilo grobo poseganje vladnih predstavnikov in disciplinsko ukrepanje proti novinarjem. WASHINGTON Demjanjuka še ne bodo • V*|* KI V*** izročili Nemaji WASHINGTON - Ameriško sodišče je v zadnjem hipu usli-šalo prošnjo nekdanjega paznika v nemškem koncentracijskem taborišču Johna Demjanjuka in odložilo njegovo za torek predvideno deportacijo v Nemčijo, kjer naj bi mu sodili zaradi zločinov med drugo svetovno vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Demjanjuk je v torek na zvezno pritožbeno sodišče še zadnjič naslovil prošnjo, naj blokira njegovo deportacijo v Nemčijo, kjer se sooča z obtožbami sodelovanja pri poboju najmanj 29.000 Judov v taborišču Sobibor, ki leži na ozemlju današnje Poljske. V tem taborišču in še enem taborišču naj namreč leta 1943 prostovoljno služil kot paznik. Kot je sodišče zapisalo v obrazložitvi odločitve, so Demja-njukovi prošnji ugodili, medtem pa bodo nadalje preučili primer. Številni ljudje so v potresu izgubili vse, odgovornosti za neupoštevanje gradbenih pravil pa so velike ansa JUNIJSKE VOLITVE - Nove polemike med večino in opozicijo Vlada ni za »election day« Opozicija prepričana, da bi z združitvijo upravnih volitev in referenduma prihranili milijardo evrov pozabiti preteklost Samomorilski napad v Pakistanu terjal 16 žrtev ISLAMABAD - Na severozahodu Pakistana, severno od mesta Pešavar, se je včeraj razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, med njimi deset policistov, poročajo tuje tiskovne agencije. Številni so bili ranjeni, med njimi jih je več kot deset v kritičnem stanju. Po navedbah tamkajšnje policije se je napadalec s tovornjakom, polnim razstreliva, zaletel v policijsko nadzorno točko. Silovita eksplozija je med drugim popolnoma uničila več vozil, ki so bila v bližini, zaradi nje pa so popokala tudi okenska stekla na okoliških stavbah. V eksploziji, po kateri je nastal tri metre globok krater, je bilo uničenih tudi več električnih vodov, tako da je območje ostalo brez elektrike. Francoska fregata prestregla glavno plovilo piratov PARIZ - Francoska vojaška ladja, ki v okviru protipiratskih sil EU patruljira v vodah ob vzhodni Afriki, je včeraj pre-stregla glavno plovilo piratov in prijela 11 morskih razbojnikov, so sporočili s francoskega obrambnega ministrstva. Fregata je pirate prijela dobrih 900 kilometrov vzhodno od kenijske obale, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Pirati so pluli na desetmetrskem plovilu, na katerem je bilo 17 sodov z 200 litri nafte in dva čolna, s katerima so izvajali napade,« je sporočil tiskovni predstavnik francoskega obrambnega ministrstva. Francoska fregata deluje v okviru operacije Atalanta, v kateri trenutno sodeluje osem vojaških ladij iz Nemčije, Španije, Italije in Francije. Ahmadinedžad želi Tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini ansa TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je danes izrazil pripravljenost pozabiti preteklost in zgraditi nov odnos z ZDA. Dodal je, da tudi Teheran pripravlja paket novih predlogov, katerih namen je doseči premik z mrtve točke, na kateri so se znašla mednarodna pogajanja o spornem iranskem jedrskem programu. Kot je po poročanju iranske tiskovne agencije Fars, dejal Ahmadinedžad, bo paket predstavljen skupini šestih držav, ki sodelujejo v pogajanjih o iranskem jedrskem programu, stalnim članicam Varnostnega sveta ZN, Veliki Britaniji, Kitajski, Franciji, Rusiji in ZDA, ter Nemčiji. Paket po besedah Ahmadinedžada »zagotavlja mir in pravičnost na svetu«. Po mnenju opazovalcev bi lahko iranski paket vključeval tudi obsodbo izraelske politike do Palestincev. Prav zaradi tega naj bi bil preboj pri pogajanjih o jedrskem programu vprašljiv, piše nemška tiskovna agencija dpa in dodaja, da je Iran že leta 2008 sprožil podobno pobudo, ki pa je v svetu naletela na le majhen odziv. RIM - Vladna koalicija je proti tako imenovanem election dayju oziroma proti hipotezi, da bi upravne volitve, ki bodo 7. junija v marsikaterem italijanskem mestu, združili z referendumom o volilnem zakonu. Minister Roberto Calderoli je po včerajšnjem sestanku med Severno ligo in Ljudstvom svobode dejal, da bo referendum na sporedu 21. junija. Fabrizio Cicchito (načelnik svetovalne skupine LS v senatu) pa je po istem srečanju dejal, da bi referendum lahko potekal tudi 14. junija. Skratka, precejšnja zmeda, a tudi ena gotovost: referendum ne bo 7. junija, takrat bomo v Italiji volili samo javne upravitelje. Vest je sprožila val kritik. Oglasil se je tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini: Italijanom naj bo jasno, da bodo Abruci in gospodarska kriza prikrajšani za stotine milijonov evrov. Če bi junijske upravne volitve združili z referendumom bi namreč prihranili milijardo evrov. Tako je vsaj prepričan nekdanji minister Pier Luigi Bersani (DS), ki je med včerajšnjem obiskom Abrucev dejal, da bi s tistim denarjem lahko začeli obnovo hudo prizadetega območja. Do odločitve vladne večine je bil sinoči kritičen tudi predsednik poslanske zbornice Granfranco Fini, ki je dejal, da bi bilo res škoda, če bi zaradi strahu nekaterih vladnih predstavnikov po nepotrebnem potrosili toliko javnega denarja. NEW YORK - Pomemben obisk ameriškega predsednika Barack Obama potuje v Mehiko in na srečanje voditeljev ameriških držav NEW YORK - Predsednik ZDA Barack Obama bo danes na svojem prvem uradnem obisku v Mehiki, nato pa se bo skupaj s 33 kolegi iz držav severne, južne in srednje Amerike udeležil 5. vrhunskega srečanja Amerik, ki bo od 17. do 19. aprila potekalo v Trinidadu in Tobagu. Vrhunska srečanja voditeljev ameriških držav, ki so bili na položaj izvoljeni po demokratični poti, potekajo od leta 1994, ko je bilo prvo tovrstno srečanje v ameriškem Miamiju. Na srečanju govorijo o temah skupnega pomena in letos bo ena od glavnih tem gospodarska in finančna kriza. Na vrh tudi tokrat ni povabljena Kuba, čeprav bodo o njej in morebitnem izboljšanju odnosov med ZDA in Kubo voditelji zanesljivo govorili. Namen Obamove obiska naj bi bila vzpostavitev novih odnosov z regijo na temelju medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Obama naj bi v Trinidadu in Tobagu opozoril tudi na problem velikih neenakosti Latinske Amerike, kjer so socialne razlike največje na svetu. Obama se bo najprej ustavil v Me- hiki, ki jo je že obiskala državna sekretarka Hillary Clinton, poleg nje pa tudi ameriški pravosodni minister Eric Holder in ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano. Odnose med Mehiko in ZDA je zasenčilo nasilje mamilarskih kartelov na meji, ki je doslej zahtevalo že več tisoč življenj, zaradi česar je a ameriška administracija Mehiki povečala pomoč za boj proti tem kartelom. Obamova administracija je tudi prva doslej, ki je javno priznala, da velik del krivde nosi nenasitno ameriško povpraševanje za mamili. V ZDA živi okoli 12 milijonov nezakonitih oziroma nedokumentiranih priseljencev predvsem iz Mehike in držav srednje Amerike. Obamov predhodnik George Bush je hotel vprašanje urediti z reformo, ki pa je propadla zaradi nasprotovanja dela republikancev, ki so v predlogu reforme videli amnestijo. Iz Mehike bo Obama v petek poletel v Port of Spain na Trinidadu in Tobagu. Obamov posebni svetovalec za vrh Amerik Jeff Davidow je povedal, da je na dnevnem redu šest točk; boj proti revščini, energija, okolje, varnost, demokratična vladavina in sam proces tovrstnih srečanj, hkrati pa dodal, da bodo voditelji govorili tudi o temah na svojo željo. Kube na vrh ponovno niso povabili, ker še vedno nima demokratično izvoljene vlade, čeprav je Obama v ponedeljek tudi uradno odredil svoji administraciji, naj ukine omejitve glede potovanj in pošiljanja denarja v nekdanjo domovino za kubanske Američane, ki jih je uvedel njegov predhodnik George Bush. To je za zdaj edini korenček, ki ga Obamova administracija ponuja Kubi, čeprav naj bi si obe državi sedaj želeli izboljšanja odnosov. Do resne možnosti za odpravo ameriškega trgovinskega embarga proti Kubi pa je še daleč. Washington bo želel dobiti nekaj v zameno, začenši z izpustitvijo političnih zapornikov. Ozračje je sicer boljše, kot priča nedavni obisk delegacije poslanske skupine temnopoltih kon-gresnikov, ki se je v Havani sestala celo z nekdanjim kubanskim predsednikom Fidelom Castrom. (STA) 1 4 Četrtek, 16. aprila 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.eu APT ponuja linijski prevoz za slovenske nižješolce Pripravljeni so podaljšati avtobusno progo med Krminom in Gorico - Odprto ostaja vprašanje Laškega Vprašanje prevoza otrok s Pleši-vega v nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici naj bi rešili že s prihodnjim šolskim letom. Predsednik pokrajinskega prevoznega podjetja APT Paolo Polli se je namreč pred kratkim sestal s predsednikom slovenske kon-zulte pri goriški pokrajini Petrom Černicem in mu povedal, da je podjetje pripravljeno nekoliko podaljšati progo rednega linijskega prevoza med Krminom in Gorico in s tem omogočiti otrokom s Plešivega, da se v domačem kraju vkrcajo na avtobus. »Na goriško pokrajino in podjetje APT se je slovenska konzulta že lani obrnila z zahtevo, da poskrbita za prevoz nižješolcev s Plešivega v goriško šolo Trinko. To storitev je doslej zagotavljal Mladinski dom, ki pa je z veliko težavo kril stroške. Prevoz otrok v Gorico je tudi v letošnjem letu lahko zagotovil le po zaslugi prispevka Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, jasno pa je, da si morajo breme prevoza šoloobveznih otrok naložiti italijanske institucije,« je povedal predsednik konzulte Peter Černic. »Pollijev predlog, ki je vsekakor s tehničnega vidika edina izvedljiva rešitev, predvideva podaljšanje trase linijskega prevoza Krmin-Gorica. Za to si je podjetje že priskrbelo vsa ustrezna dovoljenja in dokumentacijo. Avtobus, ki vsako jutro pelje iz Krmina do goriške železniške postaje, bo po Pollijevih besedah lahko startal na Ple-šivem. Tam bodo vstopili slovenski nižješolci, ki jih bo nato pred goriško železniško postajo počakal drugi avtobus, s katerim se bodo odpeljali do šole v ulici Grabizio. Polli je zagotovil, da bo poskrbljeno tudi za povratno vožnjo iz Gorice na Plešivo,« je pojasnil Černic in dodal, da bodo ustreznost predloga prihodnji teden preverili tudi z zainteresiranimi starši, z Mladinskim domom in z ravnateljico šole Trinko Elizabeto Kovic, s katero bo tekla beseda predvsem o šolskih urnikih. Problem prevoza otrok v šolo pa ostaja po Černičevih besedah še vedno odprt v Laškem. Za prevoz učencev iz različnih občin, ki obiskujejo slo- i s Učenci pred šolo Ivan Trinko vensko osnovno šolo v Romjanu, romjanski vrtec in nižjo srednjo šolo v Doberdobu, je doslej skrbelo Združenje staršev iz Romjana, za prostovoljno društvo pa so postali stroški nevzdržni. »Pokrajinskega odbornika Mauri-zia Di Mattea bomo vprašali za sestanek, na katerem bomo ponovno postavili problem prevoza otrok, ki obiskujejo slovenske šole v tržiškem mestnem okrožju. To storitev bi družinam bumbaca šoloobveznih otrok morale zagotavljati občine, v tem primeru pa je treba najti rešitev na medobčinski ravni,« je ocenil Černic in dodal: »S pokrajino moramo čim prej ugotoviti, kje so možnosti za premostitev te normativne praznine. Otroci, ki obiskujejo obvezno šolo s slovenskim učnim jezikom, morajo pač imeti iste pravice kot njihovi vrstniki iz italijanskih šol.« Aleksija Ambrosi GORICA Občina: Grad naj pridobi status muzeja Goriški grad želijo vključiti med muzejske institucije. Projekt se je porodil leta 2006, ko sta pokrajina in občina Gorica podpisali osnutek sporazuma za pridobitev muzejskega statusa, prvi konkreten korak pa je včeraj naredil goriški občinski odbor, ki je odobril sklep za začetek postopka. Podoben korak bo morala narediti tudi goriška pokrajina, nato pa bosta goriški župan Ettore Romo-li in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta podpisala sporazum in uradno zahtevala od dežele Furla-nije-Julijske krajine, da požene dokaj zapleten postopek za dodelitev statusa muzeja. »Po zaslugi prizadevanja goriškega občinskega odbornika Antonia Devetaga, ki se je dogovoril s pokrajinskimi upravitelji, bo lahko končno zaživel Muzej srednjega veka na Goriškem, središče vseh ostalih goriških muzejev,« so sporočili z občinskega tiskovnega urada. Goriška občina je včeraj med drugim izbrala načrtovalce, ki jim bo zaupala izdelavo načrta za prvi sklop obnovitvenih del Verdijevega korza. Komisija je med raznimi kandidati, ki so se prijavili na razpis, izbrala skupno ponudbo studia Dinale e Rigonat-Hugues in naveze načrtovalcev Paola Delpi-na, Bruna Crocettija in Nicoloja Fornasirja. Občina Gorica bo 11. maja tudi dodelila dela za obnovo trga sv. Antona podjetju Falcomer, ki je zmagalo javno dražbo. Podjetje bo gradbišče po vsej verjetnosti odprlo teden kasneje, dela pa bodo trajala največ 450 dni. Poseg, v katerega bo skupno vloženih 1.316.000 evrov, se bo torej predvidoma zaključil avgusta 2010. PEVMA - Telefonija Nočejo dodatne antene Lovrenc Persoglia bumbaca Rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje je na torkovem zasedanju soglasno odobril varianto občinskemu načrtu za mobilno telefonijo. Občina je namreč posodobila načrt, da bi lahko ugodila prošnjam družb za mobilno telefonijo, ki želijo ojači-ti telefonski signal na nekaterih območjih in s tem izboljšati svoje storitve. Varianto bosta preučila okoljska agencija ARPA in zdravstveno podjetje, po rajonskih svetih pa se bo o njem izrekel še občinski svet. Odbornik Francesco Del Sordi je povedal, da družbe ne bodo nujno postavljale novih anten, pač pa bodo predvsem okrepile že obstoječe. Tak je tudi primer antene v Pevmi, ki jo je pred nekaj leti v kraju, ki mu domačini pravijo »Šance«, postavila družba TIM. »Na isti lokaciji želi po novem imeti anteno tudi družba Vodafone, ki je za namestitev svojega oddajnika pripravljena izkoristiti isti drog kot družba TIM,« je pojasnil predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Lovrenc Per-soglia in nadaljeval: »Predlogu družbe Vodafone ne nasprotujemo, odobrili pa smo ga z zahtevo, da bo prišlo do spoštovanja vseh zdravstvenih in okoljskih predpisov ter da bo družba Vodafone res izkoristila že obstoječo anteno.« Na dnevnem redu zasedanja je bila tudi slovesnost, ki jo bo rajonski svet priredil 25. aprila ob 9.15 pri vaškem spomeniku v Pevmi. Ob tradicionalnih govorih bodo na sporedu nastop moškega zbora Štmaver in recitacija otrok osnovne šole Josip Abram. Rajonski svet je med sejo ne nazadnje obravnaval Pohod treh mostov. »Glavni prireditelj pobude, pri kateri vsako leto sodelujemo s krajevnimi sveti Solkan, Svetogorska četrt-Placuta in Stražce, smo letos mi. Nameravamo ga prirediti 26. aprila, najprej pa moramo preveriti, ali bodo istega dne na Goriškem potekale tudi druge prireditve,« je zaključil Persoglia. (Ale) GORICA - Nocoj javna predstavitev združenja Za levico Snujejo novo levico V dvorani pokrajinskega sveta bo govoril evropski poslanec in koordinator Demokratične levice Claudio Fava Evropski poslanec in državni koordinator Demokratične levice Claudio Fava se bo danes v Gorici udeležil zborovanja političnega združenja Za levico (»Per la sinistra«). Njegovi ustanovitelji želijo s participacijo in demokratičnim pristopom ustvariti nov politični subjekt, ki bo izražal vrednote moderne italijanske levice in hkrati presegal tradicionalne strankarske delitve. Ustanovitelji goriškega združenja Za levico Giovanni Iacono, Loredana Panariti, Giovanni Soldati, Livio Bianchini, Marjan Sosol, Giancarlo Maraz in Riccardo Devescovi bodo svoje načrte in cilje predstavili ob 18. uri v dvorani goriškega pokrajinskega sveta, uro kasneje pa bodo na istem prizorišču prepustili besedo evropskemu poslancu Claudiu Favi. Udeležencem večera bo spregovoril o enotni listi Levica in svoboda (»Sinistra e liberta«), s katero se bodo italijanske levičarske sile predstavile na bližajočih se evropskih volitvah. Skupino Levica in svoboda sestavljajo Gi- banje za Levico Nichija Vendole, Demokratična levica za evropski socializem, stranka Zelenih, Nencinijeva Socialistična stranka in politično gibanje bivše ministrice Katie Belillo. »Program koalicije Levica in svoboda zaznamuje evropeističnost. Predlogi, s katerimi se lista predstavlja na volitvah, so globoko povezani z današnjo gospodarsko krizo, ki ni le finančne narave, pač pa zaznamuje travmatični zaton ekonomsko političnega modela - liberizma -, ki je vodil svet v zadnjih tridesetih letih,« me- nijo predstavniki koalicije Levica in svoboda. Po njihovi oceni je danes potrebna in možna sprememba. »Zato je nujno, da pride do uresničitve nove, sodobne in radikalne levice, ki bo znala vladati. To zgodovinsko ambicijo smo skušali izraziti v programu, s katerim se predstavljamo na evropskih volitvah. Želimo, da bo Evropa v prihodnjih letih odigrala pomembno vlogo na mirovnem področju, pri razvoju družbenih politik ter pri širjenju demokracije in človekovih pravic. Za gradnjo nove Evrope je potrebno, da si gospodarstvo zamislimo v ekološkem ključu, da spodbujamo znanje ter širimo pravice in svobodo« poudarja koalicija Levica in svoboda. Zborovanje goriškega političnega združenja Za levico, ki listo Levica in svoboda podpira, bo le ena izmed priložnosti za razpravo o novi levici na krajevni ravni. V soboto, 9. maja, bo v Rimu potekala vsedržavna konferenca, v teku katere bodo predstavili dokončni program. PODGORA - Parkirišča v ulici Cotonificio »Napako zagrešili mestni redarji« »Napako so zagrešili mestni redarji, saj so pomotoma uvedli prepoved parkiranja tudi tam, kjer zanjo nismo sploh vprašali.« Tako je predsednik rajonskega sveta Walter Ban-delj odgovoril na pismo svetnika Stranke upokojencev Domenica Buo-navitacole, ki je včeraj napovedal, da bo med stanovalci ulice Cotonificio zbiral podpise proti uvedbi prepovedi parkiranja na levi strani ulice, in sicer na odseku med hišnima številkama 1 in 14. Buonavitacola je v pismu povedal, da je o nezadovoljstvu tamkajšnjih stanovalcev že obvestil ostale predstavnike rajonskega sveta, ki pa se za problem niso zmenili. »Dejstva so nekoliko drugačna. Septembra lani sem na poveljstvo mestnih redarjev naslovil pisno zahtevo po uvedbi prepovedi parkiranja na levi strani ulice Cotonificio. Iz risbe, ki sem jo priložil, je bilo razvidno, da je ukrep iz varnostnih razlogov potreben le v drugem delu ulice, Walter Bandelj bumbaca in sicer na odseku med hišnima številkama 14 in 21. Redarji so zahtevi ugodili šele pred nekaj tedni, pomotoma pa so prepoved parkiranja uvedli tudi v prvem odseku ulice Co-tonificio, kjer ni potrebna,« je povedal predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj. Zato je Bandelj včeraj naslovil novo pismo na goriške mestne redarje. Zahteval je, naj napako popravijo in v prvem delu ulice ponovno vzpostavijo prejšnje stanje. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. aprila 2009 15 GORICA-NOVA GORICA - Danes v predsedniški palači v Ljubljani Slovensko odlikovanje za prefekta De Lorenza Za podporo slovenski manjšini in sožitju med sosednjima narodoma« »Za podporo slovenski manjšini in sožitju med dvema sosednjima narodoma v času njegove prefekture.« Tako se glasi utemeljitev državnega odlikovanja - Reda za zasluge, ki ga bo predsednik Danilo Türk danes v Ljubljani podelil Robertu De Lorenzu, bivšemu goriškemu prefektu. V torek je bila predsednikova odločitev objavljena v Uradnem listu. Na dlani je, da gre za pomembno dejanje, v kolikor bo visoko priznanje prejel tuj državljan, predvsem pa seveda zato, ker mu ga bo državni poglavar izročil za skrb in občutljivost, ki ju je izkazoval goriškim Slovencem in čezmejnim odnosom. Vest o podelitvi odlikovanja De Lo-renzu ni presenečenje. Predlog je na predsednika Türka naslovil 16. julija lani novo-goriški župan Mirko Brulc in o tem v avgustu seznanil javnost. »Odlikovanje zasluži za izredni posluh za obmejni prostor in pravice slovenske manjšine v Italiji. Prihod De Lorenza pred skoraj tremi leti je bil za nas darilo. Ves povojni čas je Goriška pričakovala prefekta, ki bo tako kot on razumel naš prostor. Z njim se je marsikaj zgodilo prvič. Prvič je bila zapeta slovenska pesem na prefektu-ri in verjetno je bila prvič tam postavljena slovenska zastava,« je tedaj poudaril Brulc. Župan je med drugim izpostavil prefektov predlog za državno odlikovanjo bivši interniran-ki iz Štandreža Vilmi Brajnik, ki ga je itali- janski predsednik osvojil. »Vzorec vašega delovanja v obmejnem prostoru je lahko zgled celi Evropi,« je naglasil župan na poslovilnem srečanju avgusta v Novi Gorici. De Lorenzo mu je tako odgovoril: »Biti deležen pohvale soseda, ki ceni opravljeno delo, je zares privilegij. Moje delo je slonelo na jasno zastavljenih ciljih v korist tega izjemnega goriškega prostora, ki mu sedaj pripadam.« Omeniti velja, da je Brulc v Ljubljano poslal tri goste strani z utemeljitvijo predloga o podelitvi odlikovanja. Med drugim je poudaril, da se je De Lorenzo s svojim ravnanjem, držo, nastopi in avtoriteto izkazal kot izjemen humanist in človek z izrednim posluhom za obmejni prostor ter pravice slovenske manjšine, ki živi v Gorici in okolici. Izpostavil je njegova prizadevanja za čim bolj odprto mejo, njegovo podporo ob vstopu Slovenije v schengensko območje, »javno in ne-doumno podporo županu Nove Gorice ob zapletih, ki so se ob različnih priložnostih pojavili zaradi stališč goriške občinske uprave«, njegovo aktivno vlogo v slovensko-italijanskih mešanih komisijah. O De Lorenzovi podpori slovenski manjšini je Brulc zapisal: »Pozoren je na njeno zgodovinsko in kulturno vlogo, vedno se javno zavzema za pravice manjšin in zagotavljanje dvojezičnih dokumentov (po njegovi zaslugi so na prefekturi odprli Okence za slovenski jezik), posebno pozornost izkazuje slovenskemu šolstvu v Gorici, vedno Prefekt Roberto De Lorenzo v svoji goriški pisarni, ki jo je zapustil v lanskem avgustu bumbaca je prisoten na prireditvah, ki jih organizirajo slovenske ustanove in organizacije, takoj je podprl predloge za podelitev državnih odlikovanj Republike Italije predstavnikom slovenske manjšine, osebno se je zavzemal za vrnitev Trgovskega doma goriškim Slovencem.« V utemeljitev je vključil tudi prefek-tov nagovor ob odkritju spomenika Primožu Trubarju v Rubijah, ki smo ga objavili na straneh Primorskega dnevnika. De Lorenzo je v Gorico prišel decembra 2005, ob koncu leta 2007 je zaključil svoj dveletni mandat, vendar ga je tedaj rimska vlada na tem mestu potrdila. V Gorici naj bi ostal do upokojitve, je bilo povedano. Zato je bila avgusta lani vest, da odhaja, pravo iz-nenadenje, ki je zanetilo politično polemiko in je odmevalo celo v rimskem parlamentu. Ni skrivnost, da se De Lorenzo in goriški župan Ettore Romoli nista preveč ujela in da so bili odnosi med njima napeti. Proti njemu so goriški nacionalistični krogi rovarili, ker naj bi odklanjal ponovni prižig trikolore na Sa-botinu, ker je novogoriškega župana povabil k spomeniku deportirancem, ker je javno govoril na schengenskem prazniku v Novi Gorici, ker je odprl prefektovo palačo slovenskim pevcem, ker je med prejemnike državnih odlikovanj sprejel zaslužne goriške Slovence. Nekateri od teh se bodo danes v Ljubljani udeležili podelitve Turkovega odlikovanja. (ide) ODMEVI Vlogo je odigrala tudi manjšina Ko so Robertu De Lorenzu sporočili, da ga bo slovenski predsednik odlikoval, je bil počaščen in ganjen. Veliko zadovoljstvo izražajo tudi predstavniki goriških Slovencev, ki so pri zadevi odigrali vlogo. Podporo k odlikovanju De Lorenza so v Ljubljano namreč poslali tudi krovni organizaciji SSO in SKGZ - pismo sta podpisala deželna predsednika Rudi Pavšič in Drago Što-ka - ter tedanji generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj. »Predsednik Slovenije bo odlikovanje podelil človeku, ki si ga gotovo zasluži, v kolikor je kot najvišji institucionalni predstavnik italijanske vlade znal na najboljši način udejanjati svojo vlogo v korist vseh komponent, ki živijo na Goriškem, in ne nazadnje v korist skupnega čezmejnega prostora, ki se je ravno med njegovo prisotnostjo v Gorici tudi formalno povezal,« pravi Livio Semolič, goriški predsednik SKGZ-ja. V imenu SSO-ja Walter Bandelj dodaja: »Odlikovanje za De Lorenza je nadvse dobrodošlo, saj je veliko naredil za slovensko manjšino in za sodelovanje ob meji. Za našo stvarnost je imel lepe besede, hkrati pa se je osebno izpostavljal ter z dejanji pomagal spreminjati naš prostor in utrjevati sožitje, kar danes pogrešamo. Prizadejana nam je bila velika škoda, ko je njegovo delo prekinila desničarska uprava, ki je dosegla njegovo odstranitev.« Semolič in Bandelj se danes odpravljata v Ljubljano, v predsedniško palačo, tako tudi Pavšič in Štoka, pa še nekateri goriški Slovenci. Ob De Lorenzu, ki je bil lani premeščen na ministrstvo v Rim, bosta Turkovo odlikovanje prejela tudi zdravnica Jasna Vončina in arhitekt Janez Ha-cin. (ide) GRADIŠČE - Na listi Stranke komunistične prenove Antonaz županski kandidat V volilni tekmi bo skušal izmakniti stolček Francu Tommasiniju - Claudio Verdimonti in Valter Cocco ostala dva tekmeca GORICA - Gentile Zbiratelji kazni »Slovenci ne plačujejo« Globe, ki jih slovenski in drugi tuji vozniki ne plačujejo, so problem. Evropska zakonodaja sicer predvideva identifikacijo lastnika kaznovanega vozila, a zavira ali celo onemogoča poravnavo kazni, pravi občinski odbornik Fa-bio Gentile. »V Gorici, ki je obmejno mesto z gostim čezmejnim prometom, se to pozna v občinski bilanci,« opozarja Gentile in dodaja, da to sicer velja tudi za tuja mesta, kjer so kaznovani italijanski vozniki. Odbornik hkrati navaja, da beležijo precejšnje število »zbiralcev« glob, torej voznikov, ki pozabljajo poravnati kazen. »Rekorder« je italijanski lastnik Mercedesa, ki je v prvih treh mesecih letošnjega leta nabral enajst kazni za skupno 253 evrov. Letos je kar 140 italijanskih avtov prejelo od dveh do šestih kazni. Med večkrat kaznovanimi so tudi slovenski državljani: osem kazni za voznika avta Alfa Romeo skupno 184 evrov), pet kazni za lastnika golf (115 evrov) in štiri kazni za voznika slovenskega Fiata punto (92 evrov). Kot strela z jasnega je včeraj udarila vest, da v junijsko volilno tekmo vstopa tudi Roberto Antonaz, deželni svetnik Stranke komunistične prenove (SKP), ki je napovedal, da bo naskakoval županski stolček v Gradišču. Skušal ga bo izmakniti sedanjemu županu Francu Tommasiniju, ki bo vnovič kandidiral. Politična slika v vrstah leve sredine v Gradišču se torej zapleta, potem ko je sprva kazalo, da Tommasini ne bo imel pravih tekmecev. Pred kratkim je svojo župansko kandidaturo naznanil Claudio Verdimonti; vodil bo listi, ki sestavljata t.i. Polo civico. Danes je na potezi desna sredina, ki bo predstavila kandidaturo Valterja Cocca. Včeraj pa je bila na vrsti Stranka komunistične prenove, ki je prišla na dan z Antonazom. To ni fasadna kandidatura, je izjavil bivši Illyjev odbornik: »Moje ime ni vsiljeno z viška. V tukajšnji krožek stranke sem vpisan preko deset let. Prepričan sem, da sem naraven kandidat, potem ko sem se tu v zadnjih letih močno angažiral. Dobro poznam tukajšnjo skupnost, ki sem jo podpiral na področjih kulture, arhitekture, športa in varnosti v šolah, da ne omenjam boja za zaprtje centra za priseljence CIE.« Antonaz bo vodil listo Stranke komunistične prenove, nosilka katere bo občinska svetnica Greta Defend; lista je odprta tudi neodvisnim kandidatom in niso izključena zavezništva z drugimi levičarskimi silami. V ta namen so stopili v stik z Zelenimi in s pokrajinskim vodstvom Stranke italijanskih ko- Roberto Antonaz je svojo župansko kandidaturo predstavil včeraj v Gradišču bumbaca munistov, ki ne soglaša z izbiro krajevne sekcije, da podpre Tommasinija. »Mi predstavljamo resnični tretji pol. K dialogu smo pozvali tudi druge politične sile, ki tako kot mi ocenjujejo, da je treba prelomiti z bližnjo preteklostjo in z upravljanjem mesta, ki je imelo napačne prioritete. Vendar na takšno odprto držo ni bilo pravega odziva,« je še po- vedal Antonaz, ki je poudaril, da bodo v njegovem programu »proizvodne dejavnosti, ki bodo prinesle nova delovna mesta in omogočale varstvo okolja. Borili se bomo tudi za opuščene kasarne, kolesarske steze, enako dostojanstvo za vsa združenja, začenši s športnimi, in za večjo pozornost socialno ogroženim ljudem«. (ide) NOVA GORICA Rusjanov kip za Eda center Edvard Rusjan Že celo stoletje je minilo, od kar sta si goriška brata Jože in Edvard Rusjan prizadevala, da bi dolgoletne sanje spremenila v resničnost. Na vse kriplje sta se trudila pri snovanju in gradnji letala, ki naj bi se prvo v Avstroogrski oz. v srednji in vzhodni Evropi nasploh dvignilo od tal. Mlajšemu bratu Edvardu je uspelo poleteti na goriških Malih Rojcah 25. novembra 1909. Naslednjega leta sta brata svoje preizkusne de-javnjosti preselila na Velike Roje, ki so do današnjih dni ohranile letalsko namembnost. Stoletnice prvega Edvardovega poleta se bodo na Goriškem spomnile številne ustanove in organizacije.Prireditve bodo potekale na obeh straneh meje, prva pa bo na sporedu že jutri v Novi Gorici. Niz prireditev bo uvedlo odkritje doprsnega kipa Edvardu Rusjanu v prostorih knjižnice Franceta Bevka. Kip je delo pred kratkim preminulega umetnika Zmaga Posege, slovesnost pa bo na sporedu ob 13. uri. Kot so povedali prireditelji, bo knjižnica gostila kip le začasno. Njegov dom bo namreč Eda center, nebotičnik, ki ga gradijo ob velikem spomeniku Edvardu Rusjanu v središču Nove Gorice. Na novogoriški strani je glavni nosi-telj pobud ob stoletnici tamkajšnja občinska uprava, V Novi Gorici je glavni nosi-telj tamkajšnja občinska uprava, v Gorici pa odbor, ki ga sestavljajo predstavniki raznih ustanov, in sicer Združenja slovenskih športnih društev, kulturnega združenja 4° Stor-mo in krajevnega sveta Štandrež. Glavnina prireditev, ki bo sledila jutrišnjemu odkritju kipa, bo osredotočena v jesenskem času. Novogoriška občina bo Rusjanoma posvetila svoj občinski praznik. V petek, 4. septembra, bo župan Mirko Brulc priredil sprejem, kjer bodo tudi vrteli dokumentarno-igrani film Leteča brata Rusjan. Prisotna bo celotna filmska in igralska zasedba. Naslednjega dne bo na sporedu ena od osrednjih točk celotnega praznovanja. Po slavnostni seji občinskega sveta Nove Gorice in odprtju dokumentarne razstave v avli občinske stavbe, se bodo vsi svetniki odpeljali do goriškega letališča na Mirenski cesti, kamor bo priletela kopija Rusjanovega letala Eda 5. Letalo bo priletelo iz Ajdovščine, spremljala pa ga večja jata letal iz Slovenije, Italije in Avstrije. Na goriškem letališču bo na sporedu krajša slovesnost, predvideno pa je tudi odkritje manjšega obeležja, ki si ga je zamislil rajonski svet za Štandrež, izdelali pa Šola za mozaike iz Spilimberga in Akademija za umetnost iz Ljubljane. V nedeljo, 6. septembra, je predviden kolesarski maraton na Lokve (Edvard Rusjan je bil namreč tudi odličen kolesar, ki je osvajal tekmovalne lovorike). Dokumentarno razstavo v avli no-vogoriške občine pripravlja ZSŠDI, ki se ponaša z zelo bogatim gradivom o bratih Rusjan. Združenje je lani pripravilo tudi razstavo ob poimenovanju letališča v Mariboru po Edvardu Rusjanu. Po razstavi v Novi Gorici bodo gradivo preselili v Gorico, kjer bo na ogled v posebnem šotoru med prireditvijo Okusi ob meji od 24. do 27. septembra. V sredo, 25. novembra, točno sto let od prvega zgodovinskega poleta Edvarda Rusjana na Malih Rojcah, pripravljajo v Gorici tudi širši posvet o pionirskih časih letalstva ter odkritje spominskega obeležja bratoma Rusjan v ljudskem vrtu sredi mesta. Manjše obeležje naj bi bilo postavljeno tudi na dvorišču KB Centra v Gorici. Prireditelji si prizadevajo, da bi konec leta izšla publikacija, ki bi še dodatno obogatila naše vedenje o časih, ko se je Gorica vpisala v seznam mest, ki so bila soudeležena pri razvoju letalstva. (vip) 1 6 Četrtek, 16. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Na Primorsko prispela hrana iz intervencijskih zalog EU Pri Karitas več kot sto ton hrane za socialno ogrožene Pomoč namenjena predvsem družinam in posameznikom, ki so ostali brez rednih dohodkov Zaprta k^2"®? proga Ji ' ' /.aradi vzdrževalnih del hn danes na Povračilo cestnine do maja Goriški pokrajinski odbor je včeraj sprejel sklep, na podlagi katerega bodo prebivalci tržiškega mestnega okrožja še poldrugi mesec imeli možnost, da zahtevajo povračilo cestnine za vožnjo po avtocestnem odseku Moščenice-Redipulja. Sklep je bil sprejet zaradi podaljšanja del za ureditev podvoza ob bolnišnici San Polo, ki se bodo zaključila 30. maja. NOVA GORICA Mip, so stotim zaposlenim šteti dnevi? Ne le, da v mesnicah novogo-riške družbe Mip mesa ni na voljo že dobra dva tedna, tudi zaposleni trepetajo za svoja delovna mesta. Po Mipu je stečajnega upravitelja v torek dobila tudi hčerinska družba novogoriškega mesnopredelo-valnega podjetja Mip Maloprodaja, ki ima po Sloveniji okrog 30 mesnic oz. trgovin. Stečajni upravitelj Igor Gor-še naj bi v roku štirih mesecev pripravil načrt poteka stečajnega postopka. Z njim naj bi se že danes sestal direktor Maloprodaje Ljubo Vi-drih, ki pravi, da za 110 zaposlenih -nekaj so jih medtem že prekvalificirali - upanje po ohranitvi delovnih mest vendarle ostaja: »Če bo dobra volja, je zadeva rešljiva v tednu dni. Tako bi vsaj v poslovalnicah, ki jih ima Maloprodaja v najemu od Mipa, ohranili 60 delovnih mest.« Gre za trgovce in mesarje, ki kupce že štirinajst dni malodane odpravijo kar na vratih, saj jim nimajo kaj ponuditi. »Dobava je ustavljena, dobaviteljev k nam ni več, smo brez mesa, v trgovinah je ostalo le še nekaj mesnih izdelkov in blaga široke potrošnje. To je žalostna zgodba naše Maloprodaje, toliko bolj žalostna, ker smo zanjo imeli rešitev, a nam nihče "z vrha" ni želel prisluhniti,« pravi Vidrih in dodaja: »Sedaj sta na potezi stečajna upravitelja, da se dogovorita.« Interesentov za prevzem Mipa Maloprodaje naj bi bilo po njegovih besedah pet ali šest, čeprav imajo nekateri še nekatere pomisleke. Precej mesnic in delikates Maloprodaje so takoj po sesutju Mipa prevzeli nekateri mesni predelovalci in trgovci po Sloveniji in s tem rešili tudi delovna mesta. (tb) Skladišče s hrano za socialno ogrožene V centre Karitas na Primorskem je včeraj prispela prva pošiljka hrane za socialno ogrožene. V njej je 99.360 litrov mleka, čez teden dni pa prispe še 19.200 kilogramov sladkorja in 17.550 kilogramov riža. Moka in testenine bodo v centrih junija. Centri Karitas so posejani po vsej Primorski, od Bovca do Portoroža jih je trinajst, v njih pa prostovoljci nudijo tako psihološko kot materialno pomoč družinam in posameznikom v stiski, mnogi sodelavci pa so ljudem v bolj oddaljenih župnijskih Karitas na voljo tudi na terenu. Med najbolj potrebnimi pomoči je ravno Goriška. »Dobava hrane se izvaja že četrto leto. Škofijska Karitas Koper je v lanskem letu iz tega naslova pomagala preko 3.000 družinam oz. 17.620 osebam,« pravi namestnica ravnatelja škofijske Karitas Koper Jožica Ličen in dodaja: »Tudi letos so foto t.b. po pomoč povabljeni vsi, ki so jo že doslej prejemali in se njihovo socialno stanje ni spremenilo, še posebej pa so povabljene tiste družine in posamezniki, ki so ostali brez rednih dohodkov zaradi stečajev podjetij ali izgube zaposlitve.« Najhuje je, kot dodaja Ličnova, na Goriškem, Tolminskem in Obali, kjer se je število pomoči potrebnih povečalo od 10 do 20 odstotkov, drugje je ta odstotek nižji. »Da gre za vedno večje osebne stiske družin, se najbolj občutno zazna pri telefonskih klicih. Ti so včasih trajali par minut, zdaj so dolgi tudi 10 ali 15 minut. /avedati se je potrebno, da je hrana le del potreb, večji problem nastaja pri plačilu položnic, za elektriko, vodo, stanovanje, šolanje otrok in podobno. Ljudi najbolj skrbi, kako bodo poravnali vse te stroške,« je nazorna Jožica Ličen. Karitas sicer ljudem v stiski pomaga tudi dru- NOVA GORICA Odpirajo Borzo znanja »Menjaj znanje, ne sanje!« To je geslo nove dejavnosti, ki na novogori-ški Ljudski univerzi (LUNG) nadgrajuje ponudbo Centra vseživljenjske-ga učenja. Gre za prvo brezplačno posredovalnico znanja na Severnem Primorskem, ki svoja vrata odpira danes na sedežu LUNG-a. »Že več let smo si želeli, da bi ljudje pri nas dobili vse informacije, ki jih potrebujejo za to, da bogatijo svoje znanje, ne le formalno, tudi neformalno,« pravi direktorica LUNG-a Nada Uršič De-beljak. Novogoriška Borza znanja je preko informacijskega sistema povezana v mrežo slovenskih borz znanja in je namenjena vsem, ki imajo kakršnokoli znanje ali spretnost ali pa se želijo česa naučiti. Formalna izobrazba tako ni pogoj za sodelovanje. Prav nasprotno: Borza znanja je priložnost dobiti in ponuditi tista znanja, ki jih izobraževalne ustanove načeloma ne ponujajo. Je tudi odlična priložnost za tiste, predvsem upokojence in brezposelne, ki bi radi čim dlje ostali intelektualno aktivni. gače, predvsem s pomočjo lastnih programov, kot so Namenska pomoč, Klic dobrote, Nabirka nedelje Karitas, prispevkov posameznih darovalcev in tudi iz sredstev Fiho ter nabirk hrane po župnijah in v nekaterih trgovinah. Zaradi vsega navedenega, skrbnih načrtov in brezplačnega prostovoljnega dela sodelavcev koprski Karitas vendarle uspeva, da so skladišča vedno znova sposobna ponuditi pomoč družinam in posameznikom v stiski. /a razdeljevanje pomoči v hrani najbolj ogroženim osebam v EU je Evropska komisija letos namenila 500 milijonov evrov. Vrednost pomoči v hrani za Slovenijo za letos znaša slaba 2,3 milijona evrov, kar je skoraj milijon evrov več kot v lanskem letu. Slovenija se je že prijavila za izvajanje ukrepa tudi v letu 2010. Tamara Benedetič GORICA-NOVA GORICA - V nedeljo petnajsta izvedba pobude »Vivicitta« Tudi tek povezuje mesti Zbirali bodo denarno pomoč za potresence - Danes tekaška prireditev za 200 otrok iz goriških in novogoriških osnovnih ter nižjih srednjih šol Letošnji, po vrsti že petnajsti ulični tek brez meja Gorica-Nova Gorica »Vivicitta 2009« (Poživimo mesti) bo v nedeljo, 19. aprila. Start bo ob 10.30 s trga Evrope -Transalpine. Kot že nekaj let so organizatorji čezmejnega teka poleg UISP-a tudi Športni zavod Nova Gorica, /SŠDI ter združenji Marathon in Mark. Včeraj so pobudo predstavili v hotelu Transalpina, ob organizatorjih pa sta bila prisotna tudi odbornik goriške občine Stefano Ceretta in predsednik pokrajinskega odbora CONI Giorgio Brandolin. Tek, ki ga bodo istočasno organizirali v preko šestdesetih italijanskih in svetovnih mestih, ima letos dodaten humanitarni pomen. /brane prispevke in del vpisnin bodo namreč položili na poseben tekoči račun »UISP - Solida-rieta Abruzzo«, ki je namenjen pomoči za potresence v Abrucih. Tudi letos pa bo tek okoljevarstveno »obarvan«, saj je vključen v državni projekt »Sport a impatto 0«, pri katerem sodeluje 40 italijanskih mest. Udeleženci bodo namreč pri okrepčevalnih postajah uporabljali biološko razgradljive materiale. Dve postaji bosta v režiji slovenskih goriških organizacij, in sicer SPDG na trgu Evrope - Transalpini, balinarski klub Mak pa na parkirišču pred cerkvijo na Kostanjevici. Med letošnjimi pokrovitelji prireditve sta tudi goriško občinsko odborništvo za okolje in družba Irisacqua. Organizatorji so še povedali, da bosta v ospredju projekta Pedibus in Posvojite psa. V sodelovanju z odborništvom za šport pri goriški pokra- Predstavitev čezmejne tekaške prireditve že vrsto let poteka ob skupnem trgu obeh Goric, tako je bilo tudi včeraj bumbaca jini pa bodo tudi letos podelili priznanje »Sportiva« s poudarkom na ženskah v športu. Po ustaljeni navadi bo imel ulični tek »Vivicitta« tekmovalni in netekmovalni značaj; start in cilj bosta na trgu pred severno novogoriško železniško postajo. Tekmovalna proga bo dolga 12 kilometrov, šla bo po naslednjih ulicah: Erjavčeva ulica, center Nove Gorice, mejni prehod v Solkanu, Svetogorska ulica, ulica Foscolo, trg Evrope -Transalpina, ulica Caprin, Svetogorska ulica, trg Medaglie d'oro, ulica S. Pellico, ulica Ascoli, ulica S. Giovanni, korzo Verdi, uli- ca S. Chiara, ulica Cadorna, ulica Diaz, korzo Verdi, ulica Crispi, ulica Marconi, trg Ca-vour, trg Sv. Antona, ulica Alviano, ulica Giustiniani, Rafut, mejni prehod Rafut, cilj na trgu pred severno železniško postajo -Transalpini. Dve bosta netekmovalni progi, ki sta namenjeni rekreativcem. Prva bo dolga 6 kilometrov (Erjavčeva ulica, Streli-ška ulica, ulica Cappella, ulica Formica, ulica Corsica, Škabrijelova), druga pa 12 kilometrov (Erjavčeva ulica, Streliška ulica, Pa-novec, Rafut, ulica Cappella, ulica Formica, ulica Corsica, Škabrijelova). Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko majico. Ob za- ključku bodo nagrajeni najbolje uvrščeni posamezniki in najbolj številčne skupine; izžrebana bo tudi nagrada za vožnjo z zgodovinskim vlakom na Bled. Na trgu Evrope - Transalpini bo danes od 10. do 12. ure že osmič potekala tekaška prireditev »Mala Vivicitta«, ki je namenjena goriškim in novogoriškim osnovnim in nižjim srednjim šolam. Sodelovalo bo preko 200 otrok, ki bodo porazdeljeni v tri starostne skupine in se bodo v »teku, ki združuje«, preizkusili na razdalji 1.000 metrov. Pobude se bo udeležilo tudi 55 učencev slovenskih šol iz Goriške. (it) Zaradi vzdrževalnih del bo danes pa še 21., 22. in 23. aprila zaprta železniška proga med postajama Anhovo in Nova Gorica. Kot so sporočili s Slovenskih železnic, bo v tem času za potnike organiziran nadomestni avtobusni prevoz. Organiziran bo nadomestni prevoz potnikov z avtobusom namesto vlaka z odhodom s postaje Anhovo ob 10.02 in namesto vlaka z odhodom s postaje Nova Gorica ob 11.15. /a potnike s postajališča Solkan bo imel avtobus postanek na postajališču ob magistralni cesti. Jelinčič v Doberdobu Društvo Jezero iz Doberdoba prireja v soboto, 18. aprila, ob 20.30 kulturni večer z naslovom »Popotnik in pisatelj Dušan Jelinčič«. Srečanje s pisateljem, ki poteka ob mednarodnem dnevu knjige, bodo bogateli diapozitivi Južne Amerike in Karako-ruma. Poleg tega bo na ogled razstava fotografij na temo »Potovanja« mlade goriške umetnice Erike Buzin. Večer v Modra's dvorani bo povezovala Luisa Gergolet. Razstavlja Patrizia Devide V paviljonu poslovnega centra Hit v Novi Gorici se bo drevi ob 20. uri z razstavo pastelov predstavila slikarka iz Tržiča Patrizia Devide. Njeno ustvarjanje in njena dela bo predstavila likovna kritičarka Ne-lida Nemec. (tb) Novosti za proizvajalce vina V ulici Gramsci 2 v Krminu bo danes ob 18. uri govor o uvedbi telematskih prijav v vinskem sektoqu. Konzorcij Collio je na večer, ki je namenjen predvsem vinogradnikom, povabil funkciona^e Agencije za carino, ki bodo predstavili novosti. Vitovska na Gradini V sprejemnem centru na Gradini pri Doberdobu prirejajo drevi ob 20.30 predstavitev dvojezične monografije o vitovski. V goste bo prišel goriški publicist in izvedenec Stefano Cosma, ki je knjigo uredil; predstavitvi bo sledila degustacija kraških GORICA - V maju Prvovrstni jazz v spomin na Bombija Med 6. in 12. majem bo v Gorici potekal prvi festival jazzovske glasbe Ermi Bombi, v okviru katerega bodo nastopili številni slavni predstavniki italijanske in svetovne glasbene scene. Občinsko odborništvo za kulturo je večdnevno prireditev poimenovala po goriškem izvajalcu, ki se je v povojnem obdobju, ko so v obmejne kraje prišli ameriški vojaki, navdušil nad jazzovskimi ritmi in postal eden izmed protagonistov te glasbene zvrsti. Uvod v festival, ki so ga včeraj predstavili župan Ettore Romoli, odbornik Antonio Devetag in glasbeni kritik Giuliano Almerigogna, bo v sredo, 6. maja, ko bodo najboljši jazz glasbeniki iz FJK zaigrali v desetih goriških restavracijah in spremljali po-kušnjo posebnih menijev. Naslednjega dne bo prizorišče festivala gledališče Verdi, kjer se bo najprej predstavil pianist Lelio Luttazzi, za njim pa bo nastopil še trio Distances, v katerem igra pianist Glauco Venier. V petek, 8. maja, bo v Verdiju igrala skupina The Puppin Sisters, dan kasneje francoski harmonikar Richard Galliano. V nedeljo, 10. maja, bo na vrsti Gipsy trio Birelija Lagrenea, v torek, 12. maja, pa še znana ameriška skupina Take six, ki bo sklenila letošnjo sezono Verdijevega gledališča. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. aprila 2009 17 GRADIŠČE - Ponovno odprtje občinskega gledališča Naval na vstopnice Napeto zaradi nezadostnega števila sedežev - Približno polovica mest oddana gostom Včeraj se je pred vhodom v dvorano Bergamas v Gradišču zbrala gneča ljudi, ki so poskušali pridobiti vstopnico za svečani koncert, s katerim bodo v torek, 21. aprila, obudili k življenju občinsko gledališče. Ker je za krajane na razpolago le približno polovica sedežev, saj so ostale oddali povabljenim gostom, z vstopnicami ne morejo zadostiti pričakovanjem vseh teh, ki bi radi vstopili v teater. Zaradi tega je bilo včeraj pred dvorano Bergamas napeto in so organizatorji le s težavo obvladali razočarane domačine. Kot znano, bo na torkovem otvoritvenem večeru po nagovorih nastopil Giovanni Allevi, italijanski pianistični virtuoz in skladatelj, s spremstvom orkestra I Virtuosi Italiani. Priredili pa bodo še en slavnostni večer, in sicer v torek, 28. aprila, ko bo na odru nastopila trinajstletna violinistka Laura Bortolotto; tokrat bo glavnina vabil namenjena krajanom, deliti pa jih bodo začeli v sredo, 22. aprila. Krajani včeraj pred dvorano Bergamas bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. M Gledališče FESTIVAL KOMIČNEGA GLEDALIŠČA KOMIGO 2009: v ponedeljek, 20. aprila, ob 20.30 »Ona+On - Recepti za dober zakon?«. V ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU bo danes, 16. aprila, ob 20. uri nastopila dramska skupina prosvetnega društva iz Štandreža z igro Kaj bodo rekli ljudje... ? avtorja Brani-slava Nušica in v režiji Jožeta Horvata. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU se bo v petek, 17. aprila, ob 20.45 Marco Travaglio predstavil s svojim spektaklom »Promemoria - 15 anni d'Italia ai confini della realta«; informacije in predprodaja pri blagajni občinskega gledališča od torka do sobote med 17. in 19. uro, tel. 0481-790470), v knjigarni Antonini v Gorici in na spletni strani www.greenticket.it. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Io & Marley«. Dvorana 2: Gorica Kinema 17.45 -20.45 »Boia chi molla! La scuola ai tempi del duce«; »La fiuma. Incontri sul Po e dintorni«. Dvorana 3: 17.45 »Dragonball Evolution«; 20.10 - 22.10 »Two Lovers«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.10 »Dragonball Evolution«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Io & Marley«. Dvorana 3: 16.50 - 18.30 »Mostri con-tro alieni«; 20.00 - 22.00 »Fortapasc«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Du-plicity«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Che - LArgentino«. fl Razstave FOTOKLUB SKUPINA 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphi-ti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje fotografske razstave SkupinArt v torek, 21. aprila, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu. M Koncerti KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN prireja, v sodelovanju z ZSKP in s prispevkom Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v soboto, 18. aprila, ob 20.30 v štmavrski cerkvi slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štma-ver z naslovom S pesmijo skozi cerkveno leto. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 21. aprila ob 20.30 bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopil Obalni komorni orkester iz Kopra, s katerim bo igral tudi oboist šole Komel Matija Faganel; vstop prost. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v petek, 17. aprila, ob 20. uri koncert primorske skupine Elvis Jackson, ki bo v živo predstavila delo novega albuma »Against the gravity«. Rezervacija vstopnic (mostovna.rezervaci-je@gmail.com) je možna še danes, 16. aprila, do 12. ure. M Izleti in informacije na sedežu društva v KB centru v Gorici danes, 16. aprila, med 19. in 20. uro. ¿j Čestitke Ü3 Obvestila DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA prireja celodnevni izlet v kraj Caneva pri Por-denonu v petek, 17. aprila, na ogled nasada oljk, torkle, nasada smokev, vinogradov in kozje farme v kraju Ta-bine ob Tilmentu; sledil bo obisk kraja Pinzano. Dodatne informacije in obvezne prijave na tel. 0481-390688 (Saverij Rožič). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v okviru državnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga-brij in Turistično društvo Cerje-Opa-tje Selo prirejata nočni pohod Gabr-je-Cerje-Gabrje v soboto, 18. aprila, s startom ob 20. uri. Zbirališče bo ob 19.30 pred društvenim sedežem v Ga-brjah, start bo z gabrskega trga, na Cerju bo postanek z okrepčilom; triurni pohod se bo zaključil na društvenem sedežu v Gabrjah. Udeleženci morajo biti opremljeni z žepno svetilko in pohodniško obutvijo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v nedeljo, 19. aprila, v okviru Kekčeve poti kolesarjenje po gradeški laguni. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču sejmišča v ulici della Barca; informacije na tel. 328-8292397 (Robert Tabaj) in tel. 333-1581015 (Dino Paulin) v večernih urah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja v nedeljo, 26. aprila, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom arboretuma v Volčjem potoku in cvetočih tulipanov ter muzeja v Škofji Loki in znamenitosti tega mesteca. Izlet je primeren tudi za starejše člane društva; kosilo iz nahrbtnika. Prijave PODGORA - Natečaj Bogomir Špacapan Šest zborov tekmuje v zborovskem petju Rezultati bodo proglašeni po nastopih - Igrala bo tudi organistka DORINA TOMMASI danes okroglo obletnico slavi. Mi, ki jo imamo radi, ji iz srca želimo še veliko zdravih in srečnih dni. Veri, Andreina, Tjaša in Ivana. Vse naj, naj tudi mami ALBINI, ki je praznovala pred tremi dnevi. OBČINA SOVODNJE IN SOVODENJ-SKA SEKCIJA CIVILNE ZAŠČITE vabita v soboto, 18. aprila, ob 10.30 na slovesno odprtje sedeža civilne zaščite na Vrhu (Brežiči 32) in predajo namenu novega vozila. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Tržaška ulica v petek, 17. aprila, med 16. in 17. uro. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu ustvarjalno delavnico z naslovom Čarobna knjiga v soboto, 18. aprila. Dejavnost je namenjena otrokom med 6. in 10. letom starosti in bo potekala od 9.30 do 12. ure. Nujen je predhoden vpis (tel. 333-4056800). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja degustacijo olivnega olja in domače kapljice pri Alešu Komjancu na Jazbinah v sredo, 22. aprila, ob 16. uri. Obvezne prijave sprejemata Ivo T. (tel. 0481-882024) in Saverij R. (tel. 0481-390688). Prevoz z lastnim sredstvom. Zbirni kraj bo pri telovadnici v Podgori. KULTURNO DRUŠTVO DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 339-7484533) in Demi-triju (tel. 339-8667252). LOVSKI OKRAJ ŠT. 13 KRAS bo v soboto in nedeljo, 18. in 19. aprila, postavil na ogled trofeje, uplenjene v zadnji sezoni, v večnamenskem središču v Jamljah. Odprtje razstave bo v soboto ob 16. uri, v nedeljo si jo bo mogoče ogledati med 10. in 17. uro. OBČINSKA ENOTNOST iz občine So-vodnje ob Soči vabi člane in prijatelje na plenarno sejo, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 20.30 na sedežu društva Vipava na Peči. OBČNI ZBOR SPDG bo v sredo, 22. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v ulici Brass v Gorici. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v nedeljo, 19. aprila, ob 8. uri v jezeru Fipsas v Romansu drugo društveno tekmo v lovu na postrv; prijave in informacije na tel. 0481-882038 (Francet) in 0481-882134 (Rubijski grad). SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA bo letos organizirala jurjevanje z obljubami v nedeljo, 19. Po enoletnem premoru bo v nedeljo, 19. aprila, četrti natečaj cerkvenega zborovskega petja Bogomir Špacapan. Potekal bo z začetkom ob 16. uri v župnijski cerkvi v Podgori. Namen prireditve, ki jo organizirata prosvetno društvo Podgora in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, je spodbujati lepo in dovršeno petje po slovenskih cerkvah, natečaj predstavlja obenem nadaljevanje pobude, ki je bila zelo pri srcu pokojnemu Bogomirjevemu sinu, Mirku Špaca-panu, saj je veliko prispeval k uspehu prvih treh izvedb. Prostovoljne prispevke, ki jih bodo v nedeljo nabirali, bodo prav zato namenili izplačilu obeležja na telovadnici v Gorici, ki je po njem poimenovana. Slavnostnemu govoru Damijana Paulina bo sledila predstavitev in nato nastopi šestih zborov, in sicer cerkvenega mešanega mladinskega pevskega zbora aprila, na Vrhu. Zbiranje bo ob 8.30. Zjutraj bodo igre namenjene vsem skavtom, bivšim skavtom, staršem in prijateljem. Ob 12. uri bo maša z obredom obljub. Zaključek bo predvidoma ob 16. uri. Ob slabem vremenu bo maša v cerkvi v Pevmi. Zbiranje bo v tem primeru ob 11. uri. KK ŠILEC IN ŠD PARTIZAN prirejata 14. prijateljski spust po Vipavi v nedeljo, 19. aprila. Start bo ob 11. uri v Renčah, vpisovanje bo potekalo med 9.30 in 10.30. Za večje skupine je zaželjeno predhodno vpisovanje na naslov elektronske pošte gorica@zssdi.it. ITALIJANSKI NOVINAR MARCO TRA-VAGLIO bo v Gorici v petek, 17. aprila. Z začetkom ob 18. uri, bo v deželnem avditoriju v ulici Roma, govoril o italijanski politiki, družbi in kroniki; vstop bo prost. Javno srečanje s popularnim in prodornim novinarjem prireja Meetup_Amici di Beppe Grillo iz Gorice in Tržiča v sodelovanju s knjigarno Ubik iz Gorice. H Prireditve 40. PRAZNIK FRTALJE bo v Rupi 25. in 26. aprila ter 1. maja. MODRA'S GALERIJA KD JEZERO iz Doberdoba in krajevna sekcija VZPI-ANPI prirejata v sredo, 22. aprila, ob 20.30 predstavitev knjige »Foibe - Revisionismo di Stato e amnesia della re-pubblica«. Prisotna bosta zgodovinar Sandi Volk in raziskovalka Alessandra Kersevan. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo danes, 16. aprila, ob 17.30 predstavitev publikacije »Benno Geiger. Memorie di un veneziano«. Sodeloval bo Quirino Principe. PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ v sodelovanju z zvezo VZPI-ANPI v Ru-pi bo obeležilo 20-letnico odkritja spomenika padlim za svobodo. Nastopili bodo otroški pevski zbor Rupa-Peč, mešani pevski zbor Rupa-Peč in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Spominska slovesnost bo 24. aprila ob 20.30 pred spomenikom. SKRD JEZERO IZ DOBERDOBA prireja v soboto, 18. aprila, kulturni večer z naslovom Popotnik in pisatelj Dušan Jelinčič. Srečanje s pisateljem, ki poteka ob madnarodnem dnevu knjige, bodo obogatele diapozitive Južne Amerike in Karakoruma. Poleg tega bo na ogled razstava fotografij na temo Potovanja mlade goriške umetnice Erike Buzin. Večer bo v Modra's dvorani z začetkom ob 20.30 in povezovala ga bo Luisa Gergolet. V CENTRU GRADI NA v Doberdobu bo danes, 16. aprila, ob 20.30 predstavitev knjige Vitovska. Prisoten bo Stefano Cosma, eden od avtorjev. Sledila bo pokušnja vina. V DVORANI APT na železniški postaji v Gorici organizira APT v sodelovanju z goriško pokrajino in Videmsko univerzo literarna srečanje »Il libro delle 18-03«: danes, 16. aprila, ob 18.03 Mauro Covacich predstavlja svojo knjigo »Prima di sparire«; v četrtek, 23. aprila, ob 18.03 sta na vrsti Paolo Ma-gris in Marcello Crea s knjigo »Come Stanko Premrl (Podnanos), mešanega mladinskega pevskega zbora Ignis (Postojna), mešanega pevskega zbora Sv. Jernej (Opčine), župnijskega mešanega pevskega zbora Šempeter pri Novi Gorici, mešanega pevskega zbora Jazbine-Plešivo in mešanega pevskega zbora župnije Cerknica. Po nastopih se bo sestala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Ivan Florjanc, Hubert Mamolo, pevovodja Peter Pirih, skladatelj in pevovodja Patrick Quaggiato ter pevovodja Dario Berti-nazzi.Zbore bo ocenila na osnovi zahtevnosti predstavljenih skladb, uglaše-nosti, interpretacije, prepričljivosti izvedbe in splošnega vtisa. V pričakovanju na razglasitev rezultatov bo nastopila or-ganistka Eva Dolinšek. Prvouvrščeni bo prejel denarno nagrado v višini 500 evrov, drugi 300 evrov in tretjeuvrščeni 200 evrov; vsi zbori bodo prejeli še spominski krožnik in knjižni dar. fosse l'ultimo, omaggio a Carlo Mic-helstaedter«; v četrtek, 30. aprila, ob 18.03 predstavlja Pino Roveredo svojo zadnjo knjigo »Attenti alle rose«. V HIŠI ASCOLI v Gorici (ul. Ascoli 19) bo danes, 16. aprila, ob 17. uri kulturno združenje Crali predstavilo poezijo Antonia Crivellarija. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je v teku do 18. aprila 26. natečaj Alfredo in Vanda Marcosig za mlade violiniste in violončeliste. V soboto, 18. aprila, ob 18.30, bo koncert nagrajenih glasbenikov. VZPI-ANPI VRH in KD Danica vabita na proslavo ob 35-letnici odkritja spomenika padlim v NOB na Vrhu v soboto, 25. aprila, ob 11.15. Nastopajo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, ženska vokalna skupina Danica in moški pevski zbor Kras iz Opatjega se-la. Slavnostna govornika bosta Ivan Ci-bic in Stojan Spetič. L. Mali oglasi PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 3471243400. PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Carmelo Za-nin iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Giovanni Sartori v cerkvi Device Marije in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Vladimiro Princic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. ^ Zapustil nas je naš dragi Mirko Sobani 75 let Žalostno vest sporočajo sestri Jolanda in Marica, brat Zdravko, svak in svakinja ter vsi nečaki Pogreb bo v petek, 17. aprila, ob 14. uri v cerkvi sv. Antona v Jamljah. Do 13.10 bo pokojni ležal v kapeli v ulici Costalunga v Trstu. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Jamlje, 16. aprila 2009 Četrtek, 16. aprila 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti William Shakespeare: »Amleto« / Nastopata Stalni gledališči iz Palerma in Catanie. Igrajo: Luca Lazzareschi, Nel-lo Mascia, Galatea Ranzi, Luciano Roman, Franco Barbero, Sergio Basile, Giancarlo Condè, Eva Drammis, Paolo Musio in Simone Toni. Režija: Pie-tro Carriglio; Urnik: od danes, 16. do sobote 18. aprila ob 20.30 ter v nedeljo, 19. aprila ob 16.00. La Contrada Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: jutri, 17. in v soboto, 18. ob 20.30, v nedeljo, 19. in v torek, 21. ob 16.30, od srede, 22. do sobote, 25. ob 20.30 in v nedeljo, 26. aprila ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: danes, 16. aprila ob 20.45. Marco Travaglio: »Promemoria« / Nastopa Marco Travaglio; režija Ruggero Cara. Urnik: v soboto, 18. aprila ob 20.45. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 20. aprila ob 20.30 / »Ona + On Recepti za dober zakon?«, komedija. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 16. aprila ob 20.00 / »Znamke, nakar še Emilija«, nastopa Gledališče Koper. VRTOJBA Kulturni dom V soboto, 18. aprila ob 20.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 16. aprila ob 10.00 / Emil Aberšek: » Hudobna mačeha in dobra pastorka«. V sredo, 22., v četrtek, 23. in v petek, 24. aprila ob 20.00 / Ljubomir Simo-vic: »Čudež v Šarganu«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 17. in v soboto, 18. aprila ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V ponedeljek, 20. aprila, ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V torek, 21. aprila, ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V sredo, 22. in v četrtek, 23. aprila ob 19.30 / Andrej Rozman roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 16. in jutri, 17. aprila, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plebejcev po drugi svetovni vojni«. V soboto, 18. aprila ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 16. aprila ob 19.30 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. Jutri, 17. in v soboto, 18. aprila ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek, 21., v sredo, 22. ob 19.30, v četrtek, 23. ob 20.00 in v petek, 24. ob 19.30 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. V soboto, 25. aprila ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«. Mala scena Danes, 16. aprila ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. Jutri, 17. aprila ob 19.00 in ob 21.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 18. aprila ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V ponedeljek, 20. aprila ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V torek, 21. aprila ob 20.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. V sredo, 22. aprila ob 20.00 / Sergij Bel-bel: »Mobilec«. Cankarjev dom Danes, 16. aprila ob 20.30 Dvorana Duše Počkaj / Herbert Achternbusch »Ella«, režija Primož Ekart. Jutri, 17. aprila ob 18. uri Kosovelova dvorana / Kristo Šagor: »Prepovedano za mlajše od 16«, režiser Klemen Mar-kovčič. V nedeljo, 19. aprila ob 20.00 Štihova dvorana / Heiner Müller »Machbeth«, režiser Ivica Buljan. V ponedeljek, 20. aprila ob 19.00 Klub CD / Juan Rulfo: »Talpa«. Priredba, prevod in interpretacija: Alenka Bole Vrabec. Šentjakobsko gledališče Danes, 16. aprila ob 19.30 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. Jutri, 17. aprila ob 19. 30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki«, (komedija), režija Janez Starina. V ponedeljek, 20. aprila ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V sredo, 22. aprila ob 19.00 / »Guerra - Propad Evrope« (plesno - gledališka predstava). V četrtek, 23. aprila ob 19.30 / J. Au-sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. V petek, 24. aprila ob 17.00 / J. Au-sten/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. PRIREDITVE GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, petek, 17. aprila ob 20.30 / A. Sol-biati: »Il carro e i canti« / Opera, prvi del. Režija Ignazio Garcia. Drugi del balet -BB & BB. Maggiodanza del Maggio Musicale Fiorentino. Dirigent: Vladimir Derevianko. Urnik: v soboto, 18. ob 17.00, v nedeljo, 19. ob 16.00, v torek, 21. ob 20.30, v sredo, 22. in v četrtek, 23. ob 20.30 in v petek, 24. aprila ob 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Še jutri, 17. aprila: Evropsko tekmovanje za mlade violiniste študente. V soboto, 18. aprila ob 18.30: Podelitev nagrad in koncert nagrajencev. V torek, 21. aprila, ob 20.30 / V okviru festivala "Snovanja" bo nastopil Obalni komorni orkester iz Kopra, s katerim bo igral tudi oboist šole Komel Matija Faganel. Terzo teatro V soboto, 18. aprila ob 20.30 / »L'anatra all'arancia«. Nastopa gledališka skupina Teatro la Bugia Fano iz Apulije. ŠTMAVER V cerkvi V soboto, 18. aprila, ob 20.30 / KD Sa- botin prireja slovesen koncert ob 50. obletnici moškega pevskega zbora Štmaver z naslovom »S pesmijo skozi cerkveno leto«. Nastopila bosta MPZ Štmaver in OPZ Štmaver. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 23. aprila, ob 20.45 / Nastopata: Nicola Benedetti - violina in Vladimir Gladkov - klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V soboto, 18. aprila ob 19.30 / »Pomladni koncert:«. Nastopata: Kraška pihalna godba Sežana in Orkester Logatec. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 16. in jutri, 17. ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije. Dirigent: Andrés Carde-nes, solist: Janez Podlešek - violina. Od danes, 16. do nedelje, 19. aprila ob 16.00 Velika sprejemna dvorana, Drugo preddverje, Tango kavarna / »Ljubljana Tango festival«. V soboto, 18. aprila ob 20.30 Gallusova dvorana / »Volkswagner» v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in skupine Laibach. V nedeljo, 19. aprila ob 20.00 Gallusova dvorana / Gal Gjurin: »Koncert za srce in orkester«. Glasbeni gostje: Vlado Kreslin, Jan Plestenjak, Severa Gju-rin, Elda Viler, Tokac (Dan D), Anžej Dežan, Anika Horvat, Jadranka Juras, Ana Dežman, Jose, harmonikarski tandem Tomaž Rožanec in Miha Debevec, godalni orkester Spontanika ter sprem-jevalna skupina Galeristi. V ponedeljek, 20. aprila ob 19.30 / »Slovenska filharmonija«, nastopata Mirjam Kalin - Mezzosopran in Gottlieb Wallisch - klavir. V torek, 21. aprila ob 19.30 Gallusova dvorana / »Simfonični orkester akademije za glasbo v Ljubljani«, dirigent Anton Nanut. V torek, 21. aprila ob 20.00 Kosovelova dvorana / »Ljubezenske pesmi (Love songs)«, nastopa Ana Sokolovič. V torek, 21. aprila ob 20.30 / »Volkov trio feat. Starostin (Rusija)«. Nastopajo: Vladimir Volkov - bas, Slava Kura-šov - kitara, Denis Sladkevič - bobni, Sergej Starostin - klarinet, glas. Šentjakobsko gledališče V nedeljo, 19. aprila ob 17.00 / S. Ma-karovič: »Mali kakadu« (otroški muzi-kal), režija Andrej Jus ( koprodukcija s KZ Kult). V torek, 21. in v sredo, 22. aprila, ob 10.00 / S. Makarovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus ( koprodukcija s KZ Kult). KAMNIK Dom kulture Jutri, 17. aprila ob 18.00 in ob 20.00 / »Kuod Bayani« večer orientalskih folklor Hayeti. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Židovski muzej Carlo in Vera Wagner: do 19. aprila bo na ogled fotografska razstava poljske umetnice in pisateljice Monike Bulaj pod naslovom »Elijevo potovanje«. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik:odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. OPČINE Bambičeva galerija: do 24. aprila bo na ogled razstava slikarke Judit Horvath Fontana. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: jutri, 17. aprila (otvoritev ob 19.00), bo na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Razstava je na ogled vsak dan do 17. maja od 9.00 do 21.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Ars galerija (na Travniku): do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi - prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič. ŠTEVERJAN Galeriji 75 (na Bukovju 6): Fotoklub skupina 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razstave SkupinArt. Z deli v neobičajnih inek-sperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vižintin in Marko Vogrič. Razstavo bo predstavila Giu-seppina Mastrovito, Lorella Coloni bo -/ kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Odprtje razstave bo v torek, 21. aprila, ob 20.30, na ogled bo do 3. maja. Urnik: od 10.00 do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@sku-pina75.it). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: od jutri, 17. aprila (otvoritev ob 18.00) bo na ogled razstava del slikarja Marka Krvine in kiparja Sti-peta Milčiča. KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. PIRAN Galerija impresije (Fornače 15): danes, 16. aprila (otvoritev ob 20.00) bo na ogled razstava dobrodelne likovne kolonije »Piran 2009«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna glerija: do 24. aprila, bo na ogled razstava grafik in fotografij z naslovom »Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji«. Na njej bodo predstavljene grafične in fotografske stvaritve osemnajstih svetovno znanih avtorjev, od francoskega impresionista Pierre-Augusta Renoira, avstrijskega secesionista Egona Schie-leja do grafičnih list avtorjev, kot so Pablo Picasso, Andre Masson, Leonor Fini, Shu Takahashi, Miroslav Šutej, Andy Warhol in Tom Wesselmann ter mladih avtorjev kot sta Sevda Chkou-tova in Frederic Leglise. Med fotografi pa bodo predstavljeni avantgardistični eksperimentator Man Ray, kontro-verzni japonski mojster Nobuyoshi Araki, Helmut Newton, Ralph Gibson, Jeanloup Sieff ter kultna ameriška avtorica Nan Goldin in Sam TaylorWood. Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Art-nak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž toma-žič, Luka Umek. SNG: do 18. aprila bodo na ogled slikarsko risarski izdelki Matjaža Stražarja, Pšene Kovačič in Irene Kazazic. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna in univerzitettna knjižnica (Turjaška 1): danes, 16. aprila ob 19.00, v Razstavni dvorani, bo otvoritev »Otokar, Plečnik in Žogica Ma-rogica«. Razstava bo na ogled do 16. maja, od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Mestno gledališče Ljubljana: danes, 16. aprila (otvoritev ob 16.00) bo na ogled razstava »Žarko Petan ob 80-letnici«. Razstava bo na ogled do 23. aprila. VILA MANIN - Poletje v vili 2009 Claudio Baglioni bo 4. septembra zaključil poletno turnejo Q.P.G.A. V petek, 4. septembra bo sloviti kantavtor v vili Ma- koncert so vstopnice v prodaji od danes, in sicer na sple-nin zaključil svojo turnejo, obenem pa se bo z njegovim tu www.ticketone.it in v številnih prodajnih centrih, ki se koncertom sklenil niz poletnih prireditev. Za Baglionijev jih poslužuje organizator, se pravi Azalea Promotion. GLEDALIŠČE w 355 Petek, 17. aprila 2009 ALPE-JADRAN / Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu LONDON/PORTO - Premoč angleških klubov v najmočnejšem evropskem tekmovanju se nadaljuje. V letošnjem polfinalu bodo namreč igrali trije angleški klubi, Chelseaju, ki si je ob Barceloni polfinalni nastop zagotovil v torek, sta se pridružila še Manchester United in Arsenal. Manchester United je po remiju 2:2 na domačem igrišču, v gosteh Porto premagal z 1:0 (1:0), Arsenal pa je bil na domačem igrišču s 3:0 (1:0) boljši od Villar-reala, prva tekma se je končala z izidom 1:1. Manchester in Arsenal tako tvorita drugi polfinalni par. Porto je na gostovanju v Manchestru iztržil ugoden izid, veliko upanja pa mu je vlivala tudi dobra igra na Old Traffordu. Toda branilce naslova je vedno težko premagati, čeprav igraš pred svojimi navijači. To se je jasno pokazalo tudi tokrat. Rdeči vragi, ki v zadnjem času niso v najboljši formi, so se rešili, kljub temu, da je imel tudi Porto svoje priložnosti, a v svojih vrstah nimajo mojstra, kot je na nasprotni strani Ronaldo. Prav Portugalec je bil z individualno potezo tisti, ki je pokopal svoje rojake. Že v peti minuti je izsilil žvižge s tribun, potem ko je z mojstrskim strelom iz približno 30 metrov je Manchester povedel v vodstvo, ki ga ta s trdno obrambo ni več spustil z rok. Porto je v sicer v izenačenem in ne posebej zanimivem dvoboju, ki sta ga pokvarila slabo vreme in težko igrišče, vsaj v primerjavi z torkovim med Chelseajem in Liverpoolom, sicer poskušal izenačiti, pripravil si je tudi nekaj priložnosti, ki pa jih gostitelji niso izkoristili. Še posebno bodo Portugalci žalovali za priložnost pet minut pred koncem, ko je Li-sandro iz neposredne bližine poslal žogo le v roke Van der Saarju. Bolj prepričljiv kot Manchester je bil londonski Arsenal. Čeprav mu je v povratnem dvoboju ustrezal že izid 0:0, je od prvih minut krenil proti golu Špancev, kar se mu je hitro obrestovalo. Po štirih zaporednih zapravljenih priložnostih je razpoloženi Theo Walcott izkoristil podajo Cesca Fabregasa in z mojstrskim lobom premagal španskega vratarja Diega Lope-za. Slednji je do odmora imel še veliko dela, a je izid ostal nespremenjen. Domači so imeli nekaj minut krize na začetku drugega dela, toda v času premoči tekmecev so iz protinapada dosegli Manchestrov zvezdnik Cristiano Ronaldo je v Portu dosegel odločilni zadetek ansa drugi gol. Robin Van Persie je natančno podal žogo v kazenski prostor do Emma-nuela Adebayorja, ta je naredil dva koraka, nato pa z zunanjim delom stopala mimo vratarja poslal žogo v mrežo. Dokončno je bila tekma rešena v 69. minuti, ko je Diego Godin nepotrebno storil prekršek v kazenskem prostoru, Arsenalu omogočil enajstmetrovko, ki jo je realiziral Van Persie, sam pa si prislužil drugi rumeni karton in s tem pot v slačilnico. Milan ob naslov? MILAN - Čeprav je od finala nogometnega pokala med Milanom in Leeds Unitedom minilo že skoraj 36 let, ga nekateri še vedno niso pozabili. Tistim, ki so ga, pa jim bo spomin obudil evropski poslanec Richard Corbett. Ta je prepričan, da je AC Milan postal prvak, ker je podkupil sodnika, zato se z vsemi močmi zavzema, da UEFA Milančanom naslov odvzame. Corbett je tako zbral 15.000 podpisov svojih somišljenikov, ki menijo, da so Italijani do zmage in naslova zmagovalcev pokala pokalnih prvakov prišli na nedovoljen način, potem ko podkupili sodnika Chri-stosa Michasa. ODBOJKA - Končnica odbojkarske A1 -lige Lorisov Montichiari izključen iz boja za naslov CUNEO - Loris Mania je zaključil letošnje nastope v odbojkarski A1-ligi. V odločilni peti tekmi četrtfinala končnice za naslov prvaka je Montichiari, pri katerem igra Števerjanski odbojkar, izgubil s 3:0 (21, 17, 23) proti Cuneu. Piemont-ska ekipa se je tako uvrstila v polfinale, kjer bo igrala proti Trentu (v nedeljo, 19. aprila ob 18.00 na Sky sport2). V drugem pol-finalu se bosta pomerila Macerata in Pia-cenza (v soboto, 18. aprila ob 18.00 Sky sport 2). Včerajšnja tema med Cuneom in Montichiarijem je bila skorajda enosmerna v prid domačim igralcem. Predvsem številne napake so onemogočeale, da bi Mania in sogralci nudili v prvih dveh nizih odpor nasprotnikom. V prvem nizu je Montichiari sicer igral dobro v blo- Loris Manià kroma ku, zbral pa je kar 6 napak na servisu. V drugem nizu je Cuneo prednjačil v vseh elementih. Zadnji niz pa je bil izenačen vse do končnice. Montichiari je zmanjšal število napak, a je bil v napadu preveč predvidljiv. To je izkoristil Cuneo s preciznimi bloki. Števerjanski odbojkar Mania je kljub porazu igral prepričljivo (33 % odličnih in 67 % pozitivnih sprejemov). APrimorski ~ dnevnik NOGOMET - Povratni četrtfinalni tekmi Lige prvakov Angleška kluba upravičila vlogo favorita Mojstrovina Ronalda v Portu - V Londonu gladek 3:0 - Polfinale ManU-Arsenal NOCOJ V VIDMU Pokal UEFA: Udinese kuje preobrat VIDEM - Napredovanje ali izpad. Videmski Udinese bo nocoj (20.45 po La7 in Sportitalia) na domačem Friuliju igral povratno četrt-finalno tekmo pokala UEFA proti nemškemu Werderju iz Bremna, ki je na prvi tekmi slavil zmago s 3:1. Udi-nesejev trener Pasquale Marino še ni vrgel puške v koruzo in je prepričan, da lahko črno-belim uspe preobrat. Furlani bodo igrali s tremi napadalci. Ob Floru Floresu bosta igrala še Quagliarella in Pepe ali Sanchez. Pri Werderju je pod vprašajem nastop lažje poškodovanega Diega. Sodil bo Šved Hansson. SNAIDERO - Košarkar Oscar Torres, krilo iz Venezuele, ki je letos nastopal pri videmskem prvoligašu, je prekinil pogodbo. Do konca sezone bo nosil dres ekipe Turk Telekom Ankara. ORLI - Nekdanji hokejist na ledu Fabio Armani je novi športni vodja tabeljskega prvoligaša Aquile FVG. NOGOMET - Prvi polfinalni tekmi slovenskega državnega pokala: Interblok - Maribor 2:2 (0:1); Hit Gorica - Luka Koper 2:4 (1:3). Povratni tekmi bosta 29. aprila, finale pa 30. maja v Mariboru. ODBOJKA - Odbojkarice Nove KBM Branika so nove državne prvakinje. V tretji tekmi finala končnice državnega prvenstva so s 3:2 (19, 17, 20, -24, 13) premagale lanske in predlanske prvakinje, igralke Hita Nove Gorice in se s skupnim izidom 3:0 v zmagah veselile naslova. Za Mariborčanke je to deveti naslov, na katerega so čakale sedem let. VUJAČIČ - Košarkarji Los Angeles Lakers, kjer igra tudi Slovenec Saša Vujačič, so zadnjo tekmo rednega dela sezone lige NBA končali z zmago nad Utah Jazz s 125:112. Slovenski košarkar je zbral v 21 minutah 15 točk, tri podajein eno ukradeno žogo. Sedaj aka jezernike začetek play-offa. KOLESARSTVO - Eden najboljših kolesarskih sprinterjev zadnjih let Italijan Alessandro Petacchi je končno dočakal svojo prvo zmago na belgijskih cestah. Kolesarju moštva LPR Brakes je uspelo zmagati na 97. izvedbi dirke Scheldeprijs Vlaanderen, preizkušnje ekstra kategorije. Tekmo je zaznamoval skupinski padec; na tleh sta pristala tudi favorita Robbie McEwen in Greg Van Avermaet ter Slovenec Borut Božič. Grega Bole je odstopil. FORMULA 1 - Posebna komisija proti pritožbi Ferrari in ostali si morajo zavihati rokave PARIZ - Potem ko je vodstvo Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) v Parizu obravnavalo pritožbo sedmih moštev formule 1, češ da so ekipe Brawna, Toyote in Williamsa na uvodnih dirkah sezone uporabile di-fuzorje, ki niso bili v skladu z novimi pravili, je FIA ocenila, da so bili boli-di regularni. Včeraj pa je to potrdila še posebna komisija za pritožbe FIA. Dokumentacijo o spornih difuzorjih je včeraj pregledala še posebna komisija za pritožbe pri Mednarodni av-tomobilistični zvezi (FIA) in odločila, da so bili difuzorji v skladu s pravili FIA ter tako končala zgodbo, ki je v svetu F1 dvignila veliko prahu. Tako si lahko vodilni v SP formule 1 Britanec Jenson Button (Brawn GP) končno oddahne in z njim tudi njegovo moštvo. Odločitev FIA je namreč potrdila, da Britanec ostaja na vrhu lestvice po dveh senzacionalnih zmagah na VN Avstralije in VN Malezije. Zdaj vseh sedem ekip, vključno s Ferrarijem in McLaren-Mercede- Ross Brawn si je oddahnil ansa som, čaka v naslednjem obdobju veliko dela okrog ponovnega oblikovanja bolidov, kar bo seveda terjalo tudi velike nepredvidene stroške. Sicer pa gre pri spornih difuzorjih za aerodinamično tehnološko novost, ki naj bi omogočila, da se zrak potisne stran od vozila oziroma kanalizira za šasijo. HOKEJ NA LEDU - Svetovno prvenstvo divizije I Slovenija čaka še na odločilni dvoboj s Kazahstanom VILNIUS - Po prvih treh krogih, v katerih je Slovenija dosegla tri pričakovane zmage in zbrala devet točk, se je prvenstvo v Litvi z obračunom z Japonsko pravzaprav šele zares začelo. V boju za prvo mesto, ki na drugoligaškem SP edino omogoča napredovanje med elitno šest-najsterico na svetu, čaka Slovenijo še obračun z Kazahstanom. Reprezentanci Slovenije in Japonske sta se nazadnje pomerili pred dobrima dvema mesecema: takrat so na olimpijskih kvalifikacijah v Hanno-vru nekoliko nepričakovano slavili hokejisti iz dežele vzhajajočega sonca. Tokrat pa je pela drugačna pesem, saj so »risi« igrali bolj zbrano in prepričljivo. Nasprotnika iz dežel vzhajajočega sonca so premagali z 2:1 (1:0, 1:1, 0:0). Japonsko mrežo sta zatresla Hebar in Mušič. Slovenija ima zdaj po štirih tekmah 12 točk, kolikor jih ima tudi Kazahstan, ki je s 13:2 premagal Avstralijo. Tako bo medsebojna »Azzurro« Manuel Toni v akciji na tekmi proti Nizozemski ansa tekma Slovenije in Kazahstana jutri (ob 15.30) pravzaprav nekakšen neuradni finale tega SP s turnirskim sistemom, saj so z drugim porazom Japonci že izpadli iz igre za prvo mesto. V skupini B pa s polnim izkupičkom vodi Italija, ki je imela včeraj prost dan. »Azzurri« se bodo danes zvečer (ob 20.00) pomerili s Poljaki. 20 Četrtek, 16. aprila 2009 ŠPORT / ŠPORTNA INFRASTRUKTURA - Kot kaže bo Ljubljana končno dobila nov stadion (ali celo dva) TENIS - Turnir ITF Kaj bo zraslo iz ruševin Plečnikovega stadiona? Zmagovalec natečaja je nemška družba - Načrt vreden 200 milijonov evrov - Gradijo tudi v Stožicah Do 13. aprila so bili v Ljubljani, bolj natančno na Stritarjevi ulici, razstavljeni vsi idejni predlogi - načrti prenove stadiona za Bežigradom. Že v torek, 7. aprila, je predsednik Interblocka - edinega ljubljanskega kluba, ki trenutno igra v 1. slovenski nogometni ligi - Joc Pečečnik odkril maketo stadiona, ki naj bi zrasel iz ruševin Plečnikovega. Zmagovalec natečaja je nemška družba GMP International, ki je predstavila načrt v vrednosti več kot 200 milijonov evrov (sprejel bi okrog 12.000 gledalcev). Zmagovalni projekt popolnoma ohranja originalno Plečnikovo kompozicijo in vse elemente stadiona. Novi objekti so fizično in programsko ločeni od obstoječih. Vsi programi so povezani pod zemljo in ločeni nad zemljo. Tribune so nadkrite z vip ložami in z delno prosojno streho, ki je nad glorieto prekinjena. Zeleno luč je Pečečniku, ki se je najbolj angažiral za prenovo stadiona za Bežigradom, dal tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine: »Strokovnjaki ZVKDS so pri pregledu ugotovili, da izbrana rešitev, ki so jo pripravili v nemškem arhitekturnem biroju GMP (arhitekti von Gerkan, Marg in partnerji) ustreza kulturnovar-stvenim pogojem, ki jih je izdal ZVKDS. Ta bo v nadaljevanju tudi pripravil kon-servatorsko-restavratorski načrt ter sodeloval v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Tako bo ZVKDS skladno s svojo temeljno funkcijo zagotovil, da bodo elementi Plečnikove dediščine ustrezno predstavljeni in ohranjeni,« so zapisali v sporočilu za javnosti na ZVKDS. Veliki arhitekt Jože Plečnik je začel graditi stadion za Bežigradom pred več kot 85 leti. Od takrat se je na tem stadionu odvilo nešteto dram, nešteto vrhunskih nogometnih in glasbenih dogodkov. Po osamosvojitvi je Plečnikov stadion gostil tudi tekme slovenske reprezentance, vse dokler ni več ustrezal pravilom svetovne nogometne zveze Fifa. Od takrat se je reprezentanca selila v Celje in v Maribor, saj 353 Takega (desno) Bežigrada v Ljubljani ne bomo videli. Na sliki zgoraj zmagoviti projekt Ljubljana ni imela več primernega objekta, kar je za glavno mesto neke države dokaj neobičajno, če ne celo sramotno. Prav v zvezi z ohranitvijo zaščitene Plečnikove gloriete je bilo pri načrtovanju projektov največ težav. Z arhitektonskega vidika je ta struktura tudi povzročala največje debate. Vsi načrti predvidevajo sila moderne in z arhitektonskega vidika ino-vativne predloge za 90% površine stadiona, inovacije pa se prekinejo ravno na delu, kjer stoji glorieta. Nekateri vidijo v tej mešanici starega in novega bistveno značilnost bodočega stadiona za Bežigradom, medtem ko so drugi prepričani, da bi bil popolnoma prenovljen stadion, brez stare Plečnikove tribune, še lepši. Vsekakor je nemški načrt, ki je prevladal na natečaju, zelo primeren za Bežigrad. Ob pomanjkanju prostora za parkirišča so se nemški arhitekti in inženirji odločili, da parkirno hišo, ki bi sprejela nad 2300 avtomobilov, bodo zgradili kar pod zelenico. Nogo- metna tekma bi se torej odvijala nad parkiranimi avtomobili. Polemike pa se da razbrati tudi ob prebiranju komentarjev obiskovalcev, ki so si razstavo v teh dneh že ogledali. Nekateri sumijo, da gre v resnici za veliko gradbeno špekulacijo, saj bi se vrednosti hiš, ki bodo stale ob novem stadionu, po tej gradnji občutno znižale. In to še ni vse. V Ljubljani marsikoga ne prepriča še eno dejstvo: istočasno z vse bolj možno prenovo stadiona za Bežigradom se že gradi tudi popolnoma nov objekt v Stožicah, kjer bosta ob stadionu zrasla tudi velik nakupovalni center ter športna palača. Večnamenski stadion v Stožicah naj bi bil dokončan do junija 2010 (sicer zaradi zamud pri gradnji se bodo tega termina s težavo držali) in naj bi sprejel okoli 16.000 gledalcev. Zelo konkretna je torej možnost, da bi v teku enega ali dveh let imeli v slovenski prestolnici kar dva stadiona. Vprašanje je, ali Ljubljana resnično potrebuje kar dva stadiona, tudi zato, ker po obstoječih načrtih tako za Bežigradom kot v Stožicah ni predvidena atletska steza in bi torej oba objekta rabili izključno za nogometne tekme in, v poletnih mesecih, za koncerte. Zelo možno je torej, da bomo v Ljubljani šli iz enega ekstrema v drugega. Če prej ni bilo niti enega objekta, bomo zdaj imeli na voljo dva moderna in med sabo zelo podobna stadiona, kar bi lahko bilo preveč. Slovensko nogometno prvenstvo privlači zelo majhno število obiskovalcev, ker ni dovolj kakovostno, tako da bi verjetno oba objekta večji del leta samevala. Pred prenavljanjem stadiona za Bežigradom bi morali torej podjetnik Joc Pečečnik, Olimpijski komite Slovenije (OKS) in Mestna občina Ljubljana oziroma župan Zoran Jankovič resnično in poglobljeno razmisliti, ali se res splača investirati take vsote za objekt, ki ga morda mesto niti ne potrebuje. (I.F.) Paola Cigui do prve letošnje zmage Gajevka Paola Cigui je včeraj začela z nastopi na glavnem turnirju na Hvaru z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. V prvem krogu je bila boljša od kvalifikantke, Srbkinje Marine Kachar, ki še ni vključena v lestvico WTA. 16-le-tnico je premagala s 6:3, 4:6 in 6:2. »Pred tekmo sem bila zelo napeta. Po zmagi v prvem nizu mi je v drugem nekoliko spodrsnilo, saj sem igrala sem preveč obrambno. V tretjem setu sem reagirala in vodila najprej s 3:0, nato še 4:1,« je pojasnila 19-letna Paola, ki je bila zelo zadovoljna s svojim nastopom. Za gajevko je bila to namreč prva letošnja zmaga. Srbkinja je vseskozi igrala zelo zagrizeno, tehnično pa ni prikazala dopadljive igre. »Nasploh pa je nivo turnirja zelo visok. Vse kvalifikantke so zelo kvalitetne igralke,« je še dodala Paola. Danes se bo v drugem krogu pomerila s prvo nosilko turnirja, Francozinjo Florence Ha-ring, ki zaseda 265. mesto jakostni lestvici. JAHALNI ŠPORTI V LIPICI Konec tedna pokal v preskakovanju V Kobilarni Lipica se konec tedna začenja pestra sezona konjeniških tekmovanj. Od petka do nedelje se bodo jahači v Lipici pomerili na tekmi slovenskega pokala v preskakovanju ovir. Pokalno tekmovanje pa bo le prva od skupno 14 tekmovalnih prireditev v Lipici, med katerimi bosta največji tekmovanji svetovna pokala v preskakovanju ovir za svetovni pokal, ki se bosta na lipiškem prizorišču odvijali zadnja dva vikenda v maju. Tradicionalno mednarodno tekmovanje za svetovni pokal v dresurnem jahanju bo na sporedu od 4. do 7. junija 2009. PLANINSKI SVET Predstavitev novega plezalnega vodnika brez meja Pred kratkim je pri slovenski založbi Sidarta izšla nova izdaja plezalnega vodnika Plezališča brez meja, ki predstavlja Trst, slovensko primorje z Ospom in Črnim kalom in Istro kot zaokroženo območje za plezanje. Avtorji vodnika so Erik Švab, Janez Skok in Doriano Perhat in v posebno zadovoljstvo in ponos je lahko dejstvo, da je član AO SPDT poskrbel za novo publikacijo alpinistične literature. Od zadnje izdaje vodnika se je število plezališč, predvsem pa smeri, izrazito povečalo (s 1000 na dobrih 2100!). V italijanskih plezališčih so bili opremljeni novi sektorji na Napoleonski cesti in v Glin-ščici. Na slovenski strani je nastalo veliko novih smeri, precej starih pa je bilo na novo opremljenih. Vedno več novosti pa je tudi v hrvaški Istri, kjer se je poleg novih smeri v obstoječih plezališčih povečalo tudi število novih, dobro opremljenih sten. Vodnik je razdeljen na tri velika plezalna področja: Trst z zaledjem, slovensko in hrvaško Istro. Vsa tri področja so predstavljena najprej s kratkim zgodovinskim orisom plezanja, sledi predstavitev posameznih plezališč. Posebnost te izdaje vodnika je 5-jezični tekst, saj je slovenskemu, italijanskemu, hrvaškemu tekstu dodana še nemški in angleški prevod. Vodnik je delo in rezultat sodelovanja plezalcev vseh treh dežel iste plezalske komune. Prvo uradno predstavitev vodnika bo organiziralo SPDT v cetrtek 23.4. ob 20.30 v Gregoričilčevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu, kjer bo avtor Erik Švab predstavil vodnik in prikazal kratko predavanje o plezanju v stenah brez meja. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji plezanja in alpinizma! (AO SPDT) Odkrivali so Kras Krasno pomladansko vreme je pri- vabilo na velikonočni ponedeljek preko 30 planincev SPDT na izlet v Črne hribe pri Kostanjevici na Krasu. Lepa krožna pot, ki si jo je zamislil Livijo, je bila za marsikoga pravo odkritje, saj le redkokdaj zahajamo na tisto lepo območje Krasa. Od zapuščene vojašnice JLA so se pohoniki napotili proti vzhodu ter mimo jarkov, ostankov prve svetovne vojne, ki je divjala v tistih krajih prišli do poti nadvojvode Jožefa. Ta je lepo označena s spomenikom na vrhu prelaza, kjer stoji tudi Bo-rojevičev stol. Pot je služila v prvi svetovni vojni za prevoz iz zaledja v prvo linijo. Po-hodniki so si ogledali spomenik in marsikdo je na Borojevičem stolu že skušal ukazovati kot pravi vojaški vodnik. Nato so planinci nadaljevali pot proti Fajtemu hribu ter ob jarkih in zakloniščih nabirali bršči-ke, ki tu rastejo v idealnih pogojih. Na vrhu prvega griča so na tabli videli kopije slik iz prve svetovne vojne, ko je bil ta predel Krasa popolnoma opustošen ter brez vsakega drevesa kaj pa še gozdiča. Na sedlu med Fajtim hribom in Velikem vrhu se je razprostiral krasen razgled na Goriško in Vipavsko dolino vse do Krna in še dlje. Po lepi gozdni stezi so planinci šli še na Veliki vrh ter na Renški vrh. Pomladanski vonj in lepa narava je marsikoga popolnoma prevzela tako, da kljub nekajurni hoji se utrujenost sploh ni občutila in povratek k avtomobilom po poteh, ki so kraševce povezovale z Goričani in Vipavci je zgledal skorajda trenutni. Ob parkirišču v senci bivše vojašnice so nato pogrnili mize in priredili pravi piknik, kjer so pohodniki prigriznili v velikonočne jedi ter si obljubili, da se bodo kmalu vrnili v te kraje. V soboto srečanje s planinci z Reke in Ilirske bistrice SPDT in planinske sekcije Sloga -Devin vabijo na srečanje s planinci KD Bazovica iz Reke in s člani PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki bo v soboto, 18. aprila 2009 ''na Gurah'' nad Ilirsko Bistrico. To je že četrto prijateljsko srečanje članov omenjenih društev, primorskih planincev iz treh državah: Slovenije, Hrvaške in Italije. Letošnjo druženje organizira PD Snežnik iz Ilirske Bistrice. Da bi se izleta udeležilo čim večje število članov so nam pripravili kar dva pohoda, daljšega in krajšega. Popeljali nas bodo ''na Gure'', ki ležijo na jugozahodnem pobočju Snežniške planote, kjer kraški masim prehaja v dolino Zgornje Pivke. To je zelo lepa, razgledna pokrajina, ki jo krasi raznoliko rastlinstvo in živalstvo in kjer še živijo, poleg raznovrstnih ptic in metuljev, tudi medved, ris in volk. Obiskali bomo tudi kaverne iz 1. svetovne vojne, zato naj udeleženci prinesejo s seboj baterijske svetlke. Na srečanje se bomo podali z avto- busom. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz parkirišča ob krožišču na Opčinah (pri semaforju) in ob 7.10 iz Bazovice. Prijave za SPDT sprejemata: Livio tel. 040/220155 in Vojka 040/2176855, za društvo Sloga-Devin pa Viktor tel. 040/226283 in Frančko tel. 040/200782. Pohod Mirko Škabar SPDT vabi člane, da se polnoštevil-no udeležijo XXII. Memoriala »Mirko Ška-bar« - pohoda iz Praprota v Repen, ki bo v nedeljo 19. aprila 2009 v organizaciji planinskega odseka SK Devin. Odhod iz Pra-prota bo ob 9.00 uri (vpisnina od 8.30 do 9.00 ure). V nedeljo tradicionalni pohod Poživimo mesto Slovensko planinsko društvo Gorica bo v nedeljo, 19. t.m. sodelovali pri organizaciji vsakoletnega pohoda Poživimo mesto - Vivicitta. Pri tej množični rekreacijski in tudi tekmovalni prireditvi društvo sodeluje že od samega začetka. Planinci bodo skrbeli za okrepčevalnico na trgu pred severno železniško postajo. Sabotinske družbe poti vodijo ma Malo goro Po Sabotinu, Koradi in Matajutju bo tokratni cilj Sabotinske družne poti planota Mala gora pod Čavnom. Izlet, ki bo v nedeljo, 10. maja, je vključen tudi v program Kekčeve poti. Vzpon iz Kamenj do planinske postojanke traja približno dve uri, udeleženci pa bodo lahko izbirali med lažjo in nekoliko zahtevnejšo potjo. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 v Kamnjah (parkirišče bo urejeno) in od tam krenili proti Mali gori, planoti, ki leži dobrih tisoč metrov nad morjem in kjer so domači planinci uredili prijetno zavetišče. Ob planinski postojanki se bomo zbrali okrog 11. ure. Tu bo krajši počitek, z do- brodošlico , nakar se bodo planinci odpravili na Kucelj (okrog 40 minut) ali na krajši sprehod po Mali gori, okrog 70 hektarjev veliki planoti, ki so jo vaščani pod-čavenskih kosili vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Povratek k planinskemu zavetišču je predviden nekaj po 13. uri, zatem pa bodo domačini ponudili izletnikom domači golač s polento (po hribovsko). Po-vratek v dolino (1.30 ure) je predviden v prvih popoldanskih urah. V Kamnjah bo tudi možnost ogleda etnografske razstave o Mali gori. Prireditelj srečanja je SPDG v sodelovanju s sekcijo PD Ajdovščina -Kamnje. V sredo občni zbor SPDG V mali dvorani Kulturnega doma bo v sredo, 22. t.m. redni občni zbor goriških planincev, začel sebo ob drugem sklicu, ob 20.30. Na skupščini bodo predstavili lansko dejavnost, program letošnjih pobud in odobrili finančni poročili. Člane bodo na skupščini seznanili s pripravami na 100-le-tnico društva, s postopkom včlanjevanja v PZS in nekaterimi drugimi pobudami. Podelili bodo tudi priznanja za prehojeno Slovensko planinsko pot ter posebna priznanja za zvestobo društvu. Danes se zaključijo prijave za izlet 26. t.m. Na sedežu SPDG, Verdijev Korzo bodo še danes med 19. in 20. uro sprejemali prijave za napovedani avtobusni izlet v Škofjo Loko in Volčji potok. Izlet bo le ob zadostnem številu prijav. / ŠPORT Četrtek, 16. aprila 2009 21 NAMIZNI TENIS - Moška ekipa Krasa v končnici za napredovanje v B1 -ligo Ciljali na obstanek, dosegli pa končnico Najmlajša ekipa v prvenstvu, povprečna starost je 19 let- V končnici lahko presenetijo Moška ekipa Krasa, ki nastopa v namiznoteniški državni B2-ligi, si je v zadnjem odigranem krogu z zmago proti Ro-vigu matematično zagotovila drugo mesto, ki vodi v končnico za napredovanje. Cilj letošnje sezone je bil obstanek v ligi: Kras je namreč lani napredoval iz C1-li-ge in bil torej v državni ligi novinec. Ekipo so letos tudi pomladili, saj se je Bojanu Simoneti in Micheleju Rotelli pridružil 15-letni Stefano Rotella, ki je lani igral kar dve ligi nižje. Uvrstitev v končnico prvenstva je torej pravo presenečenje, obenem pa potrditev, da je mlada ekipa tehnično povsem konkurenčna tudi v višji ligi. V prvem delu prvenstva je Kras premagal vse nasprotnike, tudi trenutno prvouvrščeno Azzurro: »Tak rezultat smo mogoče dosegli tudi s kančkom sreče. Azzurra je prvo tekmo igrala v okrnjeni postavi, saj je bil odsoten najmočnejši igralec,« je prvi del prvenstva opisal 26-letni Bojan Simoneta, steber Kra-sove ekipe. V drugem delu je doslej zbral Kras štiri zmage in tri poraze, do konca prvenstva pa manjkata še dva kroga. »V povratnem delu smo izgubili proti prvou-vrščeni Azzurri, nato pa dvakrat zato, ker smo bili v okrnjeni postavi. Menim, da nam manjka četrti igralec, ki bi ob takih priložnostih omogočil, da smo še vedno konkurenčni,« je povedal Bojan, ki meni, da so mlajši igralci v klubu namreč tehnično še nedorasli državni ligi. Bojan je bil edini, ki se je že preizkusil na tem nivoju, Michele in Stefano pa sta igrala doselj izključno v deželnih ligah. »Oba sta me pozitivno presenetila. Dosegla sta več od pričakovanega. Obenem pa je vzdušje v ekipi raslo iz tekme v tekmo,« je še dodal Bojan, ki meni, da ekipi manjka le nekaj izkušenosti. Kras je namreč najmlajša ekipa v prvenstvu: povprečna starost naše ekipe je 19 let, v ostalih ekipah pa nastopajo tudi štirideset-letniki. Po uspešnem prvenstvu bodo kra-sovci igrali v končnici neobremenjeno. »Menim, da smo vsekakor konkurenčni. Igrali bomo proti drugouvrščeni ekipi iz severnozahodne skupine. Najbrž bo to ekipa iz Turina, ki jo sestavljajo nekoliko boljši igralci. Sicer pa ničesar ne izključujem: vse je mogoče. Borbenosti in zagrizenosti nam ne manjka,« je napovedal Bojan. Kras bo v končnici igral dve tekmi, v gosteh in na domačem igrišču. Z izidom si zgoniški igralci sicer ne belijo glave: »Če nam letos ne bo uspelo, pa bo napredovanje v B1-ligo cilj naslednje sezone. Michele in Stefano se lahko še veliko izboljšata,« je previden Simoneta. JADRANJE - Razred 420 Ob stebru ekipe Bojanu Simoneti sta v prvenstvu B2-lige igrala tudi brata Michele in Stefano Rotella. Mlajši, 15-letni Stefano (na sliki), je še lani igral dve ligi nižje, letos pa se je v državnem prvenstvu izkazal. Lani je nastopal tudi z državno reprezentanco naraščajnikov kroma Bojan Simoneta kroma OSEBNA IZKAZNICA KRASA Namizni tenis, ampak tudi »fantacalcio« Zastavonoša in istočasno tudi steber ekipe Krasa je Bojan Simoneta, 26-letni elektronski inženir, ki se za zeleno mizo mudi od sedmega leta starosti. »Bil sem prisiljen izbrati to športno panogo. Vedno sem si želel igrati nogomet,« je priznal Bojan. »Kljub temu sem zdaj z izbiro zadovoljen.« Zaradi službenih obveznosti trenira trikrat tedensko, pred sezono pa je bilo število treningov tudi manjše. »Športni cilji so usmerjeni v prvenstvene nastope, saj zaradi službenih obveznosti ne nastopam več na Michele Rotella kroma turnirjih. Zelja torej ostaja napredovanje v B1-ligo,« pravi Bojan. Ekipo dopolnjujeta še brata, Michele in Stefano Rotella iz Devina. Michele, starejši brat, je dijak jezikovnega liceja Bachlet. Z namiznim tenisom se je 17-letnik začel ukvarjati pred sedmimi leti: »Namizni tenis sem spoznal v šoli po predavanju Vinicia Diva. Hitro sem se navdušil in nato pristopil h Krasu, kjer sem ga začel tudi resno trenirati,« se spominja Michele, ki bo naslednje leto najbrž začel trenirati tudi nogomet. »Tako bom pridobil nekaj kondicije. Namizni tenis pa ostaja na prvem mestu.« Michele trenira štirikrat tedensko; tako kot Bojan želi napredovati v B1-ligo. Stefano Rotella kroma Mlajši brat in najmlajši član ekipe je Stefano Rotella, 15-letni dijak geometrske šole Max Fabiani. Zeleno mizo in lopar je spoznal potem, ko se je starejši brat približal zgoniškemu klubu. »Pred tem sem igral nogomet, plaval, nato pa sem se odločil za namizni tenis, ki ga treniram šest let,« je pojasni Michele, ki je bil lani član državne reprezentance naraščajnikov. Z izbrano vrsto je nastopil na turnirju v Lisboni in sledil skupnim treningom. Letos je prestopil v kategorijo mladincev (trenutno številka 21). Trenira trikrat tedensko; želi se predvsem izboljšati. Ob namiznem tenisu druži vse člane ekipe tudi zanimanje za nogomet: vsi trije igrajo »fantacalcio«. Čupini posadki sta v Cagliariju nabirali izkušnje na državni regati Od petka do ponedeljka sta na državni regati v razredu 420 v Cagliari-ju nastopili Čupini posadki Chantal Ze-riali in Ingrid Peric ter Jakob Husu in Mattia Čaudek. V štirih dneh so mladi jadralci opravili osem regat, čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno. Vsak dan je deževalo, veter pa je pihal z visoko jakost-jo. V množični konkurenci 130 posadk so višja mesta zasedli jadralci, ki imajo tudi do šest let več od naših jadralcev. Zmagala sta Federico Maccari (1990) in Rocco Vitali (1991). Chantal (1996) in Ingrid (1994) sta bili po štirih dneh na koncu 116., Jakob (1993) in Mat-tia (1993) pa 122. Za obe posadki je bila regata predvsem priprava za nadaljnje nastope. Rezultati so vsekakor zadovoljivi, saj sta obe posadki še neizkušeni. Naslednja dva vikenda bosta posadki trenirali v Sesljanu z ostalimi tekmovalci v razredu 420 iz društev Pietas Julia in Barcola-Grignano, maja pa se bosta udeležili regate na Gardskem jezeru. KOŠARKA - U17 Jadran ZKB lahko še za 3. mesto Falconstar - Jadran ZKB 68:72 (6:15, 22:31, 50:47) JADRAN ZKB: Ban 33, Berne-tič 11, Sacher 10, Dellisanti 10, Valič 4, Starec 4, Gregori 0, n.v. Longo, Pegan, Moscati. TRENER: Gerjevič. PON: Bernetič v 22. minuti. Jadranovci so v državnem prvenstvu U17 osvojili pomembno zmago, saj so z dodatnima dvema točkama sedaj matematično na četrtem mestu, do konca prvenstva pa se lahko še borijo za tretje mesto. Na gostovanju v Tržiču so sicer nastopili v okrnejni postavi, saj zaradi poškodbe prsta ni igral Tadjan Škerl. Prvi polčas so jadranov-ci kljub neorganzirani igri zaključili z 9 točkami prednosti. V nadaljevanju so domači igralci reagirali in prehiteli goste (delni izidi 28:16). Zadnja četrtina je bila izenačena, v ospredje pa je stopil Borut Ban, ki je dosegel nekaj pomembnih točk, kar je bilo odločilno za končno zmago. Tudi ostali igralci so z zagrizeno igro prispevali k zmagi. Čupini jadralci s trenerjem Matijo Spinazzolo (drugi iz leve) ODBOJKA - 1. ŽD Soča se je dobro upirala, zmagal pa je Govolley Soča - Govolley 3:1 (22:25, 18:25, 25:18, 17:25) SOČA Beuciar 8, Camauli 4, Černic 8, Gabbana 4, Marussi 0, Nanut 6, Turus (L), n. v. Brumat, Galizio, Moro. TRENER: Bat-tisti. GOVOLLEY: M. Zavaldav 27, Bressan 16, Danielis 5, Petejan 4, Antonič 5, G. Zavadlav 1, Valentinsig 0, Degano 2, Ragu-si (L). TRENER: Petejan. Goriški derbi 1. ženske divizije je pripadel drugouvrščenemu Govolleyu, Soča pa je vsekakor nudila dober odpor. V prvem nizu so odločno začele sočanke, ki so poved-le na 6:0. Govolley je nato reagiral in zaostanek nadoknadil. V končnici so bile gostije prisebnejše in opravile manj napak, tako da je niz pripadel njim. Potek drugega in tretjega niza je bil sličen, le zmagovalca sta bila različna. Do polovice niza sta si bili ekipi enakovredni, v končnici pa je v drugem prevladal Govolley, v tretjem pa Soča. Tudi četrti niz je bil izenačen: Soča je poved-la na 16:15, nato pa je Govolley z Dianeli-sovo na servisu prevzel vajeti igre v svoje roke in zaključil niz v svojo korist. Kljub zmagi predstava Govolleya tokrat ni bila prepričljiva: »Najbrž so fizični treningi zadnjih tednov nekoliko vplivali na našo igro. Igralke se namreč pripravljajo za nastop v končnici prvenstva,« je po tekmi ocenil nastop svojih varovank trener Petejan. Predsednik Soče Fabio Tommasi pa je pohvalil nastop Sovodenjk: »Menim, da smo odigrali doslej najboljšo tekmo v prvenstvu. Mogoče bi bilo pravično, da bi odigrali pet KOLESARSTVO Vidoni četrti, Leghissa šesti Člana tržaškega kluba Team Eppin-ger Saab, Robert Vidoni in Fabio Perra, sta tekmovala na cestni dirki v Pordenonu. Ravninsko 60 kilometrsko progo so kolesarji prevozili s povprečno hitrostjo 44 km/h. Ritem dirke so diktirali štirje ubežniki, za njimi pa je glavnina zaostajala približno minuto. Vidoni in Perra sta ciljno črto prečkala z glavnino s končnim sprin-tom. V kategoriji junior je Robert Vidoni osvojil četrto mesto. Gorski kolesar Christian Leghissa, član kluba iz Conegliana, pa je v ponedeljek tekmoval na prvi preizkušnji pokala Serenissi-ma. Na državni dirki v kraju Miane pri Tre-visu je Leghissa med 50 tekmovalci zasedel 6. mesto v kategoriji M1. Gorski kolesarji so morali prevoziti 42 km dolgo progo z 1.500 metri višinske razlike. Druga preizkušnja pokala bo 3. maja. KARATE V Divači slovensko DP V nedeljo (ob 10. uri) se bodo v Divači pomerili najboljši slovenski karateisti. Domači klub Bushi in Slovenskega zveza tradicionalnega karateja SZTK organizirata državno prvenstvo v telovadnici osnovne šole Bogomirja Magajne. Med sodniki bo tudi Sergij Štoka, trener zgoniškega Shinkai karate cluba. PLAVANJE Konec tedna v tržaškem bazenu Bianchi 5. Memorial R. Calligaris V tržaškem bazenu Bruno Bianchi so včeraj popoldne predstavili peti mednarodni Memorial Romana Calligaris, na katerem bo nastopilo 25 ekip in okrog 500 plavalcev iz severne Italije in bližnje Hrvaške. Letošnji Memorial Calligaris bo še posebno slovesen, saj organizator, Triestina Nuoto, praznuje letos 90 let ustanovitve. V soboto se bo tekmovanje začelo ob 14. in zaključilo ob 20. uri, v nedeljo pa bodo v tržaškem bazenu tekmovali od 9.30 do 13. ure. NOGOM ET - Italijanski pokal, državna faza, prva četrtiinalna tekma: Cantu -Muggia 2:1 (strelec Zugna). Elitna liga: Palmanova - Gonars 0:0, San Luigi - Torviscosa 1:1; promocijska liga: Lignano - Virtus Corno 0:1, Centro Sedia - Mariano 1:1; 2. AL: Esperia - Fogliano 2:1; 3. AL: Strassoldo -Sagrado 1:0; deželni pokal 3. AL, finale: Prog&T - S. Andrea 2:1. 22 Četrtek, 16. aprila 2009 AVTOMOBILI TRŽIŠČE Marca rahla rast prodaje Italijansko avtomobilsko tržišče se je marca nekoliko zdramilo. Po podatkih, ki jih je posredoval UNRAE, Združenje zastopnikov tujih avtomobilov, so vladni ukrepi v zvezi s spodbudami za obnovo italijanskega avtomobilskega parka, obrodili nekatere sadove. Registracije novih avtomobilov so se sicer v primerjavi z lanskim marcem zvišale za borih 0,24 odst., vendar je velika novost v tem, da se je odločno povečalo število naročil, in sicer za 36 odstotkov. Tako naročila kot prodaja se nanašajo predvsem na vozila nižjih razredov in tako imenovanih city car, se pravi majhnih avtomobilov, primernih za mestni promet. Gre za prvi pozitivni rezultat po 14 mesecih zastoja, oz. padca prodaje. Najspodbudnejše dejstvo je torej to, da so marca podpisali kar 276.000 naročil, kar je za 36% več kot v istem mesecu leta 2008, ko je naročil bilo samo 203.000, Prvo trimesečje se je tako zaključilo s 538.720 registracij novih avtomobilov (19,1 odst. manj kot lani, ko jih je bilo 666.178) in s 637.000 naročili )lani v prvem trimesečju 621.000), se prvi 2,6 odst. več. Pri UNRAE pa se še vedno pritožujejo nad dejstvom, da doslej ni bilo občutnega odprtja kreditov za mala in srednja podjetja, čeprav se je jamstveni sklad pri poslanski zbornici zvišal od 400 milijonov na 1,6 milijarde evrov. Če pogledamo nekoliko bolj podrobno , kako so šle registracije v marcu, lahko ugotovimo, kot smo dejali, da je levji delež odpadel na majhna vozila (+33,9 odst.). Prav tako se je povečala prodaja zasebnikom (+13 odst.). Znatno se je okrepila prodaja vozil z alternativnim pogonom,največ je bilo prodanih vozil na GPL 9,2 odst. celotnega tržišča, na zemeljski plin 5,97, hibridnih vozil pa je bilo za 0,22 odst., kar je tudi razumljivo, saj so hibridna vozila dokaj draga. Medtem ko se je okrepila prodaja novih vozil, gre zabeležiti odločen padec rabljenih avtomobilov: -4,1 odst. (419.910). V prvem trimesečju 2009 je spremenilo lastnika 1.184.910 avtomobilov, se pravi 11.9 odst. manj kot marca 2008, ko je takih sprememb bilo 1.343.640. / OPEL - Tudi kombi bo najbrž nadaljeval uspeh limuzine Insignia sports tourer novi kombi iz Russelsheima Zmogljivi dizelski in bencinski motorji ter nenavadno velik prtljažnik Oplovi kombiji so, od kar se spomnim, bili vedno »karavan« in ta oznaka je postala pravzaprav že sinonim za avto »z nahrbtnikom«. Karavani so bili trpežni avti, namenjeni velikim družinam in mojstrom, ki so z njimi vozili svoje orodje, zaradi česar oznaka »karavan» v teh kriznih časih Oplovim ljudem ni bila več všeč. Tako smo z insignio dobili »sports tourer«, ki je še vedno kombi, se pa sliši nekako bolj »nobl« ali morda bolj športno. Ni naključno, da so novo oznako za kombi prilepili prav insignii, ki beleži na tržiščih skorajda neverjeten uspeh, še več kar polovico prodaje modela insignia v zadnje pol leta prodaje predstavljajo različice z najvišjo stopnjo opreme. Kar 66 odstotkov prodanih insignij je opremljenih z AFL sistemom, torej žarometi, ki zavijajo ter samodejno vklapljajo in izklapljajo dolgo luč. Polovica prodanih avtov je opremljenih s komfortnim sedežem (z nastavljanjem dolžine sedala). Zelo verjetno bo ta uspeh nadaljeval tudi »sports tourer«, še zlasti v Italiji, kjer kupci zelo radi segajo po kombijih. Ni naključje, da je pri nas 80 odstotkov vectre bilo kombijev, v Nemčiji pa 70 odst. Pri insignii je vsekakor bistveno poudariti, da prtljažnik ni samo lepo oblikovan, ampak tudi prostoren, ti dve značilnosti namreč ponavadi ne gresta skupaj. Prostora je za 540 litrov, ob podrti zadnji klopi pa je moč s sports tourerjem prepeljati 191 centimetrov dolg paket (sports tourer je osem centimetrov daljši od limuzine). Tudi najnovejša insignia ima dobesedno gromozanska prtljažna vrata. Bolj ali manj se odpre celoten zadnji del, pri odprtem zadku pa v oči padejo luči, ki poskrbijo za vidljivost, ko je treba ponoči na odstavnem pasu vzeti kaj iz prtljažnika - luči na zadku v tem primeru svetijo v nebo. V odstavku o prtljažniku naj omenimo še sistem pregrajeva-nja prtljažnika »flex organizer«, razne zanke in kljukice za obešanje vrečk, tudi insignia ima dvojno dno. Ob predstavitvi je insignia sports tourer na voljo s tremi turbodizli (vsi trije so dvolitrski štirivaljniki in zmorejo 130, 160 in 190 KM; slednji ima dvojni tur-bopuhalnik). Zanimiv je tudi navor: 320, 380 in 400 Nm. Ne gre pa pozabiti, da sta tu tudi dva bencinarja, oba turbo: 1600-kubični zmore 180, dvelitrski pa 220 KM. Vsi dizli in bencinarji spoštujejo evropski normativ Euro5. Cene sports tourerja se začenjajo pri 26.000 evrov (1.6T), Najdražja pa sta 2.0 CDTI 160KM (29.500) in 2.0T 4X4(31.000). BMW - Za zdaj z bencinskim osemvaljnikom Iz New Yorka novi bavarski SUV z oznako M Stran pripravil Ivan Fischer VARNOST - Ocenjevanje po novem sistemu Euro NCAP Mazda6 prva s 5 zvezdicami Novi sistem je strožji, kot je bil doslej - Ocenjujejo štiri različna področja zaščite Z začetkom letošnjega leta je agencija Euro NCAP uvedla nov vrednostni sistem varnosti vozil, ki je razdeljen na štiri področja ocenjevanja. Tako ocenjujejo zaščito odraslih potnikov, zaščito otrok, zaščito pešcev in varnostna pomagala, ki jih ima avtromobil. Euro NCAP je neodvisna organizacija, ki združuje organizacije, odgovorne za varnost v cestnem prometu v evropskih deželah. Priznanja na področju varnosti vozil podeljuje od leta 1997 Med prvimi, ki je prejela pet zvezdic EuroNCAP po novem sistemu je bila mazda 6. Mazda6 je bilo prvo vozilo v skupini avtomobilov, ki so bili testirani po še strožjih merilih novega ocenjevalnega sistema v primerjavi s predhodnim, kar doseženemu rezultatu daje toliko večjo težo. Na avtomobilskem salonu v New Yorku so uradno predstavili nova modela bavarskega proizvajalca BMW X5 (na posnetku desno) in X6 (na posnetku levo), ki bosta čez nekaj mesecev na voljo tudi kupcem po Evropi. Tako enega kot drugega orjaka poganja preverjeni in z dvojno turbino opremljeni 4,4-litrski bencinski osemvaljnik s 408 kW (555 KM), ki pri 1500 vrtljajih v minuti razvija kar 678 Nm navora. Motor je povezan s šeststopenj-skim samodejnim menjalnikom, ki ponuja tudi ročno pretikanje prestav, obenem pa moč motorja prenaša na vsa štiri kolesa (štirikolesni pogon xDrive). Od 0 do 100 km/h tako eden kot drugi pospešita v pičlih 4 sekundah in pol, najvišja hitrost pa je elektronsko omejena na 250 kilometrov na uro. Za doseganje takšnih zmogljivosti so inženirji X5 M in X6 M opremili z 20-colskimi lahkimi platišči in runf-lat pnevmatikami dimenzij 275/40/R20 (spredaj) in 315/35 R20 (zadaj). Cene uradno še niso sporočili, vendar bodite gotovi, da Bavarci svojih prestižnih suvov ne bodo ponujali na razprodajah. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. aprila 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Učiteljica sraka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Pesem mladih 2009 - 3. del sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Butta la luna 2 (It., '08, r. V. Sindoni, i. F. May, A. Tidona) 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: I cercasapori 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - kratke vesti, športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. Michele Santoro) 23.25 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.35 Dok.: Palco e retropalco ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffé in italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik Buongiorno Regione 8.00 Rai news 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Dok. nan.: Serious Season 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.30 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.15 Dnevnik, vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Il negoziatore (triler, ZDA, '98, r. G. Gray, i. Samuel L. Jackson) 23.40 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nan.: Febbre d'amore Nan.: My Life 17.45 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Un detective in corsia 12.25 Nan.: Renegade 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 16.10 Film: I gladiatori (vojna, ZDA, '54, i. V. Mature) 18.35 21.10 Nan.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Lo chiamavano Trinita (western., It., '70, r. E.B. Clucher, i. T. Hill) 23.20 Film: Screamers - Urla dallo spazio (fant., i. P. Weller, R. Dupuis) 0.20 Dnevnik in vremenska napoved 1.25 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: La Fattoria 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque 17.20 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Resničnostni show: La Fattoria 23.40 Aktualno: Terra! 0.45 Aktualno: Nonsolomoda O Italia 1 6.10 6.35 8.30 10.20 12.15 12.25 14.30 15.00 15.50 16.40 18.30 19.50 20.30 21.10 22.05 23.05 23.55 0 Nan.: Still Standing 13.40, 17.40 Risanke Film: La rivincita dei Nerds (kom., ZDA '84, r. J. Kanew, i. R. Carradi-ne) Film: Giu' le mani dal mio periscopio (kom., ZDA '95, i. M. Harmon) Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanke: Simpsonovi Nan.: Smallville Nan.: Kyle Xy Nan.: Malcolm Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Camera cafe' Kviz: La ruota della fortuna Nan.: CSI - Scena del crimine Nan.: CSI - NY Dok.: Real C.S.I. Variete: Chiambretti Night ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedra 12.00 Kratke vesti 12.35 La Provincia ti informa 12.55 22.30 Aktualno: Noi cittadini 13.10 Fra ieri e oggi 13.15 Oddaja o delovanju Deželnega sveta 13.50 ... Mescola e rimescola 14.30 Lavoro donna 14.50 Klasična glasba 15.30 A.com Automobilissima 15.45 Glasbena oddaja 17.00 Risanke 19.00 Fede, perchè no? 19.10 Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Itinerari costosi 20.20 Il direttore incontra 20.30 Deželne vesti 21.45 Nan.: Cross of fire 22.45 Il Rossetti 23.30 Dnevnik v furlanskem jeziku 23.50 Film: Mare largo (dram., '98, r. F. Vi-centini, i. C. Amendola) LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 La 7 Omnibus, sledi Omni- Aktualno: bus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Patto a tre (kom., ZDA, '65, r. J. Donohue, i. F. Sinatra) Nan.: MacGyver Dok.: Atlantide Nan.: Jag - Avvocati in divisa 0.50 Dnevnik Nogomet: Udinese - Werder Brema (Pokal Uefa, četrtfinale), sledi Postpartita i* 23.35 Nan.: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.10 Otroška nan.: Čarobno drevo 10.45 Turbulenca (pon.) 11.40 Omizje: koliko javnega še? (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hum. nan.: Peta hiša na levi 13.45 Piramida (pon.) 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Film: Lahko noč, Frank 16.25 Enajsta šola 17.00 Poročila 17.30 Dolgcajt 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.50 Dok. oddaja: Trg Kalinovski 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike 23.45 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 16.04.1991 0.10 Dnevnik 0.45 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 NLP s Tjašo Železnik 12.00 Na lepše 13.00 Bleščica 13.40 Studio City 14.35 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 14.04.1991 14.50 Glasnik 15.25 Vilna: SP v hokeju na ledu: Slovenija - Hrvaška 18.00 V dobri družbi s Smiljanom 19.00 Nad.: Prevzetnost in pristranost 20.00 Muzikajeto 20.35 Globus (pon.) 21.30 Film: Dediščina Evrope 23.15 Vrhunci nogometne lige 0.10 Tranzitor (pon.) 0.50 Film: Irma Vep 13.45 Dnevni program 14.00 0.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Nautilus 15.45 Dok.oddaja: City folk 16.15 Srečanje z... 16.50 Dok. oddaja: Božanska obala 17.15 Pogovorimo se o ... 18.00 Pomagajmo si 18.35 23.55 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 21.30 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Glasbena oddaja »In orbita« 20.25 Avtomobilizem 20.40 Športna oddaja 21.40 Nogomet: Pokal UEFA 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Primorska kronika 23.00 Izostritev 23.30 Primorski mozaik Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka (pon.) 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 15.30 Mozaik 10.05 16.30 Hrana in vino (pon.) 11.05 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Vi- deostrani 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Mladinska odd.: Brez panike 18.45 Davčni kotiček (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme 20.30 Pod drobnogledom 21.30 Glasbena oddaja 22.45 Monitor (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 - 22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, Valte-rap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.15 NNN - znanost; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Izpod peresa slovenskih skladateljev; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski koncertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slo; 22.00 Poročila; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 16. aprila 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6VdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA A 1030 1010 ¿h, °SL° STOCKHOL ' 4/7 ° 1/15 O fss/n ^ K0BENHAVN —^' 7/14« ° —^ VARŠAVA O 4/15 O KIJEV 5/14 O GRADEC 6/23 CELOVEC O 5/20 TOLMEČ O 4/16 TRBIŽ O 3/15 o 2/16 KRANJSKA G. Af VIDEM O 10/21 O PORDENON 11/20 ČEDAD O 11/20 O TRŽIČ 3/20- _ O KRANJ o 3/20 S. GRADEC CELJE 4/22 O MARIBOR O 6/22 PTUJ O M. SOBOTA O 5/23 O LJUBLJANA" GORICA C ° N. GORICA7/21 V N. MESTO 5/2 GO5LCA O 8/20 V POSTOJNA „ O ZAGREB 6/23 O NAPOVED ZA DANES' LIZBONA O 9/18 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 8/12 O SOFIJA 7/15 SKOPJE ° „„ATENE ^ ,,13/21 ' ~ -Vi Dopoldne bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Podnevi se bo oblačnost povečala, v Predalpah in na zahodu bo že možen rahel dež. Proti večeru se bo od območja Pordenona vreme še poslabšalo, pojavljale se bodo močne padavine tudi z nevihtami, ki se bodo tekom noči razširile po vsej deželi. Deloma bo sončno, od zahoda bo postopno več oblačnosti. Zapihal bo zmeren do okrepljen jugozahodni veter, ob morju zvečer jugo. Predvsem ponekod v zahodni Sloveniji bodo popoldne in proti večeru manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 17 do 23 stopinj C. -T r Višinski greben visokega zračenga pritiska zagotavlja lepo vreme nad Italijo, z izjemo hribovitih preddelov, kjer se lahko popoldne nestabilnost poveča. Danes in jutri bo našo deželo prešla „ vremenska fronta. Nad zahodnim Sredozemljem in Alpami je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi bo nad naše kraje v višinah pritekal bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.53 Dolžina dneva 13.35 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.05 in zatone ob 10.33 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo krepila in v drugi polovici dneva bodo z vremenom povezane težave pogoste, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 13,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 10.04 najnižje -23 cm, ob 19.58 najvišje 18 cm. Jutri: ob 12.00 najnižje -25 cm, ob 19.51 najvišje 24 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m............3 1000 m ..........11 2500 m............0 1500 m............6 2864 m ...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah 6, po nižinah 5. O GRADEC 8/20 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER EGIPT - Najdba egiptovskih arheologov V Aleksandriji izkopana Kleopatra in Antonij Egiptovski vrhovni svet za antične najdbe je te dni objavil vest in fotografije izredno zanimivih predmetov, ki so jih egiptovski arheologi našli pri izkopavanju v templju Taposiris Magna v zahodnem predmestju Aleksandrije. Gre za 22 bronastih novcev s portretom kraljice Kleopatre (na fotografiji sta dva primerka). Kovance so našli v neposredni bližini kraljevksega kipa brez glave, kipa iz alaba-stra kraljice Kleopatre in kamnite maske, ki verjetno predstavlja obličje Antonija. Podatki o starosti se vskekakor skladajo s časom, v katerem je živela krajica Kleopatra, ki jo je ljubezen z Antonijem privedla v vojno z Rimom, ki se je zanjo in Antonija, kot je znano, končala tragično. Arheologi nadaljujejo z izkopavanjem in napovedujejo v kratkem nove najdbe. IZJEMEN USPEH - Socialno spletno omrežje Facebook vse popularnejši v Italiji, Evropi in svetu RIM - Internetno socialno omrežje Facebook kar naprej žanje velike uspehe vsepovsod. O njegovi veliki popularnosti pričajo podatki, ki jih objavljajo v teh dneh. V zadnjem letu je omrežje, ki ga je ustanovil Mark Zuckerberg, v Italiji doživelo pravo eksplozijo, saj se je število obiskov v letu 2008 povečalo nič manj kot za 2.700%. Italijanskih privržencev Facebooka je kar 10,8 milijonov, v vsej Evropi pa je obiskovalcev Facebooka kakih sto milijonov. V svetovnem merilu je število obiskovalcev v zad- njem letu naraslo za 175%, vseh obiskovalcev pa je 275 milijonov. To pomeni, da je Facebook šesto omrežje na lestvici najbolj obiskanih na svetu. Ob tem gre poudariti podatek, da ne narašča le število uporabnikov temveč tudi čas, ki ga slednji porabijo za pogovore s prijatelji na omrežju. Pred letom dni je bil čas, namenjen obiskovanju Fa-cebooka 1,1% vsega časa, ki je bil porabljen za celotno spletno omrežje v Evropi, februarja letos pa je znašal porabljeni čas za Facebook že 4,1%.