73. številka
Ljubljana, v soboto 31. marca.
XXVII. leto, 1894
Uhaja Tank dan »veeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 ^ld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCnna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. 7a oznanila plaCnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgn fit. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naroCniue, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Nlavno p. u. obelmetvo nljuiluo valtluao um ■sovo BHrotho, »tare gospode naročnike pit* katerim bo potekla koneeiu meneča naročnina, pretimo, <la Jo o pravem essu ponove, «1» pošiljanje ne prenekn In «lu dobe vae številke.
„SLOVENSKI NAROD
II
velja aa L|ubljuaske naročnike brea pošilja-
n|a na donai Vae leto . . .  gld. I Četrt leta   . .  gld. »-»o
Pol leta ... 8*901 Jeden mestec.     ,, l-IO
Sa pošiljanje na dom ae računa lO kr. na mesec, SO kr. aa četrt leta. S pošiljanjem po po A ti veljat Vae leto . . .  gld. IS*— I Četrt leta . . . gld. — Pol leta ...    ti    8*— I Jeden mesec . 1*40 ■Bp— Naročaje ae labko a vaaklm dnevom« a 1» kratn ae mora poalatl tndl naročnina, drugače ae ne oziramo na dotično naroČilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Bilanca slovenske koalicije.
vi
Će napravimo tedaj skupni račun o dosedanjem delovanju naših koalirance^, ne pridemo do srečnega končnega vspeha! Podali so se a precejšnjim krikom v boj, kakor tisti znani fantje, ki ukajo pred pretepom, kojim pa takoj, ko se prične boj, srce do pete pade! V svoji koalicijski resoluciji so nam obetali, da se hočejo korajžno postaviti v proračunskem odseku, ter vse zahtevati, kar je Slovencu sploh zahtevati potrebno in koristno! Ali vitez Šuklje — ki je bil kot boja kričaj, v prve vrste postavljen, — zasukal je prav hitro svoje kopje k zemlji, in če se smemo vojaško izraziti, zahteval je komaj vsakdanji svoj kom is ter bil z vsem zadovoljen. Podoben je bil tisti svetopisemski Ruti, ki je lazila po pustem strnišču ter iskala klasja, ki bi bilo slučajno žanjicam izpod roke odpadlo. In iskal in iskal je s tisto uclano ponižnostjo, ki je last beraškim otrokom, če prihajajo na bogati-novo njivo klasje pobirat, ter končno pobral dva klaska; a jeden — Celjske gimnazije — je sentjav, drugi Kranjsko gimnazije pa malozrnat, ako pomi-
slimo, da bode moralo ubožno Kranjsko mesto na lastne troške — govori se o desetinki milijona — zgraditi si gimnazijsko poslopje!   Vse to delovanje našega koaliranca   v  proračunskem odseku  bilo je v istini nekako politično  paberkovanje,  kar pa se ve dotičnih gospodov  ni zadrževalo, da  ne bi v predalih klerikalnega dnevnika na vse štiri strani slovenske zemlje  trobili, da se je nabralo snopja za dva dobra štanta!   Resnica pa je, če sklenemo bilanco teh gospodov, potem moramo,  kot objektivni opazovalci, izreči, da je ta bilanca pasivna. In to je, kar se je  moralo povedati! Nevarnost tiči namreč v  tem, da se v prihodnje, če je bil takoj prvi naskok tako  krotak, ni   nadejati večje odločnosti.   Nasprotno, skušnja nas uči, da vojak, ki je takoj v  prvi bitki padel v jarek   ter vrgel puško od sebe, tudi pri drugi  bitki ne bode bolj pogumen, in da bode tudi pozneje pri vsaki priliki iskal jarka, v kojega bi se zaril,  da bi  bil varen pred sovražnikovimi svinčenkami.   In le bojimo se, da se naši koaliranci, ki   so pri   prvem naskoku, da si so poprej s v-o j  prapor ponosno razvili, tako zelo omagali, v prihodnje  tudi ne   bodo povzpeli do posebne srčnosti, ker je značaj   naše koalicije pač tak, da bo postala posebno za slovenske državne poslance  prava Capua, v koji ee pogubi vsaka žilavost, vsaka odločnost, in sploh   vsako narodno mišljenje.  Žal nam je — in tu govorimo iz srca! — za poslanca Šukljeja!   Njegov   talent, njegova zgovornost, in sploh  njegova svojstva so taka, da bi lahko postal prvi zastopnik slovenskega naroda, in vsi bi ga radi imeli, samo, da bi se za težnje slovenskega naroda potegaval s tisto ljubeznijo, kakor se na primero poteguje za težnje sedanje nezdrave in nenaravne koalicije!  Pa je vse zaman, poslanec Šuklje ima svojo posebno bolezen; da bi dalje časa oponoval  kakemu  deželnemu  predsedniku,  ali pa kaki vladi, ki samo  na  videz ni nemška,  do kaj tacega se mož — žali Bog! — nikdar povzpel ne bodel Kaj tacega mu ni dano, pa je konec besedij ! Proroki nismo, ali vzlic temu si  upamo prorokovati, da bode ravno koalicija poslanca dolenjskih mest do cela izrabila, in da je ravno   on nekako predestinovan k temu. da bode  moral  pod pestjo
koalicije oddati ves svoj sok, kolikor ga mu je še iz dob VVinklerjevih ostalo in da bode končno osamljen in zapuščen obležal na naši politični mizi, kakor limona, iz koje se je iztisnila zadnja kaplja! Obžalujemo, da bode tako, ali, kakor vse kaže, poslancu Šukljeju ni več pomoči! Contra vim inort is, millum medicamen in hortis! Ali naj si bode, kakor že hoče, naši koaliranci so s poslancem Šukljejem pri razpravah proračunskega odseka mnogo grešili, prav mnogo grešili, ali vse to se da še za silo popraviti, in sicer s tem, da pri proračunskem razgovoru v zbornici sami store svojo dolžnost, in da takrat v prvo vrsto postavijo bojevnika, ki se bode s prepričanim srcem spominjal vseh narodnih teženj, za koje so hoteli v svoji resoluciji imeti popolnega poroštva od strani koalicijske vlade. Torej počakajmo !
Na drugo stran se p:i zopet ne da tajiti, da je pri sklepu razprav v proračunskem odseku bilanca naših poslancev, ki niso ostali v Hohenvvar-tovem klubu, prav zelo ugodna. Naš zastopnik v tem odseku bil je goriški poslanec dr. Gregorčič. Ne samo, da je bolan prihitel in skočil v boj, ter dal tako lep izgled najčistejšega, in najnesebičnejšega domoljubja, kar se mu itak nikdar pozabilo ne bode, pridobil si je zaslug tudi v tem, da se pri svojih naporih ni brezuspešno trudil, in da je temveč ministre s svojimi vprašanji prisilil, da so večkrat dajali odgovore, s kojimi smo, če se bode tudi v praksi v smislu teh odgovorov postopalo, lahko zadovoljni vsi Slovenci!
Osramočeni obrekovalci.
Mesec dnij je tega, kar bo nemški listi vBeb barv z očitno škodoželjnostjo premlevali senzačno vest, da dobiva neustrašni in neutrudni vodja koroških Slovencev, deželni poslanec in župnik Pod-kloštrom Gregor E i n s p i e 1 e r, od „Slavjanakega blagotvoriteljaega obščeatva" v St. Peterburgu d e -narno podporo, češ, da ni je pridobil posebnih zaslug za razširjenje pravoslavne vere na Koroškem in v diugih slovenskih dtželah. Ti .pošteni" nemški listi so ae sklicevali na velekonservativno glasilo poljske dele-
LISTEK.
Topničar.
(Francoski spisal A min' Theuriot. Poslovenil A. K.) Vsi ljudje moje generacije pamtijo sliko katerega onih mož starega kova, ki svršavajo svoje življenje v temi malega, tihega in zaspanega mesteca, Življenje, kateremu je prva polovica potekla V klatarenju po vseh mestih Evrope ob gromu topov, ropotu bobnjev in zvonenju zvonov, ki bo naznanjali zmagonosue dneve.
+ »
#
Ti stari vojaki niso bili redki, posebno v naših zapadnih krajih. Vid ft jih, ko hodijo o gotovem Času Cisto po vojaško oblečeni z zapeto gornjo suknjo; brke imajo naježene, govor jim je trd, pogled pa oster. Živeč v samoti govore malo in uspavajo v zapećku molčečo si starost s spomini bučne nekdanje slave . . .
V svojem detinstvu poznaval sem posebno jed-nega. Obično so ga nazivali .topničar j em", ker je služil pri topništvu.
BI je to plečat in energičen Človek rudečka-stib, kratku ostriženih las, modrega, strogega očesa, kole rudeče, kakor opeka.   Pri Waterloo odnesla
mu je krogla jedno roko, ta „oatanek", ki se je večkrat videval pod kračjim rokavom, mi je zadajal tajinstven strah. On se je oženil kasno, a ni imel sreče v zakonu. Nekega lepega dne odšel je v hišico, ki si jo je sezidal sredi gozdiča, za miljo oddaljenega od mesta, pa jo tamkaj Živel kot puščav-nik, neimajoč drugega društva kakor psa io mačko, divjo kakor i on sam. Kuhal si je sam — in to kako kuhal — juho od krokarjev, pekel male ptice na ražnju uad irjavico, pržil skopce, ko da je še vedno na nočni straži pod vedrim nebom.
* * e
Vedno Se vidim njegovo kočo iz rezanega kamna, zakopano v gostem gozdiču, od katere se je iz ravnine videl nad bukvami opečnati krov. Ona je v meni budila misel na dvor .Lepe v dremajo-Čem Gaju", v ostalem pa ni dosta manjkalo, da nisem imel „topničarja*  ca strahovitega čarodejca.
V počitnicah me je povel moj ded, ki je tudi slušil za cesarja, nekaterekrati seboj k svojemu staremu drugu. Prišlo se je k puščavnikovi kolibi po zelenem in gostem drevoredu, zasajenem z resnimi smrekami.
Našli smo ga, sedečega na kameniti stopnici mej psom in mačko, čistil je krompir ali pa pletel mrežo, ds jo nastavi pticam. Os bi nam podal čaše,
poiskal v svoji kleti vrčiče piva, pripalila bi lule in starca bi sedeč na korenini bukve, pod vejami, ki so se, obtežene z rudečim bukovim žirom, pripogibale prav do na&ih glav, razgovarjala se o dobri preteklosti.
Ia to je bilo brezkončno pretresavanje zaslug Gerarda, Oudinota in Eselmansa, ki sta jih prispo-dabljala, s spomini na vkupno stražo pod vedrim nebom in na posadke malih nemških mestec; v vse to pa sta umešavala kletve proti Prusom, kateri so b BkarteČo" nakazili „topničarjevo" roko.
Razburjeno bi starec mafaal s svojim „ostankom", katerega ni pokrival z rokavom izrezane si srajce. Zaklinjal se je, da ni vse izvršeno, da bo-demo mi nekega dne popravili evropski zemljevid, pa da bodemo zopet zavzeli drugo obalo Rena. ---Oj!
» *
Nekaj čaBa po vojski 1870. I. privel me je neko jesensko popoludne slučaj zopet na ravnico, ki se je razprostirala blizu .topuičarjevega* gaja.
Zopet sem videl nad bukvami rudečo opeko krova njegove kolibe, pa želeč, da zopet obiščem ta šumski kotič, poln detinskih mi spominov, poiskal sem stezico skozi grmovje, katera je bila nekoč nasuta, a sedaj zaraščena.
„TopniČai" je že davno umrl, a njegovi na-
gacije, na Krakovski list „Czaa", ki jo bil prvi zabeležil to veat io sicer v dopisu iz St. Peterburga. Dotični dopisnik pa se je skliceval na odborovo poročilo „Slavjauakega blagotvoriteljaega obšćestm", čitano na obČoeai zboru tega društva.
Gospo« Enspieler je to vest koj, ko ee je razširila po Časefkih, z vso odtočuostjo stigssatizoval kot infamno obrekovanje. Kdor pozna župnika E a spielerja, vedel je takoj, da so vse te, zoper ajega v Bvet poslane govorice gola laž. Vedeli so to tudi n egovi koroški nasprotniki, a vender ao skušali to afero proti ujemu politično izkoristiti, prav kakor svoj čaa nesrečni uboj Podkloštron. Zdivjanost sem škega časopisja se je takrat pokazala v vsi svoji nagoti. E ospieterju je ta zadeva prouzročila dovolj situuatij Miniaterstvo je celo naročilo deželni vladi koroški, naj vpraša Škofijski ordinarijat, ali se je Emspieler opravičil in kako se je opravičil. Zakaj bo ni po poslaništvu v Peterburgu informovalo, to vedi Bog!
Znano je, da se je g. Enspieler koj takrat obrnil do uredništva „Czasa* in naravnost do pred sedstva „Slavjanskega blagotvoritel;nega obščestva" v St. Peterburgu in zahteval, naj se mu vaa zadeva pojasni. Kakov odgovor je dobil, tega ne vemo, toliko pa nam je znano in so da sedaj dokazati, da se je s poročilom v ,Czasuu obelodanila očitna laž.
„Czas" je rečeni dopis priobčil v Številki z dne 11. februvarja, sklicujoč se pri tem izrecno na vršivši se občni zbor imenovanega društva in na poro-čilo, prečitano na istem zboru. Da je bil dopis laž-njiv, očitanja proti E nspielerju pa od konca do kraja neresnična in iz trte izvita, se vidi iz tega, da se je občni zbor „Slavjanskega blagotvoriteljaega obščestva" vršil šele due 27. februvarja, torej celih šestnajst dnij potem, ko je „ C z a s" priobči I svoj dopis iz St. Peterburga. Na občnem zboru due 27. februvarja pa odborovo poročilo ni z nobeno besedo omenilo župnika Eiuspielerja.
Dokazano je torej evidentno, da je lagal „Czas" in da bo lagali vsi drugi listi, ki so po njem posneli omeujeno vest. Skušali so Einspielerju ukrasti rast in poštenje, a ponesrečilo se jim je, in sedaj so ožigosani kot infamni lažniki in obrekovalci. Kot taki so nam bili že davno znani, zato se zanje ne menimo več.
Uailjuje se nam pa vprašanje: Kako je dotični dopib prišel v „C-sas?" Iz Peterburga ne. Ondotai dopisnik »Czasov* gotovo ne bo sporočeval takih neumnih lažij. Dopis je bil brez dvoma skovan kje drugod in sicer najbrž v C e 1 o v c i. Koroški nasprotniki E ospielerievi skušajo že dolgo, da bi rodoljubnega moža in vzglednega duhovnika kompro-mirovali, in ker mu drugačo niso mogli do živega, utihotapili so ta dopis v „Czaa*. Vsa peklenska hudobnost dotičnih političnih banditov se šele spozna, če povemo, da je „Czas" jako ugleden list, ki se tudi v miniBterstvih pazno čita, in da ima navadno dobra poročila iz Rusije. Na to okolnost so računali pisači, ki pa morajo biti precej imenitni ljudi«, ako vedo, kaki poljski listi se čitajo v mioisterstvib.
Afera je a tem končana, častno za Enspielerjs, Bramotno za njegove nasprotnike. Žaloatoo je le, da
eledniki niso mislili na to, da prodajo hišo v gaju. Koliba, ki nikdar ni bila vabljiva, izgledala je sedaj ko žalosten, zapuščen stan. Podrta in strohnela ograda ležala je v travi; veliko sivo mahovje, slično častni bradi, viselo je s smrekovih vej. Vrtić, ki je bil pred kočo, spremenil se je v tratico- Bukva, pod katero je zahajal stari vojak, da pije pivo, pripovedujoč o vojskah, imela je samo še redke, na pol osušene veje. Vinska trta, ki je resila pročelje u a iztočni strani, ovila je s svojimi mladikami zaprte in počrnele pokrovke, podivjala je, pa ni več rodila grozdja.
Za časa nemške okupacije so pruski vojaki, ki so se nastanili v sosednem mestu, prihajali, da šetajo na tej strani, pa so z ogljem izpisali na zi-dovju različne nespretne staronemške napise. Na vsakem kamenu čitalo se je z nemškimi črkami ime kakega vestfalskega ali pomernskega „tolpača" h številko njegove kompanije in z oznakom rodnega mu kraja.
•
Oj bedni topničar, ki si sanjal o tem, da jim zopet zavzameš drugo obalo Rena, sreča, da si popolnoma mrtev. To oakrunjenje bi te dvignilo iz tvojega groba, pa bi sam z jako si roko jezno izbrisal kleta imena onih Prusov, ki so ae ironično širili do zidov tvoje kolibe I
se mora pošten rodoljub boriti z ljudmi, ki še našega zaničevanja niso vredni.
Politični razgled«
Notranje dežele.
V Ljubljani, 31. marca. Državni »bor. Dnevni red sa prvo sejo drž. sbora, določeno ■a dan 3. aprila, ne obseza nobene važne j Se pred« loge in bo hitro brez debate resen. Proračunski odsek se ne smeo pred prvo sejo, *>Iod tega so tadi ni postavila na tnevu red prve osje generalna debata o državnem proračunu. — Vest, da namerava vlada v jedni prvih sej predložiti gotov načrt pre-membi tiskovnega zakona, ni točna; predlagala bode pa, naj se odsekovo poročilo vrne odseku, da tam izjavi, kake koncesije je voljna dati v tem oziru. Ministerski svet se je o teh koncesijah že zjedinil, a kakor se čuje, so prav malenkostne in brez prave vrednosti.
V znamenji svobode,
V koalicijskem m■nisterstvu sedita dva člana tiste liberalne nemške stranke, ki ima besedo »svoboda* vedno na jeziku. Gode se pa stvari, ki hi delale čast najbolj črnemu reakcijonarju. Kakor javljajo maloruski listi, sklicali bo rodoljubi v Hostovu in v Stanislavovu ljudska tdioda, da bi bo na njih razpravljalo o splošni volilni pravici. Okrajno glavarstvo pa je oba shoda prepovedalo z motivacijo, katera obuja v pravniških krogih silno senzacijo. Reklo je namreč, da prepove shoda „ker se ima razpravljati vprašanje, ki se ne tiče vsega prebivalstva in ker so za zborovanji določeni prostori pretesni".
Zanimiva volitev.
V prvem okraju Dunajskem bode v ponedeljek zelo živahno gibanje, volil se bode naslednik umrlemu dru. Jaqueuu. V takih razmerah, kakor sedaj, se de nikoli ni vršila nobena volitev v tem okraju. Že to, da pride sploh do boja v tej „trdnjavi najbolj na-paslega kapitalizma", kakor se je na socijalistiškem shodu izrazil dr. Edenbogen, že to je dokaz, da so bo v tem prvem volilnem okraju cele monarhije, kakor so ga časih v svoji preširnosti nazivljah nemški listi, razmere korenito premenile. To ni boj mej strankami, to je boj za ideje, boj mej konserva* tizmom in napredkom. Doslej bo volilci tega okraja razdeljeni v dva tabora. Kandidat levičarjev je Konstantin Noske, ki se je v zadnji uri, boječ se poraza, izrekel za splošno volilno pravico, proti kateri je prej govoril, dočim je njegov nasprotnik dr. Ofner kandidoval na podlagi demokratičnega programa, čegar prva točka je splošna volilna pravica. Kdo bode zmagal, je težko reči. Nasprotstvo je veliko. Žid io starega liberalnega kroja so za katoličana Nosketa, mlajša židovska inteligenca pa za Žida Ofnerja. Tudi protisemiti nameravajo postaviti svojega kandidata, kar utegne močno uplivati na volitev.
Kossuth
Včeraj zjutraj prišel je vlak. s katerim se je vozil Kossuth, na Madjarako, V Čakovcu čakalo je nanj mnogo deputacij Budimpešta je vsa v črnih zastavah. Z vseh krajev Madjarske prihajajo ljudje k pogrebu. Računa se, da bo v nedeljo v Budimpešti vsaj 200 000 tujcev. Kossuthovci sprožili so idejo, naj se italijanskemu kralju izroči posebna adresa, s katero se mu izreče zahvala za gostoljubnost, ki jo je Italija izkazala Kossuthu. Napisi se bodo nabirali po celi Ogerski. Predno je vlak s Koasuthom prišel čez avstrijsko mejo, izstopili so v zadnji postaji vsi spremljevalci in Franc Kossuth se je zahvalil Italiji za gostoljubnost, katero je izkazala njegovemu očetu ter se poslovil od Turinskega župana in drugih deputacij. Včeraj ob 3 uri po« poludne doBpelo je K< siuthovo truplo v Pešto Na kolodvoru so bile zbrane razne deputacije pod vodstvom župana Gerloczvja. Podžupan Markusz, ki je spremljal KoBsuthovo truplo iz Turina, izročil je je mestu Budimpešti v varstvo. Ko se je še Fran Kossuth zahvalil županu, prepeljalo se je truplo ob spremstvu neštevilnega občinstva v narodni muzej, kjer ostane do pogreba. — Kakor bo čuje, zapustil je Kossuth pač oporoko, ker pa je ta povsem političnega zadržaja in bi utegnila prouzročiti raznih bomatij, je sinovi Kossuthovi sedaj še nečejo obelodaniti.
Vitanje države.
T razveza in Rusija, Praški „Narodni Listv* beležijo govorico, da pojdeta na jesen, po velikih vojaških vajah v iztočui PruBki, h katerim pride tudi cesar Franc Jož* i kot gost, oba cesarja, avstrijski in nemški, obiskat ruskega carja Aleksandra III Dunajski listi pravijo, da se v ondotnih političnih krogih nič ne ve za tako namero avstrijskega cesarja.
Odlikovani Carnot. Predvferajšniim izročil je avstrijski poslanik v Parizu, grof H >yos, predsedniku francoske republike, Garnotu, veliki križec Štefanovega reda, kateri mu je bil podelil cesar avstrijski. Izročitev se je vršila na posebno sijajen način. V vseb političnih krogih se pripisuje temu odlikovanju največji pomen, kateri povečuje še ta okolnost, da bo je podelitev razglasila tisti dan, ko se je naš c sar sešel v Opatiji z
nemškim cesarjem. Pravi se, da je hotel naš cesar
<»iLio<j Mitu u: •..(< , f;j:iq {vpisan o\ ao ,o£{;icn
na ta način pokazati, da se v Opatiji ne bo nič zgodilo, kar bi bilo naperieno proti Franciji, narobe, da je s tem priznano, da ae je razmerje mej Francijo in trozvezo zboljšalo. „Figaro", kateri je izrekel te misli, pristavlja, da se je esoar mm prepričal, da Francija ni nevarna miru, in da je to ovoje prepričanje izrasti s tem odlikovanjem.
Dopisi
Ia   MJatosmertav  SQ. satire*.   [Izv. dop.]
{Nemška šola.  — Slovenskega odvetnika potrebujemo.)  Dovolite mi gospod urednik pristaviti k Vaši zadnji  notici is Ljutomera, danea daljši dopis o tukajšnjih razmerah.  Naš kraj je po vsej Sloveniji znan   kot  slovenski,  značaj  ima še tudi danes slovensk, le Žali Bog naselili bo se tu uradniki, ki se preveč mešajo v politiko. Ztsluga teh nemčurjev, katerim je  glava grof Attems, je nemška jednorazrednica, ki se je 28. t. m. s sv. mašo (pri tej maši se je nemško popevalo! ne vprašaj kako!) otvorila. Smešno je bilo videti un formirane uradnike,   kako bo  korakali  za kopico slovenskih otrok v cerkev.   DaBiravno slovenski raašnik ni pel zabvaljne pesmi pred altarjem, vender bo na koru kričali:  „Grosser Gott, wir loben dichl" Otroci, katere so v to šolo zvabili, so le slovenski, do sedaj jih pa še druzega niso naučili kot „boch* kričati. Zvijače, katere so uporabljali pri slovenskih stari-šib, so v nebo upijoče. Davkar i poštar Ljutomerski letala sta od hiše do hiše in ljudem obljubovala obleke, hrano in denar, če pošljejo svoje otroke v nemško šolo. Pred cerkvijo je policijski sluga 3 nedelje zapored trobil in upil v  slovenskem jeziku, naj vender kmetje pošljejo otroke v to golo. To ne bode nikaka brezverska šola, temveč g. dekan sami bodo poučevali krščanski nauk, itd. (Dekan je bil pa le prisiljen v tej šoli poučevati I) To je bil oni magnet, na katerega je vse vleklo.  Največ otrok je viničarskih, ker viničarji so bili prisiljeni od svojih gospodarjev. Ali bi se temu ne dalo nič pomagati? Kaj neki poreče vlada, da ima tako marljive uradnike, kakor so sodnik, davkar i drugi, ki le skibe za blaženo nemščino, da ne bi zaspala I Tolažimo se le s tem, da ima vsaka reč svoj konec  Svaka sila do vremena!  — V Ljutomeru bi tudi zelo trebali slovenskega odvetnika.  Imamo sicer jednega nem-čurja, a kaj nam hasne, ko bo prosto ljudstvo ne more sporazumeti ž njim.  Obljubilo nam je že par gospodov, da pridejo — a našli so lep izgovor, — da ne dobe pripravnega stanovanja. Sedaj pa garan-tujein, da je stanovanj na izbero.   Več ne bodem popisal lepega kraja Ljutomera, kajti ime na sebi je velike veljave. Vabim tedaj g. slovenske odvetniške kandidate, naj se kateri i z mej njih tu naseli! Vedno še žalujemo po nenadomestljivem učitelju Freu-en.-frtldu, ki je bil pač vzgled vsega učiteljstva. Opozarjam g. slov. učitelje, da sta na tukajšnji deški šoli dve mesti  prosti;   služba  učitelja in   poduči tel ja. Priporočam se z željo, da nam nova železnica kmalu pripelje slovenskega odvetnika in zdravnika, ter odpelje nemčurske nemirneže. a
Iz Ooriijegn OratllšĆa pri Št Jerneju, 26. marca [Izv. dop.] Kakor znano, je v Št. Jerneju glavna postaja za žrebce-plemenjake, katere c. kr. erar VBako leto tje pošilja. Št. Jernej je namreč središče dolenj«ke konjereje in Bi je ravno zato kranjska kmetijska družba izbrala ta kraj za dirkališče in vsakoletno premovanje konj ter je v povzdigo naše konjereje sklenila, napraviti tu žre-betišče, ker nima vsak kmetskih gospodarjev potrebne pašnike za mlada žrebeta, slednja pa ne rastejo dobro, če se dosti ne spreletavajo na prostem. Res je, da je dobila kranjska kmetijska družba za stavbo žrebetišča v Št. Jerneju od kranjske hranilnice izdatno podporo; vender bi kmetijska družba, katera ima v Št. Jerneju in sploh v Krški dolini izvanredno dosti Čestilcev, prebivalstva te doline ne smela žaliti. Tako žaljenje pa se je pred kratkim primerilo. Postavila se je namreč v Št. Jerneju koliba za žrebeta. Sezidanje te kolibe ter ograjenje dirkališča za žrebeta je imela oskrbeti Št. Jeruejska podružnica kmetijske družbe. Predsednik te podružnice je goap. Aleksander Wutscber mlajši. Ta gospod je dal napraviti na omenjeno kolibo za žrebeta na jedni strani napis: „F o h I e n h o f ", na drugi pa napis: „ž r e b e t i šče", oboje na streho z rude-čimi opekami. Proti dvojezičnemu ozoačenju tega poslopja kot „žrebetišče" in „Fobleuhof" bi mi kot potrpežljivi Slovenci nazadnje ne imeli še toliko ugovarjati, čeravno razun lastnic grajščine Pleterje,
|sf Dalje v prilogi. "^M
Priloga „Slovenskemn Narodu"
ftt. 73, dnć 31. marca 1894.
ki pa tudi slovensko razumejo, v naši dolini ne Živi nobeden nemški posestnik, ali sploh človek nemškega pokoljenja; — toda koliba, na kateri se omenjena napisa nahajata, je tako postavljena, da je na jedni strani obdana od visokih dreves vrta Leopolda Bučarja, in sicer tako visoko, da ne more napisa, kadar drevje zeleni, nikdo zapaziti, rszun Če spleza na kako drevo. Na tej, proti St. Jernejskim hišam obrneni in skriti strani strehe je dal omenjeni gusp. Wutscher napraviti slovenski napis — v tem, ko je na nasprotni strani, ki je že od daleč z državne ceste videti, dal napraviti napis „Fohlenhof" I — Ne vemo, če je ležeče v intencijah vodstva kranjske kmetijske družbe v Ljubljani, ki je prav za prav to kolibo postaviti dala, da sta se napisa na tej kolibi tako napravila. To pa dobro vemo, da se ta kmetijska družba ne peča s politiko in še najmanj v tem smislu, da bi domaČe ljudstvo na kakeršenkoli način žalila. Občutljivo žaljenje izključljivo slovenskega prebivalstva Krške doline pa je, če se v naši dolini tuj jezik postavi na prvo mesto, domača beseda pa potisne na zadnje mesto mej drevje in kozolce t Gotovo ni vse jedno, če se napis .žrebetišče" na omenjeni kolibi nahaja na oni skriti strani, kjer je sedaj, ali pa na nasprotni odprti strani, kjer ga je mogoče že od daleč zapaziti. V naši Krški dolini se Slovenec zaveda svoje narodnosti in ni /nabiti razven 13 'le Krajine v celi Dolenjski bolj zavednega in ponosnega Slovenca, kakor je tukajšnji. Zaliti ae v svojem narodnem ponosu ne bo dal in preverjen je, da omenjeno nameščeuje slovenskega in nemškega napisa ni slučaj, temveč da se je s tem navlašč žalil njegov narodni čut. ZrebetiŠča ne bo rabil Nemec iz Gorenjega Štajerja ali Korotana, pač pa Slovenec iz Krške doline. Mogoče, da bo dal ta ali oni nemški veleposestnik iz Štajerske ali Kranjske jedno ali dva žrebeta v to žrebetišče, — toda to še ne opraviči samolastnega postopanja, s katerim se tako ostentativno daje nemškemu jeziku prednost pred našim domačim. Će se že v naši dolini to ljubo nemHvo ali oziroma podpora, katero je dala kranjska hranilnica za napravo žrebetišča, tako visoko čisla, potem bi bilo boljše, če bi se na žrebetišče sploh ne bil noben napis napravil, kajti vsak Človek, ki se bo mimo peljal, bo lahko iz cele oprave in iz ograjenja razvidel, da ima pred seboj žrebetišče, zlasti ker bo tudi mlada žrebeta skakati videl. Tujcev pride le malo v Št. Jernej, razun če se vzame, da so trgovski potovalci tako važoe osebe, da jih je treba na tukajšnje žrebetišče opo zarjati. Sploh je bil nemški napia na omenjeni kolibi popolnoma nepotreben, še najbolj nepotreben pa na oni strani strehe, kakor gori povedano, ker je tako postopanje Žaljivo za prebivalstvo, ki je izključno slovensko. Zahtevamo torej, da naj da kranjska kmetijska družba streho omenjenega žiebetišča prekriti ter nemški napis, če ga že nikakor ni mogoče pogrevati, postaviti na ono mesto, ki mu gre, namreč tje, kjer se nahaja sedaj slovenski napisi Če tega kranjska kmetijska družba ne bi hotela storiti, je seveda k predrugačenju napisov ne moremo siliti, obžalujemo pa, da bi taka zavrnitev naše zahteve provzročila nesporazumljenje mej nami in kmetijsko družbo. Obžalujemo to zlasti zavoljo tega, ker vemo, da je v naši Krški dolini mnogo svojeglav-nežev, ki bodo samo zaradi žaljivega napisa temu žrebetišču opozicijo delali. Dobra stvar bo vsled tega gotovo trpela, temu pa ni slovensko prebivalstvo krivo, temveč oni malenkostni nemškomialeči ljudje v naši deželi, katerim še zmiraj ne more v glavo, da je Slovenec gospodar v Bvoji deželi, ne pa par Nemcev v zvezi z nekaterimi nemškomisle-čimi Slovenci I
Več gospodarjev iz Št. Jerneja, Gradišč itd. Is Iati*e, 28. marca. [Izv. dop.] (Društvo s v. Jeronima v Zagrebu.) To društvo, ki ima v Hrvatih iste namene, kakor naša družba sv. Mohorja v Slovencih, šteje komaj 10549 udov, kar je v primeri s številom udov diužbe sv Mohorja, ter glede" na veliko manjšo številnost Slovencev nasproti Hrvatom res čudna prikazen, iz katere moramo, žal, sklepati, da ne store v to poklicani hrvatski rodoljubi v tem pogledu popolnoma svoje narodne dolžuosti. Kar pa ni storjeno, ni vender še zamujeno. Zato tudi z veseljem pozdravljamo sklep upravnega odbora zgoraj imenovanega društva, da hoče odslej dajati svoje knjige kmetskemu ljudstvu, delavskemu in rokodelskemu stanu, za 50 nov. na leto. Knjige, katere izdaja društvo sv. Jeronima so:  „Danica" prilično
slična „ Koledarčku" naše družbe sv. Mohorja in pa še tri do štiri druge poljudno pisane knjige« Po-sebno bi priporočali to društvo našim hrvatskim bratom v Istri. Ako pomislimo, da živi v Istri blizu 200 000 Hrvatov in Slovencev in šteje to društvo šele do 4—500 udov, potem se nam ne sme zameriti, če se osmelimo, ter rečemo, da so sicer uzorni hrvatski rodoljubje duhovniki in učitelji v Istri nekoliko preveč zanemarjali to prevažno društvo. Sicer jim pa tega ne smemo zameriti, kajti, komur so znani istrski odnošaji, ter kdor pomisli, da se je doslej vsa narodna agitacija sukala večinoma le okolo volitev, bodi si državoo-deželno-zborskih bodisi občinskih, da si osvoje istrski Slovani kolikor več možno autonomne uprave, ta mora priznati, da ni nobeno čudo, ako se v taki razburjenosti na marsikaj pozabi, na kar se v normalnih razmerah velika važnost poklada. Ker so pa ravno knjige, kakoršne izdaja društvo sv. Jeronima posebno važnega kulturnega pomena za istrski priprosti narod in ker je jedino pravo geslo „prosvjetom do slobode", nadejamo se, da bodo vrli istrski rodoljubi v prav kratkem času popravili to, kar so zamudili, in da bode število udov društva sv. Jeronima v Istri Ž3 letos za več stotin naraslo.
Pisma iz Hrvatske.
V Zagrebu, 29. marca.
Svoj čas sem Vam pisal, da većina hrvatskega sabora ni pritrdila predlogu gosp. Folnegovića, naj se v zapisniku zabeleži sožalje zaradi smrti našega hrvatskega velikana dr. Račkega in naj bo sabnr korporativno udeleži pogreba. Sedaj pa so poslanci te iste večine hiteli v Pešto na poziv predsednika kluba vladine stranke, da glasujejo za čaščenje Kos-BUtha. In glasovali so in ž njimi tudi jeden Jelačić. Jelač ć glasuje za to, da se slavi Kosputh! Ali niso imeli prav oni, ki so se s karakterističnimi opombami oglasili pri tem glasovanju? Madjari imajo povsem prav, da slave Kossutha. Ako so danes neodvisni, ako zavzemajo v monarhiji položaj prevlasti, za to bb imajo v prvi vrsti njemu zahvaliti. Pa tudi čuditi se ni, da Evropa, ki je sploh še krivo in nepopolno poučena o madjarski revoluciji 1. 1848. do 1849. slavi moža, ki je pokazal izredno doslednost i raje vse življenje preživel v pregnanstvu, nego da bi se bil vpustil v transakcije in se sprijaznil z gotovim činom, protivnim njegovim idealom. Ali Hrvati niso smeli dveh stvarij pozabiti. Prva je, da je bil Kossuth Slovak, brat Slovan torej, ki je na korist Madjarom tlačil Slovake in jih ht tel uničiti. Druga je, da je Hrvatska po zakonu iz leta 1848., kateri je sklenil madjarski sabor, jednostavna madjarska provincija, in da je to bil zadnji povod vojne mej Madjari, katere je vodil Kossuth, in mej Hrvati, katere je vodil Jelač e. Še jedne okolnosti niso smeli Hrvati pozabiti. V pismu, katero je Kossuth pred nekaj meseci pisal skrajni levici v korist civilni poroki, se zmatrajo Hrvati za madjarake državliane.
Ako pa hrvatski poslanci že niso imeli srcu, ustati zoper čaščenje, potem bi bili morali sploh od Beje izostati. In mislim, da bi bili tudi po zakonu morali izostati. Kultus Kossutha ni skupna stvar, nego jednostavno madiarska.
Predsodki Evrope proti Hrvatom datirajo baš iz I. 1848., ko 8o ti začeli vojno b Kossuthom. Borili so se za svojo svobodo — a Madjari so stvar tako predstavili, kakor da so se borili za reakcijo Na žalost, da je pokojni Jelač:* svojemu bratu Gjuri naročil, naj pred svojo smrtjo ne izda ujegovih spisov, da ne izzove proti sebi odiuma. Kadar pride pravi čas, izdali se bodo ti spisi in razsvetlili maraikako temno točko. Znano mi je, da prof Smičiklas že zbira po datke za zgodovino tistega tako nearečnega leta.
Senjski Škof dr. Posilović je imenovan Zagrebškim nadškofom. Narod ne bo tega imenovanja pozdravil z entuzijazmom, pozdravil pa je bode z zadovoljstvom, ker je Posilović Hrvat, dober duhovnik in ker ne bo političen škof, ne bo se namreč dal uporabljati v protihrvatske svrhe. Kes je, da je blag in popuBten, morda tudi slab, ali navdaja ga tudi zavest njegovih dolžnostij in njegovega dostojanstva. Pravijo, da je štedljiv, ali njegovi dohodki bodo toliki, da njegove roke gotovo ne bodo zaprte, kadar pojde za interese cerkve in prosvetnih zavodov.
Dr. Brcsztvenszkemu prihajajo z vseh stranij zaupnice — ki se pa konfiskujejo.
Domače stvari.
— (Osobne vesti) Čujemo, da je g. kurat Anton Ž log ar v Ljubljani imenovan Župnikom v Kranjski Gori. Čestitamo !
— (Slovensko gledališče,) Daues se zaključi letošnja slovenska gledališka aezona s Smetanovo opero „Prodana nevesta". Vseh predstav je bilo v minuli sezoni 58 in sicer 30 dramatičnih in 28 opernih. Ker je sezona trajala ravno 6 mesecev, prišlo je torej povprečno Bkoro 10 pred-Btav na mesec, vštevši popoludanske nedeljske predstave.
— (Koncert opernega pevca g. J K. Tertnika,) ki ga priredi v sredo dne 4 aprila v deželnem gledališči, ima nastopni zanimivi vzpored: I. oddelek: 1.) Vilhar: Mornar. 2.) S.humann: Po-klonitev, Scbubert: Popotnik, (nemško). 3.) Vilhar: Mrtva ljubav. 4.) Wagner: »Pomladna pesem" iz opere „Die Walklire" (nemško). 5.) Nedved : a) Na tujih tleh. b) Pogled v nedolžno oko. H. oddelek : 6 ) Waguer: „Taunbituser" III. akt, 3. prizor (vrnitev iz Rima) nemško. 7.) Leoncavallo: „Rjcitativ in velika arija" iz opere „Bajazzo". 8.) Gerbić: „Svojemu čolniču", pesem. 9) Wagner: „Lohengri-nova prijjoved o Graalu" in slovo* (nemško). Spre-mljevanje na glasoviru prevzel je iz posebne prijaznosti g. K. Ho f f m e i s ter. Začetek koncerta ob polu 8. uri zvečer. Kakor je videti je vzpored petja jako bogat in raznovrsten ter obeta občinstvu izreden glasben užitek. Gosp. Tertnik si je pridobil na Nemškem jako laskave ocene o svoji umetniški delavnosti in smo preverjeni, da se bode tudi Ljubljansko občinstvo prav živo zanimalo za ta njegov prvi samostalni koncert, ki ga priredi v Bvoji domovini.
— (Slovensko planinsko društvo) priredi jutri prvi letošnji popoludanski izlet in sicer čez Golovec na Orle in od tod v Laverco. Udeleženci zbero se na dolenjski mitnici (zidani most čez Gruberjev kanal) in odrinejo točno ob 2 uri čez Golovec na Orle (l8/« ure hoda). Na Orlah, kjer je širen in krasen razgled, je kratek postanek in potem gredo v Laverco (s/* ure hoda). V Laverci v gostilni gospoda župana Karola Lenčeta, katera je na jako dobrem glasu, je prosta zabava . Vsa pot je po „Slovenskem planinskem društvu" zaznamovana, jako prikladna in radi krasnega razgleda zelo priljubljena. Vsled tega se je nadejati mnogobrojne udeležbe. Povrat vrši se ali peš, ali pa po dolenjski železnici, ki odhaja iz Laverce ob 8. uri 24. minut in dospe v Ljubljano ob 8. uri 46. minut. — Gostje dobro došli!
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je vročila čaBt. rodbina Fr. Omerua iz Kranja deset forintov, ki naj bodo mesto venca na krsto pre-častiti goBpej Mariji Murnikuvi v spomin.
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani so poBledoje mesece dohajali uredništvu našega lista le redki doneski. V mesecih december m. 1., ja-nuvar in februvart. I. vzprejeli smo vsega skup samo 87 kron 32 vin., katerim je prišteti izdatna vsota 12 9 kron 82 vin. ki jo je izročil g. J. C. Juvančič za darovano in skupljeno vino pri Sokolski masaaradi. Bolj pogoBtoma začeli pa bo darovi dohajati v minulem mesecu marcu, katerega računski zaključek prijavimo v prihodnji številki. To živabneje zanimanje bode gotovo ostalo zdaj trajno in se bodo rodoljubi po vsej Sloveniji brezdomno odzivali oklicu, ki ga je izdal odbor „Nar. doma". Uredništvo našega lista bode drage volje vzprejeuialo in izkazovalo tudi na dalje rodoljubne darove
— (Za .Narodni dom") v Ljubljani so poslali uredništvu našega lista: Gg. uradniki banke .Slavije" v Ljubljani 14 kron kot prvi mesečni znesek, ki ga bodo plačevali vsak mesec, dokler ne bude „Narodni dom" pod streho. — G. .Rogovilec" in njegovi gostje na Črnučah 4 krone. — Skupaj 18 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki !
— (Zahvala.) Odbor društva .Narodni dom" v Ljubljani hvaležno potrjuje, da mu je izročilo uredništvo .Slov. Naroda" 87 kron 32 vin., katere so mu bile poslane od dne 1. decembra m. I. do 28 februvarja t. 1. (incl.) in izkazane v številkah 276. in 279. m. I. in v štev. 3—48. t. 1. „Slov. Niroda" ter vsoto 129 kron 82 vin., katero je izročil g J. C Juvančič kot skupilo za darovano in prodano vino na Sokolovi maskaradi; skupaj torej 217 kron 14 vin. Vštevši zadnjič izkazanih 760 kron 94 vin. izročilo je torej uredništvo
.Slov. Naroda" 9 78 kron 8 vin., nabranih od dne 23. maja m. I. do dne 2**. f -bruvarja t. I. (incl.) Presrčno zahvalo ĆČ. gg. rodoljubnim darovalcem in darovalkam. V Ljubljani dne 30. marca 1894. Dr. vit. Blei vveis-Trsteniški, predsednik. Dr. Jon. Stare, blagajnik.
— (Bratje Savani) naj se snidejo v ponedeljek dopoludne ob 11. uri v narodni čitalnici k pog o vo ru.
— (Himen.) V ponedeljek poroči se hčerka znanega rodoljuba g. Frana Ferlinca gdčna. Franja Ferlinčeva z g. drom. Jankom V o v e s o m , okrožnim zdravnikom v Ridovljici. Prijatelji rodbine pri« redd nevesti jutri zvečer ob 9   uri zastaveničlco.
— (Pomočniški zbor kovinske zadruge in bolniška blagajna pom. zbora v Ljubljani) ima svoj redni občni zbor v nedeljo doć 8. aprila t. I. ob 9. uri dopoludne v magistratu i dvorani po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4 Poročilo revizorjev. 5 Volitev odbora. 6. Razni nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi vse č. gg. sodruge najuljudneje — načelnik.
— (L. Geni-jevo čarovno gledališče) na cesarja Jožefa trga privablja vsak večer obilo občinstva. Produkcije g. Geni a v raznih strokah prestidig taterstva so prav zanimive, istotaku vzpored ostalih predstavljajočih močij, gimnastika itd. in prikazni raznih duhov iu pošasti na konci vsake predstave. Vzpored se menja vsake tri dni. Več je razvidno iz posebnih naznanil.
— (Iz Novega Mesta) se nam piđe: Bliža se čas slovesnega otvorenja železnične proge Grosuplje Novo-Mesto. Pričakujejo se takrat visoki gosti, mej drugimi ministra markiz Bacquehem in grof Wurmbrand. Sestavil se je slavnostni odsek, v katerem pa ima žalibog — jedino besedo mogotec, do sedaj sicer — menda radi neugodnih huaoc jako pon žen, toda v zadnjem času že rožičke kažoč. — Slavnostne goate pozdraviti in jim šopke izročiti ima njegova hčerka, seveda v — nemškem jeziku, ker slovenskega — ne ume. Banket ho ima v nemški kazini vršiti in s tem ministroma pokazati, da se i tu nahaja .trden' steber znanega nemškega mostu do Adrije. In kaj bo z mnogo lepšimi čitalničnimi prostori v .Narodnem domu"? Skriti imajo ostati, kakor so žalibože itak vedno skriti. Noben dostojanstvenik ne srn j videti te narodne stavbe! Vse to doseglo se bo vsled  neodpustljive mlačnoati
— da ne rabimo bujega izraza — narodnih članov velealavnega tega odseka, ki naj bi šli — kar se tiče narodne odločaoati k nemškim Hočevarjem v šolo. Gospodje, kaj delate? Vsaj ne bo Novo Mesto, radi 16 tu stanujočih rojenih Nemcev nemško lice karalo. Pazite, da ne boste vihar želi! Onemu mo gotcu svetujemo pa prav resno, da bi bolje storil, ako bi se brigal za zaprašene — nerešene akte svoje pisarne in urtdbo svojih zamotanih razmer, ker je na najboljšem potu, da ga vedno za tilnik držeč eksekutor dovede do kake katastrofe!
— (Za „društvo sv. Cirila in Metoda za Istru") se nabira prav pridno ne le v Istri, ampak tudi na Hrtatskem in v Dalmaciji. Nabralo se je že več tisočakov. Vseučiliščni dijaki v Zt-grebu priredili so dne 16. t. m. velik koncert, ki je društveno imetje za kakih 1000 kron obogatil. Poaebuo veseli pa rodoljubno srce človeka to, da tekmujeta pri nabiranji darov za zgoraj imenovano društvo duhovska iu |) o svetna inteligencija hrvatsku, česar ni povsod opazili
— (Hrvatske novice.) Te dni umrli bivši namestnik banske časti Anton pl. V a kanovi 6 bil je v ilirski dobi delaven pristaš Gajev, pozneje pa se jo prelevil v navdušenega unij on ista. Madjaronska stranka ga je izbrala 1. 1867. predsednikom sabora, od leta 1871. do 1878 pa je bil namestnik banske časti. Pod banom Mažuranidem je stopil v pokoj in se ni več javil na političnom polji. — V Pa k r ac u se je ustanovilo novo pevsko društvo .,1) o m o 1 j u b", ki priredi svoj prvi koncert dne 1. aprila. — Pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 1. aprila. — Stara voja^nca na Zrinjskem trgu se bode prenovila, a ne kakor je bilo rečeno, za medicinsko fakulteto, nego za zasobna stanovanja. Pnoračunjeno je, da bode v njej 40 lepili stanovanj.
— Pevska z veza hrvatska imela je dne 26. t. m. svo,o glavno skupščino, v kateri ie bilo zastopano 10 zaveznih društev. Tajnik je poudarjal nekatere neprijetne dogodke minulega leta, zaradi katerih sta °e odpovedala zavezni   predsednik g. Fr. Arnold
in zavezni zborovodja g. N. F a I 1 e r, kar je čutno oviralo delovanje centralnega odbora. Nova pravila so se predložila vladi v potrjenje. Razun zastopanih 10 društev je v zavezi še 18 pevskih društev hrvatskih. Predsednikom je bil voljen Fran F o 1 n e-govič. — Hrvatski klub biciklistov „Sokola'* razpisal je za 1. 1894. več daril za najboljše uspehe na cesti ter sklenil prirediti dve dirki, prvo na dirkališči dne 3. maja, drugo pa cestno dirko Va raždin Zagreb dne 24. maja. — Hrvatska pevka gospdč. J a m n i c k a, znana tudi našemu občinstvu, priredi v nedeljo dne 1. aprila koncert v Krapini. — Na Dunaji je umrl kot žrtva svojega poklica za infekcijozno boleznijo mladi Hrvat dr. Albert U i d, jako nadepolen mladenič, ki je navzlic svoji mladosti si pridobil že lepo ime in mnogo storil za znanost.
			
			
		r v Slovenci ln Slovenke 1 ne sftbite družbe sv. Cirile ln Metoda I K A	
		r**" ....	
			
Razne vesti.
* (Slovanske novosti.) Staroruski slušatelji vseučilišča v Lvovu prirede tam početkom meseca julija splošen shod slovanskih dijakov. — Carsko rusko arheološko drsitvo v Petrogradu je imenovalo g. Frana Bulica, ravnatelja gimnazije in muzeja v Spletu svojim delujočim članom, dr. Luko Jelića pa članom aotrudaikom. — Literarno društvo .Slavia* v Pragi priredi dne 8. aprila velik slovansk koncert, v katerem se bodo svirale razne skladbe slovanskih glasbenikov za veliki orkester.
* (Razstava gluhonemih umetnikov.) M >oakovsko društvo .Vereinigung der taubstummen KUastler" nas je naprosilo objaviti, da namerava le tos v Monakuvu prirediti razstavo umetniških in obrtno umetn flkih proizvodov gluhonemih oseb. Društvo vabi zategadelj vse gluhoneme umetnike, ne glede na narodnost, naj se udeleže te razstave; da se razkaže tudi pijeteta umrlim gluhonemim umetnikom, razstavila se bodo tudi dela umrlih. C m bode mogoče to namero realisovati, razposlali se bodo detaillovani načrti za razstavo. Kdor se boče bliže informovati, naj bo obrne na zgoraj imenovano društvo v Monako vu, Schellingstrasse No. 113/111 I.
* (Obsodbe upornikov v Italiji.) Generala Morra in H »oseh, prvi na Scilskem otoku, drugi v Maaai Otcratt sta do sedaj pol četrt sto let ječe dekretirala upornim kmetom, delavcem, odvetnikom, ženskam in otrokom. Poslednje dni je bil namreč obsojen — kakor poroča Berolinski ,Vorvvarta" — v Palermu llletea dečak zaradi udeležbe pri ustaoku na jedno leto ječe.
* (Grob anarhista.) Iz Pariza se poroča, da je policija dala grob anarhista Vaillaota na pokopališči v Joryu popolnoma zemlji jednako zravnati in v-iak sled izbrisati. Povod temu so bile vedoe anarhističae demonstracije, ki so se godile posebno ob nedeliau, ko so anarhisti kar romali na grob obglavljenega anarhista.
* (Grozen čin blazne.) V blaznici v Thornu iztaknila si je blazna ženska v svoji celici s prsti oba očesa in ju vrgla na tla. Ker je na lednem očesu visel velik kos Živca, ki veže oko z možgani, je nesretnica vsled tega v smrtni nevarnosti.
* (Izseljevanje v Ameriko.) V severno Ameriko izselilo se je v minulem letu 431.712 oseb, ki so se izkrcali v pristaniščih v Bostonu, v Novem Jorku, Filadelfiji in Baltimoru. Preko Bremena se jih je odpeljalo 93.739, preko Hamburga pa 37.167 oseb.
Knjllevnost.
— .Narodna knjižnica III. zvezek." Dr. Jos. Vošnjaka zbrani dramatični in pripovedni spisi. III zvezek. V Celji 1894. Tiskal in zaloid Dra-gotin Hnbar. Ta ukusno natisneni zvezek Vošnja-kovih spisov obseza izvorno dramo v petih dejanjih .Doktor Dragan". Na slovenskem odru se ta drama še ni predstavljala, zato tudi o nje dramatični vrednosti ni moči suditi. Čita se jako lepo in prav zato je iskreno želeti, da bi se o priliki uprizorila na našem odru. Cena zvezku je jedna krona.
— .Kažipot" po pok nežen i grofovini goriško-gradiščanski. I. Lutoik. Uredil in izdal Andrej Gsbr-šček Tiakala in založila .Goriška tiskarna" A. Gabr-šček v Girici 1894 Cena 1 gld., po pošti 10 kr. vtč- Ta knjiga je v tej popolnosti svoje vrste prva. Nobena druga slovenska dežela nima takega .Kažipota". V njej so pregledno in točno naštete vse cerkve iu duhovnije, vse državne iu deželne oblastnije, šole in šolsko osebje, župani, podžupani, vsi volile i za trgivsko in obrtno zbornico in vsi veleposestniki. Mimo navadne koledarske ve bine prinaša Kažipot še mnogo drugih stvarij, ki se v praktičnem živ-
ljenju pogostima rabijo. Knjiga je jako sprefao is srečno urejeni, lepo natisnena in primeroma zelo cenena, ter bode isvestso jako dobro služila naj razno vrstnejšim krogom.
— 11 čveterospevov za moške glase. Izdal Vekoslav Vaupotic, častni član muzikalnih društev. Na Dunaji, 1894. Ta zbirka obseza, kakot se vidi Se ;z naslova, jednajat kompozicij in sicer i Hvrnnus, besede Stritarjeve; Slovensko geslo, besede Aškerčeve; Dijaška, besede Stritarjeve; D« me liu-bifi, dekle lepo, besede Cimpermanove; O'gi, narodna pesem; Tvoj spomin, besede Pavline Pajkove; Rožica, besede Gestrinove; Prošlo, besede Ge strino ve ; Tujki, besede Gestrinove in Zdravljica, besede Stritarjeve. Vse te srečno izbrane pesmi so, kakor smo že svoj Čas povedali, kaj lepo komponirane in so se slovenskemu občinstvu zelo omilile. Vnanja oblika zbirke je zelo ukusna.
— .Matice Slovanski." To v Olomucu izhajajočo narodno knjižnico, katero ureja Kari Wolf, priporočali smo že večkrat vsem tistim, ki razumejo češki, ker je dobra in cenena, četrta knjiga obseza pet povestij slovečega slovaškega pisatelja Svet Hur-bana Vajanskega, prave bisere noveliatike. Naročnina na .Matico Slovansko* izhajajočo dvakrat na mesec, znaša za celo leto samo 2 gld 50 kr.
Dunaj 31. marca. Socijalistički shod se je včeraj zaključil, volivši odbor in določivši, da je izdajati poseben socijalistički list za kmete. Proti izjemnemu stanja v Pragi je shod protestoval. Zvečer je bil na čast navzočnim nemškim državnim poslancem komers, katerega se je udeležilo 1500 osob.
Dunaj 31. marca. Delavci v raznih plinarnah, ki so začeli predvčerajšnjim štrajkati, odposlali so k obrtnemu nadzorniku in k policijskemu predsedniku posebne deputacije proseč za intervencijo. V plinarnah delajo pač nekateri na novo najeti delavci, ali vzlic temu se je bati, da bode plina nedostalo. Tudi razni izgredi so se že primerili. Prebivalstvo je zelo razburjeno.
Dunaj 31. marca. Meseca maja vršile se bodo pri Pulju velike vaje avstrijske mornarice, katerim bode tudi cesar prisostvoval.
Beligrad 31. marca. Simić se je vrnil in včeraj vzprejel diplomatični zbor.
Rim 31. marca. Parlamentarna situva-cija je sila kritična. Giolitti je prispel sem, da agi tuje mej svojimi somišljeniki zoper znižanje troškov za vojsko in za vladne predloge, proti katerim sta začela ruvati tudi Ni-cotera in Zanardelli.
Pariz 31. marca. Radikalni listi očitajo vladi, da je po njeni krivdi Rusija se približala trozvezi in odvrnila od Francije ter pravijo, da se je rusko-francoska alijanca razkadila v nič. .Journal des Debats" prereka te govorice z vso odločnostjo trdeč, da se razmerje mej Francijo in Rusijo ni kar nič premenilo in da je tako, kakeršno je bilo za časa Kronstadt-skih in Toulonskih slavnostij.
Narodnogospodarske stvari.
Popravek. Dobili smo sledeči dopis: Velece-njeni gospod uredniki Glede* na pod' zaglavjem .neopravičena reklama" mej narodno-goapodarskimi stvarmi v 68. številki Vašega cenjenega lista od 24. marca t I. priobčeni spis prosim, da blagovo-1 te na ravno iatem mestu priobčiti sledeči popravek: Ni res, da imamo v Avstriji dosti zavarovalnic, ki so v vsakem oziru prav dobre in ki podajajo svojim družabnikom boljše kondicije, ter so glede prumija znatno ceneje, kakor od .Dolenjskih Novic" bvali-sana .L^bensversicnerungs und E'sparnis- B«nk v Stuttgartu". — Nasprotno je pa istinito, da nimamo v Avstriji niti jedne zavarovalnice, katera bi bila sigurneja in glede premije ceneja nega »Lebeosver-seberungs- uud E-spamis Bank v Stuttgartu " — Ni res, da je .L^beusveraicherungs und Ersparuis-Bank v Stuttgtmu" tuj, nemški zavod, kajti imenovana zavarovalna in fitedilna banka je vzajemno družtvo in ima kot tako popolnoma internacionalen značaj. — Slednjič ni tudi istinito, da bi Slovenec, ako zavaruje pri Stuttgartaki zavarovalni is štedilui banki, redil tujca ter bil ud njega odvisen, kajti vsak zavarovanec — naj bo Slovenec, Nemec ali katerekoli druge narodnosti — ima kot ud banke jednake pravice in ker ves dobiček pripade jedino le zavarovancem, ne redi Slovenec Nemca, marveč oba sta jednakopravno združena in ae delita v korist, ki jo donaša imenovana zavarovalnica. — Odličnim štovanjem udani — Rudolf Rohrmann, bančni nadzornik.
•farodata adrarllo. Tak« m sms imenovali bolesti Utelnjoće, m<iice in iivee krepcujocs, kot mašilo dobro snano „Moll-ove fraaeaika ftgssje in asi", katero se splošno is astMan porablja pri trganja po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Gena steklenici 90 kr. Po postne** povzetji raspoliija to mašilo vsak dan lekarnar A* MOLti, c. In kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuohlauben 9. V zalogah po deieli je izrecno zahtevati MOLL-ev preparat, zaznamovsn s varnostno znamko in podpisom,    2 (16—5)
Tujci:
30. marca.
Pri Klonu t Maver, Hauptmann, Weinmaon, Eiasn-stadter, Gregorin, Lowttb, Agnlar, Lembrger, Abeles, Faehs, Kovaćt vic, Luttig s Dunaja. — Licbt iz Lvova. — Bergant iz Kamnika. — Hersog iz Zagreba. — Kerin iz Črnomlja. — Obervrinkler, W*iio iz Beljaka. — Tominz is Gorice. — Lofler is Brna. — Paslavslli is Reke. — Pokony is Celja.
Pri »mvairskvm dvora s Ljubic iz Zagreba.
Umrli so v E.jubl|anl:
Marij« Gracar, delavka, 57 let, Krak o v-
29. marca: ski nasip It. 10.
30. marca Petra cesta Ir. 8
He ena Toman, easobnica, 71 let. Sv. — Marija Morala, suknostrizca hci, 14 let, Sv. Petra oesta št. 32. — Oton Cimerman, markerja sin, 4 leta, Sv. Petra cesta It. 9.
Meteorologično poročilo.
i
Čas opazovanja
7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer
Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi
742-2 m.	0 0* C	si. vzb.
738-4 aa.	15 0« C	si. vzh.
738 1 ms.	9 2° C	s), vzh.
Nebu
Mokri na v mm.
jasno
0 001
Srednja temperatura 81°, zs 13  nad normslom.
X3-u.2a.a3al£Si borza
dne" 31   marca t. 1.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebro ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronsks rent« 4°/t.....
Ogerska zlata renta 4°/q......
Ogerska kronska renta 4°/0.....
Avstro-ogerske bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista...........
Kemiki drž. bankovci za 100 mark   , .
20 mark............
•0 frankov...........
Italijanski bankovci....... .
C. kr. cekini . . ........
Dne 30. marca t. I.
4°/0 državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. ob«, zvstr. 4'/,°/o zlati zast listi
Kreditne srećke po 160 gld......
Ljubljanske srečke........
Rudolfove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . Tramway-drufit. velj. 170 gld. s. v. . . , Papirnati rubelj.........
98 gld. 45 kr	
98 ,	25 ,
119 ,	60 „
97 „	90 f
118 ,	15 .
95 .	10 ,
1020 .	— _
871 ,	10 „
VM „	55 ,
61 .	— .
*» ,	20 ,
9 .	»oy,„
43 .	50 „
& .	88«,, ,
148 gld. 50 kr	
196 .	25 ,
127 ,	25 -
122 n	— „
197 .	50 „
28 ,	25 1
23 ,	50 B
155 .	M i
287 „	60 .
1 «	84 „
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem izrekamo za vence, časteče sočutje in zadnje spremstvo pri pogrebu naše ljubljene drage soproge, odnosno matere, gospe
Josipine Strnad roj. Križaj
najiskrenejšo srčno zahvalo. (315)
Žalujoča obitelj.
Zahvala.
V najglobokejai žalosti vsled britke izgube svoje iskreno ljubljene dobre soproge, gospe
Frančidke Krapš
izrekam vsem dragim prijateljem in znancem za toli blagodejno sočutje mej boleznijo ln o smrti, zlMsti pa ta prelepe vence in za mnogobrojno canteče spremstvo pokojnice do poslednjega pooi-valilda avojo nafprisrcnejlo in najtoplejšo zahvalo. PoKebno me veže dolžnost, zahvaliti se gospodom inarkerfein za s^ojo udeležbo pri pogrebu iu gospodom Olanbm pevskega društva „Ljubljana" za prekrasne, ginljivu žalostinke.
(353) Anton Krapš.
0 s 2
3 "5 .-s
:fl O u
8 S*=
k
PRI KATARU
•apnih organov, kasljl, nahodu, hripavoatl in vratnih bolesnih zdravniki opozarjajo na
_ tLAVNO
DltT
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mio* ("•) kom pomešana. (51—1)
Ima luiloraztopljivi. osvežujoči in pomirujoči ućuiek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih pozuaua kotjako dobro zdravilo.
„THE MUTUAL"
največja in najpremožnejša zavarovalna družba na svetu
zavaruje osebe srednje starosti za 20 let in
da te po preteka te dobe vrne 8.5 do 90 odstotkov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim ven nabrani dobiček, a čimer as uplačane premije Obrestujejo Z Okoli 4% oI»restulls obreatlj. (159—4)
Glavna reprezentanca v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani Primož Hudovornik
Kolodvorske ulice št. 18.
Lepo mcblovamt
mesečna soba
me otltla tuUoJ v liajeni.
Povpraša naj se v hlftl štev. 1 Pred ftkofljo v II. nadstropji. (319)
^sbbzzsbUbbbsszzzzsszsbsbzzzzzzM
Trgovci!
Lepa prodajalniea
popolnoma urejena zs trgovino z in-šunm blagom, izvrsten trgovinski prostor v Dpjb<>lj&i legi, ne odda v majem. — Natrincnp'e \z\& He iz posebne pri laznoHti pri gospod h: J. Žitniku, kompanjonu tvrdke Fr. Seunig & Co. v Ljubljani, A. Kolencu v Cslji in M. Berdajsu v Mariboru. (289—3)
^aVsazzzzszzzs«ssszzzzzzzzz*Bszzz^^
L. Geni-a caroflelno gledališče
z cluliovi in t-ij>e<jij«,lits3ia,iiii v LJubljani, Cesarja Jožefa trg.
V soboto, nedeljo in ponedeljek, 31. marca, 1. in 2. aprila lMjr velike gala-predstave ^toi
s povaem novim vsporedom.
Prvikrat: Velikanski top Strassburski. Novo!
Galerija sivih podob 1. t. d., L t. d.
Ved povedo lepaki. — Vsak tretji dan nov program. Vsak dan zvefer predstava ob 8. uri zvečer. — V nedeljo
dve predstavi popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8, uri. Pri  popoludanski  predstavi  isti program,   kakor zvečer.
(313) Geni, ravnatelj.
Zahvala in priporočiš.
■---r-r<^--
Slavneftiu bb&nstvu llHudno naznanjam, da mi je visoka c. kr. tUiejna vlada v Ljubljani z razpisom, z .dne 27. svečana 1894,  it. 2767, podelila
koncesijo za (281-5)
otvoritev zavoda
za posredovanje
šfužeb in službinskega osobja vsake vrste
za Ljubljano in drugod.
Zahvaljuje se p. n. naročnikom za doslej, mi , v posredovanji pri zasebnih opravilih izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto ohrani tudi v prihodnje, posebno v novem poslovanji, ter zagotov-Ijam, da bodem oskrboval spoštovane naročnike le s solidnim in najbolje priporočenim osobjem vsake vrste.
zavod za posredovanje pri zasebnih opravilih, službah in službinskem osobji
v Ljubljani, Preširnov trg* št, 3. m
C. tf. glafio ravnateljstva avstr. drž, ftlenic.
Izvod iz voznega reda
v«l?«t-vM.«ara. od 1. ©IctoTorsi 1893.
Nutnpno omenjani prihajal >l In odhajalni iaai označeni «o • rr*dnJoiititop allom mm. Hrednj««rrop«kl «M j« trajnemu eaaa t LJub-U««i u a minuti nap raj.
Odkod ls Ljubljaše (jul. kol.).
OS 19. mri 3 min. p» noH oaabni Tlak ▼ TrhU, Pontabol, Italjak, Oa-lorao, Franaanifeito, Ljubno, Dunaj, SaUlbal t Aui.aa, laobl, Omuntlan, Holno«ra<t, Land-Oaitain, Zeli na joioru, Stnyr, Lino, Bm-deJoTio«, Plianj, Marijin« T»r«, Kjer, Franoor« tare, KarlOT« »ars, Prago, Praidane, Donaj Tla Amataltin.
Ob 7. uri O« nUn. ifrttrn) oaabni vlak f TrbM, Pontobel, Beljak, Oa-lOTao, Fraiuenifoate, IJubno, Dunaj, če« SeUthal T Solnogrsd, DumaJ Tia Amstetten.
O* 11. uri BO mii%. dopohtHn* oaabni vlak T TrbtJ, Pontabal, Beljak, Olotreo, Franseaefeete, Ljubno, Dunaj.
O* 4. tiri HO min popoimdnm oaabni vlak ▼ Trbii, Hnljak, OelOTM, Solnograd, I>end-Qaatein, Zeli n« Je*era, Inomoit, Bregnia, Ourik, OenaTO, Paria, Line, Iiuhl, Budejeriae, 1'laenJ, Marijin« rare, Kgar, KraucuTo Tare, KarlOT« Tar«, Prago, Draida.no, Dunaj ria A,m»t«tten,
Prihod v LJubljano (jaž. kol.).
Oh S. uri lili min. mftttro) oaabni Tlak ■ Dunaja Tla Ametett«n, DraS-dan, Pra«e, Franeovlb thtot, KarloTiii ▼aro'v, Bgra, Marijinih verov, Plcnja, Budejerio, Solnoejrad«, Linca, Steyra, Iaobla, Omundana, Zeli* n« jaaern, L«nd-Oaatelna, l.j»itinoga, BeUakn, OalOToa, Vranaenafeet«, Trbii«.
Ob U. uri H7 min dopoludne oaebnl Tlak a Dunaja Tia Ametnttan, Draždan, Prage, Pran oo rib t»tot, Karlo rili raror, Bgra, Marijinih T»roT, 1'lanja, BudejeTio, Bolnograda, Uohla, Omuodan, Lino«, Btejrn, P*ria«, Oeneve, Oarih«, Bregnioe, Zeli* na jeaern, Lend-Oaateina, Inomoit*, Ljubneg«, CelOTC«, Pontabla, Trbiia.
Ob S. eri B3 min. popoiurtne otebni vlak a Dunaj*, Ljubneg*. Beljak*, Celorca, Vr*nienafeate, Pontabla, Trbiia
Ob 9. uri 97 min. meooer oiebni Tlak ■ Dunaja, Ljubneg«, Beljak*, Oslovo*, Pontabla, Trbiia. _
Odhod la LJablJaaa Goi. kol.).
Ob   S. uri 9& min. m)*Ur*J     * Kočerje. „ 19.   „  OO    n    epotudne „ „
O.    ti    lO     ,,      «UeW r*        „ n
Prlbod v Iajubljsno Juž. kol.).
Ob S. uri lO min. «JwtraJ       >■ Koderj*. „   I.   m   Ol    „ jtopoludnm ..  S.   ..  4« ..
Odhod is LJubljane (dr*..
Ob   7. uri IS ml«, (tjftrtij       t Kamnik. ■     S.   a    OS     „      jiuj/olui/nr „ „ p    S.   i,   30    n     mvootr        n „
Prihod v LJubljano (drž
Ob   0. uri ,81 min. r/urr.ij       la Kamnika. _   11.   ,   18     .     dopoHtdn« „ „ .. „  90 „
kol.>.
kol.).
(4-71)
\ iiajem se takoj od dado
3 sobe.
Kje? pove upravništvo »Slovanskega Naroda". (317)
Omare za led
ie po primerni ceni dobe (346—1)
Proda se za nizko ceno popolnoma nov
Naslov prodajalca pove upravništvu ^Slovenskega Naroda". (330-2)
Dva mlada konja
15 pestij filoks, zvesta, za tek kakor tudi za teflko v«žiju. Mia hm proda, pri T. Tollnaal-Ju v ■jOirntcil. (351—1)
(3f)5-l)
njiva aii travTiik
v velikosti 3 oralov, oddaljeno prilično 2 km od Ljubljane.
Ponudbe vsprejema upravništvo _S1. Naroda".
Gotov postranski a&služek
zagotovljamo vsakomur, ki se liočo peiati s prodajanjem neke robo, ki so prav lahko spečtva. Ponudbe pod „FlsohM na anončno ekspedicijo J. Danneberff, DaaaJ, VVollzoile 19.   (136 — 9)
fGšr I zginila i-^q
je razlika moj VCgatašeru in sirouialtoiD, Odkar le proizvaja ftloja hvihn* roba, ker je vsakomur omogočeno
3 metre 10 cm. Brnske volnene robe
za celo -^spodako obleko za 44-1*1. -jL»i*r> si omisliti in velja samb jedno t">skn#nio, da ao prepriča o dobri kakovosti toga bhtga. Vsaka roba, ki bi 110 bil a komu po volji, se vzame nazaj in se vrne denar. Vri narocevanji naj se samo pove, kakšna naj je barva, ali svetla ali temna.
(335-2) Bernhard Ticho, Brno.
• «*•♦♦•> ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦0>4>4>4>4>«>0>«>0>4>Sv«V#>
Na najnovejši iu najboljši način
umiti it« (694—75)
t
{iftke in zobovf
:*   ustavlja brez vaakib bolečin ter opravlja |»loiiil>o-vmu|m in vse  »bur  o|m>rnoi|<>, — odstranjuje zobne tioleftlue 1 usmrtenjein živca
zobozdravnik A. Paichel,
poleg čevljarske** uioim. v Kohler-jovi bili, I. nad str.
^72585
lini ekstrakt za uho
O1....._...... pok-a. Ta ekstrakt priporočajo zaradi signrnega uspeha že već let »avtoritete, ker odpravi vsako neprirojeno gliitioMft, uklanja takoj isliti» poslub, uš«?s)nl tok in vsako use«no bolesen; dobiva se proti dopoSil-jatvi gld. 1-70 v vsej Avstro-Ogerski Iran« kovano po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomaya, v lekarni gOBp. A nt. K ogla in v mestni lekarni v Zagrebu: nadalje pri Za-netti-jn v Tratu; Jožefu Cristofoletti-ju v €»©-rici ; na Dunaji pri c. iu kr. vojni poljski lekarni, na Žtefano\em trgu St. 8, in pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilferstras8e 10G. — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z ntisnenim napisom:   e.  in kr. sekund.
sdravulk dr. ftlpek na Dunaji.
(1161-16)
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELili.ER),
pripraven)? v Richtrovi lekarni v Praze,
vsoobecnS znam£, bolesti utisujioi dumtioi lek k mazani, jest na skladS ve včtžinč lok aren, lahev po 1 iL 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani t;•,.h« m miti dobre na pozoru a i i ij 111 < mti jsn lah ve s oehran-nou znamkou „ k o t v o n" jakožto prave.      T>athedni sutlateLstvii
Rlchtrovi lekarna „0 zlatćho Ivi" v Pnzi.
aa spečavanje makonlto dovolj«-| nih sreek« katere je moft plaćati tudi na obroke, se nameičujejo proti ti proviziji, in će so posebno rabljivi, tudi s stalnoj plačo. — Ponudbe na (229—9) j
Hauptstadtische VVechselstuben Gesellschaft ADLEB a«? Co.
r Budimpešti. — Ustanovljeno leta 1874.
2 zlati, 13 srebrnih svetinj.
9 častnih diplom In priznanlo.
C. in kr. priv. voda za čiščenje konj. Ceiia Mtekleiilcl a. v. gld. 1. lO.
Rabi se že 80 let v dvorskih konjuftnleah« v v«č|ili hlevih tako pri vojski kot pri civilu, da se konji utrjujejo pred velikimi straptieami in ponle| ojacilo, pri lapahnenjl, lamaknenjl, otrpnelosti kit itd. ter osposobljuje konja, da zamore prav iavrstno dirkati.    (213—2)
Glavna zaloga:
Fran Ivan Hwlzda,
o. In Vr. avstro-ogorski ln kr. rumunaki  dvorski aaloinik,
okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaji.
1'asi naj ae blagovoljno na var-•tveno znamko in zahtuva naj ae Izrottno K iv i f il i iu ruRtitiirijalta to-kuilua.
TJobiTa i« priatna v vseh
lekarnah in drogu erljah avatro-ogerek« <lr*ave.
na razstavi za zdravje iu varde vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana s nagrado, je po zdravniškem isreku in mnogih zahvalnih pismih, katorih Število ?re v tisoče, priznao* kot Jedino, zares realno in neškodljivo sredstvo, e katerim se dosele tako pri gosneh kakor pri gospodih lepa in bujna rast lasij In se prepreci, da ne Izpadejo in da se ne dela mej njimi prnot; mladi gospodje dobe po nje rabi močne brke. Za uspeh in ta neškodljivost se garantuje.
Lonček 60 kr., če se poSlje po pošti ali proti povzetju 90 kr.
K.Hoppe, VVien, XIV., Hutteldorferstrasse 81.
i20> 7)
Vozni listki t Se?. Ameriko
(6-13)
pri
3
nizozemsko-ameri ški parobrodni družbi.
I Kolowratripg 9 |)]J]^J
IV Weyringergasse 71
Vsak dan odprava z Dunaja.
jiiMiiilit /iiHiouj.
Št. C9G6
(356—1)
Občinski svet deželnega Btolnega mesta Ljubljano sklenil jo v svoji seji dne 13. t. m., da je iz ustanove za obiskovanje državne obrtne šole v Gradcu v letnem znesku 250 gld. svoto fOO !t'I«l. za leto v ta namen porabiti, da se podeli petini revnim «I«'k l«>l om podpori« po 90 £l«I. *.\\ olilskovnitjt* krojtiske^u ličlllščf* v I Junij it n i.
To se naznanja z dosravkom, da imajo pravico do teh podpor one obiskovalke tukajšnje prikrojevalne šole, ki so uboge in v Ljubljano pristojne ter da je prošnje za podelitev teb podpor vložiti do dne !•>. aprila t. 1. pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
Ljubljana, 28. dan marca 1894.
stroji zaTpoljedelstvo!
S p ec i j n. 1 i to le ki so dobe samo pri tvrdkt Vgr. Ileller.
Tlačifnice raznih sistemov za seno, slamo in tovore, hidravlične stiskalnice, diferencijalne vinske tlačilnice, phalne stroje (Kollergange),
nove peronoMpora - firlzgaliilcc
sistem Vermorel, (333—2)
peronospora-brizgalnice,
ki delujejo ssmotvorno, iz bakra, b lesalko, pri kateri deluje zračni tlak,
novi malni za sadje, stiskalnice za sadje,
parni a pa roti za, krmo, hranilna kuhala, aparati, s katerimi ae ja{/ode z f/rozdja snamejo, sušilni aparati za sadje ln za zelen jaro, stroji za Hrkanje koruznih storzev, čistilni stroji, mlatil »tire, slamorezniee, motni za debelo moko itd. itd. itd %
železna litja, surova ali apretirana, za vsakovrstne stroje po n a J n i w.\ I li ee n a It poil naj k nI a nI ne j sini i pogoji poMilJa poti Jamstvom In na poskiiMiiJo
IG. HELLER, Dunaj. \ Praterstrasse 49.
Rogitto IluHtruvftnl ceniki 192 Mirt* ulj oliMežul v slovenskem Iu nemškem Ifziliu hm xubtevnn|e inkoj iu pofttnlue prosio.
Preprodajalci se iščejo.
Svari se pred ponarejanji.
¥¥¥ ¥~~
W ¥
¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥\
¥¥¥¥ ¥
Najmičnejše novosti
v spomladnih ovijalih, capes in pelerinih, kakor tudi jaque-tih in dežnih plaščih;
največja izbera
v konfekcijah za deklice
pri
Oricarju & Mejacu
v  Ljubljani, Slonove  ulico št.
HustrOVani   kataloni  hrtkinlahnn  in  nn&tnina nrnstn
(326-i')
S.
in**M*^aM«-+av«>*Bs«4>4>i
■♦♦■■♦♦I
Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko čamernik
ls:a,xxm©selE     Xj3ia.Tolja.nl, Farne vilice št. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru
(poprej Peter Tomtin)
priporoča se za izvrševanje
cerkvenih umetnih kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljev, priinio, obhajllnih miz, krstnih kam-
nov itd., nadalje za vsakovrstna
stavbena kamnoseška dela
kakor tudi za izdelovanje ploič is vsakovrstnega marmorja za pohlitvo.
Ima tudi bogato zalogo
3MB" xa.a,g"xo"brLilnL sporr^enilroT7- "eJM*
iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitektonlčnlh
obrisih po Jako niski oeni. mW Oskrbnjs napravo kompletnih drnibinskih rakev in vaakako
l*eaB*+l
Otrise, načrte ■e<
arijaeeljske _kapljice za želodec
prirejene v lekarni „k angelju varuhu"
O. BBjfLD^Z" v lironierlžii (flornvn)
Btaroizkufteno in poznato zdravilo, ki oživlja (nnkcijo želodca in ga krepi, 6e jo prebava motena.
Pristno le z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom.
mm Cena steklenici 40 kr., veliki steklenici 70 kr.av
Navedeni so tudi sestavni deli.
fc> ibhtui'.
Marijaceljske kapljice »a želodec
h.iiiiumRrkr      dobivajo se pristne v L|nblj»ni : lekarna Piccoli, lekarna 8woboda; v l*«saoJinlt lokama Fr. Haccarcich; v Nltof ji «•**»'«'»»•      Loki:   lekarna  Karol   Fabiani;  v  Radovi|lel : lekarna Aleksander Roblek; v Radolfoveut: lekarna Dom. Kizzoli; v Pruerbaoku: lekarna V. Payr; v Hatuinikii t lekarna J. Močnik; v Črnomlja: lekarna
Ivan Blaiok. (1168—19)
„Kupuj pri kovaču, a ne pri kovačku!" veli star pregovor.
To velja po vsi pravici o mojem etabliHaomentu, kajti Io tako velika pro-dajalnica, kakerftna je moja, ima vsled tegn, da kupnju jako mnogo blaga, ki ga plačuje sproti v gotovini, in Vsled drugih ugodnih okolju uiiiiimalue BtroSko, ki so potem v prid tudi kupcem.
l>rit/4-H(iii vz<irel saMebnlm nnroeiteI|ein sastonj iu poštnine prosto. Knjige s vzor«-U kakerfitiih doslej še nI bilo, sms krojnee nefrankovano.
Sukneno blago za obleke.
1'eruvlen in doskliifc za viaoko duhovščino, potem blago, kakor jo predpisano IS nt-1 ionu«' e. kr. uraduikov, tudi za veteruuee« pofturne bruinbe. telovadee, livreje, za bll|nrtle* Igrislue nilse« prevleke bsh voiove, loden« tudi  nepremoMjiv za lovMke auknje,   bltsgo,  ki  se  dii pruti.
potni plaldf od 4—14 g!d. it d. imj~~ 1'oHtcuo, eenl primerno, irujno, elsto volneno Bnbneao blngo in ne malovredtio v u nje* ki kouinj toliko stanejo, kolikor iznaša maHiuiek
krojačev, priporoča
Iv. Stikarofsky, Brno M?S;ffi
Največja tovarul&ka aaloga suknenega blaga v vrednosti '/, milj. gld. mW Pošilja se le proti povzetju! ~W
Dopisovanje v nemškem, ogerskom, Aeskom, poljskem, italijanskom, iranconkem
in angleškem jeziku. (199—8)
!
WfWWWWWWWWVW'r'TW'VW'WTWWW'WWrWW
Y$^^
Bensdorp-ov holandski kakao
izfboreaa., zdrav in red-ilez^. se doloiva v vseli špecerijslrili In. d.elilra,tesriilx trgovinah..
(947—29)
Važno za sleharno
(11-7)
gospodinjo in mater!
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
ae ceduljo bolj sk&zuje kot nnjizbornejSi, jedini naravi primerni zdravi in ob jedncni v svoji uporabi najcenejši dodatek bobovi kavi. Priporoča se izrtcno od visokih znan-0 'j Aj      stvenib in zdravniških avtoritet in se predpisuje ženskam,
'^^%yyf}^73Ž^ii      otrokom in takim, ki imajo želodčne  ali živčno bolezen,
r""~      (Jl** kot najboljši nadomestek bobove kave.
Opreznost pri kupovanju! Zahtevajte in jemljite samo bele originalne zavoje »o bi v a z imenom '/« bilo«!-.
h« p u v »u d.  y0T 22Za/tl3.xeIza.er, 2» krajcarjev
Štev. 8886.
Razglas.
(854)
V »mislu deželnega zakona z 17. dne junija 1870., štev. 21. dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hrosčev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine Ljubljanske, da jim je
do 15. aprila letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (hčin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana go-senična gnezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlin j i, kakor tudi zapredke pokončati kakor It i t r O lllOgot'C a najdalje do 15. maja letos.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje ne smejo pnstiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osobe lirONCC, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko alt lopato pobirati in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na*korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev, kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 15. februvarja 1894.
Župan: Grasnelli 1. r.
■
Ostanki S U k 11 XI
nsjinodernejAo blago za l>oniliicl in jotucu za celo obleko samo za gld. 3'— za Orno Baloricko ol It ko „ 7-— z* vrhno suknjo .... „ 4"— za obit ko, U i ho da prati „ 2 75 za  hlače iz grodasano
tkanine  ........ „   3"—
za p'(]ut-t telovnik  ...   „ —'40
tudi najfinejšo vrBte snkna močneje kakovosti, poletnega lodna, trlkota iu rogozovega platna ziedooežno ceneno
Pošilja se
proti povzetju ali pa če se poprej pošlje dinar.
JhiiinI v o t
Povračilo kupnine, če komu kaj no bi ugajalo.
Vsorel: (144—8) Zastonj in poštnino prosto.
D. Wassertrilling
trgovec s suknom
Boskovvitz blizu Brna.
Tisoč |»rlsnanle.
P
4
Nalaganje glavnic.
4°/o založnice gališkega društvu za kredit na zemljišča, ustauovlj. I. 1842.
Fupilarna varnost
Fatiranje isključeno
Sposobno za kavcijo, tudi kot vojaika ženltna
kavo 1J a.
Vknjižene v Pr vi st' pnji in zgolj do polov oe vrednosti, brez isjeiue na posestvih, ki se v deželni deski nahajajo. Izključena moBtna poslopja in kmetijska zemljišta.
Hipotekama vrednost: na vsakih 100 gld. založnic pride hl-
potekarnega pokritja gld. 253 33.
VarnOSt prvega reda, zaradi jamstvu zemljekujižnib posestev do prvo polovice svoje vrednosti, zaradi jamstva društva za kredit na zemljišča z vsemi svojimi aktivi in rezervnimi fondi, razven tega kakor pri avtu ro-ogerski banki vsled pravice politične izvršbe.
Te založnice (založna pisma) se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kur7.11 pri
J. O. MAYER-ju
menjalnica, v Ljubljani. (aae-a)
Cedre (citronat), Arancine
sulcatirane in kandirazie
priporoča po najnižji oeni (278—8)
JOSIPINA ŠUMI v Ljubljani.
Poslano.
Vzajemno zavarovalna lianka ..Mlavija"
se priporoča za vzprejemunje žIvlJcilNklll lil |iožariftlli zavarovanj ter daje svojim zavarovancem
t£šT posojila %a
proti nizkim obrestim in večletnej amortizaciji p. n. c. in kr. častnikom od stotnika naprej in gg. uradnikom, profesorjem, učiteljem, ako izkažejo najmenj 900 gld. letne služnine, potem gg. penzijonistom in onim, ki imajo pravico do užitka rente kakor tudi gg. častnikom na obresti iz ženitbene kavcije. Pojasnila daje gcil€»rallll %a&fop V  I J II It Ijlt III. (311 — 1)
0k
Feliks Toman
kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta št. 26
ima skladišče
izdelanih piramid
iz najlepšega,  najtršega temnega Mijenitu in  granita ter se  priporoča za izdelovanje najmanjših nagrobnih kniuenov, kakor tudi najfinejših umetniško izdelanih
n a grozil lit sporno ..iUo v .
(315—2)
Prevzema vsa
stavbena in umetniška kamnoseška dela
katera se kot doslej po nizki ceni najfun jšc izdelujejo. V z ilogi ima in prodaja
robne kamene in kocke iz granita
za tlak trntoarjev in hišnih vhodov, narejene po predpisanih merah mestnega stavbiuskega urada, katera se po najnižji ceni dobivajo v vsaki množini.
)tp--v.
O':'" ^j***—Vjt,'y        —~ '-^
I.
T
>
Spomlaine obleke, spomladni ogrtači
obleke za dečke
otroški kostumi in plašči
za otroke vsake starosti v največji izberi
pri
(:J26—2)
Gričarju & Mejaču
Slonove ulice št. 9, Ljubljana, Slonove ulice št. 9.
H§W~~ Naročila na podlagi mere se točno  i/vršujojo in se garuntnje za to, da se vso dobro prilega.
liogata tmbšra tu- lu i u oxem.sk ega modnega blaga.
Pristno Bmsko sukneno blago
za spomladno in poletno sezono 1894.
Jeden kupon 51.10 nitim dolg, kis popolno gor« pod-
sko obleko (suknjo, hln£e In telovnik) stane Mamo
4 hu is dobre gld.   6.—   iz boljše gld.   7.7» iz line Kl<l.   O —   I* fineJNe gl«l. I O. SO Iz iiujlin« j-t
pristne ovčje volne.
Kupon 2ii črno salonsko obleko gld. ■ ©•—,  kakor tudi  blago /.a vrline suknje, loden za turiste, črni peruvienne in doskmg, za državnu uraduike, najtinejše greria-iane tkanine itd. razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najbolje znana tovarniška zaloga suknenoga blaga
Siegel-lmhof v Brnu.
Vaorol zastonj ln frankovsno. — Garant u Je se za to, da odgovarja pošiljka popolnoma vzoroem.
Na a«ažen|e! P. n. občinstvo se zltisti opozarja na to, da je blago, ee s« naroča dlrektuo, zuatno ceneje, nego če se isto naroča po agentih. Tvnlku Nlegel-liuboft v Hruu razpošilja vse blago po pravili tovnruisklb ceoab, no da bi maračunjala sleparskega ,kro|aškega popusta", ki toli oškoduje *>»-
si budi uaročiteljuv. ilŠL —7)
4 Senzačno! |
5 Ni  treba več  čistiti S
g slamnikov.   3 -' g
Rj Najmodernejše fagone komad Jflj g Po ^55 kr. g
Ivj kakor tudi vso, kar zraven spada, j« JNJ        dobivate za čudo ceneno pri jft
g J. S. BENEDIKTU I
g    v Ljubljani, na Starem trp. fij
|r fiT [F F F F F F F F F F F F
Postojini na Notranjskem
odda se
s f • Julijem t« I. poti ugodnimi pogoji v najem
dobro obiskovana
gostilna
mesni
travnik
¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
FFF F F F F F F F IF lilF"
F i FFFI
^ ----------— ^
Kjj prekrasne jN|
|n ovostiS
fij PO (331-1) |8j
^1 nezaslišano nizkih cenah
samo pri I>|
Oddaja v zakup Jože Juvan-ovih vulgo Medičarjevih zemljišč.
Valed dovoljenja c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani z dne 20. marca 1894. I. st. 2G98 oddajala se bodo potom javne dražbe v zakup pogrešanemu Jožetu Juvann vulgo Medičarju iz Ljubljane lastna zemljišča in sicer:
fine 21. aprila t. 1. zemljišča ležeča v katastralnih občinah Pe-tersko predmestje In Jio*te, «lne 4. aprila t. I. zemljišča
Inžeča v katastralnih  občinah  VIČ   lil   Trnovsko |>N«*«llll«*S*J«*,
line H, aprila t. 1. zemljišča ležeča v katastralni občini Karlov-
sko preilmeMtJe vsak dan o 1 3. ure popoludtie naprej na licu mesta.
Dražbene pogoje, izklicno ceno, površje in vrsto v zakup ponuđenih zemljišč mogoče je upogledati vsak dan v navadnih uradnih urah v pisarni c kr. notarja dr. Jerneja Suppanza v Ljubljani, Križevniške ulice št. 8.
V Ljubljani, dne 28  marca 1894. mmj ■ -m
Dr. Bart. Suppanz,
(341—1) c. kr. notar kot sodni komisar.
Prej Geba.
Fran
Prej Geba.
urar K-
v I JiiMJtiuK »lavni trg št. *&
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si občinstvu ter posebno preč. dnhovšfiini svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (iao-io)
in vseh v to stroko  spadajočih stvarij  po najnižjih eennli. Popravila izvrSnjejo so natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se  hitro izvršujejo po poŠti.
Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko.
200   300 gld.
mesečnega stalnega zaslužka brez glavnice in bn-z rizika so nudi osebam vsakega stanu, ki hote uporabiti svoja poznanstva v svrho razpečevanju n« kega predmeta, po katerem se mnogo povpradiije. — Louia Seile, Dunaj, I., Woll-zelle 20. (304—2)
Po  n e d o h e ž n o   nizki ceni se dobe
jako lepi
in dobri rouleauxi (zs-Btirala za okna) v slove č »mu e t a h I i s s e m e n t u pohištva Iv. Banr-a na* nlednika, Dunaj, IX., Wahringerstrasse 2 6. Mnogoštevilna priznanja.
(253-13:
Od sedaj naprej prodaja
vsakovrstne ,331-1)
distinkcije za požarne brambe
kakor so sedaj predpisane, popolnoma po tovarniški ceni
J. S. BENEDIKT
v Ljubljani, Stari trg.
Izprehodne palice ?
iz Kočevske domače industrije (26U_4)
q
® Fr. Stampfel-a v Io ubijani
na Kongresnem trgu (Tonhalle). g    izredno ceneno.
§MT~~ n kr. kutuatl iu vise po vsaki poljubni ceni. H|j
Posredovalnica služb G.
V I-.jiiblJii.iii, m«. Ilrcgii fiit. O
pri|)oroča in namcsčuje Nollilll«' boljit* in prlprostcJŠC posle vsake kategorije z dobrimi spričevali (tudi vzgoje valno
o so bje). — Na zunaj pismeno. (342)
Naznanilo obrtovanja.
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem po 85letnem delovanji pri najboljših tvnlkah v velicih mestih, mej drugim v Graclci, Dunaji, Olomucu, Zagrebu v svojo domovino vrni vil se, pričel samostojno izvršbe)
sobnega in dekoracijskega slikarstva
v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7.
Priporočam se najuljudueje za naročila del v vsakojakem slogu modernega sobnega salonskega in dekoracijskega slikarstva v mestu in na deželi ■ zagotovilom tine izvršbe in nizkih cen.
S spoštovanjem m lan i
Ivan Terilan
sobni in dekoracijski slikar
Ljubljana, Gospodske ulice št 7.
mm
Kavarna in restavracija
P2ST Švicarija. "IfeSJ
Podpisancu je čast, nnjudaneje naznaniti velespoštovanemu p. n. občinstvu , da bode od 1. aprila dalje v vsakem času mej dnevom stregel s kavo, čokolado i. t. d., a poleg tega tudi zopet z gorkimi jedili.
Za dobro pijačo in točno postrežbo je najbolje skrbljeno.
Proseč prav mnogobrojnega peseta
z veiespoštovanjem
<348)
Najnovejši
(331-1)
modni klobuki
brezprimerno ceneni, zgolj v najbogatejši izberi.
Novine za modne klobuke
poštnine prosto in brezplačno pri
J. S. BENEDIKTU
v Ljubljani, na Starem trga.
^tadiijn, cena!
! ti m*
m
« N
R. miKLAUC
v Ljubljani, * Spilalskih ulicah št. 5.
Zaloga '»•-«>
vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske
kakor tudi vsoh vrst
plaht, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in tkaninskih rut
po najnižji ceni.
CD
h
P'
(D
^niiiijji eeua!
Vsake vrste
nogovice
in (331—1)
obujke
\     brez šiva
iz volne, bombaža, fil de cosse, konca in svile
' se dobivajo pri
J. S. BENEDIKTU
v ■ Jiihljaiii, Stari trs«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No tli.
Lastnina in tiik .Narodne Tiskarne".