Pavel Kunaver: GLOBOKA. ALPINISTIKA. Pristrano.st ni dobra. Najmanj na mestu je ta lastnost pri prirodi, ki je enotna kljub vsej svoji pestro,shl. Kdor jo gleda in občuduje samo od ene strani, nima do nje pravega odnosa in mu ne da vsega, kar more nuditi iz svoje neizmerne zakladnice oblik, barv, iz vsega, kar se nahaja v makro in mikrokozmoru. Zdi se mi, da v tem pogledu med slo­ venskimi planinci nekaj ni v redu. 55.000 jih je, ki vsi vnet.o hodijo T gore, mnogi od njih so odlični plezalci, ki se ne strašijo najtežjih sten in popolnoma obvladajo Vfro plezalno tehniko, da se morejo lotevati gora v vseh letnih časih in v vseh stopnjah težkoče. Mnogo jih je, ki polnijo gore s svojim tuljenjem, ki ga imenujejo jodlanje. Mnogo jih je tudi, ki se pasejo med najlepšimi in najredkejšimi planinskimi cvetlicami in imenujejo to »ljubezen do narave«. Seveda so tudi taki, ki štejejo planinske koče za svoj cilj in jim je koča le toliko vredna, v kolikor je založena s pijačo, ki po­ maga spremeniti kočo v gostilno. Pri tem pa seveda prevladlu• je množica, ki išče in najde v gorah zado­ roljstvo, a vidi narav,o, stvarnico gorske lepote, le od ene strani in gleda Slo­ venijo le na površju in zato p o v r š n o. Slovenci pozabljajo, da je polovica njihove domovine kras, za čigar pojave nas zavida svet. Toda koliko je zani­ manja za ta svet pri nas? Največ pove vprav po­ razna številka: namreč proti 55.000 akitivnim pla­ nincem, proti mnogim sto­ ;inam drznih plezalcev ne stoji za večji kraški pro­ ator na delu za odkrivanje kraških skrivnosti niti to­ liko aktivnih delavcev, lro­ likor je prstov na roki. In Tendar je raziskovanje prepadov alpinistično delo prve vrste. Iz vrst naj­ boljših planincev so izha­ jali tudi najbolj vneti raz- Sl. 3. - Naravni most v Skocijanslilll jamah pru Divači. Foto Pavel Kunaver 119 ,, -, , ' 1 , \ ""----.. ,,✓ "'1 1 :o ' ,, / t \ '?" '· • .. \ \ 1 ' ' , I 1 1 1 1 1 1 ',.'\ ~'.... - ..... \ .. 1 .. ,. .... , .... ' ' s \ {"'.. ', \ \ ,.. \ 1 KRAŠKI DEL PORECTA LJUBLJANICE I. Pivško polje. II. Rakovo polje pri Logatcu (Škoci:jan pri Logatcu). II. Cerk­ niško polje s Cerkniškim jerrerom. IV. Loško polje (Prezirlsko polje s poni­ kalnico Prezrdskim potokom je vzhodno od Loškega polja). V. Planinsko polje. VI. Ljubljansko barje (Malo Logaško poJje leži med Planinskim -poljem in Ljubljanskim barjem). a) Rardskarri del Postonjskih jam. b) Raziskani del Pivške jame. c) Raziskani del Planinske jame - Pi'V'kin rokav. č) Rardskani del Planinske jame - Rakov rokav. d) Raziskani del zaroočne jame v Rakovem polju. - e) Raziskani del cerkniškega rakava v Rakovem polju. f) Raziakani del jam rz:a Vel. Karlovico. 120 iskovalci podzemskih jam Č:lani nekdanjega Avstrij­ skega alpskega kluba v Trstu so izvršili najdrznej­ še plezalne ture in raz­ iskovanja na notranjskem krMu. V času italijanske okupac ije našega ozemllja med l. 1918 do osvoboditve so po večini člani italijan­ skih planinskih društev po­ svetili svoje moči razisko­ vanju našega podzemlja in preplezali in preiskali okoli 3600 jam na Notranjskem, v Primorju in Istri. In slo­ venski raziskovalci, v ko­ likor Jih je bilo, so bili izJključno dobri plezalci. Znani nemški alpinist Leo Weirather pravi v svojem globokoalpinističnem pi­ smu (Tiefalpinistik Briefe) med dr,u;gim: » Mislim, da je raziskovanje podzemlja del alpinizma. ki bo dose­ gel svojo polno vrednost šele tedaj, kadar bomo po­ znali gorovje ne samo na površini, ampak tudi v no­ Sl. 4. - Slap v Škoc;janskih jamah. Foto Pavel Kunaver tranjosti in kadar bomo obvJadovali skalo, led in vodo tudi pod zemljo. Zdi se mi potrebno, d& bi se vsak alpinist (Hochalpinist) vsaj enkrat v svojem življenju udeležil tudi enega pohoda v kak globok prepad.« R~ je tako. Zemeljsko skorjo moramo rpoznati od zunaj in v notra­ njosti., da dobimo pravi pojem o njej. To pa nam omogoča posebno naša domovina, ki je v Julijskih Alipah, v kamniških planinah in predvsem v obsežnem Dinarskem gorstvu, ki kaže na svojih obsežnih apneniških kraških planotah od Slovenije• pa do Prokletij ob albanski meji kraške pojave v vsej njihovi mogočnooti kakor nikjer drugod na zemlji. A no­ tranjost tega sveta ni preiskana in spada zaradi tega k tistim delom l. Neraziskani del med Postonjskimi jamami in Pivkino jamo. 2. Neraziskani del med FliV'ktlno jamo in Planinslro jamo. 3. Neraiziskani del med Ri: v\k:ino jamo in Rakovim J)Oljem. 4. Neraziskani del med Planinskim poljem d.n Mlinskim pokmom v Planinskem polju. 5. Ner~skani del med Kotlom v Rakovem ~lju in Cerkniškiim jezerom. 6. Neraziskani del med Rakovim poljem in Cerilm:š'k.im jezerom. 7. Neraziskani del med Cerknišlcim jezerom in Loškim poljem. 8. Ne­ raziskani del med Cerlmillim jerLero111 in Bistrt> ob 1-0ubljanskem b~u .. 121 Sl. 2. - Na podzemski Reikii v dnu prepada pri TreJbiču nad T,rs!Jom v gldbiru. 323 m. • zemeljskega površja, ki kaže še bele lise nepoznanega ozemlja na zem­ ljevidih. Svetujem ti, čitatelj, da pogledaš zanimive zemljevide, ki so pridejani dr. Šerkovemu članku »Kraški pojavi v Jugoslaviji« v Geo­ grafskem ve.,tniku l. 1947. Posebno zanimiv je prvi zemljevid. Kaže ti vse reke, rečice in celo poboke Jugoslavije. Gosta mreža vodnih potov je to. A glej ves kraški svet - bela lisa, ki kaže le nekaj ponikalnic in njim pripadajočih izvirov in ponikev. To pa je svet, ki dobiva v Jugo­ slaviji mnogo, mnogo več padavin kakor ves ostali del države. V~ ta voda ni vidna na površju, ampak se v vertikalni smeri skozi strašno razpokano .skalovje krasa izliva in ponikuje v notranjost do nepropustnih "Plasti oziroma do horiumtalnih in poševnih podzemskih vodnih jam. Ka~en svet! Divje razrit, gorat na površju, ,pa ves preluknjan. Saj smo že rekli, da so raziskali Italijani samo po 'našem slovenskem krasu okoli 3600 jam in prepadov, Slovenci pa tudi okoli 1000 - a pretežna večina prepadov čaka še na odkritje. Na deset in desettisoče, morda na stotisoče jih je na vsem ozemlju od italijanske do albanske meje. Deviški svet; svet za raziskovalce, za junaške ljudi, kakor tudi za vsakega prijatelja velike prirode. 2e v samem preiskanem ozemlju v Sloveniji so ostali mnogi prepadi, ki vanje še niso prišli niti dobro opremljeni italijanski raziskovalci. Posebno na Trnovski planoti, na Hrušici, na planoti okoli Snežnika je ostalo še mnogo dela. Toda čim dalje proti vzhodu gremo, tem bolj nedotaknjen je svet že v Sloveniji, kaj šele na hrvatskem, • bo­ sanskem, dalmatinskem in črnogorskem krasu. Višje in obsežnejše so tam kraške apneniške planote. Nekatere od njih so bližje morju in večja je višinska razlika med ponori, vhodi v prepade in morsko gladino. Torej je imela voda v vekovih več moči izdolbsti silnejše prepade kakor pri nas. In če so Ljubljanica, oziroma njeni sestavni deli odtok Ce.rkniškega je­ zera, Pivka, Unica, pa tudi Reka i. dr. izdolbli v notranjosti apneniške skorje našega krasa take ogromne podzemske jame, potem so ponikalnice večjega dela jugoslovanskega krasa, od katerihrso nekatere večje kakor Ljubljanica, gotovo naredile še večja podzemska čuda kakor (Pri nas. Le največji del tega sveta je neraziskan, ker ni bilo tam nobenega orga­ nizira. nega zadevnega dela in čaka šele novih ljudi. Slovenci borno imeli še mnogo, mnog:o opravka, preden 'si bomo na jasnem o podzemskem porečju lastne zemlje. 2e samo v porečju Ljub­ ljanice čakajo rešitve veliki problemi (slika 1). Med Postojno in Planino je še tri kilometre zračne razdalje Pivkinega toka, ki je še neraziskan (všteti niso manjši deli nepoznanega toka med Pivkinim pretpadom in Postojno). Med Planino in Rakom čaka ravno tako okoli tri kilometre dolg kos nepoznanega podzemskega toka na srečne razi.skovalce. Med Rakom in Cerkniškim jezerom je še ves del med Kotlom in jezerom ter en del toka med zadnjim Rakovim udorom in Veliko Karlovico ne-­ znan. Ce nas Postojnska, Planinska in druge jame v tem območju osup­ nejo s svojim velikanstvom, zakaj ne bi bili tudi neraziskani deli enako veliki? A glejmo Reko pri Divači! Tistih 2500 m preiskanega dela njenih udorov in jam (90 let je trajalo njihovo raziskovanje!) kaže take oblike in lepote, da slove šinom po svebu. Toda še nad 40 kilometrov njenega 123 • Sl. 3. - Prepad pri Rodiku, južno od Divače, globina 66 m. Zgled prepada z vodoravnimi in poševnimi nada­ ljevanji v skupni ra.zse"mosti 300 m. , toka med zadnjim ponorom v Mrtvem morju in končnim izvirom Timava pri Devinu je nepoznano! Le v 323 m globokem Trebišk~ prepadu nad Trstom so mogli nekaj stx> metrov daleč sled.i,ti to čudovito reko! (Sli­ ka 2). Koliko manj pa vemo šele o rekah, ki ,od Ribniškega, Kočevskega, Dobrepoljskega, Račanskega polja po podzemnem potu tečejo in polnijo največjo dolenjsko reko Krlco. Največji del dolenjskega krasa je še nepreiskan. Toda Jugoslavija nima nič manj kakor 221 kraških kotlin oziroma kraških polj, na katerih malone povsod prihajajo na dan po kraških izvi­ rih podzemske reke ali ropet iponicujejo ob njihovih robovih. Med njimi ležeče visoke kraške planote pa so mnogo bolj razrite in preluknjane kakor pri nas in njihovo osrčje hrani še nešteta čuda podzemskega sveta. Dela je tam še za mnoge generacije. To delo bo po večini še čisto raz­ iskovalno delo v krajih, ki jih človeška noga ni prestopila in naši za­ namci bodo vedeli mnogo več o krasu kakor mi, gotovo pa ga bodo znali tudi bolj ceniti kakor ,sedanje pokolenje, ki pozna sedaj samo dva izlet­ niška cilja: ali morsko obalo ali pa najvišje gore. Pred~sem bo raziskovanje na krasu rabilo dobrih in pogumnih ple­ zalcev. Cim debelejše so apnenčeve plasti in čim večje so višinske razlike med ipovršjem kraških visokih planot ter izviri podzemskih rek, tem večji so prepadi (gl. 3. 4). 2e v Sloveniji imamo vrsto prepadov, ki stopnjičast ,o prepadajoč do,sežejo globino več sto metrov. Med njimi je Bertarellijev prepad na Crnem vrhu nad Idrijo okoli 450 m globok. Najgloblji jašek, ki nepretrgano vertikalno pada v globmo, pa ima Kačja jama pri Divači. Od jamskega žrela do gruščevega stožca pod njim pada prepad zvonasto se razširjajoč nepretrgoma 180 metrov (slika 7). Plezanje v podzemske prepade zahteva najmanj iste kvalitete od raziskovalcev kakor na gorah. Poguma je treba morda še nekolik.o več. Slabega zraka se nikakor ni bati. Neumestno je bati se kaj takega v kraških prepadih, ki jih vendar neprestano izpira pronicujoča voda. Tudi dno teh prepadov je običajno mnogo više in še vedno v apnenčevih skladih ter ne sega do starejših skladov globočin, v katerih bi ,se pojavila zveza z notranjostjo zemlje in po katerih razpokah bi uhajali na površje strupeni plini. V količkaj poševno ležečih prepadih pa se prezračevanje zelo intenzivno vrši, da se na nekaterih ožjih prehodih pojavi včasih kar hud veter. Torej glede zraka je človek v prepadih popolnoma vaTen. Biti pa mora seveda trden v glavi in črna globina pod nogami ga ne sme plašiti (slika 5). Trden mora biti tudi v rokah, ker plezanje nazaj je tudi po lestvici (slika 6) dokaj naporno in ni delo za slabotneže in stare ljudi. Pač pa bi moderna plezalna alpinistična tehnika s svojimi raznovrstnimi potegi, vozli, nihanji in uporabo klinov in kladiva izredno dobro ,služila modernim jamarjem. Nad dnom prepadov in v,odoravnih podzemskih jam je mnogo lukenj, ki so zelo težko dosegljive in so se večkrat izka­ zale kJOt prehod v nova nadaljevanja jam, da, posebno v vodnih jamah tudi kot prehodi med tako imenovanimi sifoni. Premnogo takih lukenj je 125 ill [ L j ........ - j Sl. 4. - Prepad Klljuč !Pri Bazovici.. globina 227. Zgled stopnJičastega prepada. 126 doslej zaradi nedosegljivosti ostalo neprciskanih. Mislim, da bi moderni jamarji, izvežbani v moderni alpinistični tehniki uvedli novo dobo uspehov v raziskovanju podzemskega sve­ ta. Da more podzemski svet in njegovo raziskovanje fizično popolnoma zadovoljiti ailipiniste, pač ni dv,oma. Že sto metrov globok prepad da dovolj dela za en dan; napor pri plezanju navzdol in navzgor, preiskova­ nje iprepadnih sten okoli dna in morebitnega njegovega nada­ ljevanja da dovolj' dela in iz­ rabi vse plezalčeve moči. Pri tem je treba upoštevati tudi nekak duševni napor, živčno napetost, ker gre tu mnogokrat za popolnoma nov. še rni.kdar od človeka obiskan kraj in to v osrčju zemeljske skorje. S tem raziskovanjem se seveda veže tudi precejšnja odgovorn.ost, •posebno pri tistih jamarjih, ki so se lotili ne samo sportnega jamarstva, ampak hočejo svetu tudi povedati, kaj so odkrili. Treba je jamo izmeriti in na­ risati, ugotoviti njeno lego in vrsto apnenca, v katerem se nahaja. Vestno · je treba pre­ gledati sklade, razpoke, ev. Sl. 5. - Plezanje v Kačj:i jami pri mvači. 180 m naVU)ičnega plezanja v temi je naj­ težja prerak:ušnja moči, spretnosbi in po­ guma. Plezalec je osvetljen od umetne luč.i. (Iz Due millla itd.) prelomnice, nagnjenost skladov in končno ugotoviti tudi temperatuiro zunaj jame in v njej, najti na zemljevidu lego jame, .iskati za iprezanimi­ vimi jamskimi hrošči. Treba je narisati in fotografirati lego jame. Pre­ zanimivo delo pravega raziskovalca našega planeta se torej veže z raz­ iskavanjem podzemskega sveta! Vse to prinaša iobenem z zdravim fizičnim udejstvovanjem v skalnem kraškem svetu veliko zadovoljstvo človeku, ki zunaj in znotraj preiskuje skorjo našega krasa. Ce se temu delu pridruži še delo na podzemskem ledu. ki polni nekatere velike podzemske jame, ali raziskovanje obsežnih vodnih potov ponikalnic, kjer siloviti prostori, tiha podzemska jezerca, divje nevarne brzice ali celo bučeči slapovi zaposlijo najboljše človeške moči in sposobnosti ter zahte­ vajo največjega poguma, potem doseže delo človeka - jamskega alpinista 127 - svoj višek, ki vpliva tudi na njegov dl\lŠevni razvoj. Narava je naj­ boljša ui:iteljica in vzgojiteljica človeka. Kraška narava pa more s svojo popolnostjo - z vsemi lepotami površnega sveta, t. j. z v.isokimi gorami. divje razritim skalovjem, širnimi gozdovi, pa tudi ljubkimi, v kraške sklade vloženimi dolinami, s skrivnostnimi presihajočimi jezeri, katerim trem izredno pestrim dimenzijam se pridruži tako rekoč še četrta dimenzija v notranjosti apnenčevih skladov s svojimi neizrecno števil­ nimi in nenavadnimi oblikami - posebno osrečiti ljubitelja velike pri­ rode in ga povezati s svojo pramaterjo naravo. Z vsem tem je seveda nujno povezana zadovoljitev hrepenenja po lepoti narave, zaradi katere tako radi zapuščamo mesta in hitimo na gore v čim manj o.skrunjene kraje. Takih krajev ima Jugioslavija ravno na Krasu največ, ker s svojo trpkostjo in resnostjo odbija razvajenčke, ki zahtevajo predvsem kom­ fortne hotele s perfektno kuhinjo pa gladke ,prehodne steze in uglajena Sl. 6. - Jama za Liscem. 'llipičen manjši prepad na dolenjskem Krasu. Foto Bog. Brinšek 128 pota. Pretežna večina kra­ ške narave je še v prvot­ nem, nepokvarjenem sta­ nju in taka bo še dolgo ostala, predvsem pod zem­ ljo. Na površju se mo­ re meriti v lepoti z vse­ mi alpskimi gorami enakih višin. Le zaipuščenost, sa­ mota, nedotaknjenost je na njih še večja. Te gore stoje tudi biseru Jugosla­ vije, Jadranskemu morju, bliže kakor Alpe in razgled z njih, posebno tistih, ki stoje blizu obale, je v mnogih ozirih edinstven - na eni strani divje okame­ nelo valovje samotnega krasa, na drugi bleščeča, v dalji se izgubljajoča vodna ravan, ki izvablja tvoje misli v neskončnost dalj­ nih oceanov. Flora na teh gorah je mnogo manj runi­ čena kakor v alpskem sve­ tu in postaja v notranjosti Balkanskega polotoka vse bolj bogata. Vse to daje kraška narava povrh k temu, kar nudi kras v svoji notranjosti. Kakor Alpe niso našle pisatelja, ki bi zadovoljivo opisal njihove lepote in se še ni rodil slikar, ki bi jih tako naslikal, kakor želi v gore zaljubljeni pla­ ninec, tako ga ni. ki bi znal dostojno opisati temino prepadov, vse pre­ hode barv od sončnega površja do popolne teme notranjosti podzemske jame, neprestano se izmenjajoče oblike brezden, vodnih jam, blesket podzemskih jezerc, živahnih brzic, silovitost črnih sotesk in gorostasnih podzemskih dvoran, gozdove kapnikov vseh obliik, barv in velikosti in še vsega drugega, kar narava snuje vekove in vekove dolgo v popolni temi skrivnostnega podzemlja. Se bojiš, da bi kot alipinist kaj utrpel? Da se ti bo lj'UJbezen do gora ohladila, če boš raziskoval na krasu? Ne, ne! Le še bolj jih boš ljubil, s:mčne višave; le še bolj jih boš .spoštoval in razumel, ker boš prišel iz skorje zemlje same, kjer si vsaj deloma spozna:l njen notranji sestav; dobil boš nove pojme o eni od najvažnejših hribin jugoslovanskih gora, o apnencu; občutku širine, dolžine in višine zemeljskih oblik se bo pridružil še ,občutek - skoraj bi dejal četrte dimenzije - globine, ki vso to našo neizmerno ljubezen do lepote naše zemlje obogati in poglobi. Dr. J. Prešern: OKROG KRNA. In zopet počivam na vzhodni t0bali Krnskega jezera z:leknjen po nežno zeleni tratini in gledam na tisto »ovčico belo«, ki se noče in noče premakniti iznad Krnovega vrha. Potem merim z očmi skoraj previ)Sllo steno Šmohorja, zraslo navpično iz melišč, ki segajo tja do jezerske oba.le, oziram se v pegasta polYOČja Lemeža, po katerih se , premika nekaj belordečega, od koder prihaja cingljanje zvoncev in zamolklo oddaljen vI'isk pastirja. Zopet in zopet strmim v Krnovo piramido, ki se ogleduje v _jezerski gladini, ki je danes v brezvetrju popolnoma gladka. Tako so se tpokazale ZiOpet tiste male ribice, o katerih sem pred leti zapisal. da jih ni več. Izvabilo jrih je sonce iz temnih globin jezera. Tudi one čutijo v iSeb~ hrepenenje po soncu in svetlo!:» kakor mi, ki iščemo wtehe v sonč­ nih samotah in pokoju gora. Tudi ilo pot sem obudil spomine izza davnih dni in počasthl v skoraj pobožnih mislih vse tiste trpine našega naroda, ki jih je tukaj do smrti in brez potrebe mučil tedanji nadporočnik Paulus, pru,ski oficir v avstrij­ ski uniformi, o katerem se sedaj trdovratno trdi, da je identičen s tistim generalom Paulusom, ki je bil tako strašno tepen v Stalingradu. Po­ ložaja našega polka in njegovega trpljenja v zimi 1915/16 na ~lanini Dupl_je, na vrhovih Šmohorja in Lemeža sem se dQIVolj obširno že spom­ ruill in to pot ne bom ponavljal. Kajti danes imam namen, da grem čez nekdanji »mrtvi prostor« med bivšima frontama pogledat tja na vrh Krna, od koder nam je nasprotnik prizadejal marsikatero nerodno urico. Ob jezeru drži proti zahodu ob obali dobro vidna in po grušču lepo izdelana steza. Spremljajo jo že markacije. Jezero izgublja počasi svojo 129