Leto II.      Tedenska priloga »Slovenca" z dne 16. maja 1926, štev. 112.       Štev. 20.
i
ŠtVidnadEjubljano,
kjer se vrši danes, ob priliki blagoslovitve novega doma ter prajsnovanja šestdesetletnice Blaž Potočnikove Sitalnice in dvajsetletnice Orla prosvetni dan. «lika nam kaže središče Št. Vida z župno cerkvijo na desni, nekdan jo šolo, ki jo je postavil 1. 1866. Blaž Potočnik na levi, ter z novim Ljudskim   I
domom v ozadju. i
154
Dr. Benjamin Šuperina,
minister za pošto in brzojav, ki je pri zadnjih vladnih krizah zapustil Radica, a se je sedaj zopet pomiril z njim.
Minister Krsta Miletič, najizrazitejši pašicerec
dnje časnikarjem svoje politične izjave, v katerih napada .Tovanoviča in njegove prijaleljo.
Amerika m Japonska.
Pred kratkim se je napotita družba 450 bogatih Amerikancev okrog sveta. Naša slika nam jiii, kaže ob prihodu v Tokio, ki je, kakor vidimo s slike, po svojih stavbah že precej ])odoben
ameriškim mestom. '
s proslave ustanovitve Rima.
Zadnje tedne so slavili po vsej Italiji z velikimi svečanostmi ustanovitev Rima. Naša slika nam kaže iz kolonij došle fašiste pri ilefiliranju mimo spomenika padlim vojakom v Milanu.
Ameriški zrakoplov »Los Angeles«,
ki je lani letel iz Nemčije v Ameriko in se je kmalu nato poškoiiovai, jo .-oduj xupel zafel s svojimi poleti.
155
K današnjemu prosvetnemu dnevu v Št. Vidu nad Ljubljana
Janez Kunovar,
prvi tajnik šentviške čitalnice in njen naj-agilnejši član do svoje smrti 1. 1808.
Blaž Potočnik,
slovenski kulturni delavec in ustanovitelj ter prvi predsednik šentviške  čitalnice,  ki  praznuje  danes šestdesetletnico svojega obstoja.
Simon Juvan,
edini še živeči član čitalnice iz 1. 18G6., njen dolgoletni odbornik in predsednik.
Sedanji odbor B. Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano s častnimi člani čitalnice.
Spodaj sede od leve na desno: dekan V. Zabret, sedanji predsednik čitalnice; Nučič, dolgoletni odbornik in član čitalnice; S. Juvan, član čitalnice od ustanovitve ter njen mnogoletni predsednik, podpredsednik in odbornik; Lucinka Odlasek, roj. Kraljic, dolgoletna voditeljica in tajnica čitalnice; Mat. Rozman, dolgoletni odbornik in eden najstarejših članov čitalnice; Fr. Bizjak, član čitalnice nad 50 let; Jos. Arhar, bivši predswinik in dolgoletni igralec. V drugi vrsti stoje: Al. Jeločnik, sedanji prvi podpredsednik in režiser čitalnice; odbornik 1. Vurnik; M. Cedilnik, predsednica šentviškega orliSkega krožka; ekonom Al. Markcž, odbornik čitalnice in stavbnega odbora; kaplan Fr. Lovšin, blagajnik čitalnice in predsednik .stavbnega odbora; Iv. -Skalar, dolgoletna čitalniška odbornica; A. Kregar, bivši predsednik čitalnice; J. Skerbinc, predsednik Orla in podpredsednik fttalnice. V zadnji vrsti stoje ostali sedanji odborniki čitalnice (tretji jned njimi je .1. Magister, sedanji tajnik čitalnice in načelnik Orla).
156
Sesfdeset let organizacijskega dela v slovenski kmetiški župniji.
157
Na levi: Kraljiteva hiša v Št. Vidu nad Ljubljano, dolgoletno zbirališče političnih prvakov in književnikov iz Ljubljane, kjer je bila doma Lucinka Kraljičevn in kamor se je priženil slikar M. Tome, dolgoletni glavni delavec in predsednik čitalnice. — Slika na desni: Nekdanja >Piltaverjeva« hiša (s(ulai gostilna Jager), kjer so bili prvi lokali fciJalnice in rokodelskega društva.
Lucinka Kraljičeva,
omožena Odlasek, ki je nastopila že pri prvi priredit\d čitalnice 1. 1866., ter je bila po Potočnikovi smrti njena dejanska voditeljica __več let._
Valentin Zabret,
šentviški dekan, ustanovitelj ta-mošnjega Orhi, posojilnice, raznih drugih prosvetnih organizacij in cerkvenih bratovščin ter sedanji predsednik čitalnice, načelnik posojilnice in častni obč«n šentviški.
"Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Št. Vidu nad Ljubljano,-
ustanovljeno 1. 1883., s svojim ustanoviteljem župnikom Volcem v sredini, na njegovi levi sedi J. Rozman, večletni predsednik in prvi č^tstni član čitalnice, na desni pa A. Belec. Društvo, ki si je nabavilo že 1. 1885. svojo za-__stavo. 1. 1888. pa zidalo svoj dom, je druga najstarejša šentviška organizacija.
Šentviška čitalnica 1. 1900. s tedanjim župnikom Greg. Malovrhom v sredini.
Pranja Malenšek,
omožena Gulič, znana iz Levstikovega življenja, ki je nastopila tudi na vižmarskem taboru 1. 1869.
Novi »Ljudski dom« v Št. Vidu nad Ljubljano,
ki ima 154 m- veliko dvorano in razen 80 m^ velikega odra še razne druge društvene prostore ter je stal skoro 1 milijon dinarjev, in je po večini že plačan. Največ zaslug pri njem imata kaplan
Lovšin in ekonom Markež.
Cerkveni in čitalniški pevski zbor v št. Vidu nad Ljubljano
1898. s svojim pevovodjo, tedanjim nadučiteljem J. Žirovnikom v sredini. V poznejših letih je osnoval Žirovnik drug pevski zbor pod imenom »Žirovnikov zbor<.
Anton Belec,
dolgoletni šentviški župan ter ustanovitelj in voditelj razjiili šentviških organizacij, zlasti gospodarskih društev.
Šentviška Orlovska družina 1. 1926. s svojo častno članico M. Žirovnikovo (X).
158'
Miroslav Tome,
akademični slikar in eden najpožrtvovalnejšili dolgoletnih prosvetnih delavcev v Št. Vidu n. L.
Telovadni odsek B. Potočnikove čitalnice ob svoji ustanovitvi,
iz katerega se je razvil današnji Orel, ki praznuje sedaj svojo dvajsetletnico. Njegov ustanovitelj je bil tedanji kaplan in sedanji dekan Zabret. V .sredini sedi prvi načelnik pokojni Fr. Črnivec (X)
Nekdanji rokodelski dom v Št. Vidu nad LJubljano,
zgrajen 1. 1888., kjer je bil dolgo let sedež večine tamošnjih katoliških organizacij; sedaj je tu deško sirotišče sv. Jožefa.
Shramba šentviškega gasilnega in kmetijskega društva.
Gasilno društvo je eno najstarejših v Sloveniji (ust. 1. 1887.) in prav tako »Kmetijsko društvo« (ust, 1. 1902.).
Igralci Finžgarjeve »Naše krvi«, ki jo je igral čitalniški dramatični odsek 1. 1913.
s tedanjim režiserjem Jeločnikom v sredini. Kako pridno goji šentviška čitalnica dramatiko, nam kaže dejstvo, dsi je bilo samo v pretekli sezoni
1925/26 dvajset dramatičnih pi,. istav.
159
Graditev novega mostu cez Save pn Bohinjskem jezeru,
na desni hotel Sv. Janeza. Most, ki je bil že skrajno potreben, utegne biti še pred glavno sezono
gotov. (Fol, n—a.)
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Kranju,
ki se je pred kratkim zaključil; vodila ga je gdč. P. Krušičeva (X).
Berite I
Vsem našim prijateljem!
Ponovno smo že zapisali in prosili na tem mestu ter v neštevilnih pismenih odgovorih, naj nam prijatelji, ki nam pošiljajo slike, zapišejo na hrbet slike vsaj najglavnejše podatke o njej, ker brez vsakega pojasnila vendar ne moremo objavljati slik, uredništvo si ga pa tudi ne more samo izmisliti. Vsak dan se nam namreč dogaja, da dobivamo lepe slike sploh brez vsakega pojasnila ali pa s tako pomanjkljivim, da jih že zaradi tega ne moremo objaviti in ne bomo objavili, za vsako sliko posebej pa uredništvo tudi ne utegne šele iskati potrebnih podatkov pri pošiljalcih, ne glede na to, da ti pogosto niti svojega naslova ne javijo. Zlasti pomanjkljiva so skoro dosledno pojasnila na slikah iz različnih društev, kajti s samim podpisom >Igralci izobraževalnega društva v .. .< (ali kakim podobnim), nam ni pomagano prav nič, če ni niti najmanjšega poročila tudi o društvu samem (kdaj je bilo ustanovljeno in kdo ga je ustanovil, kako sedaj deluje itd.), ter o dotični prireditvi (ke-daj so jo igrali, s kakšnim uspehom, kdo je vodil prireditev itd.). Kar velja za ta slučaj, velja tudi za neštete druge in podobne. O zadnjem romanju smo n. pr. dobili mnc^o lepih slik, ki bi jih z veseljem objavili, a za večino niti ne vemo, kdo nam jih je poslal, še manj pa, kaj predstavljajo, kje so bile posnete itd. Kdor torej reflektira na objavo poslanih slik, naj izvoli napisati na svoje slike tudi potrebna pojasnila. Enako tudi ne bomo več vračali slik in šele s trudom iskali pošiljavca, če na svoje slike ne napiše tudi svojega natančnega naslova.
Uredništvo.
K pretresljivi avtomobilski nesreči,
ki se je dogodila 25. p. m. v Logu pri Ljubljani, ko sta počili pri avtomobilu, na katerem se je peljal čevljarski mojster Filip Kopač od poroke domov v Ziri, naenkrat dve pnevmatiki. S tem povzročeni sunek je smrtno ranil ženina in sestrični) neveste. Na naši sliki vidimo od leve proti desni ponesrečenega ženina, ter njegova brata Albina in Ivana, tudi zadnji bo najbrž izgubil oko.
Iz prekmurskega narodnega življenja.
Prekmurci peljejo svoje zvonove, ki jih spremljajo župani. Orli in botri ter botrice zvonov
160
Osnutek za nagrobni spomenik bivše Pašic-Radičeve vlade.
G. Nikola Pašic,
za katerega menda nihče na svetu ne ve, koliko je prav za prav star, je pred kratkim zagotavljal, da bo doživel vsaj sto let, a n egova največja dosedanja zasluga za Jugoslavijo bi bila, če bi preživel ostanek svojega življenja čim najbolj daleč od naše države.
šestdeset let organizatoričnega dela.
Danes se vrii v Št. Vidu nad Ljubljano >I. Prosvetni dan« največje slovenske prosvetne organizacije, to je ljubljanske »Prosvetne zveze«. Povod, da si je izbrala »Prosvetna zveza« za to svojo prvo veliko povojno manifestacijo, sta ji dali proslava šestdesetletnice tamošnje »BI. Potočnikove čitalnice« in proslava dvajsetletnice tamošnjega Orla ter blagoslovitev novega »Ljudskega doma«. Pa tudi v slučaju, da bi ne bilo teh važnih obletnic, bi bil Št. Vid nedvomno najprimernejši kraj za prvo tako veliko prosvetno manifestacijo, saj nam je on naravnost klasičen zgled tihega in intenzivnega desetletnega prosvetnega dela v slovenski kmetiški občini, ki je tako mogočno vplivalo na popolno prerojenje slovenskega naroda v zadnjih desetletjih in ki je danes činitelj, ki nam je lahko v ponos in ki zasluži tudi občudovanje tujcev.
Prva prosvetna organizacija v Št. Vidu je bila »Narodna čitalnica«, ki jo je ustanovil jeseni 1. 1866. tedanji tamošnji župnik Blaž Potočnik, eden najzaslužnejših slovenskih prosvetnih delavcev. Bila je to osemnajsta slovenska čitalnica, ki je razvila že takoj od početka jako živahno delovanje zlasti pod vplivom Potočnika samega ter tajnika Kunovarja, za njima pa velezaslužne tajnice Lu-cinke Kraljičeve.
Petnajstletno delo čitalnice je zaneslo in vzgojilo med Šentviščani zmisel za organizacijo, zato je lahko razvilo že takoj v začetku jako živahno delo tudi drugo šentviško društvo, to je »K a t. dru-
štvo rokodelskih pomočnikov«, ki ga je ustanovil 1. 1883. kaplan J. Žan. Novo rokodelsko društvo si je zgradilo ob svoji petletnici lep lasten dom, istočasno je pa izšlo iz njegovega naročja na iniciativo poznejšega dolgoletnega šentviškega župana A. Belca tudi prvo gasilno društvo v Št. Vidu.
Prvi pojavi političnega nesoglasja so rodili potem 1. 1892. podružnico »Družbe sv. Cirila in IVI e t o d a«, a štiri leta nato se pojavi v podružnici »Kmetijske družbe« že prva gospodarska organizacija, kateri sta sledili že v naslednjiii desetih letih še »Prva kranjska mizarska za/druga« in »Kmeitijsko d r u š t v o«.
Pred božičem leta 19:5. je prišel v Št. Vid sedanji dekan V. Zabret in z njegovim prihodom se je društveno in zadružno življenje še bolj razmahnilo. On je ustanovil 1. 1906. »Hranilnico in posojilnico«, istočasno pa pod okriljem čitalnice še »Telovadni o d s e k<, iz katerega se je razvil današnji »Orel«. Skoro istočasno so nastale tudi prve organizacije SLS nasprotnih političnih strank, to so v prvi vrsti »Žirovnikov zbor«, a razen tega še »Kmetijska strojna zadruga«, »Vojaško veteransko društvo« z godbo, »Sokol«, »Kmečka hranilnica in posojilnica« ter socialistično »Vzajemno delavsko podporno dru-š t v o«.
v nadaljnjih predvojnih letih so izšli iz čitalnice še prva šentviška ženska organizacija »Bogomila« ter »Ljudska knjižnica« in
-Dramatični odsek«, a liberalci so si u.^ia-Jiovili kot protiutež proti tem izredno delavnim prosvetnim organizacijam še »Narodno čitalnico v D r a v 1 j a h«.
Vojna je seveda društveno življenje precej zamorila, tem bujneje se je pa razvilo zato po vojni. Oživljena je bila velika večina predvojnih društev, zadrug in odsekov in tem so se pridružile še nove, to je »Orliški krožek Blaž Potočnikove čitalnic e«, »K a t. slovensko prosvetno društvo«, »Električna strojna zadruga«, »Lipa« in »Mizarska zadruga«, a rczen teh še prve politične organizacije SLS, SKS in SDS. Krona vsega tega intenzivnega društvenega dela je pa novi veličastni »Ljudski dom«, ki je bil zgrajen 1. 1923. in 1924. in ki je stal skoro milijon dinarjev.
Že ta nagel in površen pregled mora osupniti ter vzbuditi občudovanje vsakega. Taka množica društev, zadrug in odsekov, med katerimi živi ogromna večina najintenzivnejše življenje, bi bila v čast in ponos vsakemu mestecu, ne pa navadni podeželski občini s 8000 prebivalci, ki so skoro sami kmetje in obrtniki. Ce bi mogla vsaka slovenska občina ali župnija pokazati vsaj četrtino tega, potem je na svetu ni sile, ki bi mogla slovenski narod kdaj ukloniti. p_ g
Fotolito in offsettisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.