Protislovja glede na volilno pravo. I. Volilno pravo in ustava. Sedanja, svečano podeljena ustava, veljavna za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, zagotavlja ne le jednakopravnost državljanov kot takih, temveč tudi jednakopravnost narodnih jednot ali posamičnih narodov. Po dosedanjem volilnem redu pa vole le posamični državljani; o volilnem pravu narodnih jednot kot takih pa ni nikakega sledu. Pojedini državljani, kolikor jim je podeljeno volilno pravo, volijo zastopnike v državni zbor, ne kot členi narodnih skupin, temveč le kot državljani in ponajveč kot členi te ali one kraljevine in dežele. Izvoljeni poslanci utegnejo popolnoma prezirati narodno pravo, ki je ima v osnovnih členih vsak narod posebe in jednakomerno, in tem zastopnikom postavljajo meje jetlino narodno zavestni ali pa tudi nezavestni volilci. Odtod prihaja, da imajo posamični narodi med svojimi zastopniki tudi nacijonalne indiferentiste, če ne celo kakega nasprotnika in renegata. V tem, da ustava izrecno zagotavlja vsakemu narodu obstanek in gojenje narodnosti pa materinščine, z druge strani pa ne skrbi za kvalifikacijo zastopnikov v narodnem pogledu, tiči veliko protislovje, in to je možno pri sedanjem sistemu, bodi si omejenega ali pa razširjenega volilnega prava, odstraniti jedino z izklučenjem narodnostnega vprašanja iz državnega zbora. Ker pa se ustava ne da uničiti, in je torej njena dolžnost, ščititi ne le posamične državljane, marveč tudi narodne skupine, je neizogibno potrebno, da se izvrši pred vsem drugim narodna jednakopravnost. Prav za prav predpolaga sistem in predvsem načelo sedanjega volilnega reda, da bi se bila narodna jednakopravnost v smislu narodnih organizacij do cela izvršila, če ne prej, pa istočasno s pode-Ijenjem ustave, v katerej poseben narodnostni člen hoče ščititi tudi narodnost in jezik vsakemu narodu. Brez take podelitve narodnih organizacij ostaje ustava v protislovju sama s seboj, ker nima sredstev, da bi primerno ščitila svobodo obstanku in razvoju narodnosti pa jezika vsakega naroda. Krivica je, da se morajo narodi boriti še le posebe za to, kar jim je v ustavi in ž njo zagotovljeno. To so čutili dobro tudi tisti, ki so pretresali in konečno stilizovali tekst sedanji ustavi, in ki so radi tega izjavili izrecno, da specijalna izvršba narodne jednakopravnost! pride v primeren čas takoj na vrsto. T» se ni zgodilo niti do danes, in tako so nastali nacijonalni boji, ki se ponavljajo v starih in izpremenjenih oblikah. Nekateri sodijo, da razširjeno, sosebno obče, jednako in neposredno volilno pravo bode vplivalo na izvršenje nacijonalnih organizacij. No ko bi tudi prišlo do tega, ostane protislovje med volilnim sistemom in narodnostnim ustavnim členom še nadalje, in ostane resnica, da niti s tako razširjenim volilnim pravom ne dosežejo narodi svojih nacijonalnih juristiških organov brez borbe in hudih naporov. Vse to pa kaže, da nacijonalna vprašanja v obče ne spadajo v parlamente, najmanj pa v zastop, v kateri prihajajo členi raznih narodov in različnih strank. Nacijonalna vprašanja bi bila dolžna umeti se sama po sebi v smislu, da nima nihče na svetu prava kratiti pojedi-nim narodom tega, kar spada k uslovjem za obstanek in razvoj narodnosti in jezika. Narod je vreden, da obstaje ali pa ne obstaje; ako je dostojen obstanka, potrebna so mu tudi uslovja za svojstven razvoj, in to je imela pred očmi tudi cislitavska, sedaj veljavna ustava. Narodi naše polovine cesarstva, ako bi bili razumeli prav svoje interese, gledali bi bili pred vsem na izvršenje ustavnega narodnostnega člana kot conditio, sine qua non, ker od tega izvršenja je zavisno vse drugo ustavno in parlamentarno razvijanje. 11. Volilno pravo pa census. Dosedanji volilni sistem se opira na plačevanje kakega neposrednega davčnega obremenjenja, in so pri tem bolj ali manj določene meje zneskom za ta ali oni volilni razred. Vsled tega je izključeno mnogo, da ne rečemo, večina državljanov od volilnega prava. V takem sistemu pa je mnogo krivic. /j jechie strani se snujejo zakoni, veljavni za vse državljane, ne da bi bil velik del teh državljanov vsaj posredno udeležen zakonodavstva. Z drugi strani ni res, da, kdor ne plačuje neposrednega davka, bi vsled tega ne dajal davkov pa v drugi obliki. Dandanes so posredni davki še mnogo veči, nego neposredni, in ravno množice, katerih ne zadene fiscus neposredno, vstvarjajo prav za prav podstavo vsemu gmotnemu imetju, torej tudi takim slojem, ki plačujejo po več ali manj neposrednega davka. Moderni sistem obdačevanja je sam tak, da se dela večini državljanov krivica, ako se opira volilno pravo zgolj na neposredne davke. Zato pobijajo delavske stranke tudi s tega stališča na census zasnovano volilno pravo. V dobah, ko ni bilo še razvitih delavskih vrst, ko je pri kmetu in seljaku prenehala vrsta slojev navzdol, mogli so izvrševati politiški sistem v obče na zemljišč-nem posestvu in celó samo na veleposestvu; sedaj pa se ^ zavest o pomenu delavske sile širi, in čim bolj se množč delavske mase, tem bolj delujejo na izpremembo politi- fótí škili osnov, torej tudi na ugodno izpremembo doslej prepri-stranskega volilnega prava. Največo oporo daje pa delavcem obča vojaška dolžnost; krvni davek je tudi v očah delavcev tak, da nadkriljuje vse vrste kapitala in njegovih davčnih bremen. Obči krvni davek tudi jedin odgovarja modernemu razumu o, dolžnostih nasproti državi; saj se ljudje družijo v brambo pred vsakim posestvom in brez vsakega pogleda na kako posestvo. Tako nastajajo občine in naposled države, in posestvo, ki je začetkom nastajalo in množilo se vsled plena in darov iz plena, jč le posledica, ne pa začetek skupni zaščiti v politiških okvirih. Dolžnost udeleževanja pri zaščiti je obča, in v to se tudi polagoma udajejo ; imoviti stanovi so pa pozabili na genetiški nastanek zaščite vsega imetja ter privoljujejo sicer v obče krvne davke, ne pa v obča prava, ki izvirajo iz dolžnostij za skupno brambo na zunaj in varnost na znotraj. Census pri občni krvni dolžnosti, tudi če ne gledamo na moderno težišče davkov, ki so v posrednem obremenjenju, je v protislovju s to občo vojaško obveznostjo in ne bode mogel dolgo več ostajati opora politiš-kim privilegijem. To protislovje daje delavskim množicam moralno silo, s katero zahtevajo soudeleževanje tudi pri zakonodavstvu in dosledno tudi razširjeno volilno pravo. Obči vojaški dolžnosti odgovarja pa jedino obče in jed-liako volilno pravo, ker se nobeno drugo breme kvalitativno ne da primerjati s krvnim davkom. Imoviti sloji naj se tudi pri nas upirajo temu postulatu, kakor morejo, moralna sila in fundamentalno državno pravo je na strani delavskih množic, in to modri državniki tudi spoznavajo ter se ravno oni udajejo za primerne izpremembe. III. Volilno pravo pa koalicija. Sedanja državno-zborska koalicija, ki ni nič drugega kakor zveza modernega kapitala in modernizovanega fevdalizma, jez jedne strani proglasila ohranjenje dosedanje politiške in nacijo-nalne posesti, z druge strani pa je prevzela kot glavno za-dačo, da preosnuje dosedanje volilno pravo. Ako hoče ostati koalicija dosledna, ne m ire volilnega prava z'>olj-čati, temveč le izpremeniti obliko temu pravu, ne da bi imeli drugi, neimoviti sloji kak politiški dobiček od te izpremembe. V resnici so vsi dosedanji načrti o volilni reformi, proizšedši iz srede koalicije taki, da bi ne iz-premenili politiškega težišča, in najnovejši načrt v svojih pojasnilih to celo izrecno naglaša. Koalicija in pa zboljšanje volilnega prava sta v popolnem protislovju, in kdor bi zahteval od te najnovejše parlamentarne zveze kaj ugodnišega, izražal bi postulat, da koalicija naj se izneveri sama sebi. Ni kmalu veče ironije, nego od imoviti h stanov pričakovati rušenje dosedanjega volilnega sistema, oprtega na prava istih stanov, proizhajajoča od bremen neposrednih davkov. Imoviti stanovi trdijo sicer, da so oni tisti življi, ki ohranjajo državo, a ni videti, da bi od svojih stanovskih interesov žrtvovali nekoliko sami od sebe, ko ravno emi-nentno državni interes zahteva od njih takili žrtev. Stranke sedanje koalicije bijejo same sebi v obraz, ko se baliajo, da ščitijo interese države, a niti za las ne odstopijo v državnem interesu od dosedanjih privilegijev. Tu je treba preseči gordiški vozel, a državniki naj mislijo, kako pridejo do časa do potrebne sekire. Koalicija jim je ne podeli, če je više moči ne prisilijo v to. Taka je pa tudi z narodnostnim vprašanjem in z vprašanjem o izvršbi državnih historiških prav. In za vsa fundamentalna vprašanja je treba preseke gordiškega vozla proti volji gospodovalnih narodnostij. Protislovja sama na sebi so nedolžna, dasi velika; še le nasprotja stanov strank in narodov jim dajejo praktično moč. Na protislovja je treba kazati, ž njimi pokrivajoča se nasprotja in navskrižja pa pobijati. Nadejamo se, da še v pravi čas primejo moralno veče sile za sekiro, da presečejo, česar nočejo z lepa rešiti različnih vrst beati possidentes. -- Gospodar pa hlapec. Povest L. N. Tolstega, prevel M. Hostnik. V. Vasilij Andrejič je stopil k sanem, težko išče v temi, kje so, sel va-nje in vzel vajete. — Pojdi prvi! — kriknil je. — Petrač, kleče v razvaljnah *), pustil je svojega konja. Muhorti, ki je rezgetal uže zdavnaj, ker je cul pred seboj kobilo, potegnil je za njo, in oni so prišli na ulico. Zopet so se peljali po vasi, in po ravno tisti poti, mimo ravno tistega dvora z razvešenim zmrzlim perilom, katero se pa sedaj uže ni videlo, mimo ravno tiste šupe, ki je bila uže zanesena snegom skoro do strehe, in s katere se je sipal brezkonečni sneg, mimo ravno tistih mračno šumečih, žvižgajocih in nagibajočih se vrb in zopet pripeljali se v ono snežno, zvrha in od zdolej razsajajoče morje. Veter je bil tako silen, da, kedar je pihal v bok, in so sedeči na sanjah pluli proti njemu, je on nakre-nival na bok sani in zbival konja v stran. Petrač je vozil v počasnej dirki svoje dobre kobile spredej in bodro poganjal. Muhorti se je trgal za njo. Ko so se peljali tako kakih deset minut, obrnil se je Petrač in nekaj prokričal. Ni Vasilij Andrejič, ni Ni-kita nista slišala od vetra, no ugibala sta, da so se pripeljali do povrata. Zares, Petrač je vrnil na desno, in veter, ki je pihal v bok, postal je zopet naproten, in z desne, skvoz sneg, pokazalo se je nekaj črnega. To je bil grmiček na povratu. — Nu, dobro srečo! — Hvala ti, Petrač! — Burja nebo mgloju skrojitj, — prokričal je Petrač in se skril. — Viš, kakor pesnik, — progovoril je Vasilij Andrejič in vdaril z vajeti. — Da, dober dečko, pravi mužik, — rekel je Nikita. Peljala sta se dalje. Nikita, zavivši se in stisnivši glavo v pleča, tako da mu je nevelika brada oblegala vrat, sedel je molčč in skrbel, da bi ne izgubil toplote, ki si jo je nabral v hiši. Pred seboj videl je preme črte ojnic, ki so ga neprenehoma varale, in ki so se mu zdele izvožen pot, majajoči se zad konja z zavračajočim se v jedno stran repom, zavezanim ozlom, in dalje, spredej, visoko dogo in zibajočo se glavo in vrat konja z razvejajočo se grivo. Izredka je zapazoval vehe, tako da je vedel, da se za sedaj peljeta še po cesti, in delati mu ni bilo ničesar. Vasilij Andrejič je imel vajete, pa dajal je konju samemu držati se ceste. No Muhorti, neglede na to, da se je odpočil v vasi, bežal je ne . rad in kakor da je Po3Ba.ii.iin — mužiške sani, ki so sprodej više, nego zadej, in spredej na pol ože, nego zadej ; na njih sede po strani, ali hrbtom h konju, kdor pa upravlja konja, po navadi kleči, licom h konju. Na takih saneli po zimi vozijo seno, drva itd. zvračal s poti, tako da je Vasilij Andrejič popravljal nekolikokrat, — Vidiš, z desne jedna veha, tam druga, tam tretja, — štel je Vasilij Andrejič, — a tam spredej pa les, mislil je, zagledavši se v nekaj, kar je črnelo pred njim. No ono, kar se mu je zdelo, da je les, bil je le grm. Grm sta pustila za seboj, peljala se še kakih dvajset sežnjev, — četvrte vehe ni bilo, in lesa tudi ni bilo. — „Takoj mora biti les, — mislil je Vasilij Andrejič, in, vzburjen od vodke in čaja, ni se ustavljal, trepal je va-jete, in pokorna, dobra žival ga je.slušala in tekala, včasi inohodom, včasi leno dirjajo, tje, kamor so jo gnali, dasi je vedela, da je nikakor ne ženo tje, kamor je treba. Minulo je še kakih deset minut, — lesa še vedno ni bilo. — Veš kaj, zopet sva se zbila! rekel je Vasilij Andrejič, ustavljaje konja. Nikita je molčč izlezel iz sanij, in pridržavaje svojo haljo, ki je ali lipnila k njemu po vetru, ali pa odvračala se od njega in drkala s pleč, začel je laziti po snegu; šel je v jedno stran, šel v drugo. Kake trikrat se je popolnoma skrival iz vida. Nazadnje se je vrnil in vzel vajete iz rok Vasilija Andrejiča. — Na desno je treba držati, — rekel je strogo in odločno, povračuje konja. — No, ako na desno, pa na desno drži, — rekel je Vasilij Andrejič, ko je oddajal vajete in soval ozeble roke v rokave. Nikita ni odgovarjal. — Nu, prijatelj, potrudi se ! — kriknil je na konja, no konj; ne glede na trepanje vajetov, šel je samo korakoma. Sneg je bil po nekaterih mestih do kolena, in sani so se pri vsakem dviženju konja stresale. Nikita je poiskal knut, ki je visel na spredku in je vdaril. Dobri, h knutu neprivajeni konj, je potegnil in začel dirjati, no prešel je takoj zopet v inohod in korak. Tako sta se vozila kakih pet minut, Bilo je tako temno, in tako je neslo sneg od zgorej in spodej, da se včasi ni videla doga. Zdelo se je včasi, da sani stoj ž na mestu, in da polje beži nazaj. Nakrat se je konj kruto ustavil, oče-vidno je slutil nekaj posebnega pred seboj. Nikita je zopet lehko skočil ven, izpustil vajete in šel pred konja, da bi pogledal, zakaj se je ustavil; no jedva je hotel stopiti korak pred konjem, kar so mu noge zdrsnile, in on se je potačal po nekakej strmini. — Tpru, tpru, tpru, *) — govoril je sebi, ko je padal in se skušal ustaviti; no ni se mogel udržati, in ustavil se je še le, ko se je vrezal nogami v sloj snega, nane-seni na dnu jarka. Kopica snega, ki je visela na kraju jarka, zadeta padenjem Nikito, nasipala se je nanj in vsipala mu snega za vrat, — Tak tako-le ! pregovoril je z očitanjem Nikita, obrnivši se h kopici in k jarku in otepaje sneg izza vratni ka. — Mikit, ej Mikit! — kričal je Vasilij Andrejič zvrha. — No Nikita se ni oglasil. Ni imel časa: on se je otepal, potem iskal knut, ki ga je izpustil iz roke, ko se je potačal v jarek. Na-šedši knut, hotel je plezati premo nazaj, odkoder se je izpodrsnil, no splezati ni bilo nikakor možno, tako da je bil primoran spodej iskati izhoda na vrh. Kake tri sežnje *) S tem medmetom Rusi ustavljajo konja, poganjajo ga pa z medmetom „ny !Odtod glagolj OTiupjKaib (ustaviti) in „noHvnaTi. jionia^b". Govore : hh Tnpy, mi ny ! t. j. ni naprej, ni nazaj, o" človeku lenem, ali neodločnem. od onega mesta, kjer se je potačal, izlezel je komaj komaj na vseh četirih gori in šel je po robu jarka k onemu mestu, kjer je moral biti konj. Konja in sanij ni videl; no ker je šel na veter, zaslišal jo ranše, čim zagledal, glas Vasilija Andrejiča in rezgetanje Muhortega, ki sta ga zvala. — Grem, grem, koga gogočeš (kokočeš)! — pregovoril je. Se le ko je prišel tik k sanem, zagledal je konja in stoječega poleg njih Vasilija Andrejiča, ki mu se je zdel ogromen. — Kam te je pa nosil hudič? Nazaj se je treba peljati. Vsaj v Griškino se vrniva, - začel je srdito očitati gospodar. — Saj bi se rad vrnil, Vasilij Andrejič, no kam peljati ? Tu je tak jarek, da, če padeš vanj — ne izko-bacaš. Tako sem pa posvetil vanj, da sem se komaj iztrgal. — Nu kaj, ali bodeva tu stala ? Nekam se je treba peljati, — rekel je Vasilij Andrejič. Nikita ni ničesar odgovoril. Sel je v sani, zadom k vetru, izzul se in iztresei sneg, ki se mu je nabil v črevlje, in vzevši slame, zateknil je skrbno od znotraj luknjo v levem črevlju. Vasilij Andrejič je molčal, kakor da je prepustil sedaj vse uže Nikiti. Preobuvši se, spravil je Nikita noge v sani, nategnil zopet rokavice, *) vzel vajete in je vrnil konja po strani k jarku. No nista so peljala niti sto korakov, ko se je konj zopet ustavil. Pred njim je bil zopet jarek. Nikita je zopet šel iz sanij in začel gaziti po snegu. Dovolj dolgo je hodil. Nazadnje pojavil se je z nasprotne strani, od katere je šel. — Andrejič, ali si živ ? kriknil je. — Tukaj-le! oglasil se je Vasilij Andrejič. — Nu, kako ? — Bog si vedi, kako. Temno. Kakor da so jarki okolo. Treba je zopet na veter vzeti. Zopet sta se popeljala, zopet je hodil Nikita tavaje po snegu. Zopet je sel, zopet taval, in naposled ves spehan, ustavil se je poleg sanij. — Nu, kako? vprašal je Vasilij Andrejič. — I, kako, ves sem se izmotal! Pa tudi konj se ustavlja. Tak. Kaj pa je početi ? — Aha, le počakaj. Nikita je zopet šel in skoro vrnil se. — Drži za menoj, rekel je, idoč pred konja. Vasilij Andrejič uže ničesar ni poveljeval, a pokorno delal to, kar mu je govoril Nikita, — Sem-le za menoj! zakričal je Nikita, vračajo se urno na desno in prijevši za uzdo Muhortega in vedoč ga nekam doli k snežnemu zanosu. Konj se je z začetka uprl, 110 potem potegnil, na-deje se, da skoči črez zanos, no ni osilil (premagat) in sei vanj do komata. — Idi iz sanij ! zakričal je Nikita na Vasilija Ah-drejiča, ki je vedno še sedel v saneh, in uprši se podi jedno ojnico, začel je porivati sani na konja. - Težko; ka-li, brat, obrnil se je k Muhortemu, — pa kaj se če, le nategni se! No, no, še malo ! kriknil je. Konj se je uprl jedenkrat, drugikrat, no vendar ni izvlekel in zopet je sel, kakor da premišlja o nečem. *) PyicaBHn,a = rokavica brez prstov; rokovica, ki imjl vse prste, zove se nepiaiKa, od nepcit, rod. nepera, ki se redko rabi, in to le v vzvišenem slogu. Sicer se pa vsak prst zove „naaeniA — Kaj pa, brat, tako ni prav! — spodbujal je Nikita Muhortega. — Nu, še, še ! Zopet je Nikita potegnil za ojnico s svoje strani; Vasilij Andrejič delal je ravno tisto z druge. Konj je pomajal z glavo, potem pa nakrat potegnil. — Nu! nu! Ne utoneš, ne boj se! — kričal je Nikita. Skok, drugi, tretji, in na konec je konj izkobacal se iz kopice in ustavil se, težko diše in otresaje se. Nikita je hotel vesti dalje, no Vasilij Andrejič se je tako zasopihal v svojih dveh kožuhih, da ni mogel iti dalje, nego se je zavalil v sani. — Daj, da se oddahnem, rekel je, razpuščaje robec, s katerim je v vasi povezal vratnik kožuha. — Tu je še precej, ti leži, — rekel je Nikita, — jaz popeljem, — in z Vasilijem Andrejičem v saneh vedel je konja za uzdo nizdolu (navzdol) kakih deset korakov in potem nekoliko navzgor in se ustavil. Mesto, kjer se je ustavil Nikita, bilo je ne v kotanji, kjer bi sneg, zmoten z gričev in ostajaje, mogel popolnoma zasuti jih, no ono je bilo vendar deloma zaščiščeno z robom jarka od vetra. Bili so trenotki, ko je veter nekako potihnil nekoliko, no to ni trajalo dolgo, in je nekako zato, da doteče ta prestanek, naletala burja z desetero silo ter je hujše trgala in vrtela. Tak sunec vetra je vdaril v oni trenotek, ko je Vasilij Andrejič, nabravši sape, izlezel iz sanij in se približal k Nikiti, da bi se pogovoril o tem, kaj početi. Oba sta se nehote nagnila in čakala, da bi govorila, ko prejde jarost sunca. Muhorti je tudi nehote pritiskal ušesa in tresel glavo. Komaj je nekoliko minul sunec vetra, snel je Nikita rokavice, zataknil jih za kušak (pas), podihal v roke in začel odvezavati od doge povodek. *) — Kaj pa delaš ? vprašal je Vasilij Andrejič. — Odpregam, kaj bi delal drugega. Nič ne morem več, — odgovoril je Nikita, kakor da se izgovarja. — Ali se ne izpeljeva kam ? — Ne izpeljeva se, samo konja zamučiva. Vedi on, presrčni, sebi ni podoben, — rekel je Nikita in pokazal na žival, pokorno stoječo, na vse pripravljeno in težko dišečo s krutimi in mokrimi bokovi. — Nočevati je treba, — ponovil je, kakor da bi se pripravljal nočevati v krčmi, in začel je razvezavati suponj. **) Klešče so se razskočile. — Ali ne zmrzneva tu ? rekel je Vasilij Andrejič. — Kaj se če? Ko bi prav zmrznil, branil bi ne, da bi se — rekel je Nikita. *) Povodek — jermen, s katerim je privezan komat k dogi ; povodek gre od vrha komata in se vdeva v kolesce v dogi. Povod (od glag. vesti, vedem) pa je jermen, za kateri se vodi konj, kedar ni vprežen, torej nem. Halfter; uzda je nadeta na glavo, in idoči od nje jermen ali vrv je povod. Vajeti (cugelj) -bojkhch. Op. p. **) Jermen, s katerim se stega spodej kom it, katerega spodnji del se «ove „klešče". Op. p. /| M B H 0 JIH je J1,hbho jih je irjiauo ne6o, okh}>cho 3ii'je;!,;i,hhíimr ; Ají Ka,a;a ra ofljiaK 3acipe, Taa nocTaHe upiia Tana. y B a p y, (B,pna Topa) 1895. JIhbho jiii je paBHo iroj.e, IlyHO nu'jel.a Miipncasa; Ají Kaj; ftolje onrrpa 3iisia, Tafl yrnne h.cmj- cjiaBa. jthbiia jih je ropa ryCTa, Hyna njecire h 5Ky5opa; Ajih Kaj je CHjer noKpHje, .Ihihiith ce tora Mopa, Cbo je jjiibho, CBe je Kpacno; A ji CBe M'jeH>a jkiibot CBoj : JLyónB acapKy jej;mhhu,e He miijeh>a sparil tboj. Mn.io Joeoauk. Pobirki z Dunaja, i. Gospod urednik ! Pisali ste mi, naj Vam sporočim kaj o letošnjem gledališkem življenju Dunajskem, ter ste imeli pri tem gotovo dober namen, da bi morda to ali ono koristilo naši slovenski dramatiki. No Ljubljanski potres prizadene gotovo tudi naši umetnosti prehude rane, in to moramo obžalovati tembolj, ker se je naša dramatika šele zadnje čase pričela lepše razvijati, ter bi bila škoda, ako se obustavi njen napredek, uprav nenado-mestna. In vendar nikdor ne zameri Ljubljančanom, ako pod sedanjimi odnošaji ne bodo kazali nekaj časa zanimanja za gledališče. Sicer se čuje, da namerjajo vse-jedno igrati v bodoči sezoni; ali je pa umestno, storiti to z gotovo zavestjo, da nastane deficit — je vprašanje, ki bi se moralo popreje premisliti vsestransko in dobro, kajti časi, ki so nastopili za našo dramatiko, so preveč kritični. Čuje se tudi, da namerjajo vse bolje operne moči zapustiti naše gledišče. Opera se je Ljubljančanom zelo prikupila, ona je tudi pri nas mnogo bolja od drame, ona je pa tudi mnogo draža, in baš zato zdi se mi na-sovet premislika vreden : ali bi ne kazalo, za jedno leto opustiti samostojno slovensko opero, zato pa skleniti z Zagrebškim narodnim glediščem zvezo, da bi ondotna izborna opera gostovala s svojim osobjem na Ljubljanskem odru ? Vojaška godba Ljubljanska pridobila bi se, da se privadi onim delom, ki jih še ne zna; tako bi se dal poleg uže znanega „Trubadurja" in „Urita" (ki bode, kakor se je čulo, letos predstavljal ,se na Zagrebškem odru) poleg „Prodane neveste" in „Poljuba" — na novo n. pr. Zajcev „Nikola Zrinski", Gounodov „Margareta in Faust", Wagnerjev „Lohengrin", ki so se predstavljali v Zagrebu in bi bili sicer Ljubljančanom morda še dalj časa ostali nepoznani. Tako gostovanje, morda dva ali trikrat v sezoni, vselej za pol meseca, bi bilo gotovo z najboljšim vspehom združeno. Ker uže govorim o operi, omenim naj, da uprav osa letos na Dunaju ni imela dobre letine. Jedina pridobitev stalne vrednosti je Humperdinkova krasna opera „Hansel und Gretel" (ali „Janko in Metka"), ki je po vseh nemških odrih dosegla največ vspeha. Vse druge novosti niso primerno vspele. „Tajemstvi" Smetanove niso našle pravega razumništva, „Mara", jednodejanska opera Hummelova, na katero so stavili največe nade, je pro-pala; isto tako Smaregli-jev „Cornel Schutt" in celo Gluckova veličastna „Efigenija v Avlidi" na novo vpri-zorjena, doživela je le dve predstavi. Žalostno spričevalo za muzikalno izobraženost občinstva ! - Od baletov se je veliki „krog in krog Dunaja" Vzdržal neprimerno dobro, a „ženitev v brijačnici" doživela je le zaradi tega več predstav, ker se je z uprav nečuveno vsiljivostjo predstavljala kot pritiklina najpriljubljenejšim operam. sicer bi — zasluženo — propala takoj. — Od osobja imamo sicer nekatere soliste, ki so izborni umetniki ter uživajo svetovno slavo, poleg njih pa marsikoga, o katerem je dovoljeno vprašanje, kako da je zašel na ta oder. Letos pričeli so tudi odpuščati in vpokojevati, kar se je le dalo, da tako razbremenijo troške. Tako tudi naši vrli umetnici, vsekdar zanesljivi pevki g. Janušovski, niso obnovili kontrakta — dasi nimajo prave namestnice zanjo, in je bila ona jedina predstavljateljica n. pr. Leonore v „Fidelio" in Isolde v „Tristanu". Pa kaj to ! Muzikalna velikana Beethoven in Wagner itak nista našla pri direkciji spodobne cene; morda odstavijo te dve grandi-jozni operi in poskusijo z mladimi Italijapi in s starim Meyerbeerom ter z baleti izhajati nadalje. Secerus. OGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) slovenske dežele, Opomnja uredništva. „Slovanski Svet" ima v današnji (23.) št. prilogo 4 stranij; to pot ima snovi bolj za „žensko" prilogo. Držali pa se ne bomo strogo jedne vrste vsebine, temveč, kakor nanese prilika in potreba, bode snov bolj ali manj mešana. Pred vsem bomo v prilogi poštevali ženske in dijaške potrebe; kritični spisi bodo pa bolj obči; no nadejamo se, da bode vse berilo priloge v obče zanimalo vse naše čitatelje. Gledč na to, da kljubu povečanim stroškom ne povišujemo-cene listu, priporočamo se z nova vsem blagohotnim čitateljem in čitateljicam, da pomagajo širiti naš list med slovenskim občinstvom. Tudi se priporočamo imovitišim somišljenikom, ali bi ne mogli posebe kaj žrtvovati za priloge, katerih želi sosebno slovenska naobražena mladina. Stranka, ki ni v našem taboru, zbira za svoja literarna podjetja posebne zneske; jednake podpore bi mi potrebovali. Nekateri rodoljubi so se v tem smislu uže oglasili; nadejamo se, da za njimi pridejo tudi drugi. V interesu po širšem obzorju hrepenečega naraščaja slovenskega zahvaljujemo se vsem tistim, ki uvažujejo naše namere. Pol. društvo „Edinost" bode imelo dne 23. t. m. svoj letni občni zbor. „Tržaški Sokol" priredi s sodelovanjem „Slovanskega pev. društva" 9. 1. m. na vrtu „Al Mondo Nuovo" zabavo z glasbo, telovadbo itd. Ob istrskih volitvah dogodilo se je tudi to, da so v Plominu priporočali ital. radikalca dr. Costantinija pod slovansko zastavo kot slovanskega kandidata, in nezavestno ljudstvo je šlo na limanice, dasi je isto ljudstvo slovanske krvi in slovanskega mišljenja. Tako se vede proslavljena „avita cultura"! V Sežani so osnovali posojilnico z neomejenim poroštvom. Sprejela so se pravila, kakor jih je nasovetoval nadzornik zveze slov. posojilnic g. Ivan Lapajne. Poleg njega jo tako zasnovo zagovarjal tudi dr. Gregorin. Predsednik novi, na jako važnem mestu zasnovani posojilnici je sodnik g. Fr. Dukič. Goriško. V Brdih so rodoljubi zasnovali „Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda š sedežem v Gorici". Ravnatelj društvu je g. A. Jakončič. S tem so napravili goriški Brici v gospodarstvenem pogledu jako važen korak, in mi le želimo, da bi ga domači kmetje umeli prav ter se takoj z vso složnostjo lotili dela. Brez združevanja nobena stroka gospodarstva ne more dandanes napredo- vati, tem manj tekmovati z zvezami velikih podjetništev. Zato je treba povsod povspeševati vsakovrstne zadruge. Briškemu društvu srečnih vspehov! b) ostali slovanski svet. Cesar je bil 4. t. m. prišel v Gradec k slovesnemu otvorenju novo zidanega vseučilišča in je obiskal razne1 zavode. Mesto je bilo jako okrašeno. Novo vseučilišče jo drago, a krasna stavba. Delegaciji ste se sešli dne 6. t, m. Prjtlsedhikonv avstrijske je izvoljen knez Ferd. Lobkovic, podpredsednikom pa Poljak vit. Zaleski. Novi zunanji minister grof Goluchovski je predložil skupni proračun. Glavne Vsote so: ministerstvo zunajih poslov 3,910.700, za vojno' 136,604.701, za mornarico 15,581.260, skupno, finančno ministerstvo 316.250, pokojnine 1,852.000, itd. Skupni; stroški 156,291.463 gld.; svojih dohodkov ima skupna uprava 2,692.175, torej je čistih stroškov 153,599.288 gld? Naša polovica da za pokritje nepokritih potrebščin v znesku 104,555.148 gld. 10% t. j. 71,722.773, Ogerska pa 30,738.331 gld. Opomnimo, da ne Spinčič, temveč dalmatinski drž. posl. Biankini bode letos zastopal istrske Slovane v delegaciji. Od antisemitov je izbran dr. Pattai. Mladočehii Biankini in Pattai bodo torej majhna opozicija, ki pa utegne vendar povoljno oživiti mehanično razpravljanje in pritrjevanje večine delegacije, ki sestaje iz členov strank sedanje koalicije. Za skupne vojne potrebe je naznačen povišek kakih 4 mil., in potrditi bode treba okolo 4 mil., ki jih je izdalo vojno ministerstvo več, nego je bilo pro-računjeno. Danes sprejme cesar obe delegaciji. Državni zbor. Najvažnejše je to, da je po Poljaku Rutovskem pododsek odseka za volilno reformo koncem koncev priobčil svoj načrt o volilni preosnovi. Kakor je bil glavni organ levičarjev ovadil uže prošli teden, dobit bi po tem načrtu drž. zbor 47 členov več, tako da bi bilo skupno 400 drž. poslancev. Od novih 47 bi jih pripadalo 34 mestom in kntečkim občinam in bi spadali v drugi oddelek dosedanjih volilcev teli skupin, 13 poslancev pa bi volili taki delavci, ki vsaj 1 leto plačujejo v bolniške blagajnice. Zastopniki te vrste delavcev bi se volili v po-posamičnih -slučajih po jeden v skupinah celo po več dežel skupej. Zastopniki iz mest in kmečkih občin pa nekaj izključno v mestih, nekaj skupno z mesti in kmečkimi ob1 činami; potem nekaj neposredno, zopet nekaj posredno. Nihče ne veruje, da ta načrt postane kedaj zakon ; vse, razun Hohenvvartovcev, ga obsojuje kot poseben monstrum, kakoršnega ni doslej še zakrivil ne parlament, ne kakoV njegov odsek. V načrtu so največe nedoslednosti gledč na razna načela in glede na mero pravičnosti. Na nujni predlog dr. Herolda, da bi se vlada izjavila o najnovejšem načrtu, je ista vlada nekako pritrdila načrtu. Delavce je ta načrt najbolj razžalil ; če stvar pošte-vamo prav, narodne skupine pa tudi. Kajti o popravkih glede na narodno jednakopravnost ni niti sledu v načrtu. Načrt se zagreša tudi proti dež. avtonomiji, ker določuje, volitev jednega in istega zastopnika s pomočjo volilcev več dežel. V tem je največa nedoslednost in protislovje proti sistemu samemu; dež. avtonomije ščitijo gmotne in stanovske interese; sistem volilnega prava se opira na sistem posestva, a načrt prekorača pol. moje, v katerih se zastopajo stanovski interesi pojedinih dežel.' Načrt se gotovo pokoplje v drž. zboru, in kaj bode posledica temu, ni možno prorokovati. Pripravljajo pa se na razpust drž; zbora, in to bi bilo morda še najmodrejše, ker kaže se, da bi vsaj nemška levica izgubila nekaj mandatov, in bi mogli potem priti do kake ugodniše državnozborske večine. v Češka Praška policija je prepovedala običajno za-žiganje kresa na predvečer sv. Ivana in h kratu grba češke korone. Mestni zastop je zato ukrenil zahtevati od policije, da naj mu izroči pismeno odlok prepovedi, da se pritoži na višo instancijo. V Pragi so se sešla 1. t. m. češkoslovanska pevska društva, kolikor so zastopana v posebni zavezi. Poslednja šteje sedaj 80 pevskih društev. Shod te zaveze je bil pred 4 leti ob jubilejni dež. razstavi in sedaj se udeleži pa narodopisne razstave. Zaveza se drži gesla: Zpevem k srdci, srdcem k vlasti! Tudi petje spada k narodopisni razstavi, in obiskovalci razstave bodo slišali mnogo pristno slovanskih napevov. I)ne 3. t. m. bil je na razstavi velik koncert zavezo in je pričel s himno sv. Cirila in Metodija, zloženo od P. Križovskega. Narodopisno razstavo v Pragi si je ogledalo do danes okolo 250.000 oseb. Moravsko. Kmetijska družba na Moravskem je volila svojim predsednikim kneza Huga Salma. A ta se je časti odpovedal, ker ni zmožen češkega jezika, in da torej ne more vspešno voditi družbenih poslov. Ta korak je gotovo jako umesten, ker Moravska je pač v ogromni večini češka. Staročehi in Mladočehi se namerjajo na podstavi kompromisa združiti za skupno postopanje ; na čelu bosta dr. Začek in dr. Tuček. Shod so sklice kmalu. Dunajski delavci so demonstrovali prošli teden za občno volilno pravo na shodu, katerega se je udeležilo do 5000 oseb. izven shajališča ni bilo razun navadnih klicev nikakvih izgredov; kljubu temu je vlada v „Wiener Abendpost" zapretila delavskemu postopanju s strogostjo. Fevdalni „Vaterland" se tega veseli, a ni zadovoljen samo z grožnjo, temveč zahteva, naj so „z zakonom in silo" udušijo „dokazi s ceste" .. . Drugače pa uže Dunajsko židovsko časopisje klice povsod po policiji iji po izjemnem stanju tudi za Dunaj. Z Dunaja. Akademija na korist ponesrečencem v Itonacherjevi produkcijski dvorani se je izvrstno obnesla, le obisk ni bil tolikošen, kakoršenje bilo treba želeti, tako glede na izborne sodelujoče moči, kakor na dobrotni namen. Prekrasno vreme je pač večino imovitejših Dunajčanov uže izvabilo na letovišča ali vsaj na izlete za praznike, in zato bil je binkoštno soboto zelo neugodno izbran dan za to prireditev. Marsikoga preplašile so pa tudi neraz-merno visoke cene, tudi v tem oziru velja izrek „sunt certi denique tines". — Ruski dvorni pevec SchUtte-Harmsen pel je več nemških pesnij z izbornim izrazom in občutkom; — dvorna operna pevka, ga. Forsterjeva, morala je ponoviti svojo točko, Straussov valček; žal, da nam ta najpriljubljenejša Dunajska pevka ni podala mesto ponovitve valčeka, raje kake pesni ali operne arije. — Komorni virtuvoz, pijanist Alfred Grünfeld očaral je občinstvo s svojo nedosežno tehniko; v sicer znani, a vedno priljubljeni sceni „Pri pevski uri" („Eine Singlection") dokazala sta dvorna igralka g.a Schratt in g. prof. Udel svojo veliko pomično silo, — v burki „po plesu" nastopila je ga. Buska iz kr. nem. gledišča v Pragi in dvorni igralec Mittenvurzer ter je zlasti zadnji imel priliko za razvitev svojega mojsterskega igranja — in balet „Pred predstavo" — (prvič igran) vzbudil je zlasti glede na Jiedozežno lebkoto in gracijo, s katero je zmagala plesalka gdč.. Verge največe težkoče, živo odobravanje, dasi bi nekaterim scenam z estetičnega stališča lehko pripomnili marsikaj. V vsem bili so prisotni prav zadovoljni. Hvala vsem sodelujočim umetnicam in umetnikom, ki so nesebično žrtovali se v dobrodelni namen, Dunajsko možko pevsko društvo v Favoritnu dopo-slalo je v Ljubljano donesek 250 gold. kot prebitek od njega prirejenega koncerta. Od 8400 gl. dohodkov aristokratskega bazara*) namenjenih je 1000 za frančiškansko, 1000 za uršulinsko samostansko cerkev v Ljubljani. Mesto 5. junija bo 3. julija pri Tokesu na vrtuobi-čni vojaški koncert, v dvorani pa koncert tamburašev in raznih pevskih m oči j. Vprizori ta koncert gosp. kavarnar Griinhut. Družba za električno razsvetljavo zgradi na lastne troške pred lokalom velik slavolok. Tudi izven Dunaja vprizarjajo se koncerti itd. za ponesrečence, tako priredil je v Frankfurtu naš domačin, operni pevec, g. Naval-Pogačnik velik koncert v ta namen. Ta umetnik angažovan je odslej na dvorni operi v Be-rolinu. Čestitamo rojaku, ki je dosegel tako krasne vspehe v tujini! Z3 Krščanski socijalisti se uže zbirajo na shodih in po društvih ter opominjajo k odločnemu postopanju glede na nove volitve v mestni sovet. Dr. Lueger je na takem shodu povdarjal, da je treba pobijati židovsko-liberalno stranko, združiti se proti njej, kakor so se pred 200 leti kristijani združili na Dunaju proti Turkom in tudi zmagali srečno. Dunaj se mora oprostiti od židovskega rob-stva. Dr. Lueger obžaluje, da ima židovsko časopisje toliko vpliva tudi na vlado, in pravi, da na Dunaju nočejo postati židovski sužnji, kakor so postali Madjari; na Ogerskem da vlada nad Madjari in vsemi narodi židovska sila. Dr. Lueger pravi, da on hoče ne /menooafi se, ampak biti Dunajski župan. On se nadeja, da vlada določi nove volitve po zakonu, torej tekom (> tednov, ne pa še le jeseni, ko bi se vrnili s poletnega hlada židovski bogataši. Poročajo, da je cesar rekel Graškemu županu, naj nikar ne posnemajo Dunaja, kjer so razmere tužne. Dr. Lueger pravi, da če je cesar res izrazil se tako, zadeva sodba jedino židovske liberalce. Volilno gibanje med gališkiini Rusi kaže veliko raskosanost ruskega naseijeaja. Trem sedanjim strankam pridružila se je četrta. Ni čudo torej, da bodo imeli Poljaki posla z Busi, in da prodere poljski poslanec, kjer ni skoro ne duha ne sluha po Poljakih. Poljske novine o koaliciji zadnji čas nič kaj prijazno ne pišejo. Demokratiški listi jej uže od početka niso bili naklonjeni, ker je sedanja koalicija poosebljen kapitalizem in sovražnica „tistih, ki nimajo nič". Sedaj pa pišejo o njej neprijazno cehi listi, kateri so jo vedno zagovarjali poprej. Vsi se posebno jeze, da je prevzel poročilo pododseka za volilno reformo posl. Ruto\vski, s čimur se je poljski klub proglasil nekakim varuhom volilnega nestvora, kateremu noče biti nobedna stranka očetom. „To ani zdoro\vo, ani honoro\vo", pravi neki poljski list. Res, „le črevlje sodi naj kopitar", koalicija pa naj ne vstvarja volilne preosnove, ker za njo nima no razuma, ne srca. - u. Poljski jezik Nemcem v Biali ni po godu, zato so se pritoževali na nekem shodu, da jim pošiljajo gališke oblasti odloke itd. v poljščini. Poljske novine so jih po- *) Tiskarski škrat s posebnim veseljem nagaja pri mojih poročilih. V zadnji št. str. 203 čitaj mesto „dasi se ne vjemamo" : „dasi se vjemaino s pisateljico'' itd. — dalje: priredi Dun. pomožni komitet in akademija konce t, — čitaj: priredi Dun pom. komitet akademijo (mesto koncerta, ki se je prvotno namerjal v 3. maja, a potem sedaj v Augarteuu). bijale, češ, da v Galiciji je poljščina uradni jezik, a ne nemščina. Nekateri listi kličejo tudi poljsko kolo na Dunaju na pomoč, katera pa gotovo ne pride. Poljaki naj le podpirajo v državnem zboru in v vsej svoji politiki Nemce, kmalu pride naša usoda tudi na nje. Potem jim popoljačeni Malorusi ne bodo zadostna odškodnina in obramba, če prav bode izdajala ruska (?) unijatska hijer-arhija oklice na ruski narod v poljskem jeziku, kakor je storil to izvestni mitropolit Sembratovicz. —6. Zatoženi škofi. Nedavno izdali so gališki škofi skupen pastirski list, v katerem so obsojali delovanje krščansko-socijalnaga prvoborilca, kat. svečenika patra. Stojalowskega ter prepovedali duhovnikom čitanje njegovih časnikov „No\va Pezola" in „Nowy Wienice". Dunajski „Vaterland" je priobčil ta pastirski list v doslovnem prevodu in dosegel s tem, da so p. Stojalowski in ž njim vsi drugi pri njegovih listih delujoči uredniki vložili pri Dunajskem dež. sodišču to-i ho proti „Vaterlandu" in proti vsem gališkim škofom. Stojalowski toži list „Vaterland" in škofe zaradi hudodelstva obrekovanja in zaradi prestopka žaljenja časti. , —ü. Ogersko. Povodom 1000 letnice madjarske hoče naučni minister (ogerski Slovenec!) zasnovati 400 madjar-skili osnovnih šol v krajih, kjer je „opasnost" za madjar-stvo, To se pravi, da hočejo s temi šolami še intenzivniše inadjariti sosebno slovaško in obče nemadjarsko deco. Hrvatska. V klubu stranke prava so nastale resne razprtije. Predsednik baron Itukavina in dr. Frank sta se odpove'dala svojemu mestu. Zadnji da odstopi tudi od uredništva „Hrvatske". Obzor dokazuje, da dr. Frank je popačil program Starcevičev, da je vsled tega moralo priti do navskrižja v stranki prava. Dva književna po/.iva Jugoslovanske akademije. Ta prezaslužna akademij i sklenila je dosedanjo vrsto svojih izdanj pomnožiti za 2 nova ja ko važna oddelka : ona hoče priobčevati „ Folklor isti ck> zb r.iik" in pa „zornih /> >-rje uih spomenika knjizcriwti hrcaUkc u n iooin o jekli". Prvi zbornik bodo obsezal zaglavja: I. Narodni život u tješnjem smislu. II. Narodni običaji i vjerovanja. III. Dijalektologija. Drugi zbornik pa hoče razpravljati novejšo literarno zgodovino od konca XV. veka do 1. 1860. ter uvrstiti tudi taka dela hrv. pisateljev, ki so pisana na latinskem ali hrv. jeziku. Prva knjiga tega zbornika izide črez 1 leto, za prvi zbornik pa se pozivlje narod na marljivo delo zbiranja različnih snovij. Jugoslovanska akademija povdarja, da tudi med Hrvati propadajo .,pravi narodni život, narodni običaji i vjerovanja". Mi bi želeli, da bi Jugosl. akademija vsaj za folklo-ristiški del vključila tudi Shveine, 110 le Srbe in Hrvate, kajti Slovenci nimajo gmotnih sredstev in učenega zavoda, s pomočjo katerega bi mogli priobčevati skromne svoje ostanke iz prošlosti, spadajoče pod ta del. Slovenci imajo nekaj mladih nadarjenih in marljivih močij, ki uže same od sebe zbirajo materijal, a bi ga še rajši, ko bi videli, da želi Jugosl. akademija sprejemati tudi njih zbirke. Proganjanje Romunov na Ogerskem. Ni davno, bilo je pred sodiščem obsojenih zopet 16 Romunov. Povod obtožbi in obsodbi bilo je dejstvo, da so lani povodom obsodbe romunskih kolovodij mnogi pošiljali pozdrave obsojenim. Te pozdrave smatralo je državno odvetništvo kot kaznjive, ker so „pozdravljali buntovnike in s tem odobravali zločin". Toda s tem še ni bila izrečena konečna razsodba, ker je bil proti obsodbi vložen utok, ter se tedaj ni še vedelo, da-li vrhovno sodišče spozna dotične kolovodje krivimi in njihovo delovanje nezako- nitim. No, kljubu temu obsodilo je porotno sodišče v Kološu 16 Romunov zaradi te „krivice". Urednik „Tribune", Baltes, je obsojen zato, ker je ta pozdrav tiskal v listu, na dvomesečni zapor in 300 gld. globo, katera se odbije od kavcije lista; obtoženi Nikora je obsojen na 100 gld. globe, 8 obtožencev vsak na 50 gld. in 6 obtožencev vsak na 25 gld. globe. Zajedno morajo obsojeni povrniti sodne stroške. Bolgarsko. Štefan Stambulov je v velikih stiskah. Ilazvidel je najbrže, da bode obsojen radi svojega tri-nožtva in lopovstva, zato je hotel uteči v inozemstvo — v kopeli, a razsledovalna komisija in po njej vlada mu je zabranila. Tako se nadejajo, da ne uide zasluženi kazni za prolito kri in ugrabljeno imetje bolgarskih domoljubov. Vsakdor to željno pričakuje. — Obletnico, odkar je padel Stambulov, so slovesno obhajali dijaki v Sredcu. Priredili so sprevod po mestu z zastavami in godbo ter praznovali ves dan veselo obletnico. Pri sprevodu je končal neki govornik svoj nagovor s klicem: „Smrt trinogom !" - ii. Romunska kulturna liga je imela 3. t. m. kongres, katerega se je udeležilo tudi več Romunov z Ogerskega. V osrednji odbor so izvoljeni odločni nasprotniki sedanje notranje in zunanje politike romunske. Rusija. Slavj. blagotv. Obščestvo je dne 24 maja posebno slovesno slavilo sv. Cirila in Metodija. Predsednik grof N. P. Ignatjev je brzojavno pozdravil Odeško slav. blag. Obščestvo, ki je istočasno praznovalo sv. Cirila in Metodija ter zajedno 25-letnico svojega delovanja. Protojerej otec Smirnov je govoril o kosmopolitizmu, zavračal njegove krive nazore ter, opiraje se na evangelje, dokazoval, da prava ljubezen bližnjega pričenja pri rodbini, pri prijateljih, soslužnikih in svojem narodu in potem slovanskih narodih v obče. Tako sta učila tudi Hom-jakov in Aksakov. Profesor Paljmov pa je razpravljal dolžnosti Slav. Obščestva, slavjanofiljstva in Slavjanstva. Profesor Kulakovskij pa je govoril o Šafafiku. V svojem govoru je omenil dolžnosti Rusov nasproti Slovanom. V prvi vrsti naj Rusi točno proučavajo slovanstvo, sosebno novine naj zajemajo vesti o Slovanih iz slovanskih virov. Spoznavajo naj se Slovani ne le znanstveno, temveč to spoznavanje naj se razširja med vsemi sloji ruskega naroda. Proučava naj se ne le prošlost, ampak tudi sedanjost Slovanov. To je potrebno in koristno za vse Slovane in posebno za slovansko Rusijo. Prilično več o tem. Tudi v Kijevu je Slav. blag/ Obščestvo povdarjalo zasluge bafafikove, in sie;r po prof. T. D. Florinskem. 0 slovanski ideji v Rusiji pišejo ruski listi zadnji čas več nego navadno. O njej pravi „HoBoe Bpeiur', da si je dobila trdno podstavo v krščanski ljubavi, bratstvu sorodnih plemen in skupni kulturi. Ideje pa, ki imajo trdno podstavo, živč, se krepe in razvijajo vedno bolj, dočim napačne struje, ki naglo vzkipč, tudi izginejo kakor dim. Zato slovanske ideje ne uničijo, naj se zaganjajo ob to skalo še tako besni valovi. — Nasprotno pa piše o slov. ideji grof Meščerskij v „Graždaninu", češ, vse te slovanske manifestacije so zgolj — humburg. Slovanstvo ni nič drugega, nego žalostna zgodovinska slika popolne razkosanosti in sovraštva brata proti bratu. Niso li tudi Poljaki, Bolgari itd. Slovani ? In vendar, kako se vedejo proti Rusiji ? Kaj ima Rusija od tega, da je osvobodila balkanske Slovane ? Rešitev teh Slovanov vidi Meščerskij le v tem, da bi se iz njih zemelj napravile Rusiji podrejene gubernije. Geslo Rusije bodi torej: „Z nami Bog, Slovani, zato pokorite se nam, ker z nami je Bog!'' — „HoBoe BpeMH" gr. Meščerskega odločno zavrača. "Za IVI E S. Židi in Nemci na Češkem. Verskih šol imajo Zicli 85, katere so' vse z nemškim učnim jezikom, clasi je v njih po uradnem štetju 1431 čeških in 1409 nemških otrok. V nekaterih takih šolah so skoro sami Čehi, n. pr. v Časlavi 30 O., 2 N., Jičinu 40 Č., 3 N., Černovici 28 Č., 3 N., Horaždovici 84 Č., 1 N. Pri ljudskem štetju ni bilo 1. 1890. v nekaterih krajih nobenega Nemca, a sedaj se prišteva samo za šolo godnih otrok 146 k Nemcem, seveda židovskim. Velika podpora Nemcev na Češkem je torej židovski zarod, zato se pač ni možno dovolj načuditi, da je n. pr. v , nekaterih omenjenih šolah polovica in še več kristijanskih otrok. _ Zidi in cerkveno imetje r Galiciji. Latinske redovnice sv. Terezije v Levovu so dale. štiri vasi, katere so njihova lastnina, v najem dvema Židoma Smulju in Joslju Vitlinu do konca leta 1906. Dunajske antisemitske noviile, pravi „PajraiamiH-h", se hu-dujejo nad tem škandalom, ki z upravičenjem odsovetujejo kristi-janom, da naj ne dajajo slojih po.sestev v cerkvene namene. A mi smo prepričani, da bi bile Dunajske antisemitske novine še bolj razsrjene, ako bi vedele, da prepuščanje cerkvenih posestev židovskim špekulantom v najem, je pri nas (v Galiciji) čisto navaden pojav. Blagostanje ruskega kmeta izdatno napreduje, kakor piše Suvorin v „Novem Vremeni". V vseh krogih inteligencije, pravi, nahajaš sedaj kmetske sinove. V kmetskih kočah se uže večkrat nahaja na počitnicah dijak, tehnolog, učenec gospodarskega ali železniškega učilišča, bogošlovec, zdravnik, umetnik itd. — V hranilnicah je bilo 1881. leta 9.995,000 rub, a 1. oktobra 1894 leta 329.432,000 rubljev. In od teh je bila skoro tretjina kmetskih, kajti po podatkih je bilo n. pr. med 276 mil. 81,969.000 kmetskega denarja. Kmeti se javljajo tu ne samo kot poljedelci, temveč tudi kot hlapci in dekle, mojstri, rokodelci, trgovci. Celovekoljubivoje Obščest.o je rusko društvo, kateremu je namen, da podpira uboge, onemogle in sirote. Po računu ima 193 raznih zavodov, kakor prenočišč, pribežišč, bolnic. Razni dobrotniki so mu darovali doslej nad 14 milijonov rubljev, in tudi to jasno dokazuje velikansko požrtvovalnost ruskega narod i v dobrodelne namene Društveni stroški so pa tudi veliki, kajti n. p. leta 1890. • je izdalo 1.012,683 rub., leta 1891. pa 1.0!£,Mo rub. 96 kop. .Jednak primer človekoljubja se jedva nahaja v kateri drugi državi. Evropsko vojno brodovje. Iz posljednjega obračuna evropskih vojnih mornaric razvidno je, da 6 glavnih evropskih držav potrosi za vzdržavanje svojih, vojnih mornaric okolo 1.050,000.000 frankov na' leto, in sicer: Angleška okolo 330 milijonov, Francija 267 mil., Rusija, Nemčija in Italija, vsaka nekaj nad 100 mil, Avstrija nekaj izpod 100 mil. frankov. Možtvo vseh mornaric je okolo 220.OOJ, in sicer ima: Angleška okolo 71.000 mornarjev, Francoska okolo 60.000, Rusija 27.000, Italija 24.000, Nemčija 15.000 in Avstrija okolo 13.000. — Brodovje posamičnih držav sestoji: angleško iz 52 oklopnic, 125 križark in 187 torpedovk; francosko ima 33 .oklopnic, 63 križark in 198 torpedovk; italijansko 22 oklopnic, 21 križark in 161 torpedovk; rusko 15 oklopnic, 31 križark in 168 torpedovk; nemško 15 oklopnic, 26 križark in 137 torpedovk ter avstrijsko 11 oklopnic, 16 križark in 66 torpedovk. — Velikih topov ima angleško brodovje 598, francosko 424, italijansko 258, rusko 176, nemško 173 in avstrijsko 99. KNJIŽEVNOST, „Naše doba", seš. 8. : Pavel Josef Šafarik, jeho život a prâce. Napsal Jarosl. Vlček. — Karel Sabina. Volné črty z literârné-politické pathologie. Napsal J. Arbes. — A. S. Gribojedov. Literarni studie. Napsal J. Polivka. — Obnoveni privileje rak.-uherské bankv. Napsal Jan Koloušek. — Lidstvo v dobe pfedhistorickč. — Rozhledv politicke, po verej. hospodafstvi, živnostenskč a ob-chodni, socialni, časopiseeke. Uvahy a kritiky. O.icčta, č. fi. ima med drugim: Pavel J. Šafafik mezi Jihoslovani. Piše dr. K. Jireček: III. Novv Sad. Gymnasium a společnost. — Bulow a Rubinstein. Napsal K. Knittl. — Rozhledv v umeni vvtvarnčm. Od Renaty Tyršove.v— Nove pisemnietvi. — Vypravna prosa. Posu-zuje L. Čech. — Rozhledv v dčjinach současnveh. Od V. Svobody. Itd. Die rumanisehe Frage in Siebznbiirgen und Ungani. To je obsežno delo E. Brota, predsednikovega namestnika romunske narodne stranke na Ogerskem. Na 432 straneh združuje zgodovino in sedanje položenje romunskega vprašanja na Ogerskem. „Naše Doba" žeii, da bi kaj podobnega sestavih in priobčili tudi Slovaki. UaMKTHUKii dpesHneo pyccKaeo 3od'jo trt itd. pro-mnogo zb djš.ine, dosedanjih ni/.kili zivic i družb, v Trstu || Cenike odpošiljiijo na zahtevanje ':M franko. Na vse c. kr. poštno urade poši- ■s '. ljajo popolne škropilnice frank), m proti povzc-tju 10 gld. {f Izdelujejo tud. stroje za pr šo »a nje z žveplom, neprestano drlu- ^M jo e stiskalnice itd. Hjr.i- . rf „SLOVANSKI SVET" izhaja vsako soboto na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25. — 2a učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke pri upravništvu po 8 kr. Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu (ulica Molin grande, št. 2). Muzin poljub. Bilo je v onem času, ko se je jel hrvatsko-sloven-ski narod probujati. Ako je kak starček, ki se spominja «•ne dobe, in če vam hvali lepe zlate one čase, ne glejte ga neverno, kakor smo navajeni gledati stare ljudi, ki v vsem hvalijo le svoje zlate stare čase. Družno življenje zavedajočih se mož bilo je v resnici zanimivo, lepo, odu-ševljeno, idejalno, in nam mora biti le žal, da nismo živeli v oni dobi, in to tem bolj, čim bolj je sedanja doba prozajična in materijalna. Po raznih primorskih večih in manjših mestih prebujali so se ljudje in zavedali svoje narodnosti, prav tako kakor malo poprej na Hrvatskem. V vsakem kraju imeli so svoje vodje, manj ali bolj sposobne, a vse jednako navdušene, in pri teh so se shajali veljaki ter se razgovarjali o najvažnejših stvareh in dogodkih ter se pripravljali na boj, ki se je uže od začetka napovedal našemu narodu. Mnogo vedo pripovedovati o duhovitem impozantnem (iaju in njegovih vrstnikih, a o možu, ki je živel sicer za temi zaslužnimi možmi, ki ima največe zasluge ob mejah hrvatsko-slovenskih, zinil ni še nihče, in tudi sedaj bi ga morda ne omenili, ko bi ne bilo v njegovem delovanju epizode, vredne onih idejalnih časov, epizode, ki se v naši dobi dozdeva neverojetna, in nam kaže, kako čisto in vzvišeno morali so takrat misliti naši očetje. Mesec maj prišel je v dežel v vsej svojej krasoti, milobi, z vsemi svojimi sladkimi pevci in bujnimi, pisanimi cvetovi, da je narava z vso svojo mikavnostjo in svojim prebujenjem oduševljala še bolj itak oduševijene. idejalne naše dede. V ličnem predmestju malega mesta stalo je gosposko staro poslopje z zelenim, krasnim vrtom. Bil je to dom jednega izmed najbolj vznesenih prebujenih Slovanov. Živel je tu sam z lepo svojo ženo, in dom ta, ki je bil po dnevi tako vabljivo tih in samoten, oživljal se je na večer, in sobe, po katerih se je po dnevi glasil le nežni glasek mlade žene, odmevale so zvečer gromkih govorov, odobravanj, priseg. Velika, draga svetilka sredi sobe razsvjetljevala je tudi onega večera žarke, žive, skoro srečne obraze navadnih zborovalcev. Pogovarjali so se med sabo samo o tem. kar je bilo vsem na srcu, pričakuje še jednega, to je onega najboljšega govornika, najbolj oduševljenega narodnjaka, najneustrašnejšega boritelja ter, kakor so priznali vsi, tudi najbolj inteligentnega izmed njih vseh in vir vsega gibanja. Dolge težke zavese na visokih odprtih oknih niso mogle zabranjevati vhoda omamljivemu, skoro premočnemu vonju baš pred okni, razcvelih akacij in drugim božajočim vonjavam s cvetočega vrta. Možje, zbrani krog dolge mize, v preprosti veliki dvorani, bili so vsi še mladi razven jednega, ki je bil med njimi kakor očak. ki bi jim prinašal blagoslova. Z dolgo belo brado, s srebrnimi, do vrata sezajočimi lasmi, z lahko upogneno rastjo, sedel je med njimi na gornjem koncu mize ter k temu, kar se je govorilo, prikimoval ali od-kimoval s svojo lepo čestito glavo ; iz njegovih malih živih očij odsevalo je tako življenje, kakoršno mu je odrekala neizprosna usoda in naravni zakon. Kraj njega sedel je hišni gospodar, mož malo preko tridesetih let, poleg njega pa dva mladeniča krog dvajsetih let, ki sta le molčala in poslušala, kar sta govorila dva zrela moža njima nasproti. Hišni zvonček je pozvonil, in zbrani možje dejali so v jeden glas: „Evo ga, on je!" Za nekaj trenotkov pri- kaže se v odprtih vratih visok in slok mož med tridesetimi in štiridesetimi leti, temne polti, temnih las in temne brade. Klobuk in palico nosil je v levi roki, a visoko in razorano čelo svetilo se mu je od potu, in zares bil je videti povsem truden. Ob njegovi desni slonela je hišna gospá, lepa, visoka žena, jako inteligentnega obraza, z življenja polnimi, velikimi, svetlimi očmi. Na njenem obrazu bil je oni izraz oduševljenja, ki je žarel iz obrazov vseh prisotnih tam v dvorani. Da, nove, plemenite ideje zanimale so tudi njo, pretresle in vzbudile jo, in kako tudi ne ? Imela je razuma, srca in čuta, in le ka-kova lepa, belo-rdeča „ púnica" mogla bi ostati v takem krogu neobčutna in nedelavna. Pri vseh takih zborih v svoji hiši bila je prisotna z največo pazljivostjo, kjer se je napajala z novimi idejami ter se čudila, kako vendar sladko doné oni govori v domačem jeziku. „O, profesor, profesor, kaj nam neki prinašaš, kaj nam neki prinašate?" popraševalo je vse omizje. Ako Bog dá, dobro, to je, ako se mi ne udamo, ter ako bode narod nadaljeval pričeto pot, dasi se današnjih novostij ne moremo veseliti. Takó govoré, sédel je na spodnji konec mize, v tem ko je gospa šla svojemu možu nasproti na levo stran starčevo. Ko so se pozdravili in zopet sedli, pričel je novo došli pripovedovati razna vspešna in nevspešna pota onega dne. Peljal se je istega dne v jutro v okolico na razne strani radi bližnjih volitev, sešel se z raznimi veljaki, posovetoval in zboroval z vodjami, pritoževal se in po-praševal pri raznih uradih, a prišedši domov, našel je prijateljevo brzojavko iz prestolnega mesta, javljajočo mu, da se odbija prošnja za narodno šolo. In kakor bi ta vdarec še ne bil dovolj, kakor da bi ta novica ne po-tresla še dovolj njegovih živcev, in napolnila še srdom njegovo plemenito srce, čakal ga je tam na mizi še odlok od c. k. ministerstva, s katerim ga odstavljajo od službe zaradi „njegovega delovanja in hujskanja ljudij". Pripovedoval je vse to mirno, in le posamične besede je povdarjal na pojedinih mestih z lahkim, ironičnim naglasom in nasmehom, a njegove oči bile so ravnodušno vprte na veliko sliko na steni. Novosti vplivale so jako nemilo na vse zbrane može. in le vest, da je skoro gotova izvolitev narodnega poslanca v državno zbornico, ker se narod zaveda, potolažila jih je nekoliko. Pritoževali so se potem, kako se jim hrvatsko in slovensko pisani akti mečejo v kot, da se jim odreka vsaka zahteva, odbija vsaka prošnja, in da so se nasprotniki postavili narodnemu delovanju in prebujenju z vsemi sredstvi nasproti. Sklepali so potem, kako in kaj bode treba delati, razdelili so si med sábo razne naloge ter obečali storiti vse, da se jim uresničijo njih lepe ideje. On obeta še spisati pozivov in knjižic za ljudstvo, ki naj bi se tiskale na stroške imovitiših rodoljubov. Pesimizem, ki se je polastil vseli ob neprijetnih novicah profesorjevih izginil je kakor megla pred solncem, pri drznih načrtih za bodočnost in pred sliko, ki so si jo napravili oni odu-ševljeni ljudje o isti bodočnosti našega naroda. Čutil je v sebi vsakdor, da bode deloval z vsemi silami, čutil, da bode lehko delal za deset in še več mož; na sovraštvo zakletih sovragov in na razne druge težkoče, katere se bodo stavile narodu v moralnem in gmotnem pogledu, mislil ni nihče, kajti vsak je bil za se prepričan, da bode „tako". Ko so uže vstali, da bi se razšli, povzel je jprofe- sor z nova besedo ter jel govoriti tako krasno, slikal je vse boje, katere jim bode treba prestati, tako živo, ne zatajivši, da bode treba žrtev, kajti brez žrtev ni postal velik še noben narod; predočeval jim je s preroškim duhom vse krutosti in vsa sredstva raznih nasprotnikov, za tem pa narisal slavno zmago našega naroda ter z divnimi, uprav pesniškimi besedami naslikal srečno, rožnato bodočnost narodovo: — in besede njegove, njegove primere, v elegantnem, dasi preprostem slogu očaravale so vse prisotne. Lepa slika lepe. vesele bodočnosti razgrnila se je pri njegovih besedah pred njih očmi, da bi je s čopičem ni mogel boljše. Oni obrazi, ki so bili prej srditi, potem otožni in malo ne obupni, izpreminjali so se polagamo, izginil je srd, izginila otožnost, in zginil obup, a na mesto tega legel je na nje mir, oduševljenje, veselje, sreča. S svojo gladko zgovornostjo, s svojim divnim slogom priklenil je govornik na se vse poslušalce, da se ni ganil nihče, da so vsi komaj dihali, in da je vse objela neka prijetna, omamljiva sladka slast pri onih prerokovanjih in obetih, obetanih in prorokovanih z najlepšimi besedami; saj to ni bil uže z davna ne več politiški govor, ampak povest, lepa povest naroda, ki je prišel do svoje sreče po mnogem trudu, naporih in bojih. „Mi vsi — od danes z vami tudi jaz — smo svobodni, da lahko darujemo vse svoje moči premili domovini, in da dosežemo to, o čemur sem vam govoril sedaj, ne odstopimo ni za las od svojih zahtev in ne le, da ne odstopimo, še spremenimo jih, ne v klečeplazečo prošnjo -prepohlevnega prosjaka odbijejo kaj lehko — in tudi ko bi mi vsi, kar nas je probujenih, imeli biti žrtva rodo-ljubja, bodimo radi; ako ne mi. gledali bodo boljšo usodo narodovo vsaj naši potomci Umolknil je, in njegove oči, ki so bile do sedaj vprte t je v daljavo ter narekovale ustom, kar so videle z duševno silo, pogledale so sedaj okolo stoječe, ki so še stali nepremično, a potem stopili urno drug za drugim, kakor vzbujeni iz lepih sanj h govorniku ter mu stiskali roko. Ko so uže to opravili vsi, stopila je k njemu še domača gospa, rdeča in z neobičajno leskečimi očmi, podala mu desno roko, ozrla se v njegov obraz, vzdignila se na prstih in v istem trenotku déla mu levo roko krog vratu ter poljubila ga v sredo ustnic. V prvem hipu se on ni zavedel, a takoj za tem zasvetile so se mu oči taki» čudno, nežno in sladko, in ko se je ona hotela oddaljiti, prejel jo je on ter vrnil jej vroč, oduševljen. neobičajen poljub. A' tak večer po takem govoru ni se zdelo nikomur čudno, da je óna žena izkazala svoje občudovanje onemu možu na tali način. „Divna Muza potrdila je moje besede, in naj ne bodem vreden tega Muzinega dotika, ako ne bodeni delal le zato, da pridobim narodu njegove pravice, in ako v to ne žrtvujem svoje zadnje sile!'- Osivel je v gmotnih stiskah živeči profesor, osivel v narodnem boju in veselil se, da je narod njegov vspe-val ter postal strah svojim vragom: v dolgem času pozabil je trude in napore, a onega poljuba pozabil ni nikdar. Ozrite se po vsej Primorski od jadrne Soče do najskrajnejše istrske vasi in povejte, je-li delal in je-li bilo vspešno njegovo delovanje! —■ Marica. T sa. Naša je Anica Ptičico ujela! Hitro je revico V kletkico dela. Poje jej ptičiea Tožno-veselo, Zoblje iz rok jej Drobno si jelo. Kaj bi ogrelo Njeno srce, Da bi gorelo Tudi za me V Vi !el sem Anico Belo-rudečo, Pozabil sem pamet Za devo cvetočo. Nič ne ogreje Nje mi srca! Nič ne pove jej. Da za njo gorim! ■ ■ ■ » Biti hotel bi Ptičiea v kletki, Da bi zapel jej : „Goreče te ljubim! Gori ljubezni Sladki ogenj! O sladki ljubezni Nič ne povej jej! — Pa Anica naša Na me ne misli, Le bogataša Ima si v čisli. . -st Slovenska žena. Ženo zasmehovati in jo žaliti, zato ker ni učena, ni samo zlobno, marveč je tudi žalostno. Kje pa vdobite učenjaka, da ne bi imel mater, sestre in morda žene ali hčera? In te posmehovati, samo zato, ker niso imele prilike izobraziti se — ali ni to žalostno za devetnajsti vek? In vendar imamo Slovenci take može, katere ne oblije srama rudečica, ko blatijo in grdijo ženo, dasi ni zakrivila nič drugega, nego to, da je žena ! Očitajo jej slabosti, a nikdar se niso še potrudili, pozvedovati, od kod izvirajo iste. Vzemite si za vzgled izobraženega in preprostega moža; videli bodete, kakošna razlika je v mišljenju obojih. Kar je izobraženemu zopern", to ugaja preprostemu. Ravno tako je pri ženskem stwlu. Temeljito izobražena, blaga žena, mrzela bode vse zvijače in zlobo, (»na bode naravna in dostojna v vedenju, ljubila bode kreposti ter se trudila postati od dne do dne popolnejša in krepostnejša. Tuje jej bodo vse one slabosti, katere tako radi očitajo ženi. In ako je s krepostjo združena še ljubav do domovine, evo vam popolno ženo! Krepostna, zavedna Slovenka, hrepenela bode, da ne bode nikoli in nikjer delala sramote svojemu slovenskemu imenu. Svojej domovini bode zvesta in udana hči. bode jo ljubila iz cele duše ter si prizadevala koristiti jej po svojej moči. Taka žena ne bode imela časa. lepoti-čiti se ter svoje vrstnice opravljati; marveč trudila se bode, poučiti jih ter privesti na pravo pot. Zavedna in krepostna Slovenka ne bode tratila imetja, marveč bode varčno ž njim postopala, dobro ve-doča, da domovina potrebuje njene podpore, ter ne sme biti razkošna, ako jej hoče pomagati. Krepostna, zavedna Slovenka ljubila bode svojega soproga ter, ako bode videla istega na krivej poti, bode previdno in potrpežljivo ravnala, da istega privede na pravo pot. Koliko bode pa koristila domovini, ako vzgoji krepke, značajne, zavedne sinove in hčere! In ako jej ostane še pri vseli opravilih kaj časa, pozabi ga s čitanjem koristnih knjig ter si bode vežbala in bistrila duh pa blažila srce. Nikar misliti, da, ako je žena zavedna, bode zanemarjala svoja družinska opravila; marveč jih bode z večim veseljem opravljala, dobro vedoča, da je le od nje .zavisna sreča njenih otrok. In ako bodo srečni, mogli bodo koristiti domovini, drugače pa ne. Naši slovenski možje želijo, da bi bila žena zavedna, a nihče se ne potrudi, da bi jo vzbudil iz dremote. In ako se kaka tu pa tam vzbudi sama ter se zaveda važne svoje naloge, zaslediš celo takih mož, ki se še rogajo do-tični ženi, dasi jej ne morejo očitati drugega, nego to, da je „zavedna". Žalostno je, da je tako med Slovenci, a vendar je! Hočejo, da bodi krepostna, a nočejo ti priskrbeti nobene vzgoje! Koliko tisoč let mož napreduje v omiki V Koliko sredstev ima na razpolago, da se izobrazi in popolni, in vendar še marsikaj pogreša. Koliko se je storilo pa za ženo ? Malo, jako malo ! Drugi narodi so skrbeli nekaj, a Slovenci nič. Hči se je učila od matere ter je zopet tako nadaljevala. Ako je imela modro in razumno mater, bilo je dobro. Kaj pa potem, ako hči ni bila tako srečna? Oni možje, ki so porabili toliko zlatega časa, papirja in črnila potratili z raziskovanjem ženskih slabostij, koliko bolje bi bili porabili oni čas s tem, da bi bili ustanovili list za žensko izobrazbo, (iojili naj bi bili vzgojeslovje, posebno žensko, razpravljali v gospodinjstvu, in drugih v žensko stroko spadajočih rečeh. Ne samo ženi bi bili s tem koristili, temveč tudi domovini. Brezvspešen je ves možki napor, dokler ga ne bode .podpirala krepostna, zavedna, modra žena. Zaman je pisati : napredujemo napredujemo, ali s kakimi žrtvami ? In vseli teh žrtev ne bi bilo treba, ako bi imel vsak slovenski mož ob svojej strani ženo, katera ljubi svoj materin jezik, ženo, katera zna misliti, katero dicijo prave ženske kreposti. Le tedaj bodemo v resnici napredovali, kedar se bode mogel mož ponašati s tako ženo. Nikakor ne zahtevam one pretirane izobrazbe, katera, mesto da povzdiguje ženo, jej zamori vsa blaga čustva. Kaj pomaga ženi, ako zna nekoliko francoski, ko pa ne zna niti slovenskega, svojega materinskega jezika ? Kaj nam koristi taka žena, katerej je bolj znana tuja dežela, nego naša lepa slovenska dežela, nego naša lepa slovenska domovina? Kaj smemo pričakovati od take žene, ki zna na pamet navajati Schillerja, Gotheja, Danteja in druge, ko ne pozna niti naših, še živečih pisateljev in pesnikov ! Kaj smemo pričakovati od tako Slovenke, katerei je slovenski jezik „pregmajn", da bi ga govorila v odličnem društvu ! In možje še podpirajo tako zaslepljeno revico ter se trudijo ustreči jej v blaženej tujščini! Kaj nam koristi, ako se tako Slovenka navadi površno igrati na glasovirju tuje skladbe, ko ne zna niti najpreprostejše narodne pesmi ! Možje, možje, mnogo ste zagrešili, ker ste vse to dopuščali ! Slovenka mora se izobraziti, ali ne tako. Ona potrebuje drugačne izobrazbe. Izobraziti se mora na narodni podstavi. Njena izobrazba mora biti duševna. Duh bodi gospodar naših čustev ; drugače je le mehanična izobrazba. Stroj se tudi vrti, kakor želi strojevodja, in vendar pri tem ne čuti ničesar. Kako radi ženi očitajo površnost, in vendar jej ono površnost vsiljujejo sami. Ne dajo jej časa, da bi se vglobila, marveč jo tirajo od predmeta do predmeta. In od take žene zahtevajo razsodnosti, temeljitega mišljenja ! Je-li to možno ? Učite jo manj predmetov, a iste temeljito! Vcepite jej v srce ljubezen do domovine, ljubezen do lepega našega jezika, da se ga ne bode sramovala nikdar in nikjer! Učite jo vzgojeslovja, gospodinjstva, in videli bodete, kak sad vam obrodi vaš trud ! Rodbina ali družina je podstava vsemu! Zena je pa temelj rodbine, če je ta temelj slab, razrušiti se mora rodbina. Nikar se bati izobražene, zavedne Slovenke, temveč bojte se nezavedne in neizobražene žene, ker ona poruši vse, kar mož pridobi s tolikim trudom. Žena naj napreduje, nikar je ovirati, temveč jej so-vetovati ter jo podpirati, da ne zajde na kriva pota. Žal, da naši rojaki ne morejo otresti se onih srednjeveških predsodkov glede žene; žal, da ti rojaki ne prevda-rijo, da tok časa se ne da ustaviti s praznimi in pustimi frazami. Misliti je treba, da žena je prva in od Boga postavljena vzgojiteljica naše mladeži, naše bodočnosti. Kakoršne žene, takošna bodočnost! Zmagoslavu. - Slovenskim materam. Na željo gosp. urednika napisati hočem za prilogo „SI. Sveta" le na kratko par opominov glede na vzgojo otrok ter omeniti le nekatere točke, proti katerim se najbolj greši in najbolj pogostoma. Pametna vzgoja otrok uže v nežni mladosti je največega pomena za poznejše življenje, kajti pogostoma vcepi se vsled nemarnosti otroku kal bolezni, ki trpinči poznejše življenje ali celo povzroči prezgodnjo smrt; zatorej je treba v to največe pozornosti. Sam sem večkrat slišal in videl, kako je mati gledala z nekakim ponosom, da dojenček pije tudi pivo ali celo žganje, — da oče pohvali svojega dečaka, češ mali paglavec je še, pa ga uže precej prenese. — Žgane in opojne pijače v obče so, zavžite v preveliki meri, zelo škodljive odraslim ter jim povspešujejo ali povzročajo mnoge bolezni, a nedoraslim otrokom so one pravi strup. Nikar mi ne recite, saj otrok pije le malo, — pomisliti morate, da to, kar se \am zdi malo, je za otroka razmeroma zelo veliko, — pomisliti morate, da otroku uže premajhna mera škoduje jako mnogo. Pa saj pije, ker je slaboten, da si pridobi moči, •— ugovarjal mi bo drugi. Ne, s tem postane le slabotnejši, le bolehnejši, ker opoj-nine slabe tudi močno konstitucijo, nežno in slabotno otroško naravo pa naravnost spodkopujejo in pokončujejo. Star pregovor pravi: „za otroke je mleko, za starce je vino", in po tem se ravnajte. Otrok pije naj samo vodo (izvzemši slučaje, v katerih se zdravniku vidi potrebno, iz važnih vzrokov drugače odrediti) in potem vspeval bo na duhu in na telesu. Kajti opojnine škodujejo otroku na razvitku duševnega in telesnega zdravja. Ako pa uže otroci v obče, tem manj naj celo dojenčki okušajo te strupe! Druga, zlasti v premožnejših rodbinah zelo razširjena napaka je sladkosnednost pri otrocih. Sladkarije so otrokom sicer v obče priljubljene ter. ako se jim sem ter tje v priboljšek ali darilo da nekoliko teh dobrih stvarij. bodi uže v Božjem imenu, — da pa se jim pripušča sladkor in sladkarije jesti kakor kruh, je zelo velika ne-spametnost. S tem pokvarijo si želodec, da ne ;.\oi;e prenašati drugih tečnih jedil, tako oslabe si život in rast ter hirajo. A razun tega privadijo se tudi zapravi ji vosti. ker vsak krajcar, ki ga dobe ali priprosijo, potrosijo v nakup sladcic. Otroke je torej treba uže zgodaj in vstrajno od- vračati od sladkosnednosti, privajati jih na tečno hrano ter tako zabraniti, da ne postanejo izbirčni. Za poboljšek da se jim lehko sadja ali kake navadne močnate jedi, — samo da bi v sladkornicah videli svoj idejal, to se naj in se lahko zabrani. Tretja napaka je v obleki. Marši kaka mati zavija svoje otroke, kakor bi bila v Sibiri, ogiblje se vsakega vetrca, in s tem povzroči ravno, da so zelo občutljivi proti najmanjši nezgodi, da lehko in hitro ohole. Drugo zopet zakrivi bolezni s tem, da jih ne varuje zadostno. V mladosti je treba utrditi in ukrepiti telo, a to ne sme se pretiravati, temu privaditi se mora otrok na primeren način. Zato je opravičena skrb, a le v pametni meri. Pretirana previdnost pa doseže baš obratno, ona napravi iz otrok mehkužce, ki to ostanejo vse življenje. In zato obrača naj se uže zarano vsa skrb in pozornost na utrditev in ukrepitev zdravja, na to, da se otroci ne pomehkužijo, temveč ojačijo. F. G. Pisne otroka (pesmi sužnja). (Svatopluk Cedi). 1. Sužnji: V palmovem počiva gaju brez skrbi pri svitu lune Zmučeno telo nam danes — stražnik spi po jedi naš — K nam prisedi, dragi pevec, sladko zvoke vberi strune, Poj, o poj nam zlate misli, ki v čelu jih sanjaš ! Mlada sužnjica: Poj o cvetju in o zvezdah ! M 1 a d suženj: Hvalo poj očem deklet! Drug: Pesem poj, ki burke brije ! Starec: Poj o slavi davnih let! Pevec: Druge meni danes pesmi žijejo na dnu srca, Kakor burje jek in gromi, stresajoči svod neba; Daleč je ponos junakov, kras deklic in cvetja lik, V njih se sliši zob škripanje, stok in vzdih in zvok verig. Sužnji: Zvok verig — vsakdanja godba, vendar poj, igraj na-a ti : Tiho le, da se gospoda, stražnik z bičem ne zbudi! — F/-. Ve. Listič. Pišem naj, pišem, kličejo mi moje tovarišice Ali kaj naj pišem? No, za začetek besedico o domovinski ljubavi, kojo bi morale gojiti vse rojene Slovenke. Drage mi! Kdo ne bi ljubil svoje domovine! Poglej na okrog, vse, kar vidiš okoli, vse. kar se ti razprostira pred očmi, vse to je slovenska zemlja Kje se bolj domačo, bolj srečno in zadovoljno čutiš, kakor med svojimi dragimi, med domačimi livadami in tratami ? Tu ti vsako drevo, vsak grm, vsaka cvetica, vse šepeta, da rastejo in živijo na tvoji domači zemlji. Res trdega srca si ti, ako ne ljubiš domačega kraja, ki je tako lep in krasan. Katera govorica ti sega bolj v srce, kakor tvoj materin jezik, ki ti zveni tako milo in lepo? Kje moreš bolj svoja čustva, svoje veselje in žalost izražati kakor v svojem jeziku? Glej .draga! V zibelki, ko si 'še bila, pela ti je mati slovenske pesmi, ko si odrasla, klicala si svojo mamo v slovenskem jeziku, ko si molila, molila si v materinem jeziku, ko si se učila, učila si se prvo tudi v istem. Kedar si pa odrasla, ko nisi bila več pod materinim nadzorstvom, postala si dekle, tedaj si bila prosta, in odprte so ti bile poti k vsem narodnostim. Ali kam si zašla ti? — Si li se držala domačih svetinj? Si li iste oskrunila s tem, da si zatajila svoj materni jezik, jezik slovenski, ki ti ga je Bog dal ? Dekle slovensko! roko na srce in vprašaj, ali imaš čisto vest radi tega! Spoznaj, ako si zabredla, ako si se odtujila svojemu rodnemu jeziku. Spoznaj, da si zagrešila mnogo, mnogo proti Bogu i svojemu narodu. Bog ti je dal dar jezika in sicer slovenskega jezika, čemu ga zametaš, čemu ga skruniš? Narod te je štel v svoje krilo, s tabo je bil pomnožen po številu, čemu si pa ti pristopila k rodu, ki nam ni prijazen, ki nam krati naše pravice ? Drži se domačih navad, domačih šeg, domače govorice, čutila se bodeš srečno, imela bodeš mirno vest. K vam se obrnem, drage mi moje sestre ! Z vami hočem govoriti, da bi vzbudila spomin nekdanjih otročjih dnij, ko ste srečne bile pri domačem ognjišču. Vrnite se nazaj, vrnite se v naročje svojih dragih, ter ljubite svojo domovino, svoj jezik. Pokažite se viedne hčerke svojih slovenskih mater, ter s ponosom naglašajte, da ste Slovenke, in vesela vas bode iskrena vaša Nada. 0 Srpkinjah v Avstro-Ogerski. Srbske rodoljubke, sosebno na Ogerskem začele so pred 20 leti snovati „Dobrotvorne ženske zadrugeDoslej je takih zadrug (s temi v Dalmaciji) 20. Namen je tem zadrugam, „da moralno in prosvetno pomagajo srbski, zlasti ženski mladini''. Ta cilj pa dosezajo : a) s snovanjem, vzdrževanjem in napredovanjem šolic in čuvarišč za malo deco, kakor tudi zavetišč za sirote ali zanemarjene otroke; b) s skr-benjem in nadzorovanjem dečkov in deklic, da hodijo redno v šolo, da jim dajejo za potrebo tudi obleke, knjig itd.; c) z materijalnim podpiranjem siromašnih dobrih in darovitih ženskih otrok v osnovnih in viših šolah: ako je kaka posebno nadarjena za glasbo itd., da jej pomagajo izobraziti se : d) da pospešujejo ročna ženska dela. gospodinjstvo, vrtnarstvo itd.; e) da siromašnim Srbkam priskrbujejo dela ; f) da podpirajo sirote vdove in njih otroke; g) da prirejajo javna predavanja, besede in druge zabave; h) da ob ugodnih prilikah prirejajo razstave ročnih ženskih del, zlasti rodoljubnih srbskih roko-delk itd. Zadruga se čisto nič ne bavi s politiko. ('lanice so častne, dobrotvorne, redne in podpirajoče. Za leto 189G. priredi srbski rodoljub prof. Jovan Popovič, ki je perovodja dobrotvorne ženske zadruge v Pančevu, poseben koledar tem zadrugam na čast. V tem koledarju bode kratek pregled zgodovine srbskega naroda, izvod iz zgodovine srbske književnosti, potem popis današnjega obrazovnega stanja slovanskega ženstva (Ruskinj, Poljakinj, Čehinj, Slovenk itd.); nadalje članek iz pedagogike, članek iz higijene itd. Tudi bode koledar obsezal pesmi, pripovedke, slike zaslužnih Srbk. Vsak članek bode iz peresa žensk dotičnih slovanskih narodov. Stal bode koledar 70 kr. ali pa dobro vezan 1 gld. Naročiti se more vsakdor uže naprej, t. j. treba se je samo oglasiti na adreso: Jovan Popovič, perovodja „Dobrotv. Zadruge Srpkinja v Pančevu" (Ogersko). Priporočamo Slovenkam in drugim Slovankam zasnovo omenjenih ženskih zadrug v premišljevanje in na-merjani koledar, da se oglase zanj do časa. V Belgiji morejo ženske izvrševati zdravniški poklic in pa posel lekarničaric neomejeno. iV-i Dunaju je žensko društvo „Heim", katero daje člena-ricam, t. j. učiteljicam in vzgojiteljicam za nizko ceno stanovanje in jim brezplačno priskrbuje službe. To društvo ne gleda pri sprejemanju členaric ne na narodnost, ne na vero, ima člene tudi zunaj monarhije in vsako leto posreduje v sto in sto slučajih, da dobivajo učiteljice in vzgojiteljice primernih službenih mest, v tem ko morejo za majhen denar živeti v zavodu in čakati, dokler ne stopijo v službo.