Štev. 79 TRST, v soboto 20. marca 1909 Tečaj XXXIV —IZHAJA VSAKI DAN «— y.đl eb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?«aamične Ster. se prodajajo po 3 nvfc. (6 stot.) v mnogik -ioWkaro»h v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, St. Petra, ?-Mtojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-«čial, Dornbergu itd. Zastarele StcT, po 5 nvč. (10 stofc.). LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 *>Wos- CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st mm, MOftftaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po at. mm Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aada^jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave a£d*nostiJ. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorska* V MHnoet* J* rao*t NAROČNINA ZNAŠA m V9« leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na aa- ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira. BanialM st m*«*Ijak* tx«»nj* „EDISOSTI" mtmnm : —— l«tno K 5-ao, pol leta a CO — — Toi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraak«- ▼ana pisma t* ae oprejeraajo In rokopisi M M vračajo. Bsročnin«, ogla—m reklamacije je pošiljati na upravo linif CfiBDNiSTVO: slloa Giorgio Gatattl 18 (Narodni dem) Jađajatelj im odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik iMsoraij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija Ksta „Edinost" t Trota, al. Giorgio Galatti K. 18. Mtno-hranltni&tl nlun S t 841 652. TELEFON St 11-57 a Brzojavne vesti. Gospodska zbornica. DUNAJ 19. Prihodnja seja gospodske zbornice se bo vršila v sredo 24. t. m. ob 4. uri popoludne. Vodne moči v Dalmaciji. DUNAJ 19. Dne 15. aprila se bo vršil v Tritu cbčni zbGr akciieke dražbe za izkoriščanje vodjih sil v Dalmaciji. Na doev-nem redu so predlcgi za emisijo 4!/i°/o obveznic v znesku 6 mil. kron. kakor tudi za ureditev Ste?ila členov z dločbo, da morajo tetino istih tvoriti avstrijski državljani, kakor tudi predogi za primerno spremembo pravil. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 19. Zbornica je nadaljevala debato o zakonskem načitu glede n<> daljacga razvoja državnih premogovnikov. Predioga je h la vsprejeta v obče in v po-dronnostih. Potem je zbornica razpravljala o predlogu posl. Sziklaja g'ede električne železnice Požun deželna meja. Prihodnja seja jutri, Španska zbornica. MADRID 19. Na včerajšnji seji zbornica je demokrat Villanova interpeliral vlado giede španske politike v Maroku. Štrajk brzojavnih uradnikov na Francoskem. PARIZ 19. 5000 delatcav brzojavnih in telefonskih prog }e včeraj na nekem shodu sklenilo štrajk. Glasom uradnega poročila je b lo včeraj odposlanih 15.000 brzojavk, deloma od vojaških telegrafi itov. Preostalo je ie malo depeš. Z i dauea je vo;ni minister z h javr.a deia dal na raz po ago 100 telegrafi, kasalerijsko šole v Samurju. Izvolski ne odstopi. PETROGRAD 19. Petr. brz. agentura poreča, da so vse v inozemstvu razširjene ve»ti o editopu ministra Izvolskega popolnoma neosnovane. Iz Perzije. TEHERAN 18. (Petr. brz. ag.) Ko se je danes hotel šah podati na sprehod in si ;e hotel pripeti revolver, se je lahko ranil na rek'. Pcškcdba ni nemarne. PETROGRAD 19. Kakor poroča „Nc-voie Vremiaa iz Teherana, je šah definitivno odklonil ustavo. Šah namerava s topovi prisiliti otvoritev bazarjev. Minister za unanje stvari je odstopil. Položaj v Perziji je cbupen. Waehington 18. Itaiijanaki poslanik je državnemu oddelku predlog, da se skliče mednaredna korferenca o izseljevanju. Barolin 19. Osar Viljem je danes obiskal državnega kincelaria. Avstrijski državni zbor. Varnost denarja v denarnih zavodih. DUNAJ 19. Poslanska zbornica je pričela diugo čitanje rekrutne predloge. Tekom debate je finančni minister vitez Bilinaki odločno zavrnil govorice, češ, da zapleni država zh slučaj vojne vloge v hranilnicah in jih po-rabi za vojne stroške. Minister je izjavi), da kako nezaslišana je taka govorica, da se nahajamo sedaj v različnih deželah Avstrije v PODLISTEK. Z Mami za — Povest iz makedonskega življenja. — Piše Niko Ninlć. Jeli Huseja-beg pomislil, da je on sam neposredni provzročitelj vsega tega gorja? Da je vse to. kar ie zadelo njega in njegove, le opravičena kazen za ono, kar je on sam zagrešil ? Kuhal je v srcu le srd in maščevanje, misleS, da je opravičen storiti vse, kar se mu poljublja, a raja mora molčati. Kuhal je bovraštro in srd, ter snoval črne naklepe in delal strašne načrte. Mej tem je bilo odšlo osem njegovih spremljevalcev — ne da bi čakali na ukaz — na poizvedovanje v bližnjo okolico. Vrnila se :e le petorica. Ostalo trojico je poslala raja, pod zapovednišivom Trajkoriča, t Mohamedovo naročje. Oni, ki so se vrnili, so pripovedovali, da so se le z veliko težavo rešili, ker so frčale gj ar rake krcglje od vseh strani na nje. Čim je Huaejn-beg dobil sporočilo, da se Trajkovič nahaja v bližini, so se mu zasvetile oči notranje zadGvoljnosti. Sedaj bo pasja raja videle, kdo je Husejn-beg, je zamrmral pred-ae in krčevito stisnil pesti. stanju zelo nevarnih runov. Utemeljene n&de je, da ne pride do vojne, ali celo v najskraj-nejem slučaju, ako pride do vojne, moram reči, da me je sram, da zamore naše prebivalstvo od vlade svoje dežele misliti tako izredno ža-lostilno in poniževalno. Cel) v slučaju vojne se v sovražni deželi prizanaša privatni lastnini kakor svetinje. Kako je m.žio misliti, da se zamore proti vsem zakonom privatna lastnina odvzeti lastnim državljanom ? To govorice so tako otročje in tako neumevne, da se mora misliti, da je agitatorjev, ki imajo o!d tega kak dobiček. Mi nismo nikaka uboga dežela, ako pa pride vzlic temu domovina v nevarnost, je minieter prepričan, da zbornica izrazi požrtovalnost narodov in da stavi domovini na razpolago potrebna sredstvs. Ne le v imenu vlad?, ampak luli v imenu vse zbornice podaja minister iziavo, da se kaj ta-cegane more nikdar zgoditi, da bi se avstrijska vlada polastila tujega blaga, ki nam je sveto. Uloge posojilnic so popolnoma varne in ostanejo nedotaknjene ne glede na mir ali vojne. Ulagatel j i nimajo ni najmanjega povoda, da jemljejo denar iz posojilnic. Nadejamo se, da se veliki in mali ulagatelj pomirita, in da preprečimo run, ki bi utegnii biti v veliko nesrečo vsemu prebivalstvu. (Živahna pohvala in ploskanie). * * Hs Posl. Scbuhmeier se je izjavil za razoro-ženje in zsl uvedbo ljudske milice. — Posl. Ebenkoch je naglaša! brezpogojno potrebo spapolaitve armade iz državnih, gospodarskih in dicastičnih oziro7 ter je izrazil nado na ohranitev miru. Rekel je, da ves s?et pozna miroljubnost Avstrc-Ograke. Nobana država ni nikdar pokazala veče miroljubnosti ia potrpežljivosti kakor sedaj Avstro Ogr»ka. (Živahna pohvala). Govornik se je zahvalil Nemčiji za dokazano zavežniško zvestobo in je naglašal, da je glede aneksije pravica nedvomno na strani Avstrc-Ogrske. Zavračal je znani napad maloruskega poslanca Trylovr-skega na našo armado. Na razpravi o rekrutnem kontingentu so se vsi govorniki izjavili za ohranitev miru. Prav tako vsi, izvzemši socijaliste in češke radikalce, za vsprejetje rekrutne predloge. Pri tem sta posl. Hruban ia S aster 9 i 5 na-gašaia, da glasujeta za rekmtno predlogo vsljub svojemu opozicijskem stališču nasproti vladi in to z ozirom na sedanji resni položaj. Posl, Šasteršič je izjavil, da 6i Jugoslovani bol) nego v?e druge stranke želijo miru, kajti za slučaj vojne bi se morali boriti proti lastnim bratom. Toda, ako pride do vojne proti Srbom, storijo vsi avstrijski narodi in tudi Jugoslovani popolnoma svojo doižnost. Govornik je povdarjal, naj Sibi razmišljajo, da bodo poraženi in da utegiejo priti pod madjarako gospodstvo, apeliral je na Ruiijo, naj ista v poslednji uri odločno uporabi v Belemgradu svoj upliv v avrho ohranitve miru. Posl. Ebenhcch in Chiari sta izrazila svoje zadoščenje in hvaležnost za naomajeno zavežniško zvestobo Nemčije. Posl. Chiari je pri tem rekel : Mi hočemo mir, ali ne mir za vsako ceno, ne mir za ceno časti Avscro-Ogrske. Mi nočemo miru za danas, a da bi se morali jutri bojevati ob neprimerno večih žrtvah. Minister za deželno hrambo Gaorgi je ponovil gvoje včerajšnje iziave, izlas'i glede vesti o mebilizačiji ter je izja?il, da stoji armada, v svoji celoti nadahnjena enim duhom, dobro oborožena, sposobljena za boj, spoštovanje vzbujajoča, vedno pripravljena slediti klicu najvišega vojskovodje, da dokaže avojo zvestobo in da ščiti, kar je marljivost državljanov ustvarila. Minieter je povdarjal, da je rekrutna predloga tem večega pomena, ker gleda vsa Evropa na nas. Čim enoglasneje bo glasovanje tem občutneje bo isto vplivalo na zunaj in učinkovalo na mir, ki si ga mi želimo ne manje, nego vi, in upamo, da ga zamoremo ohraniti. (Dolgo trajajoča pohvala. Ministru so čestitali). Rekrutna predloga je bila k^nečno s 289 proti 103 glasom vsprejeta. (Živahna pohvala). Na to je pričela razprava o predlogi za podržavljenje železnic. Po poročilu referenta, ki je pričel razpravo, je bila ista prekinjena. Na zaključku seje je posl. Breiter uiožil interpelacijo o namišljeni mobilizaciji, kakor tuii o pripravah za vojno. Predsednik Pattai ni hotel dovoliti, da se interpelacija prečita, ali zbornica je na tajni seji sklenila, da se ista prečita. Ministerjki predsednik Bienerth je opozarjal na izjave glede vojaških odredb ministra za domobranstvo, ki jih je podal včeraj v odseku in danes ▼ zbornici, ter je izjavil, da nima tem izjavam niče9ar pridodati. Vsebina interpelacije, da ne odgovarja dejstvom. Prihodnja seja jutri. DUNAJ 19. Vlada je danes predložila poslan aki zbornici zakonski načrt, s katerim naj se jo pooblasti, da provizorično uredi trgovinske odnošaie z Bolgarsko na podlagi naj*eče ugodnosti. V obražloževaniu se opc-zarja na to, da poteče sedaj veljavni poobla-stilni zakon dne 31. t. m., radi česar je potrebno zaprositi novo pooblaščenje v svrho vzdrževanja sedanjih trgovinsko-pMitičnih od-nešajev z Bolgarsko oziroma z Meksiko. „UeleizdojniSiii proces". Fiasco očividen ! (Ekspresno por.) ZAGREB, 18. marca. Današnja (18/3) razprava „veleizdajni-škega" procesa je bila odložena na jutri. Predsednik senata Tarabochia ie izjavil pred začetkom razprave, da se čuti bolnega in zato odlaga razpravo na jutri. Trpi da na vnetju zoberne. Tudi državni pravd-nik Accurti je baje že dva dni bolan in ee ne udeležuje razprav. Ob 11. uri predpoludne so se podali predsednik kraljevega sodnega dvora Gaj, predsednik senata Tarabochia in državni pravdnik Accurti na konferenco v bansko palačo. V obveščenih zagrebških krogih se ta odložitev razprave v zvezi z obiskom v banski palači različno komentuje, vendar sodijo, da je obojno v zvezi z dosedanjim nevspehom barona Raucha. Organ takozvanih „furtimaše?u, hrvatske klerikalne stranke, „Hrvatstvo", je prinesel sinoči kaj tendencijozen uvoden članek o dosedanjem teku razprav v nveleizdajniškemu procesu. V tem članku hudo napada predsednika senata Tarabochia, ker dopušča Mej tem je dospel prvi oddelek njegovih ljudi do kraja, kjer je bila popreje krasna Oubir-kula, a zdaj ni bilo drugega, nego razvaline, pčpel, in ostanki sežganih človeških trupel. Husejn-beg je svoje ljudi takoj razdelil na 3 oddelke. Z novodošleci je pojačil te oddelke. Čim je napočila noč, so se dvigaili vsi oddelki ter stopali v isti smeri. Husejn-begov namea je ki), da prodre preko gore na ono stran Ljubotina, kjer se je nahajalo več večjih srbskih sel ter da kc-nečno zažge vsa ta sela. Trajkovič od svoje strani je pa zopet sklenil, da Hiaejn-bega ne pusti za nikako ceno preko gore, ker je vedel iz skušnje, da bi Huiejn-bsg tam strašno gospodaril. Opazoval je po dnevu vse gibanje Huiejn-begovih čet ter se pripravil na nočni napad. Ali Husejn-beg in njegovi ljudje so bili istotako previdni. Plazili so se tiho, po dva trije skupaj, eden za drugim, Kmalo je streljanje iz pušk zmotilo nočni mir. Začetkoma so padali posamični streli, a malo po malo so se ponavljali ti streli pogosteje in pogosteje. Zamolklo so doneli streli skozi nečno tišino in njih glasovi so se ponavljali v tisoč in tisoč odmevih. Padel ie marsikateri Husejn-begov Ar-navt, a tudi mnogo Trajkovičevih ljudi je aadela moriins kroglja. Trajkovič se je umikal. Ni smatral za potrebno, da bi te po noči branil v zavzetih postojankah, ker niso bile toliko važae, da bi bilo vredno radi držanja braniteljem preveč svobode, te mu očit.*), da ni zadostno preštudiral obtež-I nega materijala. Kakor simptomatično pa ie | opaža, da člankar ne more prehvaliti 'objektivnosti in nadvladovanja materijala — kakor je rečeno v članku — od strani državnega pravdnika A cc u r -t i j a. Ta članek je baje v zvezi z odložitvijo razprave in z obiskom v banski palači. * * * V „Pester Lloyduw izhajajo že nekoliko časa jako tendencijozno pobarvani referati o razpravah ▼ „veleizdajniškem" procesu. Na nekaterih mestih vsebujejo ta poročila direktne neresnice, kakor je razvidno iz priob' čenega uradnega stenograma. Tako javlja n. pr. omenjeni liat, da je iz korespondence obtoženca Oreščanina ki je bila prečitana na razpravi, jasno razvidno, da je ta obtoženec z drugimi sobtoženci živo agitiral za združenje Hrvatske s Srbijo, dočim korespondenca niti jedno samo besedo ne omenja take agitacije. Dalje trdi rečeni list, da vsa pisma v korespondenci omenjenega obtoženca govore o Hrvatski kakor o „srbski provinciji" ter da omenjajo tajnih sestankov v Zagrebu in Belemgradu. To pa je v nasprotstvu z resnico, ker resnica je to, da nobeno pismo ne govori o tem. „Pester Lloyd" dobiva svoja poročila od Rauchovega novinarskega sindikata, ki ga je baron Rauch ustanovil tikom pred procesom. * * * Danes predpoludne, ob istem času, ko so bili Tarabochia, Gaj in Accurti pri Rfeuchu, se je podal v bansko palačo tudi — dr. Josef Frank !! Glasi se, da so se na konferenci nasvetovale ostreje odredbe proti braniteljem in koalicijskim novinam! * * *. izgub.ti nekaj desetin mož. Umikal se je tGrej po malem, previdno, ter pri tem prizadejal Hu«ejn-begu mnogo izgub Lazo se je boril na strani Trajkoviča. Njemu je bilo sicar zelo težko, ker se je moral vnovič ločiti od Danice, a Trajkovič mu je rekel na kratko, a odločno, da bo imel pozneje časa dovolj za ljubimkovanje s svojo miljenko; sedaj ga čaka nujoeji in važneji posel. Laza je to sicer peklo, a mogočnemu vojvodi ni mogel in ni smel prigovarjati. Trajkovič je ipak dtžal Laza vedno poleg sebe, ker se je bal, da bi ta sicer napravil kako neumnost. Ali tudi Lazi se je pretakala po žilah junaška kri. Bil je prvikrat v boju, in ko so mu počele švigati krog glave kroglje, se je pač stresel, a to je bilo komaj nekaj trenutkov. Zbral je hitro vso prisotnost duha ter stal mirno in povsem hladnokrvno poleg vojvode. XIV. Do jutra se je bil Trajkovič umaknil s svojimi ljudmi preko goličave, ki je delila gozd na sredi gore v dva dela, ter se postavil ob robu gorenjega dela gozda, tako, da bi mu morali Husejn-begovi ljudje slediti preko goličave. Husejn-beg bi tu ne imel ni-kakega pokritja, mejtem, ko je bil Trajkovič skrit med grmovjem, ki je končavalo oziroma začenjalo gorenji del gozda. Husejn-beg je v svoji jezi popolnoma pozabil na vsako previdnost. Gnal je torej svoje ljudi kar naprej. Čim so se prikazali na Včerajšnje „Hrvatsko Pravo", glasilo Frankove stranke, javlja, da je proti s c-progi branitelja dra. Hinkovića, državno pravdništvo uvedlo kazenako postopanje. — Znano je, da je predsednik senata Tarabochia na objavo, da si je rečena gospa med raz« pravo dovolila kritiko sodnega d7ora, prepovedal pri«top na galerije. Branitelj H.n-kovtć pa izjavlja, da je govorica o kazenskem postopanju proti njegovi osebi neosnovana. Nenavaden glas iz Italijanskega tabora. Puljski „Giornaletto" poživlja italijansko mladino, naj se pridno uči hrvatskega in slovenskega jezika. To je vsekako nenavaden glas iz tabora, v katerem se je doslej z največim fanatizmom sovražilo naš jezik in se je proglašalo kakor narodno izdajstvo, kakor atentat na italijansko kulturo ia italijansko čast, ako ki se kak Italijan učil našega .barbarskega" jezika. Ali, če nas iznenadia že dejstvo samo, da takov zagrizen list, kakoršen je puljski Giornaletto*, priporoča učenje hrvatskega in slovenskega jezika, pa nai naravnost osuplia utemeljevanje, s katerim podkreplja ta svoj nasvet na adreso italijanske mladine. Čujte torej, kako piše rGiornalettj" v Puli: daljnjem koncu goličave, je dal Trajkovič zapoved : Metalci bomb naprej ! Pripravite bombe. Husejn-begovi ljudje so hiteli naprej, ne sluteči nik&ke nevarnosti. Mislili so, da se je raja že umaknila preko gore. Ko so se približali na kakih petdeset korakov gorenjemu koncu goličave, je zapo-vedal Trajkovič : Prižgite bombe I Par trenutkov kasneje je zapoved al : Vrzite bombe ! Kakor da bi iz neba priletele, je padlo med ničesar sluteče Arnavte naenkrat deaet bomb. Kaj je to ? Arnavti so prestrašeni obstali. — Zavladala je splcšna tišina. Lazi, ki ni še nikdar s svojimi očmi videl vspeha bomb, je srce nemirno utripalo. Naenkrat ne je začul strašen pok, potem drugi, tretji in tako dalje. A vse to ni trajalo toliko časa, kakor smo rabili mi za to opisovanje. Veliko Arnavtov se je valjalo v lastni krvi, ostali pa so se prestrašeni obrnili, ter bežali nazaj, proti daljnemu delu gozda. Tedaj je planil Trajkovič ■ svojimi ljudmi iz grmovja in udaril za Arnavti, ki so klicali v enomer: Allah — il A i lah I Trajkovičevi ljudje so neusmiljeno bili po Arnavtih s kopiti svojih pušk ter jih podili dalje. (Dalje.) Stran II »EDINOST« štev. T? V Trstu, dne 20. marca 1909 „Naša ( talijanska) mladina se mora potražiti, da se priuči slovanskim jezikom. Slovani pripadaio k tistim tujcem, ki SO Slovanom f.ajbiižji. Ta narod je m?ad, ki more v stikih z nami Še mnogo pridobit« in t a m mora biti prijazno naklonjen Italijanom, ako p. e tradicije m i n o i o s t i premagajo in se umakne ograja srednjeveškega fevdalizma, umetno postavljena mod oba naroda" (Slovane in Ita-liiane). Koga ne bi presenetil tak govor in na tfakem mestu ? ! Kdo je vzdrževal doslej to ograjo srednjeveškega fevdalizma n. pr. v Istri ? ! Ali ne'ravno tista še sedaj gospodovalna eisrnoria in oligarhije, cd katere je mcral naš narod toliko pretrpeti moralno, fiz-čno in rnateri-alno ? ! K Jo điugi, n-g > ravno go*po-dovftlni Italijani, je opravičeval vs? svojo politiko, svoje zahteve po rcd7ladju in s»ic?r v dno sklicevaje se na tradicije — tiste proflule beneške tradicijo — i" min: loati ? ! ! Ča beseda v ».Gif.rnalettu" re* izraža misel in željo, potem so nam zdi k.ikor da stojimo pred kakim čudežem! Cs „Giorna-letto" v resnici želi, da se pozabijo mino-losti, bi biio to znamenje, da te je jel rramovati tth tradicij in te minclopti! A ker so bili izključno Italijani nositelji teh tradicij, ki so delile oba naroda v dva sovražua tabora, iovolvira „Gioroaletto-va" beseda pripo-znanje : koliko so Italijani grešili nad našim narodom, proti princ pu pravičnosti in humaniste. proti interesom dežele ! 1 Ali rekli smo že, da bi trebalo vedeti poprej za gotevo: ali beseda izraža resničao željo po — miru ? ! Vprašanje je namreč, da-li slh „Giornsletto" luško mladino v učenje našega jez.ka z dobrimi poštenimi, ali pa za vratnimi nameni ? Oi tegs vprašanja je v.?e odvisno. — če je namen ta, da se sinovi Slovanov in Iialijaao7 zbližajo prijateljski kakor enakopravni in jednako-vredni de že i a ni; ak*> naj bo učenju caS:ga jezika Italijanov namen ta, da bodo bolje spoznavali našo ljudstvo in je začeli vzljubljati in spoštovati, ako je namen ta, da pade ograja, ki deli Italijane in Slovane v dva sovražoa si tabora, petem bomo mi prvi, ki pozabimo na vso žalostno minolost in napravimo črto čez vse, kar je bilo in ograja gotovo pade. Če pa ima biti učenju našega jezika le z .vraten namen, da bi Italijani z njega po-mečjo izmamili zaupanje našega ljudstva inje tem lažje zavajali in demoralizovali, potem pa caj si ne delajo nikakib nad 1 Ograja ne pade in grenka minolost nam ne izgine iz spomina, marveč nas bo misel na „tradicije iz minolosti" le povzdi-gaia k boju proti srednjeveškemu fevdalizmu, združenemu s sodobnim narodnim šovinizmom in sovraštvom, ki se je le prečesto dotikal — bestijalnosti! (Opozarjamo samo na slučaj v zgodovini narodnih bojev v Istri, ko je bila razpisana nagrada na glavo najplemeni-tejega moža v sloranskem taboru Istre). Če torej Italijani hočejo pošten mir na podlagi principa enekega prava, naša roka e odprta italijanski. V nasprotnem slučaju pa stisnjena pest za boj, pa naj bo izid že ta* ali tak ! To je naš odkrit odgovor na nenavadni g'as v puljskem „Giornalettu"'. reeht myšleuka slov&cskeho sdražer.i veškerjeh pfii!u§ni'ku okridlereho kola rosto a si f ku povzneseni mrsvnfmu i hospodafsfcemu. Lfbajice vas milem' bratri Siovicci volame hrimave na zdar-živio! Zj% zemskcu iednotu zrisencu drahzenci kcruny Češke. — Jan Vojna starosta, Brhuslav Nykt tajemnik. PRA.GA. Dnes mužee vztyčeny prapor samoetatnosti društva jugoslovanskih železniških uradnikov bi hrče vlsje nad zemčmi alp3kymi a soustredi kol sebe všech?y jikoslovanske i'ifedniky okridienćho kola. — Sekretariat Spolku čeakveh ufedeikn železničnib. Dr. Kramar o politiki Biener-thove vlade. V razpravi, t;čoči se kontigenta novincev, je imel čeSki poslanec dr. Kramar znamenit govor, v katerem je analiziral veo politiko sedanja vlade in izrekel nad njo najatrežjo sodbo. Na*3 čitatelje bo posebno zanimal zadnji del tega govora, ki neusmiljeno kri tiku je vladno politiko tudi nasproti nam Jugoslovanom. « Naglasivši nevarno sedanjo si:uvacijo je izrajal dr. Kramar; „Dolžnost bi bila najprimitivneje državniške umetnosti; da se v takih trenotkih ne dotika Čutstev prebivalstva in naravnost zlo-, činsko nemedro je, ako se to prebivalstvo j draži in je ozlovolja proti vladi in državi. To J se je storilo z Jugoslovani. Ako bi; se hotelo razpisati nagrado, kako se mGre; najnemodreje delati politiko, ne bi megli najti j nič boljšega. V trenotku, ko se ves evropski \ položaj suce okolo Jugoslovanov, ko je izku- \ sena zvestoba Jugoslovanov za monarhijo na-; ravnost vse, imenuje vlada najveća sovražnika \ Jugoslovanov, Hohenburgerja in Sturghka za j ministra ! Ali se hoče s tem vzbujati požrtvo-i valnost Siovaaov ? Je ii to prava politika v j trenotku, ko grozi konflikt med Nemštvom in j Slovanstvom ?! Tako vladno modrost more: prekašati le ona translitvaaska po famoznem j veleizdajniškem procesu v Zagrebu. Zdi se, j da se je hotelo nenemškim in nemadjarskim' narodom te monarhije demonstrirati ad oculos. da nimajo od te monarhije ničesar pričakovati. Najnavadneji podložni ški razum bi vendar svetoval v takem momentu, da se ne stori ničesar, kar bi moglo ravno Slovane razdražiti. Mesto tega pa se! tira politika, v kateri trpimo za Nem-! čijovseono, kar se je dogodi lo j od oktobra sem. Dela se nemškaj politika!...." In na zaključku : „Ako se prihaja z dejanji, ki češki narod rasjarjajo, a se potem j govori o najboljih namerah, je možno to umeti le kakor zasmehovanje. Ali storite, kar hečete. Mi se ne bomo lovili za nikomur. Kakor se b) postopalo z nami, tako bomo tudi mi postopali z drugimi. Vračali bomo jedn&ko z jednakim. Ako je v tej uri nevarnosti dovoljen apel, bi bil to apel na patrijotizem vlade. Menim da ni bilo še nikoli časov, v katerih bi bil tako neopravičen kak vladni zistem, ki bi zna! narodov pridobiti in je dosegel le to, da ie narode razjarjaMn jih razdražil proti vladi in proti držav?. Še nikdar ni bil tako skrajni čas, da bi imeli vladni zistem, ki bi združeval vse meči, kakor ravno sedaj. Vlada in vsi oai, ki so odgoverai za usodo države, naj ne pozabijo samo tega : za usodepolno bodočnost države je zadovoljnost narodov veliko veče važnosti, nego pa obstanek nerodne vlade! !'4 Pozdravi došli „Društvu jugosovan s ki h zelezniških uradnkov" povodom družabnega sestanka! dne 7. marca 1909 v „Narodnem domu" j v Trstu. PODGORCE. Dniolsly fakt powjtana \v-JLzego zuiazku witamy z szczera radoscia i nadzieja lepizej prsvszlosci da eniom waszym -zciesc boze zw;azek ea!icyjskich urzednikov tcoiejowych kolo Krakov svojega denarja naložen--na ukojiž^o na posestva s popolnim pokritjem, a Ie V« denarja ima razposoiin^a na menjice. A tuli ta denar je izpoauj^n ld posestnikom in drugim zanesljivim oaebiin, ki nudijo razna jamstva se svojim imetjem tudi še jamstvo najmanje dveh in tudi več dobrih garantov, tako, da je vsaka izguba povsem izključena. S te strani torej ne preti vlagateljem pri naših zavodih nikaka nevarnost. Še manje pa se je bati, s čemer straši o ljudstvo brezvestni sgenti in drugi nevedneži. da bi si namr> č v slučaju vojne država mogla prilastiti p.cnoženje naših denarnih zavodov t vojno svrhe. Kaj tacega je v modernih, civiliziranih in pravnih državah nega materijala in zahteval dovoljenje za pre- nemožno. V to država nima pra ice, no gled* V Trstu, dae 20. marca 1909 >EDINOST c Štev. 79 Str.tn III na to, da bi 9 takim postopanjem uničila temelje svojega cbita^ka. (V tem oziru opozarjamo na včerajšnjo izjavo finančnega ministra Biiinskega v zbornici poslancem, katero dobe čitatelji v državno-zborsk^m poročilu). V obče pa ie povsem krivo mnenje nekaterih fc.ikor da bi dsnar ležal v deaarnih zahodih na kupih, tako, da sa ga je možco kar poia3t;tf. Kiikor smo že gori povedali, ,e denar vJožen v denarne zavode, naložen v -srnih pcsojihb, ki ne izgublj&io svoje vrednosti ne med vojno in ne po vojni. Denarni ziv di drže pri sebi le toliko denarja, kolikor k-a potrebujejo za dnevna izplačila. To pa je le ra zinemo neznaten del vsega cd strank ■vloženega denarja. lianin tega imajo naši denarni zavodi primerne rezervne fonde in jamstvo svojih členov ! Čs ie pa kaj nevarno, je pač ravno to, ako se jemlje denar :z varnih zavodov ter ga spravlja dema, kjer je izpostavljen večim u'cvaraostim, nego pri denarnih zavodih. Take nevarnosti eo n. pr. tatvina, požar ali pa lahkomišljeuo izposojevanje. Končno ie še okolnost, da dotičnik, ki hreni denar domu, no dobiva nikekih obresti, tak du je lastnik prisiljen dotikati se kapitala radi vsake male svete, ki jo rabi, sčeicer se mu kapital počasi i/gubije. Svetujemo torej našim ljudem najnujnčje naj se nti dajo Legati radi ntrbhu pred vojno ter mirno pu te evoj denar ležati,, kć kor do sedaj, v našiL denarnih zavodih. Siecr pa je še vedno utemeljena nada, da ne pride do vo;ne in da ee n^.jde način za mirno poravnanje. Zakaj ne objavljamo nikakoranjih vesti vcjasxega značaja? Opozarjamo, da je po posebnem določilu kazenskega zakona strogo prepovedano objavljati ve6t; vojaškega značka v časih, kakoršnji bo sedanji. Ia v zadnjih časih je bilo elučajev, ko so bili časopisi zaplenjeni radi sličnih vett". Krasen vspeh Tržaške posojilnice in hranilnice. Kakor doznajemo, je dosegel ta miš najstareji denarni zavod v letu 1908 nepričakovano lep vspeh, vzlic temu, da splošno denarno stanje ni biio v minolem letu povoljno in da se je pojavilo v zadnjih letih v našem mestu muogo novih slovanskih denarnih zavodov. Dočim je b;la Tržaška posojilnica in hranilnica do pred par leti edini denarni za70d v Trstu, imamo eedaj tukaj razun drugih petih večih slovanskih denarnih zavodov (Jadranska banka. Ustredni banka, Ž vnostenska banka, Ljubljanska kreditna banka in Trgovska obrtna zadruga) veliko Bavilo man šlh slovanskih denarnih zavodov, ši vsi prospevajc. Vkljub vsemu temu, ko bi r ilo vendar pričakovati, da bi morala Tržaška posojilnica in h-anilnica nazadovati, izkazuje icta glasom bilance za leto 1908 čisti d- biček 83.234 K 22 st., torej ra 14.000 K več nego prejšnje leto. Reservni fond, ki je zaa&a! koncem leta 1907 K 289.485*19 naraste s koncem leta 1908 na K 346.800*98. Tržaška posojilnica nudi torej ulagateljem ne ^lede na jamstvo zadružnikov, že s svojim reserrnim fondom lepo varaoufc. Tržaški posojilnica in hranilcica zavzema med s:oven-sk mi posojilnicami po 17-letnem obstiju eno izmed prvih mest. Pri tem pa je še pripomniti, da je Tržaška posojilnica in hranilnica vsako leto darovala primerno velike svote za dobrodelne in kulturne namene. Tudi letos predlaga odbor občnemu zboru, ki sa ima »ršiii 25. t. m., da se iz čistega dobička podeli našim dobrodelnim in kulturnim za-vodom 6kupoa svota 10.200 K Oiirom na to • Bpešao in naši stvari koristno delovanje tega u a Sega najstarejega tukajšnjega denarnega zavoda je pač dolžnost vseh nas, da se še Urepkeje oklenemo istega, s Čemer koristimo najbolj seb in naši stvari. Dragoceno pripoznanje. V včerajšnjem članku pod tem naslovom je v citatu iz ,.1 idipendeota" icostalo par besed, vsled česar e smisel pokvarjen. Citat se glasi : „Na nas le pa, da skrbimo, da to vprašanje ostane na tej podlagi in da te ta uč?ršča vedno bolj, d?, najde v neprestani agitaciji novih elementov trdnosti in odločnosti ter da š:ri poj m važnosti, ki je ima (vprašanje), upoštevaje vse narodno življenje za moralne interese vse Ita-ž i j e". Skrajno lopovstvo. Včerajšnji „Piccolo* priaaša brzojavko baje iz Ljubljane, v kateri »e pripoveduje, d i so jugoslovanski denarni zavodi izročili sr ski vladi sveto 10 milij. iron kakor p.-vi obrok posojila 20 mil. obljubljenega ero^ki vladi. Ta vett je seveda nesramno zlagana, in a.i dvomimo opravičeno, da bi bil „Piccolo14 res pre.el iz Ljubljane tako brzojavko. Namen italijanskega lista je toliko jasen, kolikor lopovtki: spraviti naše denarne zavode v krivo luč. jih diskreditirati z vzbujanjem mnenja, da denar pri teh zavodih ni varen. Take uearamnosti so pač zmožni le ljudje, ki kakor hijene hočejo tudi naiveče nesreče izkoriščsti v svoje umazane namene. V včerajšnji zahvali g. Verovška je po ncmoii v tiakarni izostalo ime gospe Karle P o n i k v a r j e v e, ki se je tudi potrudila pri nabiranju denarnih darov, ki so bili izročeni benehcijantu, kar s tem na željo g. Verovška popravljamo. Zopetna izdaja dvekronskih srebrnih novcev, Radi opustitve izdaje dvekrcnikih novcev (goldinarjev) je v prometu primanjkalo kron in no»cev po 5 kron, vsled ččssr je avitro-ogrska banka izdala ukaz, da se zopet izda ajo in sprejemajo stari „goldinarji". Tudi je obvestilo finančno mini&ter«t?o vse podrejene urade, da se v3pre;emajo goldinarji zopet v javen promet. imenovanje. MiDiBter za poljedelstvo je imenoval vinarskega ad unkta v Gradcu Josipa Zabavnik vinarskim nadzornikom III. razreda v Primorju. iT Tržaška malt kron Avtorja ostudnega čina — V včerajšnji številki smo priobčili notico, kako je nek težak onečastii 8-ietno deklico Marijo Dajuri, ki se hud» bolna nahaja sedaj v m9»tai bolnišnici. Pc lici j a je včeraj ob 7. uri zjutraj aretirala 34-letnega oženjenega mizarja in očeta d>eh otrok, Karola Lachainerja vulgo „Manuela", iz Trsta, LtanujGČega v u lici Donota, ia 28 letnega tež&kti, regnikola Napoleona Molinari 13 Benetk, stanujočeg* v uiici Maicantoa št 3. kakor osumljena, da j a eden izmed njiiu iivršil nečloveški čin na omenjeni deklici. Včeraj ob 9. uri predpolupne so oba odredli v boinišnico, da ju konfrontirajo z žrtvijo. Uboga dekiica pa ni mogla še z gotovostjo povedati, kateri aretiiancov je izvrši? na njej grezni čis. Povožen. Včeraj je prišil pod neki voz 43-Ietui ponočni čuvaj v svobodni luki Jcsip Maran. Dobil je več težkih po5k >db. Za prvo pomoč ce je zstekel na zdravniškj postajo. Izseljenci na povratku. Včeraj zjutraj je po 14 dnevni vožnji iz Nevv Jorka :n Napolja priplul v naše pristanišče paraik Avstro-Ame-rikane „Laura" (kapitan E. Car) z 218 potniki. Od teh jih je bilo 11 prvega razreda, drugi eo bili vsi izseljenci, vračajoči se v svojo domovino, in sicer se jih je 46 izkreslo v našem pristanišču, drugi, skoraj vai ogrsko-hrvataki podaniki, so se odpeljali na Reko. Krvav pretep med mornarjema. Včeraj po noči sta se na velikem trgu skregala 28-letci mornar Ivan Kapović, vkrcan na Lloy-dovem parniku „Palackyft, in Nikolaj Vučetić vkrcan na nekom inozemskem parniku. — Iz pričkanja je kmalu nastal pretep in Kapovlč je potegnil no^ ter ee zaletel proti svojemu nasprotniku. V tem hipu je prihitel Gregor Rukavina ia izvil Kapoviću nož iz roke, a se pri tem ranil na de mi roki. — Kapović* bo zaprli. Okradena mlekarica. Včeraj je bil mle-karici Ivani Koren iz Marčzig ukraden vožiček, na katerem je bilo 5 posod z mlekom. Koledar in vreme. — Danes : Efgenij muč. — Jutri : 4. postna nedelja. Benedikt op. — Temperatura včeraj ob 2. uri po pol ud ne -j- 9'0 Cel s. — Vreme včeraj : deževno. _ Naše gledališča. Vkljub slabemu vremenu ie sinočno predstavo obiskalo precej veliko občinstva. — V Trstu že dobro znana šaloigra „Pri b.lem konjičku" je dossgla kak?r vsakikrst do sedaj popolen vspeh in je vzbujala neprestan smeh. Igralo se je dobro, izlasti je g. Verovšek k?kor Bucek, katera vloga je med njegovimi najboljšim1, skrbel za to, da nno mišice smeha prišle do počitka. * * * Jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer komična tridejaiiBka burka J) UELET0RI5T". Drugič in zadnjič. Pri premieri je vrlo uppela in nepretrgoma vzbujala salve smeha. I. dejanje v Trstu pri bogatem Dolinariu (Verovšek), kt ga hoče njegova žena (Puceljeva) na vsak nfcč n videti slavnega. Tako postaoe ta dičai Gorazd Svetozor — veleturist in veleplagijatcr, In za te uvojo grehe se mora pokoriti doma kot jubilant svoje 50-letnice in se politi tudi v planinah, kamor ga seveda prav nič ne vleče srce. IL dejanje torej v bohinjskih gorah. Po pokori še-)e pa pride izpoved : III. zopet v Trstu. Nekaj posebnega v tej igri sta oba pl&niGska vodnika Pcd-hostnika (Sršen in Potrato) in pa planšarca Micka, ki nastopi pri koči celo v hlačah., kakor so se včasih oblačile Boh;njke, v mestu pa kot kmet8ko dekle v narodni noži in nazadnje celo kot moderna d-^ma — dekoltirana z vlečko. Razuu teh nast>pi še mnogo drugih oseb, skoro ves naš ansambel, T-ržaika gledališča: VERDI. Danes „Rensko zlato*1. POLITEAMA ROSSETTI. Toliko re-oriza „Nižave" (Fčudalismo), kskor tuii slavna Suderui .nnova 'gra „Kamen med kamniM sta doprinesla Grasso-tu zaslužen uspeh. Danes tudi preditara. FENICE. — Nocoj ob 8. uri običajna predstava cirkusa Besini. Prihodnji teden se vspored nekoliko spremeni; v tem novem vsporedu bo med drugimi točkami tudi nastop slonom. EDEN'. — Danes zvečer ob 8 30 je tu vario:«-predstava. GLEDALIŠČNA DVORANA »APOLLO' liica Domenico Rossetti 4. Marij onetistična družba. — Danes (sobota) predstava ob 5. in po). Društvena vesti. Tržaško podporno in bralno društvo vabi svoje člene sa volilno posvetovanje, ki bo iutri 21. t. m. ob 2. uri in pol popoludne v društ-enih prostorih, u ica Stadion št. 19. Volilni oisek. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom v nedeljo dae 14. mar?a t. 1. v ulsci Domenico kjer točim belo vipavsko I. vrsto co 72 st in istrsko vino po 72 8t. iit. Dumama kuhiiija vedno preskrbljena z gorkim< in mrzlimi jed Alojzij lil Urška Kossa. - Mojim znanem, pri alsljem, člscom X. D. f>. m se priporočam udaui JOSIP FU3LAN, i-;3trik d^brczians anslilsa ir 9 5 is a Ro^^etti štev. 3 1 st., kakor tudi Opolo po 80 i'i - Točila bona vod't .'lic L-^, s.'avnfmti r' rns ;u F«l iiep u fcJ?! E1 m 1B1 UARIETE - GLEDALIŠČE lxz\, ulica y7cqaedot!o l\. 35 (ex gledal. FiloJrammatico) Danes, sobota PREDSTAVA ob 8-30 zvečer. Vspored: 1.) Koračnica 2.) Valčtk 3 t Ouvarture. (Orkester i Kstarina ■'liti, itali.ian. fcmsonetka. 5.) The 2 orig'nal Zi-al, keiuićni nrizor S.).Frizii Larilta, meilair. plesalka. 7.) Eater de Lanza, it*I. *ansoaetk*. 8.; Baronica Hi.da de Bernejg, operetna diva. 9.) Poli y a nI Day. rakci prizor. 15 minut odmora. 10.) OBKESTEK. 11.) Crmina Val/erde, ekvilibrisu a ple-tom n -a ielezai žic!. IS.) Pavlina Slorgi, ital *»3fou»tka. 13.) Ludo vik. Siiff, komik. 14 ) The Oaflis. kralji zraka-15') CUiartet Espanna, -pan«ki ples ia petje. RAVNATELJSTVO si pridržuje p-aviae menjati kako točio. Jutri \ nedeljo : oaIovoJja. ia [i M II m m let velikega uspeha!!!! irav |1 :::: redno prebauljanje || želodec doseže ee z uporabljanjem voftkrni odlikovane PiCCOLI-jeve tinkture za želodec Prodaja se po vseh lekarnah. - 1'o^iljatr« po postnem povzetju preatrbuje lekarna UuH Ijniii o. kr. dvorn. zalagatelja In zaia-telja njegove 8vetostl. SLOVENCI! Kupujte UŽI-GALICE svet. Cir. in Sletoda m « "o t: o O) 4 jg JS m *ts mn E v > O Ji 9 S O r t t: n ro w ^ l m 4/1 %S% ▼RADE m Plačilo na mesečne - obroke po najmodernejšem zislemn. Mnogi, ki niso v stanu nabaviti si Samofon proti takoj SnJ omu pla- u zamoiejo na ta način priti do tega. Pridile si ogledat, d* ae pobotamo. STABILIHENTJ SRAT. TR1ESTIN0 JržaSkl grafični zavod — TRST — Piazza della Borsa 13 I. TELEFON 742 Stran IV »EDINOST« ste?. V Trstu, 20. Marca 1909 Dramatično društvo v Trstu vabi na vere s svojimi otroci svoj jezik I Ali m sra-sroi i z red „i občni z b o r, ki se bo metno, da je Se danes, ko br morala na-vrfil t .obeto dne 27. t. ro. ob 8. uri in rodna zavest prevevati vse sloje, slo^erskih -Zierec v prostorih „Trgovsko-izcbra- stariše*. ki vzgajajo janičarje svojemu najezlne°a društva", ulica S. Fracceeco 2, I. redu?! Tudi izgovor, da miramo svojih šol, ze ainega arusna , ^ ^ ^^ Arbana?i n.;maj0 §cl v svcjem nf * Fi Dnevni red: jeziku,'vendar ohranjajo ta s*oj jezik preko 1 Spremenjena in odobrena pravila se stoletij. vzamejo na znanje. Izpametujmo sel Gopmo v svojih hišah 2. Novi hišni in disciplinarni red. ljubezen do svoiega jezma in do svoje ca- 3. Posvetovanje radi prihodnje sezone rodnotti! V Trstu je to tem lažje, ker imate (eventualra volitev "odbora po novih pravilih), obilico svojih narodnih društev, ki ntde- Ker je ta izredni občni zbor posebne meščajo šolo gleda gojenja svojega materi- važnosti za prihodno&t slov. gledališča v Trstu, nega jezika m so zavetišče vsem, ki nočejo nrimrnu mihndnio fiPzmo. zato so nuino ostati zvesti svr iemu narodu I I. M. Ulrfiflnirt lePe zunanjosti, i£če službo polte |filsillcnii» žaka ali sluge v kaki pisarni. Go vori slovensko, nemško in italijansko. Pcnudbe pod E. P." na Inseratni odd. Edinosti. S*6 oziroma za prihodnjo sezeno, zato so nujno ___ povabljeni vsi, ki jim je pri srcn razvoj tega ! ——_ važnega kulturnega zavoda slovenskega v! Ceres-ova potica. Stepe se 8 beiijakov Trsta. Odbor. katerim se doda polagoma 16 dkg. sladkorja P02iv in vabilo. Odbor „Dramatičnega | ter pomeša zraven 10 rumenjakov in 10 dkg. eraštva" v Trstu opozarja na svoje v tej Ste- moke št. 0; naposled se doda še 6 dkg. vilki „Edinosti" priobčeno vabilo na svoj iz-i Btopljene zabele „Ceres". Ta zmes se razdeli redni občni zbor, ki se bo vršil 27. t. m. ob potem v 6 delov, kateri naj se pečejo pri b in pol zvečer. Ob tej priliki si dovoli ped- —-a-« —» pitani še enkrat apelirati na p. t. rodoljube, da bi blagovolili doposlane jim garancijske izjave podpisati in odboru „Dramatičnega m društva" vrniti I.totako prosi druge činitelje, zlasti denarne zavode, da bi blagovolili uva-ževati svoječasno predloženo prošnjo za kako znatno podpuro. S.'ednjič vabi podpisani odbor k obilnemu pristopu k „Dramatičnemu društvu", kajti le številno društvo bo moglo biti kos veliki kulturni nalogi, ki jo ima vršiti slovensko gledališče ob Adriji. Že na prihodnjem izrednem občnem zboru, ki bo ukrepal o vprašanjih, tičočih se nove sezone, naj pokaže številna vdeležba, da slovensko gl dališče v Trstu ne stoji na — pesku. Odbor. „Dram. društva v Trstu". Nar. delav. organizacija Skupina Tehničnega Zavoda (Stabili-mento Tecnico) so uljudno vfcbljeni na sestanek v prostorih N. D. O. danes zvečer ob 7. uri in pol. Odbor konsumne zadruge ima danes zvečer ob 8. uri svojo sejo. Književnost in umetnost Pod cesarjem Franc Jožefom I (Obrisi). Spisal F. L. Turna. Cena 60 sf.. s pošto 65 ft t. Brošurica obsega več prav zanimivih člsnko?, ki karakterizujejo v velikih potezah čr.s in dogodke izza vladanja sedanjega a-strijekega cesarja. — Naš dom. Drugi zvezek te zbirke povesti in pesmi prinaša dve povesti: „Zadnji grof Celjski" in „Iskalci b serov na otoku Sv. Duha." — Madeži in njih snaženje, Praktično navodilo, kako je sn&žiti madeže na raznem blagu, na kovinah itd. Cena 1 K, s pošto K 1*10 fct. Vse tri omenjene knjižice je izdala in založila Zvezna trgovina v Celovcu. srp doji gor koti na plošči, caoiazf.ni a zabelo „Cere»". Ko se potem shladfc. napolnijo se s sledečo zmesjo: stepe se 26 dkg. zabela „Ceres", 28 dkg. drobnega sladkorja, 7 dkg. kakao in 2 rumenjaka. S tem ee n?polni potica, ter potrese zgoraj in ob straneh z debelo oskobljanimi rucceno pečenimi kokosovimi orehi. Mali oglasi. Trgovski pomočnik, špecerijskim blagom išče službo v kakem skladišču. Govori hrvatsko, slovensko, ter nekoliko italijsnsko in nemško. Nastop takoj. Xaslor pri Inseratnein oddelka Edinosti. 560 Vesti iz Goriške. Novo društvo. C. kr. namestništvo vrelo na znanje pravila novega „Prostovoljno gasilno druStvo Piužaih (pol. okr. Tolmin). }e društva: s sedežem v Vesti iz istre. Imenovanje. Cesar je imenoval kurata v Guntkem Frana Kvirina V o l a r i ć-a arbi-preibiterjem in župnikom kolegijatne cerkve v Osoru. Vesti iz Koroške. Slovenski volilni shodi za predstojeće volitve za Koroški deJeini zbor so se vršili \ četrtek v „Rokr dt-Ukern domu" v Celovcu Celovec in oko'ico; včeraj 19. t. m. v Že-Iinjah (eovcril Grafenauer), v Libslčah (govorila dr. Brejc in Podgcrnik). v Šmiheiu pri Piib^rku dopoldne govorila deželni odbornik Evgen Jarc iz Ljubljane in Smodej), v Kctijah pepoludne (Jarc—Smodej), Jutri se bodo vršili volilni ohod: v Šk- fiOab, Ho-dišab, Gušten;u, Možici in Črni. Vesti iz Šajerske. Ne dajajte otrokom nevarnih igrač 1 — Petletna Angeia S. iz Slov. Bistrice se je igrala v nenavzočnoiti voditeljev z nožem, ter si pri tem tako raniia oko, da so jo morali cdpeljati v bolnišnico. Nov most zgradijo čez Dravo v Maii-bo ru. Vlada bo prispevala za gradnjo z 2 mil. kron. Vesti iz Dalmacije. Iz Zadra. V bližini Zadra žive takozvani Arbanasi. Ti so prišli pred stoleiji semkaj v Dalmacijo. Pnbežfcli to pred Turčinom. Ali še danes govt re svoj materinski jezik, ki je sicer nekoliko pomešan s hrvaščine. Najpre; e? ače otroci svojega materinskega jezika in pcteui šo ie druzib. Ta in: s jo tržaški Sloverci sijajen izgled zvest'be in ijubari d» materinskega jezika. Iz raznih pokrajin prihajajo Sioverci v Trst. A komaj da znajo par besed italijanskega jezika. že govore — ne vsi. ah mnogo je tacih — : Kaj mi bo slovenski jezik ? Tu treba govtriti z otroci itali;acf»ki ! In res se more često opažati žalostne prizore, da otrc«i slovenskih starišev pitajo s*oje kivne brate po nlicab s „ščavi". Slovenske matere in očetje ! V izgled caj vam bedo arbanaške matere, ki po stoletjih go- Moške obleke d ežniki, zavese, pogrinjala in preproge se prodaja na mesečne ali tedenske obroke. Madonnina 43, I. nadstropje. Zmerne cene. 599 Proda se lovska psica tpTS: kurzha ar] i»vrsmo dresirana, v drugem polju, fF. nos apel. Cena 350 kron. Na ogled pri grajskem lovcu Andreju Veble, Kapele pri Brežicah, Štajersko. 520 Ofl |#|*nn °dda se takoj v najem me* £ci fcU 1» lU II blirana soba. tudi hrano, cena po dogovoru. Via dei Fabbri (tik cerkve sv Antona starega' št. 1, J. nadatropje. 717 Proda se štev. 539. zemlji3£e za zidanje blizu ceste via Commerciale. Skorklja, I. nad. 540 Koza, Ida in druge vrste se vdobi v zalogi v ulici San Mcurizio 5t. 2, Anton V a t o v e c. 557 Krompir za seme Inein Ctnlfo mizarski mojster, Trst, ulica JUOip OlUlId Belvedore štev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska delaj 38 Poskusite FIGOVO KAVO ff najzdravejši kavni pridatek. boljših prodajalnicah. = Salutin" kiienal" finejsi in Dobiva se v vseh V krojačnfci podgornik in Trst, ulica Farneto št. 40 odlikovani z diplomom na razstavi matih obrti izvršujejo se obleke za gospe i. s. po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Bloueses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini. pekarno in sHfičKnrna o o o o o TRST o o o o o Piazza Caserma in Ulica Gaserma 17 Prodaja svež kruh trikrat na dan. - ZALOGA najfinejše moke, slaščic, sladkih prepečencev, vina in likerjev. Za velikonočne praznike sprejemalo se bo pečenja najfinejših potic po zmernih cenah. ZOBOZlAVim' ASBOUTORIJ Dr. Viktor Bnndel Trst, ulico Son Gfouonnl 7,1, natis. 9-1 3-6 Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je v&£a, da se poslužujete le v Slovanski brivnici ^ v Biici saverio lercaiiaate štev. I Uiin slovenske lULifraiit) -■ V. OJURIIT, brlveo. Prva slovenska H* M1ROD1LN1CA S pri sv. Ivanu štev. 1157 Po uaznanjn sUvcemu ohčinsttu, da se Tlovan. trdka ^^ monarhije. Hranice (Moravsioi —- — Prospekti brezplačno in poštnine prosto. Poo izvrsten prepeličar, lepe p?stave, dreniran, v i tretjsm letu, 82 proda za 20'J kron. — Kje? pove Inseratni oddelek Edinosti. Umetni zobje .v. Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez m k vsake bolečine v zobozdi avniškem kabinetu Dr.HoČermak ing.Čuscher TR.9T ulica della Caserma Štev. 13, II. nadst. unnuunnnnuH:mnnn § Pekarna in slaščičarna * K C Trat, ulica Belvedere štev. 57 je vedno preskrbljena s svežim kruhom 3-krat na dan. Predaja vsakovrstne sla>č:cp in prepečence lastnega izdelka, kakor tuJi Lovrenc Rebula H vse vrste moke. f£ n m n Sprejme naroČila za pečenje potic po jnko jJ zrn einih ctEsh. L1KEPJI v.BUTEUKAH n^nnnnnttMnnnnnnk Tovarna železa za zgradbe in artistične predmete TH. DEUTSCH; Caraz sprejme po jako zmernih cenah toliko za tuzemstvo kolikor za inozeniBtvo vsakovrstna fina dela kakor n. Pr. železne ograje, štedllue peci, vsake vrste dela v železu za zgradbe, kakor tudi železna okna in železne rouieau. T V R D K A Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. n. (zruven Restavracije Cooperativ:i ex IIacker> prodaja na mesečne atC tedenske obroke obleke in površnike za moš^e, perilo i. i* d« f4a]dogovorncjše eene. i- Slullo Reddenen -i TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 8:3 :: :: Klrurgrično orodje, ortopedlčni aparati, Jloderei, umetne roke in noi?o, berfflje, kiln! elastični pit2-J** " (iz kokoaovih orehov,. najboljša ? — Uta r.i samo najtiGejša in najčistejša, temveč tudi uajoenejfta In najlzdat- nejia, kur sem jih kedaj fcupila. Sjf^mm M3 '"-T