Miloš Biedrzycki
Videl sem zaledenele palače, leve pomladi, množice, ki so korakale po ribniku, vkovanem v led
razločno sem čutil sled sredi hrbta,
treh zob nekakšnih vil, in
divjanje ledenomrzlega vetra ob hrbtenici,
od ene iztegnjene roke do druge — dve celini
in vrsta za vrsto se je pomikala proti robu
v kratkem trenutku poleta
samo bežna misel ali
je spodaj voda ali pesek in ostre črepinje
in hrup in vedno večji šum deklamiral
sem svoje z rokami ob hlačnih šivih
ne da bi si dovolil misel na vidno bedo cvetov
in vse se nam je pomešalo
najpreprostejše besede so nam postale
najbolj nevarne
in veter je razbijal šipe s samim zvokom otroci naši
so pogrizli tuje otroke ampak zapomni si ti moraš biti na preži urna kot lovec v gozdu mimoidočih vsak hip
lahko — kljub vsemu pomanjkanju — pripeljejo kaj v trgovino otroci naši baje dosti ljudi
vidi ponoči repatico z rumenim repom drvi čez nebo kot da jo kdo zasleduje otroci naši stegujejo se iz stajic v zatisnjene peščice grabijo zrak in kažejo zobke ozke in ostre kot iglice
Jesen je umrla
skupaj s prvim rumenim listom. Vso noč se je borila za življenje s človekom s konjsko grivo zanosno je pozdravila sivo jutro nad Šlezijo ropot koles vlaka jo je pustil nekje zunaj. Na svidenje škrlatni cvetovi poletnih sončnih zahodov
vroča kri zemlje zamrla v kaleh vinogradov; na popackanih kuhinjskih tleh
smo poletju priredili sedmino ne da bi vedeli
da pod okni jesen že razpada. Na svidenje
noči pijane od svetlobe golih žarnic in kričanja
pesnikov na svidenje oči polne ognja pogovori
polni dima in v čem je človekovo
bistvo? Prelepo truplo jeseni zahteva pač svoje.
Akslop Poljska nazaj*
Akslop, mogoče je to kakšno dansko mesto tu sem se ustavil na poti, resda za malo dlje, ker so ministri za kmetijstvo posedli po kanglah za mleko in zaustavili ves promet. Malo se me razvaljali z lokalnimi znamenitostmi, kot recimo Diwron** ali Cziwežor***. Ljubil sem tukajšnje punce, policija me je nekajkrat podila po pločnikih, prebivalci so zelo prisrčni, prigovarjajo mi, naj ostanem za dlje, obljubljam vam, kjerkoli bom, vedno se bom spominjal Akslop.
* Poljska se po poljsko piše Polska — op. prev.
** Cyprian Kamil Norwid (1821—1883), poljski pesnik — op. prev.
*** Tadeusz Rozewicz (1921— ), poljski pesnik — op. prev.
LITERATURA 109
Moja prijateljica je spet z mano
čutim jo v pljučih, v hrbtenici
čutim njeno kri v svojih žilah
moja prijateljica je z mano
kaj pomenita dva meseca — dve leti
— štiri življenja brez nje — zapravljena, ni kaj
Zemlja se spet vrti pod nogami
in Nebu, posejanemu z zvezdami, ni treba
kričati, se dreti, podirati
moja prijateljica se je vrnila
poljublja me od znotraj
v njenih zelenih in sivih očeh
ljubezen brez besed o ljubezni
Izbrala, iz poljščine prevedla in spremne opombe napisala
Katarina Šalamun Biedrzycka
Miloš Biedrzycki, roj. 1967 v Kopru. Živi v Krakovu, kjer študira (štiri leta fizike, trenutno geofiziko). Do zdaj ni objavljal, če odštejemo sodelovanje v šapirografskem listu Kafar (Cestni tolkač) in objavo na povabilo v štirinajstdnevniku Elita (od koder sta prevedeni dve pesmi).