Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev, 102
Maribor, četrtek 7. maja 1931
**haja razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnam ček. aav. v Ljubljani št. 11.409 ^•Ija mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. doslavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica 6t.4
Ob zaključku jugosloven-sko-poljskih dni»
^terih so se udeležili tudi Jugoslovani v lepem številu in na katerih se je tudi &lo stvarno razpravljalo o možnostih ožjega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko, je zanimivo, pregledati poljske liste, ki so v tem času Posvečali posebno pozornost zlasti tudi gospodarskemu stanju v Jugoslaviji.
Tako je poznanjski »Kuryer Poznan-sky« objavil zanimiv članek, v katerem pravi med drugim, da je ekonomska struktura Jugoslavije obranila to državo v dobi splošne svetovne krize pred resnimi potresi. Zlasti se v Jugoslaviji komaj občuti brezposelnost, ki je v jnno-gih drugih državah obremenila državne budžete. Struktura prebivalstva, ki se do 75% b,avi s poljedelstvom, sama že onemogoča pojavljanje socijalnega vprašanja v izredni meri.
Trgovska bilanca Jugoslavije ie bila še v 1. 1929 za 327 milijonov aktivna, zato se iz njene pasivnosti v 1. 1930 in letos ne sme izvajati bogvekako ostra-Šujočih zaključkov. Zelo velik upliv na oblikovanje bilanc ima tujski promet, ki se stalno in postopno razvija. Povrh je dejstvo, da v Jugoslaviji, ki je imela v letih 1926 do 1930 za krog dve milijardi pasivne trgovske bilance, tečaj dinarja vendarle ni preživljal skoro nika-*dh oscilacij.
Jugoslavija — tako nadaljuje »Kuryer Poznansky« svoja razmotrivanja — stremi kot izrazito agronomska država po Sporazumu vseh agronomskih držav, vendar pa v tesnem sodelovanju z industrijskimi prijateljskimi državami. Zakaj Jugoslavija kljub svojemu stremljenju po povzdigi poljedelstva vendar tudi'ne zanemarja industrij-alizacije države, ampak je ustanavljanje novih industrijskih podjetij v polnem tekm. Seveda je vsled splošne krize tudi v industriji Jugoslavije, kakor drugod, položaj tak, da se razvija ona, ki dela za notranji trg, do-čim ona, ki dela za izvoz, zlasti lesna in cementna, občuti v polnem obsegu depresijo konjunkture. Gradnje železnic so v polnem teku, intenzivno se razvija trgovska mornarica, koje tonaža je od 1-1929 narasla za 70 tisoč ton na 370 tisoč ton.
Poljska — tako končava »Kuryer Poznansfcy« — ni med državami, ki zavzemajo važnejše mesto v trgovskem Prometu z Jugoslavijo, ampak so trgovci odnošaji z Jugoslavijo šele v začetem štadiju. Samo v gotovih letih dose-že Poljski promet 2% celokupnega jugoslovanskega uvoza. Jugoslovanski trg Pa nudi dobre izglede, toda za dosego m obdržanje velikega stalnega prometa Je Potrebno naporno delo. Kako so vedno tesnejše vezi med Poljsko in Jugoslavijo, dokazuie že dejstvo, da je še P!^'!etl odhajalo letno komaj kakih 400 Poljakov na oddih v Jugoslavijo, doclm se je v zadnjih letih to število Že dvignilo na 10.OOO. Zelo koristno bi pa tudi bilo, ko bi ti poljski turisti razen oddiha iskali v Jugoslaviji tudi rt
V pričakovanju Briandovega
govora
DANES PRIČNE V FRANCOSKI ZBOR NICI VELIKA ZUNANJE-POLITIČNA RAZPRAVA, KATERE SE BOSTA UD ELEŽILA TUDI BRIAND IN LAV AL.
PARIZ, 7. maja. Vsa javnost pričakuje z največjim zanimanjem današnji pričetek velike razprave o zunanji politiki ministra Brianda. V zbornici je vloženih 10 interpelacij, ki se nanašajo na av-strijsko-nemško carinsko unijo in probleme, ki so v zvezi s tem. Računa se, da bo imel Briand svoj napovedani veliki govor jutri ali pojutrišnjem.
Izid zbornične debate je tem važnejši, ker je od njega odvisna tudi Brian-
dova kandidatura za predsednika republike. Ako dobi Briand, kakor se splošno pričakuje, v zbornici za svojo zunanjo politiko veliko večino, potem je njegova izvolitev skoro zasigurana, čeprav prihaja tudi senatni predsednik Doumer kot drugi kandidat zelo resno v poštev. Debate se bo udeležil tudi ministrski predsednik Laval, da izjavi svojo solidarnost z Briandovo politiko.
Nemčija zaprosi za moratorij?
RADI STALNEGA NAZADOVANJA D AVČNIH DOHODKOV IN VEDNO VEČJEGA NARAŠČANJA SO CIJALNIH BREMEN.
BERLIN, 7. maja. V raznih inozemskih listih je bila v zadnjih dneh razširjena vest, da namerava nemška vlada radi usodnega nazadovanja davčnih dohodkov in naraščanja socijalnih bremen ukreniti vse potrebno, da izposluje od-goditev plačevanja svojih mednarodnih obveznosti. V nemških gospodarskih krogih so povzročile te vesti precejšnje presenečenje. Dobro poučeni krogi so mnenja, da so vse te vesti preuranjene
in da nikakor ni računati s tem, da bi Nemčija v vprašanju morebitnega moratorija ukrenila kake korake pred končanjem zasedanja Društva narodov v Ženevi in pred sestankom v Chequersu. Vsekakor pa je po mnenju teh krogov pričakovati, da bo nemška državna vlada še tekom letošnjega leta načela vprašanje gospodarskega položaja Nemčije, ki je postal že naravnost neznosen in se kriza čuti od dne do dne hujše.
fTlednaročni ženski kongres u Beogradu
BEOGRAD, 7. maja. V drugi polovici meseca maja se bo vršil tu mednarodni ženski kongres, katerega se bodo udeležile najodličnejše pobornice ženskega gibanja iz Anglije, Francije, Nemčije, Češkoslovaške itd. Jutri prispe iz Londona predsednica mednarodne ženske zveze, da izvrši vse priprave za sklicanje kongresa.
, Ueliko pranje" u Rumuniji
PARIZ, 7. maja. Rumunski ministrski predsednik Jorga je izjavil koresponden-tu »Matina«: »Kar doživljamo sedaj v Rumuniji, ne pomeni samo izpremembo kabineta, temveč tudi izpremembo režima. Rumunijo čaka »veliko pranje«. Brezobzirno hočem očistiti politično življenje, ne oziraje se na strankarsko pripadnost. Vse politične klike in mnoge osebnosti bodo pri tem čiščenju uničene. Nikakor nočem biti zastor, postavljen pred kake tajne mahinacije.«
Italja o uojaški moči male antante in Poljske
RIM, 7. maja. Poročilo, ki je bilo predloženo zbornici o italijanskem vojaškem proračunu, vsebuje razen primerjave oboroževalnih Izdatkov Francije in Jugoslavije z izdatki Italije za obrambo države tudi sestavo skupnih izdatkov Male antante in Poljske za armade. Poročevalec general Baistrocchi je opozar-
ke. Mnogo hiš se je porušilo, vendar v, obsegu potresa in morebitnih človeških žrtvah še manjkajo podrobnosti. Sunki se ponavljajo v daljših ali krajših presledkih.
jal, da razpolaga Mala antanta skupno s Poljsko nad 89 divizij, ki predstavljajo vsled enotne opreme in enotnih instruk-cijskih metod popolnoma enoten blok, ki je vsak trenutek pripravljen na sodelovanje s francosko armado. Za to skupno delovanje je ustvarila Franci,a enotno linijo z važnimi ukrepi: a) s koordiniranim vrhovnim vodstvom, ki je poverjeno nekemu visokemu francoskemu oficirju; b) z udeleževanjem Številnih višjih oficirjev Male antante in Poljske na tečajih francoske vojne akademije in važnejših manevrih in c) z organično izgradnjo dobav vojnega orodja in muni-ciie iz Francije, ki namerava tako v Jugoslaviji kakor tudi v Rumuniji zgraditi velike municijske tvornice-
Kruau spopad s staukujočimi rudarji
NEW-YORK, 7. maja. V bližini Har-lana je prišlo med stavkujočimi rudarji in policijo do krvavega spopada. Kakor se zatrjuje, so rudarji izvabili policijo v zasedo, nakar so začeli streljati nanjo. Policija je takoj odgovorila z ognjem iz strojnice. Pri tem je bilo 14 rudarjev ubitih, mnogo pa težko ali lahko ranjenih. V boju so padli, smrtno zadeti, tudi štirje stražniki. Policija je izvršila številne aretacije.
Zopet potres u Novi Zelandiji
VVELLINGTON, 7. maja- V okraju Giibourne na severu Nove Zelandije so Čutili včeraj zopet močne potresne sun-
VOJAŠKA VZGOJA V POLJSKIH ŠO LAH.
VARŠAVA, 7. maja. Minister prosve-te je izdal naredbo, da se mora mladina v višjih razredih srednjih šol odga-jati tudi vojaško. Ustanoviti se morajo šolske čete, ki jih bodo vežbali aktivni častniki, in sicer v prostih vežbah, vež-bah s puškami, v sabljanju, metanju granat, streljanju, ter jih poučevali o zaščiti v vojni v zraku, s plini in proti plinom.
lik in možnosti, da upoznavajo trgovske možnosti. Doslej so to Izkoriščali predvsem dunajski posredovalci.
V' enakem smislu so pisali te dni tudi drugi poljski listi in vsi so izražali trd-
no vero, da so poljsko-jugoslovanske konference v Poznanju, Varšavi itd. zopet mnogo doprinesle k nadaljnjemu zbližanju obeh narodov na kulturnem in gospodarskem polju. _
NOVA ŽELEZNICA TUZLA-BRČKO.
SARAJEVO, 7. maja. Ministrstvo za promet je odobrilo načrte za zgradbo normalnotirne železnice iz Tuzle v severni Bosni do Brčke ob glavni progi Zagreb—Beograd. Banski svet bo v prihodnjem zasedanju, ki se prične 11. t. m.,
o	gradnji končno sklepal.
Strela, grom, nevihta, megla in slana.,.
Tako se glasi vremenska kronika zadnjih 24 ur. Že včeraj predpoldne je začelo med bliskom grmeti in padale so velike kaplje dežja. Kakor nam poročajo iz okolice, je mestoma padala tudi toča. ki je tako na cvetju dreves (črešnjah, marelicah in breskvah), kakor na nežnih sadikah napravila nekaj škode. — Davi pa je bilo celo mesto z okolico odeto v pravo londonsko meglo. Močno pomladno so'lnce je brlelo v gosti sivini kakor slaba električna žarnica, ki je šele po 4urni borbi zmagovito prodrla goste plasti jutranje megle. — Z dežele nam pa poročajo, da je padla tudi prva slana, ki je tudi osmodila mlado povrtje in cvetje.
Umetniška razstava na velesejmu v Ljubljani.
V	okrilju letošnjega ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija se bo vršila tudi velika umetniška razstava, ki naj združi v impozantni reviji kvalitativna dela slovenske likovne umetnosti, ne oziraje se na pripadnost k strujam. Gg. umetniki (umetnice), ki svojih del za razstavo še niso prijavili, naj to nemudoma store- Umetnine ne podlegajo nikakršni jury-ji in je izbor del za razstavo prepuščen vsakemu umetniku samemu. Radi pravočasnega katalogizira-nja, • aranžana itd. ie takojšnja prijava nujno potrebna.
Tri aretacije.
Sinoči krog 9. je bila na zahtevo mesarja Krušiča v Lekarniški ulici aretirana 351etna Terezija šuc, ker mu je iz mesnice ukradla dve salami. Ugotovili so zadnje čase, ko je hodila k njem, že večkrat tatvine mesa, vsega doslej za krog 500 Din. Šuc taji, oddana bo pa sodišču. — Tudi je bila aretirana 491etna Neža Ratej, ker je 2. t, m. pop. Iz stanovanja neke stranke v Krčevini, ko stranke ni bilo doma, ukradla 520 Din-Ona sicer taji, vendar so druge stranke v hiši v njej spoznale žensko, ki so jo videle takrat priti iz dotiČnega stanovanja. Tudi Ratej bo oddana sodišču. — Davi ob 9. pa je bil aretiran trgovski potnik Zorko L., ki ga zasleduje okrožno sodišče v Celju radi prevare.
'Sfran 2.
UTai-JKorci,: V F C F P N T v T.,7rrf
Misli k ljudskemu štetju
VMarlboru, dne’7. V. 19,IT
M!gtMgWBBWgpmglgaKKaaiJM2 ■
NEMŠKA MANJŠINA.
KONSEKVENCE, KI SO POTREBNE. — ZA NOVO AKTIVNOST.
Vsakokratno ljudsiko štetje je nekakšna bilanca razvoja vsakega naroda in poedinih njegovih delov. Za nas Slovence v Mariboru v povojni dobi pa je še prav posebne važnosti, saj nam nazorno, v suhih številkah kaže, kako smo v zadnjem desetletju gospodarili s svojo narodno usodo. Navajeni pesimistično gledati na vse svoje narodne probleme, posebno še na obmejne, smo se odkrito bali, da vpliv narodnega preroda še ni tako globok, da bi se vsaj načelno vrnile vse nekdaj izgubljene duše k svoji pravi, rodni družini. Pričakovali smo, da se bodo tudi še sedaj mnogi odpadniki vpisali za Nemce, a izkazalo se je, da je bil naš strah neosnovan. Jasno pojmovanje narodne pripadnosti, ki se po naših načelih sploh ne da menjati, ker je nespremenljivo podano z rojstvom in svobodno odločanje brez vsakega pritiska, Je rodilo sijajne rezultate. Ti rezultati so nam povedali, da je v Mariboru in v vsej njegovi neposredni okolici samo krog 2800 pravih Nemcev, ki so zares nemškega pokolenja in maternega jezika. Pa še med temi je več sto tujih državljanov.
Tako se je definitivno in neovrgljivo v nič razblinila tuja trditev o nemškem Mariboru. Mi smo sicer vedno vedeli, da nemškega Maribora ni in ga nikoli ni bilo, da so vse to bile le Potemkinove vasi, umetno in nasilno ustvarjene, vendar pa smo mislili, da je zares pravih Nemcev v Mariboru vsaj nekaj več- Med tem pa nas pregled popisnic prepriča, da so podatki čisto točni; še več, da je med temi 2800 Nemci še vedno nekaj ljudi, ki so bili rojeni v slovenskem po-deže'ju in od slovenskih staršev. Pa tudi skupaj ž njimi se ta manjšina tako izgubi, da skoraj sploh ni več manjšina, ampak navadna diaspora. Videz velike nemške manjšine tedaj ne dajejo Mariboru in njegovi okolici pravi pristni Nemci, ampak tisti Slovenci, ki so bili v starih avstrijskih časih zastrupljeni z narodno mlačnostjo ali nemčurstvom. Ko bi namreč vsi mariborski in okoliški Slovenci nehali nemškutariti, bi le ma-
lokdaj in malokje slišali nemško govorico. Povod, da se še vedno govori o veliki nemški mariborski manjšini, dajemo tedaj Slovenci sami.
Ta konstatacija je silno važna. Seda, vsaj vemo, kako je z nami in v nas. Vemo pa tudi, kam in kako moramo usmeriti svoje delo v prihodnjem desetletju. To delo mora v prvi vrsti veljati stremljenju po uveljavljenju našega jezika povsod in ob vsaki priliki.
Govori vedno v svojem maternem jeziku! to mora biti naša kategorična zahteva. Če jo bomo izvajali, 1. 1931. ne bo nihče več mogel govoriti o nemški manjšini v Mariboru, še manj seveda o nemškem kulturnem vplivu. Če hočemo to doseči, pa moramo na podlagi rezultatov sedanjega ljudskega štetja najprej temeljito obračunati z raznimi društvi ir korporacijami, ki v svojem nenarod nem bistvu umetno vzdržujejo tujo govorico. Dokler je bilo v Mariboru še 6000 Nemcev, je bila njihova eksistenca Še nekako upravičena, sedaj pa, ko jih je po državljanstvu, torej zares avtohtonih in naših samo 2C00 med 33.000 ljudi, je vsako toleriranje nemogoče. Ali se morajo ta društva preosnovati v slovenska ali pa naj se izkristalizirajo v čišto nemšk-o-manjšinska. V tem poslednjem slučaju pa ne sme pri njih sodelovati noben član, ki se je sedaj vpisal za Slovenca. Prav tako pa seveda tudi ne smejo več zastopati skupnosti, ne smejo reprezentirati celotnosti Maribora Mislimo, da se dovolj dobro razumemo ir da komentarji niso potrebni.
Slovenski Maribor, ki se je naposled vsaj formalno otrese! vseh grehov in vplivov robske prošlosti, pa mora zaživeti tudi v novem, zares slovenskem kulturnem in obče duhovnem življenju. Postati mora soustvarjajoči faktor, ne samo pasivno sprejemajoči, kakor je po večini bil doslej in je, žal, še vedno. Kot drugo slovensko mesto je poklican, da vzame v svoje roke vse vodstvo na slovenskem severu in da postane pomočnik in če treba tudi tekmec Ljubljane.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Četrtek, 7. maja ob 20. uri »Kavalir Miško«, ab. B. Kuponi.
Petek, 8. maja. Zaprto.
Sobota, 9. maja ob 20. uri »Učlovečenje«. Zadnjič. Pri znižanih cenah. Nedelja, 10. maja ob 15. uri »Dve Marički«. Prireditev ženskega društva. — Ob 20. uri »Kavalir Miško«. Kuponi. Iz gledališča. V soboto, 9. t. m. se bo vprizoril misterij domačega pisatelja Ra-divoja Reharja »Učlovečenje« poslednjič v sezoni in pri znižanih cenah. Kdor si še ni ogledal te zanimive predstave, naj ne zamudi sobotne uprizoritve. — V nedeljo, 10. t. m. se vprizori ob 15. uri mladinska igra »Dve Marički« kot vpri-zoritev ženskega društva. Zvečer ob 20. uri se bo ponovila Szirmajeva vesela opereta »Kavalir Miško«, ki občinstvo zelo zabava. — Tekom prihodnjega tedna bo premijera enega izmed najzanimivejših sodobnih dramskih del slovenske literature, Grumovega, »Dogodek v mestu Gogi«. To i vsebinsko i inscenacij-slko zelo originalno grotesko režira J. Kovič. Nastopil bo ves dramski ansambl.
Koncert vojaške godbe v parku
bo v nedeljo, 10. t. m. od 11.—12. ure. Na sporedu so: 1. Leopold; 10 let, svečana koračnica; 2. Verdi; Uvertira k operi »Aroldo«; 3. Wagner: Fantazija iz opere »Lohengrin«; 4. Muhvifi: Od Triglava do Balkana, potpuri; 5. Donizetti: Kavatina iz opere »Rudenz«; Svoboda: Čehoslovačka koračnica.
Gostovanje Jugosiovenskih igralcev iz Srbije
bo jutri, v petek, v dvorani Narodnega doma. Predvaja g. Mihajlo Spasič, začetek ob 20.30, cene 5—25 Din. Spasičeva družina je prepotovala vso Češkoslovaško in gostovala povsod s sijajnim uspehom. Na sporedu so sledeče točke: 1.
Nušič: To isto. Šala v enem dejanju. 2. Nastop komika Mitiča. 3. Milan Odžie: Zastrupljeni, šala v enem dejanju. 4. Najnovejši šlagerji komika Mitiča- 5. Petrovič Pecija; Šel je k vragu, šala v enem dejanju.
Matere!
V	nedeljo, dne 10. t. m. ob 3. pop. priredi naša mladina v proslavo Vašega dne in Vam v razvedrilo igrico Grošlje-ve »Dve Marički«. Igra je žela lanskega materinskega dne v Ljubljani mnogo uspeha. Odzovite se vabilu mladine in pridite! Čisti dobiček prireditve je namenjen Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju.
Razpored za zgradarino (hišni davek).
Davčna uprava v Mariboru naznanja, da je za vso območje davčne uprave v Mariboru razpored za zgradarino (hišni davek) za davčno leto 1931 gotov, ter razgrnjen vsem davčnim obvezancem na vpogled med uradnimi urami od 11. do vštevši 18. maja pri davčni upravi v Mariboru v sobi št. 4 v pritličju na desno uradnega poslopja v Ciril-Metodovi ulici št. 1. Davčni zavezanci se opozarjajo, da se o ugotovljeni davčni osnovi in odmerjenem davku v smislu čl. 130 citiranega zakona potom plačilnih nalogov posebej obveste. Zoper višino davčne obnove na zgradarini in odmerjenega^ davka se davčni zavezanci lahko pritožijo v roku 30 dni od dneva prejema obvestila o odmeri. Pritožbe podlegajo kolkovini 20 Din.
Zahvala.
Krajevni odbor Podmladka društva Rdečega križa izreka vsem gg. tovarnarjem, trgovcem in obrtnikom in sploh vsem, posebno pa neimenovanemu dobrotniku. ki je blagovolil darovati krasno kaseto z jedilnim priborom, kakor tudi tvrdki »Weka« za vso naklonjenost, svojo najtoplejšo zahvalo za darove oz. denarne prispevke za dobrodelno tombolo, ki se je vršila dne 26. aprila.
Mariborski	in
materinski dan!
Življenje diha ... valovi... hiti... Preko vsega čuva perut stvarnice ... In neprenehoma se obnavlja veliki zakon stvarjenja, dela, življenja. Simbol večnega stvarjenja, dela in življenja si mati, ti vestalka ljubezni in dobrote. Ti neizčrpni vir nailepše ljubezni si živ protest smrti in uničevanja. Zato, mati, obhajaš svoj praznik v času vstajenja majke prirode, katere slika si. Vse veliko število tvojih otrok, majka, vstaja, in se pripravlja za tvoj veliki praznik.
Kakor te kliče, mati, sin, hčerka, v brezsolnčni uri, tako se zbiramo na tvoj dan s solncem v očeh, z hvaležnostjo v srcu, s spoznanjem v duši.
Mati! Ti simbol rasti, ti obzorje življenja, ki podajaš bele roke brezpro-storju večnosti, mati, poslušaj nas na dan, ko osredotočimo naše misli in želje, naše hrepenenje in naše težnje v najlepši besedi vseh vekov: Mati.
Mati, ti odmev vseh nemirnih src, sprejmi jih, daj jim tvojega lepega miru, poblaži jih s tvojo dobroto, razžari jih s solncem svoje ljubezni.
Narava ti poklanja bogastvo svojih darov, mi pa, tvoji otroci smo ubogi. V revnih besedah ti skušamo izraziti svoja čustva: Sprejmi našo udanost, dobra majka!
Skupno se poklonimo našim materam v nedeljo, dne 10. t. m. ob 15. uri v Nar gledališču.
Grafski::
ON IN NJEGOVA SESTRA
Sijajna veseloigra. Vlasta Burian, Any Ondra in Roda-Roda v glavnih ulogah.
Union:
Danes zadnjič: Njih dvoje. Gustav Frohlich — Šarlota Susa.
Od petka 8. maja LILIAN HARWEY, WILLY FRITSCH v svojem najnovejšem šlagerju:
MOJA ŽENA — TVOJA ŽENA!
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17„ 19_ 21. url; ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17„ 19. in 21. url. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINOl
Rna Kouač izpuščena
Kakor smo svoj čas poročali, sta bila v zvezi z izpovedbami jelovškega morilca Mohorka aretirana tudi Ana Kovač, mati radi Kanclerjevega umora na
14	let obsojenega Rudolfa Kovača, in pa njen sin Anton Kovač, Rudolfov brat. Glede Ane Kovač je trdil Mohorko, da je nagovarjala k umoru neke priče, ki je za njenega sina Rudolfa slabo izpovedala, in pa, da je nagovarjala k požigu, glede Antona Kovača pa, da je izdelal načrt in pripravil morilno orožje za Kanclerjev' umor.
Včeraj je bila Ana Kovač izpuščena iz zaporov in proti njej tudi ustavljeno postopanje radi nagovarjanja k umoru m požigu, pač pa bo obtožena radi prikrivanja Mohorka.
Glede Antona Kovača preiskava še teče. Mohorko in Klančnik, ki je po Mohorkovi izjavi umoril Kanclerja, sta bila konfrontirana. Klančnik odločno zanika udeležbo in se skliouje na alibi, ki ga je dokazal pri prvi obravnavi.
Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenj črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učenjaki za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Josefovo« grenčico najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr-'ivinah.
Gostilničarji!
Udeležite se zborovanja gostilničarjev Dravske banovine dne 11 maia ob pol 10. url v Mariboru Po zborovanju ogled /inskega semnja, legitimacije za polovično vožnjo po železnici zaprosite pri Vinarskem društvu v Mariboru Gregorčičeva ulic.a 6, priložite 2 Din v znamkah.	1287
Odlikovanje.
Najstarejše jugoslovansko pevsko društvo »Jedinstvo« v Kotoru, ki je lansko leto praznovalo svojo devetdesetletnico, je dne 18. februarja imenovalo g. Janka Arnuša, predsednika pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru, svojim častnim članom in mu včeraj doposlalo krasno izdelano častno diplomo.
Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev In bolezni sadnega drevja
se bo vršil v sredo 13. maja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru- Tečaj je brezplačen in traja od 8, do 12. in od 14. do 18. ure. Udeležbo ;e prijaviti z dopisnico do 12. maja ravnateljstvu šole.
Nova motorna brizgalka
prost, gasilnega društva v Kamnici je bila v nedeljo Slovesno blagoslovljena. Kumovali ste gospa Anica Dime, trgovčeva soproga in Karolina Vogrinec, gostilničarjeva soproga iz Kamnice, obrede pa je izvršil v navzočnosti številnih de-putacij gasilskih društev, občinskih odbornikov in občinstva župnik g. Franc Božiček. Po blagoslovitvi je krenila povorka na Mariborski otok, kjer se je vršila dobrodelna prireditev.
Smrtna kosa.
Sinoči sta umrla: v bolnici Josip Kralj, zvaničnik drž. žel., star 55 let, v hiši Ob bregu 27 pa Terezija Patz, hišna posestnica, stara 78 let; davi pa je umrl v Krekovi ulici 14 Franc Schonherr, učitelj v p. in profesor glasbe, star 66 let. Blas jim spomin!
Četrtek	Petek
Popolnoma nov spored Velika	kavarna
Referat za pospeševanje obrti kr. banske uprave
se je 6. t. m. preselil s Krekovega trga št. 10 v Ljubljani v svoje nove pisarniške prostore na Starem trgu št. 34/1, kamor naj obrtne zadruge in obrtniki odslej naslavljajo svoje dopise.
Prostovoljno v smrt
je šel danes ob pol 11. vlakovodja F. K., stanujoč Ob brodu. Našli so ga mrtvega v drvarnici. Jutri bi se imela proti niemu vršiti neka sodna razprava.
Nezgoda v delavnicah državne železnice.
Med delom je padel 461etni železničar Karol Hakl iz Studencev tako nesrečno na hrbet, da sl je poškodoval hrbtenico. Morali so ga prepeljati v splošno bolnico.
Nezgode.
V	Partinju pri Št. Lenartu v Slovenskih goricah je padla 121etna hčerka posestnika Pavlina Bajc tako nesrečno, da si je strla desno roko. — Prepeljali so jo v mariborsko bolnico. — Enaka nezgoda je zadela poldrugo leto starega Joška Krebsa, sinka posestnika Krebsa Josipa iz Selnice ob Dravi. Pri padcu si je strl levo roko nad laktom.
Cercle francals.
Gospod Marc Vey, profesor za francosko književnost na ljubljanski univerzi, bo predaval v soboto, dne 9. maja ob 20. uri v Vesni o pariških gledaliških igrah v februarju po lastnih vtisih. Vstopnine ni.
Zadnje sobno streljanje lovcev
pred' sklepnim nagradnim streljanjem bo drevi ob 20. uri v kegljišču gostilne »Plzenski dvor« v Taittenbachovi ulici-Ker bo to zadnje sobno streljanje pred nagradnim streljanjem, ki se bo vršilo 21. t. m., se strelci pozicajo, da se današnjega streljanja udeleže v čim večjem številu.
Skrivnosti ledenih pustinj
PO MNOGIH DESETLETJIH V LEDOV JU ODKRITA TRUPLA ČLANOV PONESREČENIH EKSPEDICIJ V ARKTIDI, ALPAH ITD.
Morje le redkokedaj izda svoje skrivnosti. Ledene pmstinje pa jih sicer zakrivajo, nekega dne pa jih vendarle izdajo. Sprejemajo svoje žrtve v ledeno naročje in jih mnogokrat šele čez dolgo dobo, po desetletjih, vrnejo svetu.
Minolo leto je naletela ekspedicija, ki je delaila na ledenih planjavah Arktide, na nekakšne človeške ostanke. Pod snežno odejo je bilo zakrito vse, kar je osta-1° od primitivnega tabora, ki so si ga — bogve kdo — zgradili proti neprijaznemu severnemu podnebju.
Ko je lanska ekspedicija naletela na te ostanke, je najprej proučevala, kdo je to mogel biti. Pri podrobnejšem ogledu io ugotovila nekaj odločilnih činjenic, ki so govorile za to, da so trupla ležala v snegu 33 let.
L. 1879 je Salomon Andree, švedski in-
I	Ženir, odletel z dvemi tovariši v balonu, da bi preletel severni tečaj. Balon je odletel v smeri proti severu. Od tega dne Pa se nič več ni vedelo o Andreejevi ekspediciji. Požrl jo je sever. Prihajale jpa so razne govorice in bajke o poročilih Andreejeve ekspedicije, najdenih v steklenicah na severni norveški obali. Toda tudi te bajke so kmalu potihnile. Dve leti kasneje je odšla proti severnemu tečaju ^špedicija, ki bi naj poiskala sledove Andreejeve ekspedicije. Ekspedicija se je Po daljšem raziskovanju vrnila s trditvo, da je Andrčejev balon prisilno pristal v
Sibiriji.
Minilo je nadaljnjih 30 let, a o usodi Andrčeja In njegove ekspedicije še vedno ni bilo nobene gotovosti.
Končno pa so ledene pustinje vrnile mrliče. Našli so tri trupla, našli pa tudi negative fotografskih posnetkov, za katere je Andree vse potrebno uredil, da bi jih ne poškodovala vlaga in mraz. Danes pozna te fotografije ves svet.
Še bolj čudna, nego ta slučaj, je zgo-
dovina, kako so bili najdeni ostanki članov ekspedicije dr. Hamela. Pred 110 leti se je podal dr. Hamel, ruski naravoslovec, na Mont Blanc. V tistih časih vodniki še niso te najvišje gore v Alpah poznali tako dobro kot danes in dostop nanjo je bil takrat mnogo nevarnejši. Šest sto stopinj nad zgodovinsko Grand Cre-vaose je ekspedicija presenetila rušeča se lavina, ki je vse razun enega zanesla v ogromen prepad med ledovjem. Poteklo je 70 let in ekspedicija dr. Hamela je bila že skoro pozabljena. Po 70 letih pa je ledovje vrnilo svetu svoje mrliče: našli so trupla dr. Hamela in spremljevalcev, vse v legah, kakor jih je presenetila smrt.
Še eno ekspedicijo zakriva ledovje Mont Blanca: celih 50 let že krije trupla tovarišev dr. Beana. O tej tragediji je vsaj nekaj znano, zakaj našli so dr. Bea-novo truplo in njegovo zadnje poročilo, adresirano na njegovo ženo, ki se glasi: »Izgubili smo pot. Smo v skrivališču, ki smo si ga izdolbli v sneg v višini 15.000 stopinj. Dvomim, da se še kedaj vrnemo. Nimam nič več jesti. Obe nogi ste mi zmrznili in popolnoma sem izčrpan. Komaj sem mogel napisati te zadnje vrstice.« Morda čez leto dni, morda pa še poprej bo ledovje odkrilo tudi ostale člane ekspedicije in njihovo zadnja poročila, da se bo razjasnila tajnost njihovega pogina.
V	dneh od 16. do 18- tm. slavi Češka Matica stoletnico svojega obstanka. Vrše se velike priprave. Slavnosti se bo udeležila tudi vlada republike. Iz cele Češke, pa tudi iz drugih slovanskih držav pridejo v Prago stotine delegatov.
V	nedeljo 17. tm. bo v Panteonu Narodnega muzeja slavnostno zborovanie, v pondeljek 18. tm. pa bo v Nar. muzeju otvorjena velika razstava Češke Matice. Izdan bo tudi poseben spominski spis.
Znameniti izumi laponceu
Japonce smo doslej smatrali za izborne trgovce in dobre organizatorje, toda za slabe, da, celo za podpovprečne tehnike in kemike. Mnoga japonska industrijska podjetja so sicer urejena zelo moderno in popolno, toda vse to se je splošno smatralo samo kot posnemanje Evrope in Amerike. Dasi Japoncem ne manjka znatnega intelekta, so kazali v zadnjih generacijah zelo malo tvorne site. V zadnjem času pa se je to zelo iz-Premenilo in Japonci se lahko danes po-stavljajo pred svetom s celo vrsto zna-ptenitih izumov. Kakor javlja »Algemeen Handelblad« iz Tokia, so v industrijskem laboratoriju v Osaku nedavno izumili berazbitno steklo doslej naravnost nepoznane popolnosti. Njegov izumitelj je kemik Tadamori Lhons. Steklarski industriji so v zadnjih letih posvečali na Japonskem izredno veliko pozornost. S pomočjo dobro razpredene industrijske Špijonaže so doznali Japonci najrazličnejše tajnosti te produkcije in jo sedaj stalno izpopolnjujejo, tako da v tej panogi že danes prevladujejo na znatnem delu svetovnega trga.
Tehnik Tojotaro Suhara s cesarske univerze v Tokiju je izumil nedavno naj-
P2c°aparat sveta, ki dela Posnetke 2800krat hitreje nego ameriški aparati S pomočjo tega aparata je mogoče fotografično zajeti m slediti strel, ki je bil izpaljen iz najmodernejše puške. Aparat dela tako strašno naglo, da napravi 40.500 posnetkov v minuti terda-tekp prekaša najmodernejšo ameriško ^need-kamero«. Izum ima velik pomen ne ^mo za izpopolnitev filmske tehnike, anteak v glavnem za znanstveno d^Io v na^a^tenejših panogah.
+eWvaIinii znameniti izum je dal svetu cim JasnHro Nina v panogi telefon-aparatov. Njegov novi telefonski ,”everjetne popolnosti je že odku-
rzrii* Le.J’ da nova japonska gene-Fvrnnp	vee samo Posnemovalec
Si^tAmerike' ‘^pak, da s polno tudi n>i	nS last°o Pot ter začenja
tiorr a JU "Mlrno.y tekmovati z zapa-
Kčo bo dedič: Bonnet ali Bonet?
Te dni se vrši v Lyonu zanimiv proces, ki bo odločil usodo milijonske ded-ščine. Pred časom je umrl na svojem potovanju po Indiji Klavdij Bonnet. Dva Italijana, ki sta bila ob njegovi smrtni postelji, sta potvorila njegovo poslednjo voljo, da bi se polastila Bonnetovega o-gromnega premoženja. Toda že v kratkem so oblasti p?-	•	na	sled sleparskim
manipulacijam^ ol .ahov, in francoska vlada, koje državljan je bil Bonnet, je zasegla njegovo premoženje. Začelo se je iskanje dedičev. Ko se je raznesla vest o milijonski dedščini po celi Franciji, so zastopniki dveh velikih francoskih rodbin, Bonneti in Boneti, uveljavljali svoje pravice. Izkazalo se je, da se je pokojni milijonar včasi podpisoval Bonnet, včasi pa Bonet. Ugotovljeno je, da se je mož koncem 19. stoletja izselil >z Francije in po mnogih pustolovinah dospel v Indijo. Tam so se mu posrečile mnoge kupčijske operacije in mu prinesle milijonsko premoženje. Sodišče v Lyonu bo imelo sedaj ugotoviti, ali so pravi dediči Bonneti ali Boneti. Samo ena črka bo torej odločilna glede ded-ščine!
Koliko je kinematografov na svetu?
Glasom nedavno objavljene statistike je bilo 1. jan. tl. na celem svetu 62.365 kinematografov, od teh jih je samo v Zedinjenih državah'22.731, torej več kot tretjina. V Evropi jih je 28.454 in je število tekom lanskega leta naraslo za krog 1000. Skoro tretjina vseh kinematografov (19.984) je urejenih za zvočne filme-Od teh jih je zopet dve tretjini (12.806) v Zedinjenih državah.
Velik kongres Rotarijancev
se bo vršil začetkom junija na Dunaju, -lenntf J°’ ^ se udeležilo kongresa , r?JŠ0:?1ry;k,ubov iz 65 raznih držav z
150.000	Čiam. V zvezi s kongresom bodo prirejeni izleti po celi Avstriji in je za te izlete že doslej prijavljenih 300 ■'»vtomo-bHistov. .• \
Zagoneten zločin izza 25 let
V Torinu je bil pdkrit te dni strahovit zločin, ki je bil izvršen po mnenju zdravnikov pred celimi 25 leti. V zidu neke pritlične hiše, ki so jo razdirali, so našli okostje mlade žene, ki je bila po umoru presekana na dvoje in je bila vzidana vsaka polovica zase- Delavci, ki so bili zaposleni pri rušenju hiše št. 8 v ulici San Martino, so prisedši do balkona naenkrat opazili, da so začele padati iz zidu človeške kosti. Takoj so prenehali z delom in obvestili o zadevi policijo. Kosti, ki so bile tam najdene, seveda niso bile edine, ker so pri natančnejši preiskavi našli nedaleč vstran še okostje drugega dela telesa. Zdravnik, ki je prišel obenem s policijo, je ugotovil, da je to okostje mlade žene, ki je bila umorjena pred prilično 25 leti. Seveda so poskušale oblasti razjasniti to misteriiozno najdbo, ali brez uspeha. Ljudje, ki stanujejo v bližini te hiše. se nikakor ne morejo spomniti, da bi bila v zadnjih tridesetih letih izginila iz omenjene hiše kakšna ženska. Hiša je bila zgrajena pred 31 leti. Vsi prebivalci, najemniki, so vedeli, da sta bili na mestu, kjer so našli sedai kosti, dve vlažni pegi. Niso vpraševali po vzrokih, misleč, da prepušča stena na tem mestu vlago. Izhajali pa ste ti dve vlažni pegi od dveh delov človeškega telesa, katere so neznani zločinci tamkaj zazidali.
V zvezi s to najdbo omenjajo sedaj mnogo dogodek, ki se je odigral pred
15	leti. Takrat je bila namreč izvršena ogromna tatvina krzna, na škodo sester Gori- Tedaj je uvedla policija strogo preiskavo in res se ji je posrečilo ujeti del zločincev baš v hiši, kjer je bilo odkrito sedaj človeško okostje. Pa ne samo ljudska domišljija, ampak tudi policija spravlja ta dogodek v zvezo s sedanjo najdbo. Vendar pa ti dve okolno-sti nista najbrže v zvezi, ker je okostje po mnenju zdravnikov od žene, umorjene pred 25 leti, dočim je bil izvršen vlom pred 15 leti. Možno pa je vendar, da je bil izvršen zločin mnogo pozneje, kar pa je po okostju zelo težko ugotoviti.
Po nadaljnjem pregledu okostja so ugotovili, da je bila ženska črnka in je ir e!a 30 cm dolge lase. Oblasti so takoj zaslišale stanovalce v okolici, ki so tam že cesetletja, vendar pa brez uspeha. Poskušalo se je ugotoviti, kdo vse je stanoval v hiši, in je bilo obenem dognano, da je bila tam precejšnjo vrsto let plesna šola. Zato je tudi mogoče, da je padla deklica kot žrtev kakšne lju-bavne tragedije.
Velike množice ljudi se stalno zbirajo okrog podrte hiše. Neki starec je podal oblastim izjavo, ki bi mogla celo kaj koristiti. Povedal je namreč, da se spominja, da je izginila pred 25 leti iz okolice hčerka nekega vrtnarja. Nikdar se ni zvedelo za njo in se še danes ne ve, ali živi in k;e.
Vendar pa oblastim kljub energični preiskavi ne bo uspelo ugotoviti nič drugega kakor eventuelno identiteto umorjene. Za kazenski postopek je popolnoma brezpredmetna, ker se po italijanskih zakonih ne more kaznovati zločin, izvršen pred 25 leti. Tako ne bi mogle oblasti nastopiti proti zločincu niti v stečaju, da bi ga našle.
Spori
Koliko je židou u Europi?
Nedavno je statistik Koralnik objavil zanimivo statistiko o Židih v Evropi. Ugotovil je, da je v Evropi vsega skupaj
9,785.000	židov, od teh: na Poljskem
3.125.000, v evropskem delu sovjetske Rusije 2,970.000, v Rumuniji nad 800.000, v Nemčiji 585.000, na Madžarskem
473.000, na Češkoslovaškem 380.000, na Angleškem in Irskem 300.000, v Avstriji
200.000, na Litvanskem 167 000, v Franciji nekaj nad 100.000, na Holandskem
120.000, na Letonskem 96.000, v Grčiji
73.000, v Jugoslaviji 67.000, v evropski Turčiji 50.000, v Bolgariji 50.000, v Belgiji 45.000. v Italiji 45.000, v Švici 18-000, v Gdansfcm 9000, na Švedskem 6000, na Danskem 5600, na Estonskem 5000, v Saarskem področju 4000, v Španiji 3000, na Portugalskem 2500, na Finskem 1800, v Luksemburgu 1750 in na Norveškem 1450.
Slovenski klubi v tekmovanju za drž prvenstvo.
Tekme za državno prvenstvo v nogometu so se sicer pričele že v nedeljo, ni pa nastopil nobeden slovenski klub. Pač pa bo tvoril važen daiurn v zgodovini slovenskih klubov 10. maj, ko bo Ilirija nastopila v Zagrebu proti Goncordiji, v Ljubljani pa bosta merila svoje moči Hašk in Primorje.
Tennis turnir za prvenstvo moštev Jugoslavije v Mariboru.
V	nedeljo, dne 10. t. m. se srečata v prvem kolu moštvi SK Rapida in ISSK Maribora. Oba kluba pošljeta v borbo svoje najmočnejše igralce in sicer bodo zastopali Rapid: gdč. Lirzer in Holzin-ser, gg. Leyrer, Hltzel, Hoizinger, dr. Blanke; ISSK Maribor pa: ge dr. Ravnl-kova, Babičeva, gg. Bergant, Voglar, Mastek, Poš. Odigra se skupno 9 iger;
2	damska singla, 4 singli gospodov, 1 damski double, 2 doubla gospodov. Turnir prične točno ob 9. uri na novih prostorih SK Rapida v Ljudskem vrtu, vodi ga pa odbornik Jug. tennis saveza g. Še-pec. Ker nastopa elita tennis-igralcev Maribora, se pričakujejo lepe in napete borbe ter bo belemu športu naklonjeno občinstvu sigurno v velikem številu posedlo važen turnir.
Polovična vožnja za udeležencev tekme Japonska: Jugoslavija.
Na prošnjo JTS je minister saobrača-ja odobril polovično vožnjo vsem udeležencem tenis-tekme za Davisov pokal Japonska .-Jugoslavija, ki bo v Zagrebu v dneh 8., 9. in 10. maja.
Tenis turnir za prvenstvo Balkana
se bo vršil od 8- do 10. maja v Beogradu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Na turnirju bodo sodelovale Češkoslovaška, Nemčija, Poljska, Madžarska, Romunija, Francija in Avstrija.
Nov svetovni rekord
je postavila gdč. Liesl Schuman iz Esse-na na meetingu v Budimpešti. Vrgla je kopje 40.93 m daleč. Dosedanji rekord je znašal 40.27 m. Na istem meetingu je vrgel Bacsalmasi dislk 45.49 m daleč in Herbst je skočil 185 cm visoko.
VodnosportnI odsek ISSK Maribor
sklicuje v petek, 8. t. m. sestanek odse-kovega članstva. Sestanek se bo vršil v posebni sobi hotela »Zamorc« ob 18. uri.
Igralske karte u službi protiverske propagande
Zveza brezbožcev v Moskvi je dala v promet ateistične igralne karte. Karte so zelo dobro opremljene, karton je mnogo boljši nego pri navadnih igralnih kartah v Sovjetski Rusiji, cene pa znatno nižje. Sterni »brezbožnimi kartami«, kakor jih Rusi nazivajo, bi se naj vršila protiverska propaganda. Štiri barve teh kart predstavljajo štiri najvažnejše vere: »srce« predstavlja katoličanstvo, na posameznih figurah so katoliški duhovniki v karikaturi; »karo« pomeni židovsko vero, »pik« pravoslavno, »križ« mohamedansko in budistično. Asi so razdeljeni na dva dela: dolnja polovica simbolizira »mračno kapitalistično preteklost« gornja polovica »svetlo socijalistično bodočnost«. Spodaj stoji zapisano: »tako je bilo«, zgoraj pa: »tako bo«. Zadnja stran karte je okrašena s črteži, ki predstavljajo hudičke, kako plešejo po grešnih dušah. Zveza brezbožcev je mnenja, da bo s temi kartami vršila močno protiversko propagando.
Strašen poizkus samomora.
V	Mostarju se je hotel lastnik gara že, Elija Atias, usmrtiti na grozen na čin. V kleti svoje lastne hiše se je po li' najprej z več litri bencina in se nat sežgal. Na njegove klice na pomoč s prihiteli takoj trije njegovi nastavljen ci, ki so ga skušali rešiti in se jim j res posrečilo zadušiti ogenj, čeprav j bil Atias že prava živa goreča baklje Nesrečnež je že nekaj časa bolehal n: fiksnih ideiah. Med drugimi si je vtepe v glavo, da ga vsi preganjajo. Prepr ijali so ga takoj v bolnico, vendar jv . • ulo ur^flia, aa bi okreval.
Giie /. v. iytjj.
.^IggL^SSaBS
• £)CT BvCv i
V sewa jezuita
Zgodovinski roman.
180
»Cerkev, častiti oče... to je družba vseh vernikov, čeda, ki jo pasejo naši svečeniki; nad svečeniki so škofje, nad njimi kardinali, a nad temi tik pred Bogom samim — on, čigar noge stoje na zemlji in čigar mitra se dotika neba: Sveti Oče, to je Cerkev, ako se ne varam.«
»Do gotove meje imate prav. To je cerkev za navadnega kristjana — za čedo, kakor ste se izrazili pravkar. Toda Vi, sili moj, niste navaden kristjan. Cerkev je to, kar ste povedali, toda nekaj je še višjega od duhovnikov, škofov, kardinalov in celo papeža iamega.«
»Kaj neki, častiti oče?« je vprašal Monklar z nepopisnim začudenjem}, bližajočim se že grozi.
Zakaj zdelo se mu je, da izve zdaj in zdaj strašno skrivnost, in da obsije bleščeč dan reči, ki jih zakriva tema in tajnost navadnemu človeku.«
»To smo mi!« je odgovoril Lojola.
»Mi? •..«
»Mi... to je, vitezi Device ali Družba Jezusova, sveta in vsemogočna družba, pred katero so že sklonili čela vladarji, cesarji in celo papež sam. Ako pravim Cerkev, mislim Družbo Jezusovo...«
In Lojola je pogledal Monklarja pozorno, hoteč videti, kako učinek so napravile njegove besede.
Monklar se je naklonil.
»Kar oslepelo me je, prečastiti oče!« je dejal s tresočim se glasom. »Ah, šele zdaj spoznam vzvišeno poslanstvo moči in borbe, ki ste ga vzeli nase!«
Lojola se je nasmehnil.
Po svoji volji je gnetel dušo velikega profosa, tako kruto napram ubogim ljudem in tako nedostopno usmiljenju.
Nadaljeval je mirno:
»Poslušal bom Vaše želje, sin moj, in sprejel Vašo zaobljubo; kakor hitro bom zmožen, se mi izpove-
ste. Nato Vaim odkrijem pravila našega reda, in s tem postanete njegov član. Toda, kakor sem Vam rekel — ta obljuba ostane tajna; za vse, za kralja samega, za ves svet, izvzemši mene, boste samo veliki profos Franca I., kakor ste bili doslej.
Zame pa boste član Družbe Jezusove, in v očeh Boga boste izvoljenec njegov!«
»In kaj mi bo treba storiti, da služim vredno Cerkvi, to je mogočni družbi, ki postanem njen član?«
»Zaželel sem si Vas za svojo družbo, sin moj; videl sem Vašo resnično vero, Vaš visoki razum — in zato sem Vam prihranil eno izmed najkočljivejših in najnevarnejših nalog. Vi boste eden naših najodličnejših bojevnikov, poslan v sovražno taborišče.«
»V sovražno!« je vzkliknil Monklar zamolklo.
Lojola pa je nadaljeval neomajeno:
»Nalagam Vam dolžnost, da nadzorujete kralja francoskega. Umejte me dobro, sin moj. Kmalu bom moral ostaviti francosko deželo. Treba pa je, da vem neprestano, v kakšne usode se spušča ta lepa zemlja. Ne smete se izdajati s tem, da bi dajali kralju nasvete. To je moja skrb. Toda z Vašo pomočjo, po zaslugi Vaše gorečnosti, Vaše krepke vere in Vaše navdušenosti za duhovno borbo, bom vedel, kaj misli kralj, ne samo tega, kar dela, marveč kar je glavno, to, kaj hoče storiti-«
Monklar je pogledal brez notranjega odpora.
Vloga vohuna, ki mu jo je predlagal Lojola s tako gnusnim cinizmom, ga ni plašila.
Mož je trpel.
In hotel je nehati trpeti.
Njegova duša je bila že ukročena.
In v svesti si svoje oblasti nad njim je povzel menih:
»Poznati hočem zlasti kraljevo misel.«
»V kakšnih zadevah častiti oče?«
»V vseh zadevah, sin moj. Toda obenem z dogodki, kakor se bodo vršili, Vam bom naznanjal, kateri posebni točki posvetite svojo pozornost in svoje zasledovanje. Dotlej pa si zapomnite vse, kar dela kralj in vse, kar govori: vsako njegovo najmanjše dejanje in vsaka njegova doždevna še tako brezpomembna beseda je lahko velike važnosti za mene, to
je za blagor Cerkve in slavo Jezusovo. Ali hočete, da vam dam dober nasvet?«
»Dajte ga, častiti oče.«
»Dobro torej. Vsak večer, kadar se vrnete v svoj kabinet, si zapišite na skrivnem vse, kar ste videli in slišali isti dan. Saj tega mi niti ni treba posebej omeniti, da velja vse, kar sem rekel o kralju, tudi o drugih, manj važnih gospodih. Z eno besedo, postanite zgodovinar francoskega dvora. Ako si naložite vsak večer to majhno delo, boste brez skrbi, da bi pozabili kako malenkost...«
Monklar je molčal.
»Vzemite si časa in premislite, sin moj,« je dejaJ Lojola živahno. »Kadar začutite, da ste človek božji — čez osem dni ali šele čez mesec, me obvestite.«
»Častiti oče,« je dejal Monklar, »kdaj hočete, da začnem?«
»Takoj, sin moj,« je rekel Lojola resnobno. »Kadar boste hoteli, bom poslušal vašo veliko izpoved z vročičnim glasom.«
»Bodi po vašem,« je dejal Lojola.
Monklar se je spustil na kolena.
Ko je bilo končano in je Monklar vstal, se je zdelo, kakor da je pokril njegovo lice še temnejši izraz.
»Zaobljubo boste storili kakor hitro bom mogel iti v kako cerkev,« je dejal Lojola. »Toda, odslej ste naš človek, sin moj. Izrekel sem nad Vašo glavo vzvišene in strašne besede, ki Vas posvečajo Gospodu. Ako me izdaste, poslej ste izdali Boga samega!«
Nekaj minut je vladalo slovesno molčanje.
Človek bi bil rekel, da hoče Lojola pustiti Mon-klarju časa, da začuti dobro vso pretečo pezo besed, ki jih je bil izrekel.
Monklarja pa je pustilo to neizpremenljivo sprejetje ostudne vloge popolnoma mirnega.
Rekel si je samo na tihem, da je poslej močnejši od francoskega kralja samega.
»A zdaj, sin moj, mi povejte, ali se Vam je posrečilo, kar ste poizkusili zoper rokovnjače.«
»Ne, častiti oče.«
»Torej razbojnik Lantne še ni padel v naše roke?«
Prodajalca
za sladoled takoj sprejmem. Eman Ilich, Slovenska ulica 5.	1318
Obiščite naš pedikerski salon,
samo za Din 10.— osvežiti hočemo Vaše noge, odstraniti kurja očesa in urediti Vaše nohte brez vsakih bolečin.
Lepo opremljeno sobo
takoj oddam. Tattenbachova ulica 14/1, levo.	1320
Sprejmem pridno dekle, staro od 18 do 22 let, poštenih staršev, ki že zna nekoliko pomagati pri gospodinjstvu. Ljubiteljica otrok, tepega vedenja in zanesljiva ima prednost. Sprejme v stalno službo večja trgovina na deželi. Naslov v upravi Ve-černika. 1322	Absolventinja meščanske šole in enoletnega trgovskega tečaja želi službe v pisarni. Naslov v upravi lista. 1319	Omara za knjige, prav dobro ohranjena, se kupi takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »1306«. 1306
	Kolje za vinograde cepano in rezano, prodaja tvrdka Stra-schill in Felber, Maribor, Pristan. 1309	Sobo in črkosiikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožičj Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X
	Lepo posestvo, sadonosnik, polje, hiša s 3 sobami, gospodarskim poslopjem pol ure od Maribora na prodal za gotovino Din 85.000. Posredovalnica Rapid, Gosposka ulica 28. 1325	
Prodajalca(ko) za specijalno trgovino emajlirane posode, stekla, porcelana in galanterije sprejmem. A Vicel, Gosposka ulica 5. 1321		
		Prodam »Singerjev« šivalni stroj pogrezliiv v dobrem stanu In namizni štedilnik ceneno. Naslov pove uprava lista. 1247
Atelje za perilo Rupnlk.Slovenska 20
se priporoča za izdelovanje perila od najenostavnejše do najelegantneje izvedbe. Prevzetna tudi ažuriranje, entlanjc, popravila nogavic itd.
Solidne cene!	Točna	postrežba!
ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE fc
PODRUŽNICA LJUBLJANA
ie dne 4. mala pričela s svojim poslovanjem v lokalih na DUNAJSKI CESTI 31 (hiia Zidarjevih dedičev) — Telefon 30-20
Daje kredite obrtnikom, obrtnim kreditnim zadrugam in lombardira državne vrednostne papirje.
Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune in izvršuje vse ostale bančne posle.
BRZSIHV:
Umetnost ie ni
MRTVA!
Samo nekaj dni I	Samo nekaj dni!
liMm iMeiHi
na Kralja Petra trgu
V soboto dne 9. maja ob 20. uri velika otvoritvena predstava s prvovrstnim velemestnim sporedom!
SOKLIČ
Maribor
zastopniki se sprejmejo
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAS
SLOVENSKA ulica
cepano, žagano in okroglo kakor vsake debelosti, rezan les prodaja tvrdka GNILŠEK, Razlagova ul. št. 25. Dobi se tudi kolje za mlado sadno drevje in za vrtnice.	1150
setu
Spolnjene so Zlatiline želje —* Izpred oltarla ženin lo vrinelje. Ljudi p se zbiralo in z ulasno hvalo vsi občudulelo nevesto zalo.
L-uU«.
In pravilo: To prava 'te nevešia. bo dobra gosnodinfa, možu zvesta, Zna varčevati in odlično prati, kakor io ie ulila blaga mati.
01 zlata Zlatica — glas gre okrogi nad vse le terpentinsko milo Zlatorog'
TNatfalfevanje sl
Izdaja Konzorcij .Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: FRAN BRO ZOV1C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO, DETELA
■? Maribor	-