Nekatere avstrijske dežele so podelile za 1. 1917. Ijudskošolskemu in strokovnemu učiteljstvu vojne draginjske doklade v sledeči izmeri: Na Dolnjem Avstrijskem. - Pri razdelitvi doklad so razdelili učiteljstvo v štiri razrede, in sicer dobi učiteljsko osobje z letno plačo I. razr. II. razr. III. razr. IV. razr. K donevštet. 1600 K 240 od do nevštet. 1600 . 2200 K 240 2200 2800 3600 4800 2800 3600 4800 324 408 480 K 348 39 j 564 684 K 420 504 696 852 K 540 660 876 1056 816 1020 1224 6400, 552 924 1128 1368 Doklade se računijo od temeijne plače prištevši starinske in osebne doklade brez stanarine. K temeljni plači se prištevajo tudi one doklade, za katere se zvišujejo učiteljske plače v smislu regulacijskega zakona z 1. 1914, ki ga izvršujejo in je v veljavi, čctudi še ni sankcioniran.*) V I. razredu so neoženjeni učitelji in vdovci brez otrok; v II. razredu so oženjeni učitelji brez otrok in vdovci z 1 otrokom; v III. razredu so oženjeni učitelji z 1 ali 2 otrokoma in vdovci z 2 ali s 3 otroci; v IV. razredu so oženjeni učitelji z več nego 2, in vdovci z več nego 3 otroci. Oženjeni učitelji z več nego 4 in vdovci z več nego 5 otroci dobe za vsakega otroka nad tem številom letnih 60 K. Na Zgornjem Avstrijskem. Deželni odbor zgornjeavstrijski je napravil nov regulacijski zakon, ki je v veljavi od 1. aprila letos. Tu so navedeni samo poviški v primeri s prejšnjimi dohodki. Začasni učitelji z izpitom učiteljske vsposobIjenosti ali brez njega dobe 200 K. Učitelji II. in I. razreda, nadučitelji in strokovni učitelji: neoženjeni 400 K, oženjeni 600 K, z več nego 2 otrokoma 800 K. Ravnatelji meščanskih šol 300, 500, 700 K- Stanarina se zviša za vsak krajevni razred za 5°|0, računi se od nove temeljne plače prištevši doklade. Na Salcburškem. Neoženjeni učitelji 320 K, oženjeni 400, z več nego 2 otrokoma 600 K. *) Tudi deželni zbor kranjski je bil sprejel leta 1914. šolski zakon z regulacijskim načrtom, toda vlada ga zaradi osirih določil v disciplinarnem zakonskem načrtu in zaradi nekaterih drugih določil, ki nasprotujejo državnim osnovnim in državnemu šolskemu zakonu, ni mogla predložiti v Najvišjo sankcijo. Akoravno so v tem zakonskem načrtu prav pičlo določene učiteljske plače za tedanje — redne čase, so vendar prosile kranjske učiteljske organizacije, da naj podeli deželni odbor učiteljstvu vojne draginjske doklade vsaj v oni višini, ki jih določuje imenovani zakonski načrt. Pa vse zaman! Na opetovanc vloge in intervencije se deželnemu odboru niti vredno ne zdi, da bi odgovoril. — Čuli smo pred nekaterimi tedni, da se vrše pogajanja med naučnim ministrstvom in deželnitn odborom, da bi ta v smislu lex Lampe popravil zakonski načrt, a zidnje dni se sliši, du so pogajanja padla v vodo. Na Štajerskem. Glej »Učiteljskega Tovariša" z dne 9. marca št. 5., kjer smo navedli vojne draginjske doklade za Jštajersko učiteljstvo v letu 1917. Na Koroškem. Podučitelji in podučiteljice 180 K. Učiteljsko osobje V. plačilnega razreda, stopnja a) 200, b) 300, c) 400 K Učiteljsko osobje IV. in III. plačilnega razreda, a) 250, b) 450, c) 560 K. Učiteljsko osobje II. plačilnega razreda in strokovno učiteljstvo III. plačilnega razreda a) 260, b) 520, c) 650 K. Učiteljsko osobje 1. plačilnega razreda in strokovno učiteljstvo II. in I. plačilnega razreda a) 300, b) 600, c) 740 K. Stopnja a) vsebuje neoženjene, b) oženjene z ne več nego z 2 otrokoma, c) oženjene z več nego 2 otrokoma. Na Češkem. Učiteljsko osobje z zrelostnim izpričevalom 140 K- Neoženjene učiteljske moči 180 K, oženjene brez otrok 210, z 1 otrokom 250, z 2 otrokoma 300, s 3 otroci 350, s 4 otroci 400, s 5 otroci 500, s 6 in več otroci 600 K- Na Moravi. Začasno učiteljsko osobje z zrelostnim izpričevalom 100 K. Neoženjene učiteljske moči in vdovci brez otrok 180 K- Oženjeni brez otrok 240, z 1 ali 2 otrokoma 340, s 3 ali z več otroci 400 K. Na Sleškem. Začasno nameščeni 200, stalno nameščeni 400 K. Učiteljske žene dobe 40°i0 draginjske doklade, vsak nepreskrbljeni otrok 15°|0, prvi otrok učitelja vdovca pa 25o|o. Kaj pa na Kranjskem ? Vsaka učiteljska oseba, bodisi oženjena, bodisi neoženjena, začasno ali stalno nameščena, dobi po 80 K, in vsak nepreskrbljeni otrok do 18. leta svoje starosti po 20 K dvakrat ali trikrat na leto, kakor sta ravno pri volji deželni glavar dr. Ivan Šušteršič in stolni kanonik msgr. dr. Evgen Lampe. Iz drugih dežel še nismo mogli dobiti zanesljivih podatkov. Tržaike vesti. —t— Tržaška BEdii*i0st" je priobčila iz našega zadnjega uvodnika, kjer govorimo o avtonomiji narodov, daljši ekscerpt, da pokaže s tem, kako se Slovenci, ki ljubijo svoj narod in mu žele gotove bodočnosti, strinjajo s čuvstvi in nazori naprednega slovenskega učiteljstva, in da je razvideti iz teg*5 kako pravilno pot hodi to naše učitel\..vo. Nas satno iskreno veseli, da seznanja tržaško glasilo širšo javnost z nami. Ko bi nas vsi prav poznali, bi nas tudi vsi prav sodili! —t— Brez naslova in brez komentarja. V »Edinosti" čitamo: V nekem tukajšnjem zavodu obstojita slovenski in neslovenski oddelek. Sedaj pa doznajerno, da vlada v slovenskem oddelku najlepši red, da so otroci mirni in zadovoljni in se tako lepo doseza namen zavoda. V onem diugem oddelku pa je zmešnjava in vznemirjenje med otroki — celo jok je med njimi — ker otroci ne razumejo njih, ki so jim poverjeni v varstvo in vzgojo 1 Ni treba nikakega nadaljnjega pojasnjevanja, ne komentarja. Le eno besedo pravimo: boj proti naravi ne more donašati blagoslova ! —t— Gostovanje tržaške slovenske mladine s Cirll-Metodovih šol v dneh 21. in 22. maja t. 1. v deželnem gledališču v Ljubljani je tudi v materialnem pogledu uspelo sijajno. Vseh dohodkov oba večera je bilo 3259 K 80 vin., stroškov pa 972 K 60 vin., torej je ostalo čistega 2287 K 20 vln., ki so jih prireditelji nakazali dobrodelnim in vojno-pomožnitn svrham. Ta izdatni znesek moramo pripisati v. dobro požrtvovalnemu delu slovenskega tržaškega učiteljstva! To je cpravilo svoje posle popolnoma zastonj, v največjem delu celo na svoje stroške — iz ljubezni do stvari same! Zato so izdatki na račtm obeh predstav tako majhni. — Povedati moramo, da so Ljubljančani našo mladino najljubeznivejše sprejeli in bogato pogostili ter storili vse, da ji ostanejo dnevi ljubljanskega 'gostovanja v neizbrisnem spominu. Prestolica slovenska, naša bela Ljubljana, je s svojo pestro, cvetočo okolico, s svojimi bujnimi nasadi in prelepimi izprehajališči napravila na mlade tržaške Slovence in Slovenke najpovolj- nejši vtisk. Od ust do ust se razlega sedaj satna pohvalna beseda, a vmlada srca prekipevajo radosti in sreče! Cuti je tudi vzklike inaterialtie barve: nAh, kako dobro in bogato smo se najedli!" — Kdor ve, kako skopi so grizljaji kruha večine naših tržaških otrok, ta umeje tudi ta izraz veselja! Oni, ki niso bili deležni te harmonije dušnih in telesnih užitkov, jih srečnikom niso nevoščljivi, ampak si žele biti tudi satni kdaj prisotni ob tolikih dobrotah. Naj se slej ali prej izpolnijo njihove želje! Slovenskemu našemu učiteljstvu pa, ki je zamislilo to gostovanje ter ga brezhibno in najuspešnejše izvedlo, bodi izrečena hvala in priznanje! _ —t— «V kraljestvu palčkov", Levstik in Župančič. O gostovanju tržaške slovenske mladine v Ljubljani je priobčil tudi ljubljanski BSlovenec" daljšo oceno, ki jo je spisal in podpisal prof. Adolf Robida. Ocena gogori, da je igro spisal Levstik, ne pa -upančič, ker je formalna, ne pa umetniška. Vsekakor je hotel gospod ccenjevalec v svojo recenzijo položiti iskro duhovitosti, ki pa je — ne da bi zažarela v namišljenem učinku — ugasnila v vprašanju: Kaj imata Levstik in Zupančič opraviti z gledališko igro? Niti eden niti drugi ni napisal nobene gledališke igre, torej stoje Ribičičevi Palčki izven Levstikove formalnosti in Župančičeve umetnosti, zakaj z merilom otroških pesmi ni presojati gledališke igre, četudi je napisana za otroke. To je ravno tako, kakor bi hotel botanik po rožici, ki sem jo vzgojil v lončku na oknu svojega stanovanja, presojati sosedov cvetičnjak! Treba je torej umerjenosti tudi tam, kjer kličemo duhovitost na pomoč, ako želimo povedati nekaj posebno originalnega 1 Sicer pa niso Levstikove otroške pesnri zgolj formalno lepe, nego oklepa forma premnogo umetniške krasote. Na slavo enemu ne smemo vsega druzega zametati! — V ostalem pa je Robidava kritika strogo stvama, zato simpatičiia, dasi ni v njej besedice o šolah Družbe sv. Cirila in Metoda. Ali se je to zgodilo namenoma ali slučajno — tega ne vemo.